fWl Amerikanski . Slovenec ra C"® PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI f Getlo: Za vero in narod — za pravico m resnico — od boja do zmage! vjjjtf^SS*. LETWmoIVOJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA I I V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDDy JENIH DRŽAVAH. "^J"" STEV. (WO.)63 CHICAGO, ILL., TOREK, 8. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 8=l»jT__ = LETNIK (VOL.) LIH Hitlerjeva Evropa v razsulu AMERIKANCI HITE PROTI PARIZU; RUSI PRED VRATI SLEZIJE. - DRUGE VESTI London, Anglija. — Zavezniki so dosegli v Franciji zadnje štiri dni naravnost skoro neverjetne uspehe. A vendar je resnica. Od zadnjega četrtka do ponedeljka so ameriške čete v Bre-toniji prodrle preko vsega polotoka, na kateri konici se nahaja velika francoska luka Brest, na jugu ob ustju reke Loire pa velika luka St. Nazaire, vmes še več drugih luk. Nad vsemi imajo zdaj že kontrolo Amerikan-ci. Se se vršijo po mestih boji, v katerih čistijo sovražnike, toda ves bretonski polotok je za Nemce izgubljen. Nemške edi-nice se podajajo in omenja se, da so Amerikanci ujeli in zajeli do skoro 70,000 Nemcev. V soboto in nedeljo se je ameriška ost že obrnila proti ju go-vzhodu in se bliža zdaj važnemu križišču De Mans in proti Tour-su ob reki Loire, oba mesta sta eddaljena kakih 110 milj od Pariza. Ako bo ameriška vojska napredovala v tem tempu, bodo v dveh tednih v Parizu. Angleške in kanadske čete pa prodirajo južno ob reki Orne in na vzhodu ob obali napredujejo v smeri proti reki Seine. Na severu in vzhodu se Nemci še krčevito upirajo proti Angležem. Na zapadnem in južnem delu fronte pred ameriško vojsko se pa Nemci umikajo v nekaterih krajih v popolnem neredu. Angleško brodovje je v nedeljo strahovito bombardiralo z morja St. Nazaire in druge luke v Bretoniji. Moskva, Rusija; — Sovjetsko vrhovno poveljstvo poroča, da so Rusi v nedeljo zasedli važno CDalie na 4. strani) ŽALOSTNI SADOVI PLE- " MENSKE PRENAPETOSTI Philadelphia, Pa. — Filadelfija je zibelka svobode in demokracije. Tako je povdarjeno v mnogih zapiskiji zgodovine te dežele. Tam je zapel zvon svobode in oznanil vsemu svetu pred 168 leti, da so ameriški kolonisti zmagali in postali svobodni. Zadnje dni pa prihajajo iz[-----J tega mesta čisto nasprotni glasovi. Philadelphia Transportation Company je pred dobrim mesecom nastavila poleg belih tudi osem črncev in jim poverila službo motornih voznikov na mestnih pouličnih karah. To je pa nekatere bele delavce pri družbi tako razjezilo, da so začeli tajno agitirati proti temu. Začeli so s čuvanjem proti črncem. Beli so začeli v znak protesta ostajati od dela. Prevozna služba je začela trpeti in s tem vojne tvorniee, ker delavci niso dobili zadostnega prevoza za na delo in z dela. Nastala je stavka in vlada je morala prevzeti obrat v svoje roke. Vojna proizvodnja trpi in to podaljšuje vojno. Zadeva je silno resna. Je to posledica preevlikega plemenskega fanatizma in sovraštva. Taki slučaji so silno nevarnega značaja: Nevarnost je, da se razpalijo plemenske strasti, ki začno segati še v druge kraje, kakor kužna bolezen. Črnci morda res ne dosegajo tiste stopnje civilizacije, kakor bela rasa, ampak to ni njih krivda, baš pa belih, ki jih vedno zapostavljajo in zlasti v preteklosti so jih izkoriščali na premnoge načine. Krščanstvo take načine obsoja in vrednoti črnega človeka, ne po njegovi barvi, marveč po njegovi duši, ki je istega izvora, kakor duša belega človeka. JUGOSLOVANI SE ORGANIZIRAJO V RUSIJI; TITO DOBIL PRIZNANJE Washington, D. C. — Vojni obvestilni urad poroča, da je Sovjetska Rusija poslala o priliki rojstnega dneva maršalu Josipu Titu, krasno izdelano sabljo, na kateri je vrezano geslo: "Smrt fašizmu! Svoboda narodu!" To je zelo redko darilo, ki ga komu pokloni Sovjetska Ru- ---- sija, omenja poročilo. Izraža bratstvo in ljubezen med obema slovanskima narodoma. Druga vest pa omenja, da je bila 30. julija zaprisežena v Rusiji cela brigada Jugoslovanov, ki so se organizirali v Rusiji kot jugoslovanska osvobodilna armada na ruskih tleh. Ta osvobodilna brigada obstoji iz Srbov, Slovencev, Črnogorcev in Macedoncev, pravi poročilo. Slavnosti zaprisege so prisostvovali angleški, ruski in Češki častniki. Brigada bo poslana na balkansko fronto, ki bo skušala preko Rumunije ali drugega ozmelja priti v stik z Titovo osvobodilno vojsko. Ta dogodek kaže, da se Rusija prav živo zanima za zadeve v Jugoslaviji. Do večjega razvoja pride, kakor hitro bodo ruske sile prišle na Balkan, kar kakor zgleda ne bo posebno dolgo. Na Balkan poželjivo gleda najbrže tudi Turčija, morda na prigovarjanje kake druge sile. Toda Rusija je v tem oziru odločna in bo težko dovolila, da bi se smel vrniti na katerikoli del Balkana vpliv turškega polumeseca. Inženirji 7. armadne zračne sile spravljajo neštete tone leske opreme iz pristalnih ladjic ▼ no-iranjosž na otoku Saipan. Cesto na obrežju so ti morali rsekati s dinamilom. Kadar je nizka roda. brodijo »kozi njo možje in Iruki, ki morajo gradili in rsdrsevali letališča, utrdbe in občeralne zreze DOLGA, DOLGA POT ~09"eaMe*v-* ■ ■ - —-------- JAPONCE VOJNA ČEZ- DALJE BOLJ SKRBI Pearl Harbor, Havajsko. — Japonska novinarska ustanova Domei je objavila potom tokijske radTo poštarje>azglast da je i nova japonska vlada sklenila totalno oborožiti ves japonski narod. Čisto točno, kako misli vlada oborožiti ves narod objava ni povedala. Domneva pa se, da se Japonci bojijo zlasti ame-!. riških parašutnikov in zračnih napadov. Zato bodo najbrže tranirali civilno j)rebivalstvo za i obrambo za take slučaje. Poleg tega je vlada imenovala tudi neki nadsvet nad armadnim in. mornariškim štabom, ki mu je poverjena naloga, da prouči, j kako je bilo mogoče Amerikan- ! cem doseči take uspehe na raz- i nih otočjih v Južnem Pacifiku, ! o katerih so Japonci menili, da so bila nezavzetna. Ako je bilo Amerikancem mogoče doseči uspehe v Pacifiku proti Japon- • cem že sedaj, "ko imajo polne roke dela z Nemci v Evropi in morajo zalagati z orožjem ves svet, kaj bo še le potem, ko se : bo enkrat zrušila Hitlerjeva 1 trdnjava v Evropi? -o- PRISTANIŠČE BREST V AMERIŠKIH ROKAH Rennes, Francija. — Blisko- ! viti ameriški sunek je zanesel ameriške edinice kar 140 milj naprej v dobrih treh dneh. Iz Rennesa in Avranchesa so A-merikanci kar z motornimi vo- ; žili prihiteli v luko Brest, ki je najvažnejše francoska -pristanišče ob Atlantiku. Brest ima prostora za do 400 ladij vseh j tipov. Nemcem je ta luka služila za submarine. Nemci niso -imeli niti časa, da bi uničili kake naprave. Mesto šteje do 85,-000 prebivalcev. i -o- INVAZIJSKE ZGUBE London, Anglija. — Vrhovni zavezniški urad je objavil, da j od 6. junija pa do sedaj znašajo ameriške zgube v Franciji 70,009 mož. Od teh je 11,156 ubitih, 52,710 ranjenih in 6,143 pogrešanih. Angleži so zgubili . 5.646 ubitih, 27,766 ranjenih in 6,182 pogrešanih. Kanadči 910 ubitih, 4,354 ranjenih in 1,272 pogrešanih. Poročilo pravi, da so zgube najmanj 30% nižje, : kakor so jih pričakovali. KRI2EM SVETA ■— Buenos Aires, Argentina. — Osobje ameriškega poslaništva: v Argentini se je koncem zadnjega tedna poslavljalo za odhod domov v Združene države. Poslanik Norman Armour je bil odpoklican že pred tedni. Zgleda, da odnošaji med Argentino in Zd. državami se ne morejo izboljšati. — London, Anglija. — Iz Stockholma na' Švedskem poročajo, da v Vzhodni Prusiji o-perirajo Himmlerjevi gestapov-ci s polno paro. Neki general, ki je poveljeval na otoku Ru- J gen v Baltiku je bil te dni ge-stapovcev ustreljen in več dru- ■ gih častnikov. Obtoženi so bili 1 zarote proti Hitlerju. — Rim, Italija. — Italijanski j list Republicana je objavil, da je na potu v Rim newyorški župan Fiorello La Guardia. List poje županu slavospev, da je najbolj simpatičen župan na svetu in da se ne sramuje svoje narodnosti, iz katere je izšel. Kaj je njegov namen na tem potovanju, poročilo ne omenja. — Washington, D. C. — Narodni dolg Združenih držav je znašal ob zaključku meseca ju- < lija $208,573,594,426.00. Na vsako glavo, ali na vsakega ■ prebivalca Združenih držav pride $1,510.00 narodnega dolga. Tekom meseca julija se narodni dolg zvišal za vsako osebo $54.00. Vojna žre. — Washington, D. C.—Kon- j gresnica Mrs. Rogers, je zadnji i petek izrazila željo, da naj se vrši mirovna konferenca po tej vojni v Združenih državah. Mrs. Rogers je še posebno pov-darila, da nobena druga dežela ; ne bo ščitila tako male narode, kakor Amerika. — Ženeva, Švica. — Naziji j; so zadnje mesece aretirali že j-pet francoskih škofov. Škofije v Montauban, Toulon, Char-tres, Montpellier in Agen so zdaj brez škofov. Vsi so v koncentracijskih taboriščih. Škofa v Montaubanu so zaprli, ker ni nazijem dovolil, da bi preiskali cerkev sv. Jakoba. — London, Anglija. — Polj- i ski katoliški listi javljajo, da so Nemci silno slabo ravnali s ka- ^™~™™*■"■—■——_ DUHOVNIK APELIRA NA MOŽE IN FANTE VOJAKE 1 Chicago, I1L — Vojaški ku-rat kapitan Joseph T. Casey je j v svojem govoru o prilikj^gra-duacije poletnega tečaja na "be' Paul univerzi ostro kritiziral razne zabave in razvedrila, ki t1 se nudijo vojakom po raznih i: prostorih. Omenil je tudi gleda-1 lišča, umazan tisk in druge stvari, ki moralno upropaščajo /nlade može in fante v naši vojski. Plesi, kakor n. pr. "jitter-[] bug", kjer se plesalca zvijata s telesi ob eden drugega imenu- j jejo le kot "zabavo". A slaba ! je ta zabava, povdarja kurat Casey, ob njej oslabi in propade moralna stran življenja in to 3 je vrlo resna zadeva za vsakega človeka. Za naše vojake je ! potrebno, da pazijo, da ne sa- \ mo, da dosežejo zmago in osvo- k bode svet pred tirani, marveč ( naj pazijo, da ne bodo sami kapitulirali svoje lastne svobode v moralnih ozirih in da ne bodo i J postali sami sužnji svojih last- ' nih strasti. J -o--' SELASSIE DOBIL 4 AMERI- J ŠKA LETALA 1 Kairo, Egipt. — V Addis A-babi so imeli zadnjo soboto ve- i liko slavnost. Ameriški general Giles, poveljnik ameriške zrač-! ne sile v Bližnjem vzhodu-je iz- | ročil Abesincem na podlagi "lend-lease" zakona štiri ameriška transportna letala. Navzoč je bil abesinski cesar Hai-le Selassie. Tako bodo zdaj na- 1 učili zagorele Etijopce letati še 1 z letali. Svet gre pač naprej in s se modernizira. i -o--j V LONDONU PRIČAKUJEJO i KONEC VOJNE i London, Anglija. — Znano i angleško zavarovalninsko podjetje Lloyds je mnenja, da bo < vojna nevarnost v zapadni Ev- j ropi odstranjena pred 31. ok- t tobrom, ali pa do tega časa že 1 popolnoma zaključila. V ta na- ] men je podjetje znižalo zava- < rovalninske premije za celo tre- i tjino ža dobo po 31. oktobru, j toliškimi cerkvami v okupirani j Poljski. Rabili so jih za svoja < skladišča. Opremo so vso po-| škodovali ali uničili. Tudi dru- ] gače so napravili cerkvam o- :ž gromno škodo. 1 jj KAKO BO POSLOVALA MEDNARODNA BANKA Chicago. — Eden izmed delegatov na mednarodni konferenci v Bretton Woods je bil tudi Edward E. Brown, predsednik First National banke v Chicagi. Ko so ga .te dni obiskali Časnikarski poročevalci, jim je na zelo preprost in razumljiv način pojasnil, kaj je novi mednarod'- ----- ni sklad in kako bo ta ustanova poslovala. Pravzaprav bi se moral ta sklad imenovati banka, pravi Brown, ker bo posloval kakor banka. V gotovem oziru je kakor vzajemna hranilnica. V bistvu je isto, kakor če bi 20 ljudi, ki imajo vsak drugačne interese in drugačno mero premoženja, stopilo skupaj in ustanovilo banko, z namenom, da bi si drug drugemu pomagalo pri medsebojni trgovini. Teh 20 ljudi se sporazume, ■ koliko naj vsak prispeva za i bančno glavnico — ta prispevek se ravna po tem, koliko je vsak zmožen plačati. Vsak član I prinese četrtino svote, ki jo prispeva za bančno glavnico, v zlatu, ostalo pa plača s svojimi lastnimi bankovci. Ali pa plača v z k« tu »ame*to ravnokar* omenjene četrtine sebi odmerjene svote raje 10 odstotkov svoje zlate zaloge; izbere lahko tisto, kar znaša manj. Ko je banka pripravljena za poslovanje, ima vsak Član pravico, da v teku enega leta vzame iz banke na svoje čeke največ 25 odstokov svojega dela glavnice. Po enem letu pa lahko vleče*iz banke še naprej ta-ko dolgo, dokler ne izvleče toliko, kolikor je imel notri glavnice. Ali bo to uspelo? An si ne bodo vsi člani razen Strica Sahia ; iz te banke samo posojevali, j Stric bo pa končno ostal na ce-dilu? Brown pravi, da ne bo tako. Prvič, je poskrbljeno, da prvo leto nihče ne more vzeti ven čez i 25 odstotkov, kar je založil, j Banki bi torej še vedno ostalo 75 odstotkov. Vsi ali vsaj večina tistih, ki bodo prvo leto vze- j li posojila, bodo že v tem letu -0 tudi trgovali in jim bo mogoče zgraditi si večji ali manjši kredit. Tudi ni res, da bi si zdaj razen Zedinjenih držav vsi drugi samo izposojevali. Mehika ima previšek pri svojem izvozu. Rusija je druga ali tretja največja proizvajalka zlata na svetu in bo lahko plačevala za svoj uvoz v zlatu, če bo tako hotela. Venezuela lahko plača za svoj uvoz v olju. Poleg tega pa si ne bodo mogle posojevati iz tega sklada tiste dežele, ki si ne bodo mogle urediti trajne valute. Tudi ni verjetno, da bi Anglija črpala iz tega sklada, temveč se ga bo poslužila samo v slučaju nepričakovanih potreb. Nekateri mislijo, da bo Anglija tukaj vzela kakih 8 bilijonov, ki jih je dolžna Indiji, *n Pkrg^o en bilijon, ki ga je ^O^sflflTiiJgfjjtu, toda Augiijfi bo trajbrS začela te dolgove vračati šele potem, ko si bo lahko več ali manj odtrgala od dobička pri povojni trgovini. Kanada in Južna Afrika si tudi gotovo ne bosta izposojevali, precej drugih dežel si bo pa hitro opomoglo, ker bodo narodi videli, da se lahko zanesejo na drug drugega kar se veljave denarja tiče. Mednarodni sklad bo podžigal vse narode, da si bodo čimprej uredili svoje hiše. Kar je revnejših si bodo morali posojevati več let, predno se bodo postavili na noge, pa kljub temu ni verjetno, da bi se sklad znižal za polovico. Je mogoče. Ca bo Amerika f-ri tem nekaj malega izgubila. Toda nekaj je bilo treba napraviti, da si dežele hitro opomorejo. Brez take ustanove bi Amerika izgubila 10 krat ali 20 krat toliko, kakor bo morda zdaj. TAM JE VEČ TAKIH HIS KI SO V NJIH STRAHOVI Normandija. — Neki ameriški časniški poročevalec piše: Eno in četrt milje nam je že zmanjkalo žice, predno smo se pripeljali do lepe hišice sredi vrta, obdanega z gosto in visoko živo mejo. Ker ni bilo občevalnih zvez, nismo mogli vprašati naših za pojasnila. Hišica je bila sko- -- raj popolnoma skrita med drevjem in cvetlicami in ni kazala nobenega znaka obstreljevanja. Prav lahko bi bil tukaj nemški glavni stan. Ustavili smo in nekaj časa opazovali. Vse mirno. Ravno to je bilo sumljivo, ker je bilo vse tako neznansko mirno in tiho, le iz daljave se je razlegalo pridušeno grmenje topov. Morda so naši v tisti hišici? Šofer je zapeljal naš jeep pred hišo, toda je vozil zaobr-injeiio, z zadnjim koncem naprej, da bi jo lažje in hitreje jodkurili, Ko bi bilo treba. Govorili smo glasno in vstopili. Vse odprto, nikjer žive duše. Pred seboj smo držali majh-!ne strojnice. V jedilni sobi je bila miza lepo pogrnjena- in obložena z jedili in pijačo. Neka družba je morala ravno začeti s kosilom, pa se je nenadoma premislila in izginila. V kuhinji smo našli na peči še lonec tople kave. Na vrvici so se sušile oprane nemške vojaške hlače in pas. "Naši že niso bili še tukaj," se oglasi šofer, "drugače bi tisti pas ne bil ostal tam." Začeli smo preiskovati po hiši in krog hiše za skrite mine. O-čividno so bili tukaj malo prej nemški generali. Ko stopimo ven, pa začnejo ropotati izza bližnjih mej strojnice. Ali so bile naše ali nemške, kdo ve? Ni bilo časa ugotavljati. Kot blisk smo skočili na jeep in od-frčali. Stran Ž AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 8. avgusta 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski I The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Izhaja rsak iorsk in patok Issusd mrnj Tussday and Friday Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina« Subscription: Za celo leto_____$4.00 For one year — . . $4.00 Za pol leta__2.00 For half a year--2.00 Za četrt leta ___1.25 For three months ----1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto_$4.50 For one year —,-$4.50 Za pol leta ...... 2.25 For half a year- 2.25 Za četrt leta__1.50 For three months ^ - 1.50 Dopisniki so proionL da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ura predno je lisi zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v ured-niilru najkasneje do petka zjutraj prejftni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. CERKVE IN MIR (Dalje) Zelo lahko se vidi, kako nemogoče bi bilo brez takega sistema izravnati kakoršno koli vprašanje že v povojnem svetu. Vzemimo slučaj Poljske in Francije pred vsem drugim. Kake zakonite meje Poljske so mogoče težavno vprašanje, ampak Poljska ima pravico do svoje neodvisnosti in tudi to, da ne sme biti odškodovana za kako izgubo svojega ozemlja z odrezom nemškega ozemlja, mora biti jasno. Kajti če bi si "Veliki trije" lastili to pravico, da bi po svoje predpisavali in preoblikovali ozemlja narodov in njih meje, ne da bi upoštevali pravice narodov, bi to pomenilo, da bi nezakonita moč posvetila krivico novega reda, kar bi bilo v načelu isto, proti čemur se zdaj borimo in za kar zdaj obtožujemo Nemce. Kar se tiče Francije, jo predstavljajo kot premagano in vsled tega za ničevo silo. To je slabo znamenje za pravičnost. Francija je fcila lahkoverna žrtev miru po prvi svetovni vojni, kateri ji ni dajal nobene zaščite, a istočasno jo je obvezal dati pomoč in zaščito Poljski in drugim deželam. Tako sta slučaja ^Poljske in Francije tesno povezana. Kako zelo neumestno bi bilo žrtvovati Poljsko, ko je bila Poljska tista, za katero je bila Francija žrtvovana. Ob izbruhu vojne je Anglija, ki je imela iste obveznosti ka-< kor Francija, komaj uvedla šele splošno popisovanje za vojsko. Francija je v vsakem slučaju mučenica v tej vojni. Njeni otroci so stradali, njena mesta so porušena in uničena. Prebivalstvo Francije je oslabljeno vsled nezadostne prehrane. Francija je v tem slučaju postala tudi naša žrtev, kakor preje nemška, in mi ji ne dolgujemo samo obnovo, pač pa tudi častno povrnitev enakopravnega članstva z drugimi zmagovalci. Po vrhu vsega, če bomo ravnali s Francijo kot z neko zastavljeno robo v našem gospodo van ju nad svetom, se bi lahko obrnila proč od nas in se spravila z nazizma očiščeno Nemčijo ter z fašizma očiščeno Italijo in s Špamjo, kar bi pomenilo blok do 190 milijonov ljudi proti nam. Južna Amerika bi z njimi gotovo simpatizirala. Upoštevati bi morali tudi azijatska in mohamedanska ljudstva, da bodo vstala po tej vojni z mnogo zmanjšanim strahom pred za-padnim svetom, in bili bi zelo razočarani, ko bi videli Združene države žrtvovati svoja načela. In končno bi ne bilo nobenega jamstva, da bi se "Veliki trije" sami ne sprli med seboj. Ruska zakonita želja za izhod v Sredozemlje in angleška stara odločnost, da se Rusom to prepreči, je stara nespravljiva točka. Anglija in Združene države bodo tudi neizogibno prišle do tega, da se bodo njuni oljni interesi na Vzhodu in njune vzhodne letalske baze križale. Končno, ko bi Anglija in Zdr. države spoznale, da so popustile na svojih slovesno proglašenih moralnih čarterjih, bi začele kljubovati druga drugi. Rusija pa bi začela kljubovati obema, ker sta se ji udali. Kratko: s sprejemom imperializma "Treh velikih" bi prišlo le do moralnega bankrota in do neizogibne nove vojne: Edino upanje za rešitev pred tem propadom in nevarnostjo je, da se pride nazaj do neke oblike družbe narodov, ! ki naj temelji na človeških pravicah in pravičnosti za vse. Na srečo, naši cerkveni voditelji so to že priznali. To-lažljivo dejstvo v teh dnevih skušnjav za kompromisiranje poleg neprestanih prošenj papeštva za mir na temelju pravičnosti je to, da so v obeh deželah, v Angliji in Ameriki, katoliški, protestantovski in judovski verski voditelji našli pot do skupnega poudarjanja načel za pravi vzoren mir. Dne 7. oktobra 1943 so vodilni cerkveni voditelji ameriških katoličanov, Judov in protestantov izdali skupen proglas glede pravičnega miru. To je takoj dvignilo ameriško stremljenje nad načrte nemoralnega oportunizjna. ►. Ti ne trdijo samo, da svet mora dobiti nekako mednarodno organizacijo, ampak da prvi nastop take organizacije mora biti "proglas človeških pravic, ki mora biti tak, j da se zanj obvežejo vse države in se obenem odpovedo vsem i plemenskim, verskim in drugim razlikovanjem in vsem^ža-j itvam teh pravic." Dalje prosijo, "da napredovanje nerazvitih kolonijskih ali zatiranih ljudstev v smeri politične )dgovornosti postane zadeva mednarodne brige." Hočejo ;udi "mednarodno gospodarsko sodelovanje za pomoč vsem IržaVam, da pridejo do primernega življenjskega standar-: ia za svoje državljane, kot sredstvo proti gospodarskim nonopolom in izkoriščevanju naravnih virov po privilegiranih skupinah ali državah." Dalje zahtevajo, "da se v ?saki državi zajamčijo pravice vsem narodom, njihovim ?eram kakor* tudi da morajo biti kulturne manjšine enakopravne in vsi morajo imeti enak dostop do gospodarskih priložnosti, do vzgoje, kulture in politične enakosti in dalje v vsaki državi naj bo prilika za primeren življenski standard za družinsko življenje, za dostojne pogoje in razmere dela in prilika za soudeležbo delavstva v skupni blaginji. To naj izvedejo oni, ki se jih to direktno tiče." (Konec prihodnjič) OBISKOVALCI S. N. MUZEJA Cleveland, O. Zadnji čas v tem poletju je večje število naših rojakov in rojakinj iz raznih krajev Amerike obiskalo Cleveland in obenem tudi Slovenski narodni muzej. Tu in tam pridejo tudi razni drugri obiskovalci in si o-gledajo naš muzej. Zanimivo je vedeti, kdo so bili ti obiskovalci in odkod. Naj navedem imena onih, ki so se registrirali v muzejsko spominsko knjigo, ti so: Louis Prohaska, Joseph Mack, Rudolf Sliva, Ernest Po-korny, od Czech Teacher's Ass'n, iz Clevelanda; Mr. in Mrs. Joe Skufca, Scofield, U-tah; Frank in Anna Gačnik, Cleveland; Anna Repnik, Yukon, Pa.; Frank M. Jaksic in Frank T. Komar, Cleveland; Mr. in Mrs. Frank Kovach in Patty, Imperial, Pa.; Frank Spendel, Windsor, Ontario, Canada; John Novak, Carlinville, 111.; Frank in Mathilda Pau-lich, Albans, L. I., New York; Anton in Mary Jordan, Millva-le, Pa.; Louis Lopatic, Steelton, i Pa.; Frank Steibly in Louis Robson, Sharon, Pa.; Jennie in i Frances Koritnik, Gilbert, Minn.; Erna, Violet in Ana Ru-parcich, Chisholm, Minn.; Mary Gorišek, Brownsville, Pa.; Mary Pesut, Pittsburgh, Pa.; Anton in Helen Kastigar, West> Allis, Wis.; Theresa Skrabe, in Jennie Zaman iz Brooklyn, N. |Y.; Julia Peternel in Josephine Gruden, Cleveland; Julia Zupančič in Anna Trauner, Indianapolis, Ind.; Mrs. Mary Lum-bert, Washington, D. C.; Mr. in Mrs. Louis Changle in Mr. in Mrs. John Nemec, Bridgeville, Pa.; John in Mary Peterka, j Cleveland, O. > 1 Kadar obiščete Cleveland, pridite si ogledat še naš Slovenski narodni muzej v S. N. i Domu na St. Clair Ave. Muzej še ni tako velik, da bi se mogel I kosati z raznimi ameriškimi ! muzeji, ampak kar imamo zbranega je naše — slovensko in nekaj hrvaškega, in na to zbirko, ki je sicer skromna, smo vsi lahko ponosni. Z leti se bo povečala, in imeli bomo nekaj odličnega arhiva, ki bo zanimalo marsikoga. Obiskovalci iz zunanjih naselbin lahko vidite muzejsko razstavo vsaki čas, ako pridete v S. N. Dom in vprašate tajnika Mr. John Tavčarja, da vam pokaže, kar bo ržid storil. Istotako tudi oskrbnik. Torej dobrodošli obiskoval S. N. Muzeja ob vsakem času! Erazem Gorshe. NOVICE IZ FARMARSKE ' PRESTOLNICE Wilhurd, WU. i Poročila sta se Frank Bayukji z gdč. Beatrice Ormand, in Ju- « lius Klopatovskas z gdč. Ettza- < beth Cornwell, dne 29. julija. Obilo sreče in zadovoljnosti v ' zakonskem življenju želi pod- ] pisani. L ........■ Mr. John Rovtar, po domače ^ "Happy", je po nesreči stopil ] na koso in si dokaj občutno \ prerezal nogo. "Siromak" mo- , ra hoditi ob palici. Mr. Anton Tolapej in Mrs. 1 Frank Laken sta odšla v Le-mont, da obiščeta svojo mater, katera živi pri č. sestrah v Do- 1 mu sv. Jožefa. V nedeljo 13. avgusta bo imelo društvo najsv. Imena skupno sv. obhajilo. Omenjeno nedeljo bo darovana peta sv. maša za vse naše fante, ki so pri vojakih. Vsi člani in drugi, ki imate svojce pri vojakih, ste prošeni, da se te sv. maše udeležite in pristopite k obhajilni mizi in sv. obhajilo za svojce darujete. Po sv. maši pa vsi v župnišče, ne samo člani, vsi moški v župnišče, kjer bo pripravljen okusen zajtrk. Le vsi, prav ' vsi pridite! Ludvig Perushek. -o- AMERIŠKI RDEČI KRIŽ 1 Washington, D. C. Amerikanci slove nskega, ' španskega, rumunskega in fran- ; coskega porekla in druge narodnostne skupine po celi deželi skrbijo za pripravo zabave v , raznih vojaških in pomorskih taboriščih. Delujejo skozi sve- 1 tovalne taboriščne in bolniške odbore, ki so bili ustanovljeni * - za koordinacijo take vrste dru- ] štev in oseb, ki z zabavo želijo pomagati naših vojakom in mornarjem v taboriščih in bolnišnicah. Ti odbori so pomagali več j kot 4,000 vojaškim in pomor- , skim postojankam, na sledeči 3 način r glavni oficirji dostavlja- , jo potrebe svojih ljudi tem od- 1 borom, ti pa takoj obvestijo -skupine, katere z njimi deluje-; j jo. Prošnje so vseh vrst, od po-: ] polne opreme bolniške sobe za s j sončenje do vojaške dnevne so- , | be; tudi se nanašajo na vse mo- j jgoče stvari, kot je miza za bi- ] j ljard. klavir, radio, šah, domi- \ ne ali kako drugo igro. 4 Odbori poročajo, da so sku- j pine slovenskih Amerikancev v i svojih središčih vedno vzdrže- j vale to vrsto delovanja Rdeče- j ga križa. Posebno so se izkazali i v mestih kot so Chicago, Cle- i veland, Milwaukee, Betlehem, * New York, in povsod drugod,' v kjerkoli so nastanjeni v večjih l skupinah. i fc Slovenske žene so.tudi poklo- g nile mnogo svojega časa delo- v vanju teh odborov. Napravile v so zavese in druge pohišnejk stvari za sobe za zabavo v bol- I nišnicah in taboriščih. Možje I pa niso samo darovali denar za vzdrževanje dela odborov, tem- i j< več so* tudi pomagali prenav- d ljati poklonjeno pohištvo, ter;g druge potrebščine za zabavo,jo ter se udejstvovali na še mnogo c drugih načinov, in pripomogli s< do tako lepih uspehov. J Ko je bil odbor, ki deluje v k Tampi, Florida, naprošen, da nabavi pohištvo za nekaj dnev- ir nih sob za vojake, je ena sku- k pina španskih žen v Tampi na- < bavila popolno napravo za tri ] take sobe. Vključile so celo po- i krivala za stolice in zofe. Dru- i ge španske skupine na jugo-za- ] hodu ter na vzhodni in zahod- \ ni obali so tudi na sličen način < sodelovale z Rdečim križem. Državljanski Ženski klub romunskih Amerikancev iz Tren-tona, N. J., je popolnoma opremil čitalnico za vojake pri Lakehurst Pomorski bazi za Ivežbanje. Odbori so tudi poročali o delovanju s francoskimi in italijanskimi skupinami po celi deželi. Skupine, ki se udejstvujejo v teh odborih, so crkvena društva, delavska društva, kmet-ske kooperative, prijatelji mu-zike, bratstva, zavarovalnice, posamezniki, z eno besedo, predstavniki vseh slojev. Z enim glavnim odborom v vsa-ikem kraju, ki sprejema in .Izpolnjuje prošnje, se prepreči izguba časa in napora, ter se zasigura pravilna in hitra razdelitev. Vsi, ki želijo darovati predmete kot so gramofonske plošče v tujih jezikih, ali igre, naj pokličejo okrajno središče Rdečega križa ter vprašajo za Taboriščni in Bolniški svetovalni odbor. Iz urada Rdečega križa. -o- PO ARGENTINI SEM IN TJA Pisa Her. Janes Hladnik Buenos Aires, Argentina. (Dalje) Na levo in desno od železnice je vsa ravan zasajena s trsom. Vmes so v skupinah e-nakolične hišice, v katerih stanujejo delavci, sem pa tja pa sega visoko v nebo skupina mogočnih tovarniških dimnikov, ki označujejo sladkorno tovarno, ki je navadno last tistega, ki ima sladkorne nasade. V Tucumanu je socijalni položaj kaj zapleten. Skoro vsa zemlja je namreč last de-setorice bogatinov, ki imajo v svojih rokah vso sladkorno industrijo, delavcem pa plačujejo-tako, da je sramota. In jih je siromakov res sram, zato še tiste revne groše mnogi kar zapijejo in se do kraja zanemarijo. Zadnje leto je tudi tam posegla oblast vmes in je izdala postavo o delavskih plačah, toda narod, ki je slabo organiziran, menda ne zna prav izkoristiti postave dane njim v resnično pomoč. HLODE ŽAGAJO Tako so se vrstile postaje in sladkorne tovarne. -Mojo pozornost so obrnili nase tudi mogočni hlodi, katere sem videl nakopičene na postajah. V bližnjih gorah so debeli gozdovi, ki dajejo deželi izboren les. Spet nova podoba iz davnih spominov! Dva možaka sta vlekla mogočno žago kla-dniqq, tisto trebušasto, ki je pela samozavestno žiga-žaga. Nisem je videl take žage, odkar sem odšel od domače hiše, a tam, glej, v rosnem jutru, ki je blestelo v miljonu biserov rosnih kapelj; v ozadju tam za drevjem raste gora, spodaj zavita v zelen gozd, na_ vrhu pa z blestečim snežnim temenom . . . Pa še več: tam med! i gorami so doline iz katerih vstaja megla. Tu pa tam vidiš, kako raste vsak hip siva lisa, I 1 ki se gori v višini združi z drugimi . . . kakor sem kdaj preje v ranem jutru, ko sem stal na vrhu Pečevja, opazoval meglo, ki se je dvigala iz globeli v Hrušici, ki leži med Vipavo, Postojno in Logatcem. Zapičil sem pogled v pogorje in razbral, da je pred za-1 dnjo najvišjo skupino nižja gorska vrsta, na kateri je bilo opaziti nekaj belega. Morda cerkvica ali grad . . . Pozneje sem videl tudi tisty od blizu.; Je to 30 m visok kip Kristusov, : kateri kraljuje nad vso dolino. : Tako so se menjavale slike1] in prizori, eden bolj domač ; kot drugi. Kar žal mi je bilo, j da se ta lepa vožnja bliža že i koncu. Postali smo in se spet le- \ no pomaknili dalje. Zaškripale | so vezi mostu, ki pelje čez re- ] ko Sali. Ponovne povodnji le- i t os so most zelo omajale in se- j daj je treba skrajne pre vid- ; nosti, da vlak ne zgrmi v reko, ki sicer ni posebno velika, toda je most čez 200 m dolg.! Umazana voda se je divje pe- i nil a pod mostom in gnala dalje i vsakovrstno navlako, ki jo je -odnesla v poslednjem nalivu i tam gori v tukumanskih go- . rah. i Srečno smo pripolzeli čez most, se pognali malo hitreje, zavili Še na desno in obstali na postaji Tucuman. Vzel sem moje stvari in z gotovim načr-ftom stopal proti izhodji. Pa predno sem bil pri vratih, mi I nekdo zastavi pot z voščilom ■ "dobro jutro gospod Janez!" • Bil je naš rojak Mario Batič,! i ki je zvest bralec naših listov i in je tako zvedel za moj prihod ■ in bil moj kažipot in spremi j e-l valeč v slavni severni presto-! lici v — Tucumanu. , Med znamenitimi zborovalci i v Tucumanu , tedaj ko je bil i postavljen temelj argentinski - svobodi, je bil, kot zastopnik Catamarki in pozneje imeno-Catamarke, tedanji župnik v vani škpf Colombres. Ta zna- L meniti mož je bil po pokole-nju iz Tucumana in je bila njegova velika želja, da pomaga narodu v plodoviti deželi, ki pa je bil zakopan v revščino in » zanikrnost. 3 (Dalje prihodnjič) -o- 1 O KRALJICI I INŠTRUMENTOV • Piše Ivan Račič > Chicago, 111. I T XVI. i Ko ste brali prejšnje poglavij je, ste si gotovo mislili, kam pa - taki ljudje, ki si doma sami na-v pravijo orgle, postavijo vse ti- - ste piščalke in vso drugo šaro in ropotijo, ki spada zraven? V i navadnem stanovanju je že sa-» (mo za igralno mizo težko dobiti r prostora. -i Navadno napravijo takole: iCe mogoče, porabijo kako » majhno sosedno spalno sobo v - ta namen, ali £> a pregradi jo eno > glavnih sob, ako se to da pri-7 merno napraviti. Mladi orga-i:nist, ki smo o njem zadnjič poročali, je porabil posebni dolgi prehod ali vežo, ki je vodila mimo parlorja v jedilnico in ni bila potrebna. Tisto vežo je i skrajšal in naredil vrata iz ve- - že v parlor, ostali prostor je pa i | porabil za orgelsko kamrico. - Seveda je moral predreti steno . I v parlorju in udelati noter mrežasto okno, skoži katero pride i glas iz kamrice v parlor. Naj- - j večkrat pa postavijo piščalke in i kar spada zraven kar v klet in - napravijo premreženo odprtino ! | v tlaku parlorja, da pride glas . iz kleti v sobo, ali pa, kjer je - prilika, vzamejo tlak iz prezida , za obleko (clothes closet), po-i tem pa v steni tega prezida na-r pravijo premreženo odprtino, t in glas pride iz kleti v prezid, ij od tam pa skozi stensko odpr-i tino v parlor. * Posebno pametno ravnajo tisti, ki si napravijo orgle tako, Ida se dajo hitro vzeti narazen v takih kosih, kakršne je mo-jgoče spraviti skozi vrata, kadar se je treba seliti; drugače bi morali v takem slučaju razne kose kratkomalo prežagati ali pa razbiti. Orgle po domovih morajo biti seveda urejene tako, da niso preglasne za svoj prostor. Kadar pridejo kakšni imenitni orgelski umetniki, najsibo iz Amerike ali Evrope, v Chicago, se navadno ustavijo v E-vanstonu. Tam ima svoj razkošni dom Dr. William H. Barnes, notri ima pa tudi prelepe moderne orgle na 28 spreme- i nov. Napravil, ali boljše reče-;] no, sestavil jih je sam. Mož je i j premožen in so že predniki bili I (Nadaljevanje na 4. strani), J | DOGODKI | y\ med Slownci po f f j (t Ameriki )l • Novi grob ▼ Penni • Homer City, Pa. — Tukaj je umrl Ignac Perpar, star 72 let in doma iz vasi Brezovica, fara Mokronog, Dolenjsko. V Ameriko je prišel leta 1912. Bolehal je osem mesecev za rakom v grlu. V starem kraju zapušča ženo, sina in hčer. Nov grob v Minnesoti Soudan, Minn. — Te dni je umrla na svojem domu Mrs. J. Snidarsich, stara 73 let. Zapu-jšča moža, s katerim sta lanskega julija praznovala 50-letnico zakonskega življenja, štiri sinove, šest hčera in deset vnukov. Padel v Italiji , White Valley, Pa. — Družina Primožič je prejela žalostno vest od vojnega departmenta, da je njih sin in brat Philip 22. maja padel v bitki v Italiji. Star je bil 26 let, v armadi od septembra 1941 in zdaj je imel čin poročnika. Doma zapušča mater, dva brata in dve sestri, pri vojakih pa dva brata — enega v Texasu, drugega na Havajskih otokih. Padel v vojni Pueblo, Colo. — Družina John. F. Star je bila obveščena po vojnem departmentu, da je bil njen sin, nadporočnik John F. Star ml. 28. junija ubit v bombnem poletu nad Evropo. Služil je kot pilot v letalu Thunderbolt in je bil škadronski vodja. Iz Sheboygana . Sheboygan, Wis. —- Družina Josepli Gorenc je prejela obvestilo od vojnega departmenta, da je njih sin Joe pogrešan od prvega dneva invazije Francije. Služil je pri padalcih. Padel v Franciji New York, N. Y. — Družina Valentin Kobilca, - živeča v Ridgewoodu, L. L, je od vojnega departmenta prejela vest, da je bil njih .sin Valentine ubit 29. junija v akciji v Franciji. Služil je pri padalnih četah in je bil med prvimi, ki so se ob invaziji Francije spustili na tla. Svojim staršem je potem pisal, da je prišel srečno skozi prve bctfe, nekaj dni potem pa je padel. Star je bil 23 let. Bil je mirnega značaja, priden in staršem je veliko pomagal. Padel v Franciji Dunlo, Pa. — Družina Martin Volčjak je bila obveščena po vojnem departmentu, da je padel v Franciji njih sin Sgt. Karol Volcjak. Star je bil 30 let. Pismo iz domovine Noranda, Quebec. — Tukajšnji rojak je prejel od domačih iz okolice Metlike naslednje pismo: Dragi —1 Po dolgem času se ti oglasimo, da smo še živi in zdravi. Jaz in ata sva sama doma. — - in — ista bila v internaciji na Rabu. — Na Rabu so umrli Ton Kastelc, (Jurikin), Hanček Moharčič, in Blažev, Jože Simonič dolenji, in še več drugih. Francek Pezdirc je padel. Pri nas je sam strah, da se skrivamo, smo bosi in obleke ne moremo nič kupiti. Velik strah imamo vsaki dan. Poroka Cleveland, O. — V soboto 22. julija sta se poročila v cerkvi Marije Vnebovzete Rose Marie Panchur in Harold G. Snibely iz 3513 E. 97. St. Nevesta je hčerka poznane in spoštovane slovenske družine Mr. in Mrs.' George Panchur iz 829 E. 143. Street._________ Torek, 8. avgusta U)44 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S ^ ! Zapadna 7 xr am | Slovanska uv DENVER, COLORADO i Hum in imenik glavnih nrsdnikof | UPRAVNI ODBOR: 1 > Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place. Chicago, 111. 1 Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich. 3360 Vine < > Street, Denver, (16) Colo. '= - " " J | 2. podpredsednik: Prank J. Brmdach, 2309 Nicholson St. Lockport. Ik. ' j Tajnik: Anthony Jersin. 4676 Washington St, Denver, (16) Colo. i . Blagajnik: Michael P. Horrnt 4417 Penn. St. Denver, (16) Colo. , \ j Vrhovni adravnik: Dr. J. P. Bnedec, Thatcher Bldg, Pueblo, Colo. 1 « S NADZORNI ODBOR: ' Predsednik: Thomas J. Morrissay, 1934 Forest St, Denver. (16) Colo. I » 2- nadzornik: Miki Popovich. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo. ! ; * nadzornik: Anton Ropar, 406 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo. < > POROTNI ODBOR: ! | Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. | | 2. porotnica: Johanna V. lferv&r, 7801 Wade Park Ave, Cleveland, O. < i 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn. ! | 4. porotnik: Joseph Godec, 1«15 Huntmere Ave, Cleveland. Ohio. J > S. porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Ckicago. IIL UZADNO GLASILO: | | "Amsrfksnski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IlL \ — M Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- < | nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- J | anje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi < > bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. J [ Z. S. z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- J » arih narodnosti, Id so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. < > Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajnika aajbližnjega dru- J > štva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede < , ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila ! | in potrebne listine. < | SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZA PAD. SLOVANSKO ZVEZO! < , ...........................ninar------ MINUTES OF THE SEMI-ANNUAL MEETING OF THE SUPREME BOARD OF THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION __ ] The semi-annual auditing of books, examination of b,onds and other valuable documents of The Western Slavonic Association was called to order and took place on July 29, 1944, promptly at 9:00 A. M. at The First National Bank of Denver and the Association's Home Office, respectively. Those present were: Leo Jurjovec, Supreme President; Anthony Jersin, Supreme Secretary; Michael P. Horvat, Supreme Treasurer; Thomas J. Morrissey, Chairman Supreme Board of Trustees; Mike Popo-vich, 2nd Trustee; and Geo. J. Miroslavich, Acting Trustee and First Supreme Vice-President. *The completion of auditing and examination was concluded at 1:00 P. M. and the semiannual meeting was called to order by Supreme President, Leo Jurjovec, at 2:00 P. M. Upon a motion duly made and seconded the reading of the minutes of the previous meeting was dispensed. The supreme president then submitted the following report: Worthy Brothers Supreme Officers: We have now concluded the first 6 months of our great "Insure the Family" Campaign, and I am grateful for the progress we have made during this period. I am indeed grateful to the Supreme Officers as well as to the officers and members of the subordinate lodges who worked so dilligently and who rendered me such unselfish support and cooperation, especially during the May-June campaign which was dedicated in honor of the 36th Anniversary of the Western Slavonic Association, as well as in honor of our esteemed Supreme Secretary, Bro. Anthony Jersin, whose devotion to our As-' sociation for the past 18 years has earned respect and gratitude of every WSA member. The special May-June campaign has brought us additional 219 new members. The record of this enrollment speaks for itself. To each and every lodge who were responsible for this progress, the Western Slavonic Association is deeply indebted, and on behalf of the Association I wish to extend my deepest appreciation and express the hope that they will continue in their efforts in the future. Ihe success of our special ^ campaign must also be con- { tributed to a great extent to t the fact that we have been giv- . en some wonderful publicity \ and encouragement by our Official Organ and the Fraternal Voice, the latter of which has been so ably edited by our 1st Q Supreme'Vice President, Bro. J George J. Miroslavich. The } combination of the enthusias-tic publicity on the one hand coupled with the wonderful co- J operation of the Supreme Officers and the subordinate ^ lodges on the other hand,— will, in my opinion, have a direct bearing upon our future progress. It is my profoundest desire and hope that every effort will be given by the entire rank and file of the WSA to increase our publicity to a larger degree. I look forward and expect every Supreme Officer to contribute articles pertaining to the well-being of our Association in our Official Organ and r Fraternal Voice. Our editor Bro. George J. Miroslavich, is v doing more than his share, it is v up to each and everyone of us ^ not to fail him in his sincere ef-fort to create a truly outstanding Official Organ for the good of our Association and its members. s In regards to the financial e condition of our great Associa- ^ T * J tion, I am most happy to say that our financial success is " growing by leaps and bounds. We are very fortunate in hav- ] ing our financial problems ' guided to our best advantage * G by experienced and learned _ trustees. Today, on our 36th Anniversary we are 138.58% ° solvent, a fact of which each ^ and everyone of us should be ' proud. We, the members of the Western Slavonic Association should feel gratified that we ' have such capable men gvidirig our financial destinies, and we v 'need never fear a financial col- s lapse. On behalf of the Associa- M tion I want to offer my sincere 1 appreciation to our Supreme Trustees for the grand work si they are doing. I v In regards to the office of the g Supreme Secretary, which is h is the most important office in n our Association, I wish to offer j b my sincerest congratulations to e: Bro. Anthony Jersin, for the k splendid manner in which he is h carrying out the duties of his o office. I have repeatedly stated g in my previous reports, and I si do not mind to repeat it again, p i Francoski fantiček hi rad kadil, pa nima kaj. Za par cigaret je dal ame- 1 riškemu vojaku sveže jajce. KUPČIJA that we are indeed fortunate in having such a man as Brother Anthony Jersin in thta office. I feel confident that the members of our Association share the hope with me that he may be able to carry on in that capacity for many years to come. In conclusion, may I extend my most sincere thanks and appreciation to all the Supreme Officers and the rank and file of our Association who have cooperated with me during the past 6 months. If I can get support and cooperation for the next 6 months from all the Supreme Officers and members who have failed to help me in the past, I feel quite confident ; that our goal will be achieved at the conclusion of the "Insure ; the Family" Campaign. LEST WE FORGET i No war can be won without 1 secrifices. So far five brother members of our Organization ' have Mst their lives in the pres- 5 ent national struggle to pre- ( serve freed oft" o'f our beloved Country and the freedom and ( security of each one of us. 1 They are: 1 i Dr. Fred Demetrovich, mem- i ber of lodge No. 1, j George Golesh, member of lodge No. 4, ] Charles Nolan, member of ( lodge No. 6, ] David Topolovec, member of j lodge No. 14, ; Felix Vogrin, member of > lodge No. 31. j The fate of the sixth brother member, John Savorn, member of lodge No. 1, is uncertain; he was reported missing in action; we only hope and pray that he be safe and would return some day to his dear parents whose ( only ehild he is. * Five of our young men have * sacrificed their lives: Do we ever try to comprehend how 2 enormous such a sacrifice is? L These most worthy brother e members had just reached the ^ blossoming springtime of their ^ lives. Their childhood and ado- ^ lescence were only a prelude to c the real life they had barely t entered or were about to enter. ^ Like other boys and young men p of their age they had their ^ plans, their nopes; they wanted j( to live with all might of their r being. Have we ever tried to visualize what they had meant d to their mothers and fathers, + brothers, sisters, sweethearts or f wives? Few people can under- ^ stand wnat sorrow suffer those g who lose one of their most be- g loved ones. These "boys and men have 2 sacrificed all they had, their n very lives, for the common v good of us all. They are our n heroes, our martyrs. Their me- ii mory is holy to us fellow members. Little we can do jfor them § except pray for their souls and z keep their memory alive in our hearts in all reverence. In honor of these men I shall ask you gentlemen to rise now and stand a few moments in silent prayer. l I thank you. i Leo Jurjovec, Supreme Pres. '* The report of the Supreme < President was unanimously 1 adopted se read. \ (To be continued next Tuesday) 1 -O--J | Dopisi lokalnih {{\ jj društev \\ \ \ DRUŠTVO SLOGA SLOVEN- s CEV ST. 14 ZSZ Spring Glen, Utah. ( Cenjeni člani in članice: t Tistim, kateri niste bili na j zadnji seji, naznanjam, da se s bo za naprej vodila naša seja j s ali mitinga vsako tretjo nede- c ljo v mesecu ob treh popoldne, j ker je bilo tako enoglasno skle- j njeno na zadnji seji. Prosim, < da to upoštevate. i Sprejet je bil tudi predlog, t da se priredi piknik za mladin- I ski in za odrasli oddelek in si- \ cer na Labor Day. ' ( Prosim članstvo, da se vsi u- i deležijo seje tretjo nedeljo av- c gusta meseca, da se pogovori- i mo zaradi piknika in si izvoli- c mo poseben odbor, ki bo imel r na skrbi priprave in delo na r pikniku. \ Prugega ne bom poročal. \ Kakor drugod, tako tudi pri nas j delavskih moči primanjkuje. \ Naše društvo Šloga Slovencev ima 16 članov v vojaški^ službi. j Želim jim zmago in srečno po- j vrnitev. Bog daj, da bi bilo kmalu konec te vojske. A. Topolovec, tajnik. t -o--, DRUŠTVO SLOVAN ŠT. 3 f ZSZ Pueblo, Colo. * Bratje in sestre, prosim, u- * deležite se naše seje, ki se vrši g vsako drugo nedeljo v mesecu; prihodnja bo 13. avgusta in bo jj zelo važna. Kakor vam je že znano, je zaradi zaposlenosti odstopil iz jrada predsednik Joe Mencin. jj škoda ga je bilo in ga bomo pogrešali. Njegovo mesto sem pre- „ /zela jaz, tako da imate zdaj ® predsednika v kiklji. Zmeraj ielam za društvo, da raste na- 11 srej, sedaj ko sem prevzela ° iruštveni urad, bom pa še bolj, cer bo to še toliko bolj moja T lolžnost. Opominjam tudi osta- J' e uradnike, da vsak qekaj sto-i v korist našega društva. Vse »stale člane in članice našega Iruštva pa prosim, naj se po-rudijo, če jim je količkaj mo- r foče, da pridobijo vsak po ene- ^ fa člana, posebno še v mladin- ^ ki oddelek. Naša mladina je ^ teber in podlaga naše skrbne natere Zapadne Slovanske Sveže. Ako zveste za kakega,z lovega člana, ki hoče pristopiti d r društvo Slovan, blagovolite n ne poklicati na telefon 6456-R n jaz ga bom šla vpisat. Vas pričakujem v obilnem j tevilu in ostajam z lepim po-| ;dravom do vsega članstva o Mary Kogovaek, predsednica v -o--si DOBRODELNI PIKNIK z Frederick, Colo. n Društvo Hrabri Slovani št. j 7 ZSZ v Frederick kakor tudi p | krajevno društvo SNPJ bosta priredili dobrodelni piknik dne 13. avgusta 1944 na domu Mrs. Marolt v Evanston. Vsi ste povabljeni. Mary Dan&iloff, tajnica. —o- VABILO NA DVA PIKNIKA Denver, Colo. V nedeljo 27. avgusta se bo vršil piknik na^dvorišču Slovenskega Doma, kamor vljudno vabimo vse rojake in rojakinje v Denverju, Lafayette, Louisville, Erie, Frederick in ostalih bližnjih slovenskih naselbinah. Piknik se prične ob eni uri popoldne in odbor podružnice št. 50 SANS kakor tudi št. 21 JPO-SS bo pazil, da bo vsem navzočim izvrstno postreženo, - kajti dobiček, ki ga bomo naredili na omenjenem pikniku, : je namenjen v korist imenovanih dveh podružnic ter organi-. zacij, in sicer za vozne stroške ; delegata, ki)bo zastopal našo r podružnico na prvi konvenciji SANSa dne 2. septembra v Cle-velandu, preostanek bo šel pa v blagajno JPO-SS v pomoč na-| ših zasužnjenih bratov in sester f v naši mili stari domovini. Naš } poteptani narod v Sloveniji si , ne more sam pomagati, zato je ' naša dolžnost, da mu priskoči-| mo na pomoč ter pri washing-tonski vladi potom naših zastopnikov zahtevamo ter prosimo, da bo enkrat tudi naš ubogi slovenski narod odrešen od tujih jarmov pod katerimi se je t nahajal mnogo vrsto let. Naš • slovenski narod, iz katerega t smo mi in naši otroci prišli, je • dober, ponižen in pošten. Toda ► žalibog, da mora biti vedno su-■ ženj napram sovražnim sose- - dom, katerim mora hlapčevati in plačevati velikanske davke, - da potem sam nima drugega kot nekoliko slabe hrane in slabe obleke. Bratje in sestre, sedaj se bliža ura, ko lahko pomagamo temu dobremu narodu, ako imai^o količkaj narodne zavesti ter usmiljenega srca do naših bratov .in sester v naši mili Sloveniji. Zato vas ponov-j no vhbim, v imenu milega slovenskega naroda v stari domo-i vini, da se gotovo udeležite* te-. ga piknika t*er pokažete, da so vaša srca na pravem mestu. Nadalje vas tudi vabim, v imenu direktorjev Slovenskega) Doma, da se udeležite drugega piknika, ki ga bo priredil Dom na istem prostoru, toda samo teden dni pozneje. Ta piknik se bo pa vršil v nedeljo pred Delavskim dnem, in ste tudi vsi povabljeni, ker dobiček od tega piknika je tudi namenjen za dobro narodno stvar, za slovensko naselbino v Denverju. Ker po tej vojni nameravamo sezidati lep Slovenski Dom, kateri bo nam lahko vsem v ponos in edini spomenik, ki ga bomo zapustili našim potomcem potem, ko ne bo nas več med njimi. Torej udeležite se in pripeljite vaše prijatelje na oba piknika, dne 27. avgusta in 3. septembra na dvorišču Slovenskega Doma ob 1 uri popoldne. Za vašo udeležbo se vam že v naprej zahvaljujem ter ostajam Vam udani ter hvaležni Anthony Jeršin, predsednik. -o- — Washington. — Naš narodni dolg je zdaj tako velik, da pride $1,514 na v^ako osebo. Pred letom dni je prišlo $500 manj na osebo. --Washington. — Mornarica naznanja, da so na Sredozemskem morju sovražniki nedavno potopili našo ladjo po-metalko min Swerve. -o- PRIJAZNO i Gospod sedi v tramvaju in opazuje dečka, ki vztrajno vrta po nosu. Ko naposled izstopi in vidi, da je dečko še zmerom s tem zaposlen, mu reče: "Kadar prideš na vrh, mi pošlji kakšno razglednico!" i ZSZ ENGLISH SECTION : > < ................. For The Mutual Benefit of the Members "The Association is formed and incorporated solely for the mutual benefit of the members and their beneficiaries . . is the opening phrase of Article 2 in the Article of Incorporation of the WSA. This means for you! Every member joining is entitled to this consideration of the established membership, and when you join you are expected to give the same consideration to those in those following. Simmering it all down, you are expected to work for the good and welfare and the successful progress of your organization. First, you must assist and cooperate with the officers you select to carry out certain duties and responsibilities. Second, you must engage in work and activities necessary to assure a strong Associa! tion and build its future. Righl now we are sponsoring a "Insure the Family" Campaign in which it is expected all the members 'will invite others to become one of us thereby adding strength in numbers to our Association. Prizes for the lodges and commissions for the individuals are given to compensate you for your work. More and more jnew members increases our finances and has a bearing on our solvency which determines our stability. Securing a great many young folks, especially juveniles, adds new blood towards a permanent and secure future. So, you see, it is important that you attempt to get in as many new men, women and children as possible—enroll an entire family or two ; this year. Ask all eligible folks to join. All the new members you obtained since Jan. 1, 1942 and those you get until Jan. 1, 1945 may count as a credit for some worthy juvenile to become a juvenile delegate to the Convention in 1945. Help some eager boy or girl fet the required 50 credits, i Let's get together on these im*J portant things for your Association. Be a loyal member by paying dues regularly, attend the meetings and otherwise assist in your local lodge work. Help your lodge and the WSA ■ by getting one or more new members real soon. There is work to be done, j and you are the one who is expected . to help. It's for you and yours, anrihitel nesrečni materi s sekiro na pomoč. Z vso močjo je udaril leva z ostrino pq glavi, da se je pri priči zgrudil na tla. Toda ko je hotel sin mater dvigniti na noge, mu je mrtva omahnila Čez levovo truplo. U-L mrla je bila od strahu. -o- ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! Mrs. Grey isr on the spot!' On days offfrom war work, she must do tbt laundry— p^f / / But with no electric iron lL? l^jjmjjSBk/^ she's in an awful quandaryl F ZAMENJAJTE odvišne Električne priprave za Vojne Znamke Uboga Mrs. Grey! Vsaka ženska, ki doma opravlja hišno delo. obenem pa še hodi delat v kako vojno tovarno, potrebuje doma električne priprave, ki prihranijo čas. Posebno likalnik. Toda v vojnem času je likalnike težko dobiti. Ali bi ne hoteli vi pomagati njej, ali pa kateri drugi gospodinji, s tem da zamenjate svoj odvisni likalnik za Vojne Znamke pri vašem električarju? S tistim likalnikom on lahko osreči katero gospodinjo, ki je uposlena v vojnem delu. Dal bo znamke tudi za kakršno koli drugo električno pripravo—tudi za potrti stvari. On jih popravi. ZAMENJAVANJE pospešuje zmago na dvojen način—prodaja Vojne Znamke, pomaga sosedom pri bistvenem delovanju. Opomba: Commonwealth Edison Company ne kupuje obrabljenih električnih predmetov, rada pa pomaga chicaskim trgovcem'v tem patri-otičnem zamenjevalnem načrtu. COMMONWEALTH, EDI§ONCOMPACT. Stran 4 AMERIKANSK1 SLOVENEC Torek. 8. avgusta 1944 Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. % 'Morda pa danes v gradu ne bodo jedli ija," se je šalil Moreno, "morda čakam man. Oh, ko bi vsaj včeraj pojedli vse i je! Tega najbrže ne bi bil vesel samo 5, ampak tudi prodajalec sadja v Rieu-lu." Zdaj je bilo treba dati sliki samo tisti skjinji nadih plastike in slikovitosti, lelo se je, da je imel tokrat mladi slikar bro roko. Pogled na belo cesto, ki se je jubljala v daljavi med zlatožarečimi po-, je bil izredno lep. Sinjina' neba je bila shka in zrak trepetajoč, kakor v vročem znem popoldnevu. Bilo je videti, kakor , mlademu slikarju pač ni drugega mar, kor da kar najbolje dokonča svoje delo. XXIV. Mlademu slikarju je postajalo že dolg-b. Tedaj je pa na cesti, držeči iz gradiča Rieuval, zagledal dve belooblečeni posta- Srce mu je zaigralo. V eni izmed pri-jajočih mladenk je spoznal Orano. Po-r nje je korakalo mlado, nežno dekle. Bije videti, da se deklici nekaj vneto raz-varjata. Morenu bi bilo sicer ljubše, če bi lahko oznal Oranino mater, toda tisti trenutek č ni mogel izbirati. Moral je biti zado-ljen, da je lahko spet tako od blizu videl ojo ženo. Ves razburjen je namerif fotografski arat med cvetoče kapucinčke in ga na-vnal tako, da je sprožil lahko prav te-j, ko sta prišli mladenki mimo gostilne. Ko je zagledal Orano, drobno in ljubko, av tako nežno in milo, Vakor jo je videl ti prvi dan na Katalonskem trgu, se mu srce stisnilo v nemi ljubezni. Kakor v pnozi je sprožil. Hkrati je pa zaslišal □bok, nekoliko trepetajoči glas svoje ne. Bila je še bolj bleda in drobna kakor te-j, ko jo je bil poslednjič videl na stezici parku. Njene sinje oči so otožno zrle edse; žalostno je dejala svoji spremi jelki: "Oh, Silvija, hvala Bogu, da si tukaj! g veš, kako žalostno in pusto je zdaj pri .s." "Zakaj?" je živahno vprašala prijate-ca. > "Oče je vso zadevo tako tragično zasuli." Tovarišica je nekaj odgovorila, toda te-l Moreno ni mogel več slšiati. To, kar je 1 slišal, mu je bilo doovlj. Morda bi se ce-jezil na Orano, če bi jo bil videl veselo, »ketno, razigrano; videč jo tako otožno potrto, je tudi sam postal slabe volje, pet je začutil vročo potrebo, da bi smel in ogel varovati svojo ženo pred sovražnim retom in pred hudobnimi jeziki. Strmel je za drobno postavo, dokler ni ginila za ovinkom. Sedel je za mizo in cušal dokončati sliko, toda ni se mu po-■ečilo. Ves čas mu je silil pred oči nežni ranin obrazek z očitajočimi,otožnimi oč-I... Ves razdvojen in vznemirjen je hitro ospravil slikarsko orodje, plačal svoj za-itek in odšel po drugi poti na železniško ostajo. *> XXV. Nista minila dva tedna, že se je mladi panec tretjič odpeljal v Touraino. "Bedasto bi bilo, da bi živel tjavdan ta-o rekoč za hrbtom svoje žene, ne da bi jo mel videti, ne da bi smel govoriti z njo. bo, kar hoče, tega mora biti konec. Ve-eti hočem, ali moja porolca velja ali ne." In ko je že vtretjič izstopil na postaji v tieuvalu, si je trmasto dejal: "Danes hočem videti, ali sem oženjen, ali isem. Če sem oženjen, bo odslej moja že-ia živela z menoj; dovolj bom imel za ba." _ ...... Kolikor bliže je prihajal gradiču, toliko tesneje mu je postajalo pri srcu. Ni se bal srečanja z Oraninimi starši, vse bolj tesno mu je postalo ob misli, kako ga bo sprejela Orana sama. To pot ni sedel na obronek onkraj jarka, napolnjenega z vodo, pa tudi v "gostilno ni šel, kjer je bila terasa z živo mejo. S postaje se je napotil hitro in naravnost v grad, kakor da bi ga pričakovali in kakor da bi bila sleherna minuta dragocena. Sel je naravnost po glavnem drevoredu. Vedel je, da ga lahko opazijo iz mnogih oken, toda to pot ga to ni prav nič motilo. Bil je preblizu svojega cilja in preveč zaverovan vanj, da bi ga še moglo kar koli zadržati ali zmotiti. Od daleč ga je zvedavo opazoval vrtnar. "Naj se zgodi kar koli, kocka je padla," je modroval sam pri sebi Moreno in vzravnano in ponosno stopal po beli stezi proti gradiču. ♦ ♦ ♦ Bilo je sončno jesensko jutro in rosa se je iskrila po umitih tratinah pod velikimi drevesi jacherskega parka. Orana je počasi stopala po stezici ob potočku, ki je delil vrt na dvoje. Vse je bilo mirno, čeprav je sonce že pridno pilo ju-trnjo roso in čeprav je ura v bližnjem zvoniku odbila deveto. Mlada žena je navadno pri takšnih ju-trnjih sprehodih premišljevala zmerom samo eno in isto: svojo nenavadno dogodivščino v Španiji. Njene misli so nehote romale k njemu, ki jo je rešil in ki jo je moral potem tako nenadno zapustiti. . . Za zmerom? Tega zdaj še ni mogla vedeti. "V Madridu je/' si je včasih dejala, opirajoč se na podatke, ki jih je dobila na poslaništvu. "Bržkone ima kakšne opravke. In vendar bo prišel čas, ko bo prost; ali se tudi tedaj ne bo spomnil name, ali tudi tedaj ne bo prišel pome?" Ta domneva se ji je zdela verjetna, nikakor pa ne prijetna. Na dnu srca si je želela, da bi spet videla svojega moža, da, celo želela si je, da bi se to kmalu zgodilo. Življenje doma res ni bilo prijetno. Oče je vsak dan koval načrte, kako bi se iz-mazala iz te nerodne zadeve, samo da bi se mogla poročiti z bogatim Dumoustier-jem. Orana se je pa vsak dan bolj odtuje-vala od svojega mladostnega prijatelja, kajti spomin na daljnjega moža — čeprav je bilo že dobro leto, kar ga je spoznala, in čeprav ga je poznala komaj en sam dan — še ni obledel. "Kakšno neki bo najino srečanje?" se je včasih na tihem spraševala. Bila je pripravljena vse oprostiti, toda okoliščina, da se njen mož tako dolgo ni prav nič zanimal zanjo, jo je spravljala v strah in zadrego. "Morda so bile pa njegove ljubezenske prisege samo prazne besede," je dvomila v težkih urah. In tedaj se ji je iz prsi nehote utrgal globok vzdih ... "Zakaj se ne bi srečala kakor tovariša?" si je pogosto prigovarjala. "Oba veva, da se ne ljubiva, oba se zavedava, da naju je zvezal gol slučaj. Doslej nisva imela priložnosti, da bi dobro spoznala drug drugega. Morda bi bilo to za najino bodoče sožitje koristno." Misel, da bi,mu morala biti pokorna in ljubeča žena, jo je plašila in odbijala. Še vse prepekoč je bil spomin na tisto prvo in edino noč . .. "Kaj neki bi storil, če bi se mu uprla?" je nenadno pomislila. "Morda bi to še podžgalo njegovo poželenje, saj pravijo, da je navadno pri moških tako." Skušala se je vživeti v miselnost in duše vnost svojega moža. Skušala je uganiti, kako bi sama ravnala v njegovi koži in na njegovem mestu. (Dalje prih.) AMERIKANCI HITE PROTI PARIZU; RUSI PRED VRATI ŠLEZIJE. — DRUGE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) oljo središče Drohobič, ki je od- i daljeno 27 milj od češke meje. i Vzhodno obrežje reke Vistule \ je vse očiščeno Nemcev na več, < kakor 200 milj dolgi fronti. Ru- : ske prednje straže so le še ka- , kih 18 milj od Krakova, ki je \ zadnja večja trdnjava pred nemško mejo. Krakov je komaj 80 milj od Slezije, kjer še nahajajo bogati nemški premogo-' kopi. Na severu so Rusi že v Prusiji in več mest v Vzhodni Prusiji je pod težkim topniškim ognjem, omenja poročilo. Zavezniški bombniki so v nedeljo strahovito napadli nemške industrijske kraje v zapad-ni Nemčiji, v Avstriji in drugih krajih. Do 2800 bombnikov je sodelovali) v napadih. V Pacifiku so Amerikanci napredovali za več milj na otoku Guamu. V Burmi so Angleži vrgli na več krajih Japonce nazaj preko meje med Burmo in Indijo. Osiščne sile zadnje dni doživljajo slabo srečo. -d- MEŠČANI MESTA RENNES POZDRAVLJAJO AMERI-KANCE Rennes, Francija. — Mesto Rennes v Bretoniji, katerega so Amerikanci osvobodili iz nemških rok zadnji teden je priredilo v soboto jutro izreden sprejem Amerikancem kot osvoboditeljem. Meščani so ovenčali vse glavne ulice, po katerih so korakali ameriški vojaki, iz vseh poslopij so visele francoske in ameriške zastave. Vojake so poljubljali in ljudje so od veselja jokali. Prvi Amerika-nec, ki je prišel v Rennes je bil stotnik Lester Ahroon iz Bloo-mingtona, 111. Izjavil je: "Se nikoli nisem bil tolikrat polj ubij en, kakor danes. Po vseh težavah, ki smo jih doživljali v bojih, je to le zadoščenje." -o- FRANCOSKI MINISTER UGRABLJEN Berne, Švica. — Francoski patriot je so ugrabili in odpeljali bivšega francoskega ministra admirala Charlesa Platona, ki je do predkratkem služil v La-valovem ministerstvu. Kam so ga odvedli in kaj nameravajo z njim napraviti še ni znano. ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! IZ SL6V. NASELBIN = (Nadaljevanje z 2. strehi) premožni. Načeluje velikemu tiskarskemu podjetju v Chica-gi, je pa tudi koncertni orga-nist ter organist in pevovodja V .sš eni najimenitnejših cerkva v Evanstonu, zraven vsega tega je pa še orgelski arhitekt in sicer eden najimenitnejših v A-meriki. Njegova obširna knjiga. ° "The Contemporary American sa Organ" je v 12 letih doživela že se štiri izdaje, med tem ko druge podobne knjige malokdaj doži- in vijo drugo izdajo. 2e kot šolski m fantiček je čutil izredno pri-vlačnost do orgel in si je sam n< naredil, ne samo sestavil, svo- " je prve orgle doma, ko je hodil P' še v High School. Pozneje je b] graduiral na Harvard univerzi. ™ Ta človek ve vse podrobnosti za ^ vsako ppsamezno stvar, kako jo izdeluje katera koli važnej- ri ša orgelska izdelovalnica v A- n meriki. Tudi je bil v Evropi in d je igral ter proučil najbolj važ-ne orgle po Angliji, Franciji in d Nemčiji. Svoje sedanje orgle na p svojem domu je sestavil iz naj- ^ boljših izdelkov, kar jih nudi ^ Amerika. Skoraj vsak spremen " mu je naredila katera druga or- J1 gelska družba; isto velja za k druge sestavne dele orgel. Kjer j™ se mu je zdelo kaj posebno do-i p bro narejeno, tam si je pa tisto £ naročil. Sestavil pa je te od vseh strani dobljene dele v ne-1" navadno blagoglasen, učinko- ^ l_ vit in vsestranski inštrument ? popolnoma po svojih idejah. J ' Razumljivo je, da stroški tukaj J niso igrali posebne vloge, ker si £ je brez vsake težave lahko ta- i J j ko j omislil, kar mu je najbolj * ugajalo, pa naj stane kolikor J I hoče. Ta dva primera naj zadostu- r . jeta za doma narejene orgle.! ^ - Prihodnjič se bomo podali na ^ . Filipinske otoke. j r (Dalje prih.) s i 1 DR. J. E. URSICH ; ZDRAVNIK j, in < ; KIRURG , 1 Urad: ( 1901 West Cermak Road > CHICAGO Telefon Canal 4918 ' Rezidencni ieL: La Grange 3966 --- 1 1—3 in 7—8 razen ob sredah < • j ] SLOVENSKA RADIO URA V MILWAUKEE! I > Edine ne osrednjem zapadu. s izključno slovenskim programom v ' ; obeh jezikih, se oddaje vseko nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne preko < WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.) . Oddaja jo slovenski lisi "Jugotlovenski Obzor ▼ Milwaukee. — J [ Za UTrzliler godomih in drugih čestitk, ali druitrenih in trgovskih ] ► objav pišite najpozneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV- < I ENIAN) RADIO HOUR« 630 West National Avenue. Milwaukee, 4, < : Wis. Telefon Mitchell 4373, ali Mitchell 5551. i • • < 1 MARIN KLARICH & SON I i GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS i Gradbeni podjetniki in gradbeniki MI prevzemamo vie i [JJ dele, gradimo neve stavbe I si kakodnega koli obsege. I [U Sprejemamo velika dela kot I grajenje vetjih poslopij. ioL I pllj tovarn, ali kakršnekoli. Ob- I Si enem spiejememo manjša dele. kot popreTlja-§3 nje hiš in drugih poslopij, I [jj|] Ze nas je'vsako delo in ne- I ^ rocilo dobrodošlo. m Nasvete, proračune tan» 1 iS trte dajemo ne željo brez- 1 B Centu plačujete visoke na- I jemnine. Dejte si postevlfl I 1 S^S^cenoT Pokličite nas na telefon Calumet 6570 or 6509 HHHH H H i MARIN KLARICH & SON I V svojem lastnem uradu || it 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois Joseph Conrad: ^ * NA MORJU Podal sem mu grezilo in spet kc legel; skušal sem razmišljati te 0 tem in onem — toda samo se-salke so mi bile v mislih. Ko«| sem prišel na palubo, so bili m( tovariši še vedno pri tem delu, gj ill pri sesalkah smo se tudi nehali živeti in zašli v nekak c morski pekel. Pozabili smo 1 dan tedna, ime meseca, letnico in celo, da smo bili kedaj j na kopnem. Jadra nam je bil odnesel veter, ladja je postrani ležala pod vetrobranom, morje je lilo čeznjo; in ni nam £ bilo mar tega. Sukali smo lo- : patišča in gledali kakor beb- j ci. Toliko, da smo se splazili ] na palubo, že sem ovijal vrv < : okoli tovarišev, sesalk in glavnega jarbola, pa smo delali, j ► delali kar naprej v vodi, ki | ; nam je segala do pasu, do ; vratu, čez glavo. Bilo nam je j ; vseeno. Pozabili smo, kako je , M človeku, kadar je suh. In nekje v meni je govorila ►! misel: Na mojo vero! v tem tiči * ► neka vražja pustolovščina — < ► nekaj takega, o čemer beremo t ► :v romanih; in to je moja prva ► 1 plokrba, odkar sem »drugi la-* dijski častnik — in šele dvaj-: set let imam — in vse to pre- 1 našam prav tako dobro kakor I j katerikoli Hzmed tehle soraor-I narjev in svojim tovarišem sem I j kos skoz in skoz. Bil sem za-j dovoljen. Tega doživetja ne bi I j bil dal za vse na svetu. Doživljal sem trenotke prekipevajočega veselja. Kadarkoli se I j je stari, ižropani brod z enim j i koncem težko pogreznil ter !{dvignil svoj nasprotni del viso-I ko v zrak, se mi je zazdelo, da j j je vrgfel proti neizprosnim o-I; blakom kakor v kljubovalen I j klic besede, ki so bile zapisane ! na njegovi krmi: "Judea, London. Vzdržati j ali umreti!" O mladost! Tvoja moč, tvo-j ja veta, tvoja domišljavost! S Ta čas mi tista ladja ni bila I;stara ropotajoča telega, ki je i' za plačo prevažala po svetu I kup premoga — tista ladja mi j j je bila znak stremljenja, po-I trdila, preizkušnja življenja, j!Z veseljem, z ljubeznijo, z ob-£ j žalovanjem mislim nanjo — » kakor mislite vi na kakega < [Irajnega, ki ste ga ljubili. Ni- * :oli je ne bom pozabil . . . Daj-e mi stekleijico. Nekoč noč, ko smo privezali k jarbolu, kakor sem že o-nenil, vztrajno črpali vodo, o« flušeni od vetra in premalo-lušni, da bi si želeli smrti, je norje spet težko zahrumelo :ez padubo in nas oplazilo ko jrava 'pravcata vodena metla. 3rž ko sem prišel do sape, sem laklical kakor po službeni dolžnosti: "Krepko, fantje T' Zdajci pa sem nenadoma za-Sutil, da neka trda stvar pla-va. po palubi in se mi zadeva ab mečo. Hlastnil sem z roko po nji, toda zgrešil sem jo. Bila je taka tema — razumete — da nismo mogli v razdalji enega čevlja videti drug drugemu v obraz. Po onem zagonu je bila ladja nekaj časa mirna in tisti predmet, karkoli že je bilo, se mi je spet zadel ob nogo. To-pot pa sem ga ujel — bila je ponev. Otopel od napora in ne misleč na ničesar drugega ko na sesalke, nisem mogel sprva uganiti, kaj imam v roki. Nenadoma pa se mi je posvetilo in zaklical sem: "Tovariši, lopa nam je šla po vodi. Pustite to, pojdimo gledat, kaj je s kuharjem." (Dalje prihodnjič) PRODAM 4-stanovanjsko zidano hišo. Nahaja se na 2547 So. Harding Ave., za ceno $10,600; ==> 3-stanovanjsko zidano hišo. Nahaja se na Millard Ave. in 26. cesta, za ceno $10,000; 3-sobni "cottage", ter zraven velika lota. Nahaja se na Gun-derson Ave. v Berwynu, za ceno $3,950; 4-stanovanjsko hišo po 4 sobe ter lota zraven. Nahaja se na Wesel Ave., za ceno $5,500; 2-stanovanjsko hišo po 5 in 6 sob, velik "bejzment" ter lota zraven. Nahaja se na So. Maple Ave., za ceno $7,900. Treba je plačati takoj $1,000, drugo na obroke. Imam še več drugih hiš v Lawndale okolici, ter več hiš in bungalov v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradiser, telefon Berwyn 4979-R. ANTON JORDAN 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Telefon Rockwell 7196 Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 Wl 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. -j——--- — DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let iskuinje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._____ "Amer. Slovenec" je ve*, kv draži ameriške Slovence od obale do obale.