Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
27. številka.	Joliet, Illinois*, 21. junija, leta JL0O1.	I^otnilv X.
blazno početje
samomorilca.
^ Peterson je streljal v kolo-Gorskem čakališču na ljudi, zadel ni nikogar.
policijst ga je ustrelil, ker se ni dal pomiriti.
^ žepu je imel testament.
^ockford, 111., 20. junija. — A. Peterson iz Chicage je povzročil »čeraj y tukajšnji kolodvorski častnici veliko paniko. Notri je bilo *»mrei tee polno ljudi, ki so čakali "a Tlak, Peterson pa je potegnil *Toj revolver in je začel molče strehi na ljudi. Nastala je velikan-zmešnjava, ljudje so hiteli na fr°Bto. K vsi sreči ni nikogar za-Ko so uradniki pozvali policista, ga je ta skušal pomiriti z 'eP», a Peterson se je začel vesti, ^bor blazen. Potegnil je vnovič Zbasan revolver in ustrelil dvakrat 118 policaja, a ga vendar ni zadel. Policaj je spretno odskočil in se Uko izognil gotovi smrti. Potegnil P* je tudi svoj revolver in ga izprosi proti Petersonu z namenom, da k' ga ostrašil, nesreča pa je hotela, ga je zadel ravno v prsi malo "ad srcem. Peterson se je zgrudil ^koj mrtev na tla Ko so mu prečkali obleko so našli v njegovem pisan testament, kateri govori, da zapušča svoji hčerki vse svoje Pr«nioženje in jo prosi oproščenja. Poizvedelo se j« tudi, da se je že
časa nameraval usmrtiti in da ta svoj naklep tudi drugim razo-Kakor je zdravniška komisija ^°gnala, je bil nesrečnik že delj ž"»a blazen.
desetleten samomorilec.
Chicago. 111., 20. junija. — Vče-raj
80 izvlekli ia vode desetletnega erotne Browna, kamor je bil mla-^ sam skočil. Radi nedostojnega ^*d«nja ga je v šoli pokarala učitelja, za kazen pa mu je naložila, a naora drugi dan doma ostati in ^ko opozoriti stariše na kazen. Ker e« je deček sila bal starišev, je navzlic učiteljičini prepovedi v ®0f°> a ta ga je zopet zapodila do-To pa je bilo paglavcu preveč ,n tega ni bil v stanu preživeti. Po-
•	°*il se je od svojih znancev, potem pa je skočil v jezero.
Iz ljubosumnosti.
Roswell, N. M. 18. junija. — Živinorejec Artur Klive je danes us-trelil svojo ženo, maršala Maduxa, uJegovo ženo in na zadnj« še «ame-8a »ebe. Njegova žena ga je bila na-»apustila in je šla stanovati h g08pej Madux.Klive je bil ljuboeu-^^n,ker je mislil,da ima žena kakega drugega rada in da ga je zato pus-
•	a'v^zel je revolver in šel nagovar-Jati ženo, naj se knjemu vrne. Kopa J*°na to odklonila,jo je ustrelil.Na
0 8ta priskočila maršal Madux in n3egova žena in sta hotela zločinca \ 'Jeti, Ta je pa naglo pomeril na ^ a Bprožil kar po vrsti. Ko sta zgru<lila, je pomeril na se in si
j)0gnal kroglo v glavo- Ko 60 došli
Ju<1je je bilo vse mrtvo.
Zdravnik izginil.
^argo, N. D 19 jUDija< _ Dr ( ^ard B. Even ugleden in priljuden zdravnik je izginil brez sledu. g arg0 je zapustil 28. maja in takrat * Je odpeljal iz mesta, kakor bi šel t*dln.obiBk«ai na farme bolnike. Od
kal° ^ ° n^en>- Ker ni misliti na ^ k0 "Udodelstvo in ker ni.o glede
ga našli niti najmanjšega «ledu, .a°PJaVi2ena b°jaien, da je doktor jam Pobegnil. Pa tudi to vzbu-, "animamje, ker ni možno najti uži° "°benega vzroka. Zdravnik je itn 1 8Plogen ugled, denarja je e vedn« dovelj in pr«d kratkem je bil srečno oženil.
Roparski napad.
Chicago, 111., 17. junija. Ko se je vračal včeraj zvečer iz piknika domov delavec Jožef Druzek s svojo ženo in tremi malimi otroci na najetem vozičku, so ga na 40. cesti tik Lawrence Ave. napadli lopovi. Dva sta skočila h konju in ga prijela za uzdo, trije pa so skočili h vozu in zahtevali denar. Druzek se je branil in ko je eden razbojnikov hotel po sili v njegov žep, mu je to zabranil s silo in ga sunil od sebe. To je moralo ničvredneža grozno razburiti; potegnil je nož in sunil ubogega Druzeka petkrat tako silno da ga je takoj oblila kri. Ko se je prestrašena Žena dvignila in da bi branila svojega moža, vrgla proti napadalcu z dvignjenimi pestmi, jo je nek drugi lopov sunil z nožem v prsi, da se je nezavestna zgrudila vznak. Ko je že onemogla ležala na vozičku, jo je udaril še z ročajem noža po očesu in ga ji izlil. Med tem, ko se je to zgodilo, so začeli otroci silno kričati in to je privabilo nekaj pešcev v bližino. Ko so roparji uzrli bližajoče se ljudi, so se spustili v beg. Zanimivoje to, da so posleduji prišli na lice mesta — policaji. Pozvani ambulančni voz je prepeljal težko ranjena v bližnjo apoteko, kjer ju je zdravnik obvezal, potem pa so ju odvedli v bolnico. Zdravniki upajo, da bosta oba okrevala.
Maščevalni Zamorci.
Leavensworth, Kas. 18. junija.— Veliko zanimanje je tu vzbudilo odkritje nekakšne zarote črncev zoper bele, kateri se je prišlo sedaj na •led. Odkar so namreč tukaj sežgali Zamorca Aleksandra, so črnci belim s podvojeno mero sovražni. Že več časa se je govorilo, da hočejo kupiti od tu štacijoniranega vojaštva revolverje, kolikor jim jih stavijo na ponudbo. Ko je čul Jajtnant Deen to govorico, je dovolil nekaterim vojakom v to, pa seveda le na videz, da bi se kaj več izvedelo o nagibih in namenih osveteželjnih Zamorcev. Črnci so šli v nastavljeno past in ob tej priliki so zaprli pet Zamorcev. Dognalo se je, da so hoteli ob priliki zmaščevati smrt linčanega rojaka Alexandra.
Odpeljan?
Dallas, Tex., 19. junija. — Sedemletni sinček C. D. Stronga je izginil brez sledu. Že od 1. junija se ga pogreša in vsa današnja poizvedovanja so ostala brez vspeha. Policija se je obrnila na vsa sosednja mesta, po vseh vaseh so ga že iskali, listi so razpisali nagrade, najeti so posebni iskalci, a vse zaman. Dečka ni in kar je najhujše tudi sledu ni ea njim. Ker je oče precej premožen mož, je opravičena sum-nja, da je kdo dečka odvedel, ga kam zaprl in da bo zahteval zanj odškodnino. Čudno bi to ne bilo, čudno je samo, da se ni še nihče oglasil. Stariši dečkovi so vsi obupani, ker je bil to edini otrok.
Zvesti služabniki.
New York, 20. junija. — Poli. cija je aretirala tri klerke filialke "Adams Expres Co.," ker so izgi-nile dragocene stvari, ki so bile poslane po tej ^iužbi. Preiskava je dognala, da so bili ti služabniki tako zvesti, da so pokradli v primeroma zelo kratkem času več zlatnine in dragih kamenov v vrednosti 17000.
Sestradanje ga je prignalo.
Tacoma, Wash., 20. junija. — Charles Stewart je umoril pri Olal-lala Geo. Swansona in se je potem več mesecev v nekem gozdu tako uspešno skrival, da ga niso bili v stanu zaslediti. Ker pa so ta gozd ■krbno zastražili, ni bil v stanu nikamor pobegniti. Ko mu je konečno pošla vsa hrana in ni imel od ničesar več živeti, je prišel iz gozda in šerifovi pomočniki so ga prijeli-Svojega zločinstva ne taji.
Vspored slavitosti
praznovanja desetletnice župnije sv. Jožefa
JOLIET, ILLINOIS.
V sredo, dne 3. julija. Koncert In predavanje v opernem gledališču v Jolietu.
Pri koncertu sodeluje moški zbor pevskega društva "Slavec", cerkveni pevski zbor, g. A. Ž a g a r s soprogq in gdspica L. M a h e r , zbor učencev in učenk četrtega in petega razreda slovenske šole sv. Jožefa v Jolietu. Ptvovodja: g. A. Grč ar. Predava: Rev. F. X. Bajec. Začetek ob 8. uri zvečer.
VSpOR6D:
Danilo Fajgel.
1.	"POBRATIMIJA", .
Poje moški zbor "Blavec".
2.	"ČOLNIČKU", .... ......Viktor Parma.
Poje mefan zbor.
8. "COLUMBIA"..........D. Shaw.
Poje šolski zbor učencev in učenk.
4.	"DOMOVINI", . . . . . . . . . Dr. B. Ii-avec.
Poje moški uboj' " Klavec".
5.	"PROTECTOR TROUGH THE COM-
ING NIGHT",......
Trio, Miss L. Maher. Mr. Žagar anil Mrs. Žafear.
6.	GOVOR: Rev. F. X. Bajec. .
7.	"JADRANSKO MORJE",......A. Hajdrih.
Poje moški zbor "Slavec".
8.	"KUKAVICA".....•......j. žerovmk.
Poje šolski zbor učencev in učenk.
9.	"GORI, GORI NA PLANINE", ... H. Sattnkk.
Cveterospev z bariton solo.
10. "VENEC NARODNIH PESMIJ",	«
Poje mešan »bor.
11. "AMERICA", .
S. F. Smith.
Pojo vsi.
V četrtek, dne 4. julija.
1.	Ob 8. uri zjutraj slovesna sv. masa.
2.	Ob 9. uri slavnostna parada po mestu. Geueralni maršal: gospod Mihael VVardjan.
Red pri paradi:
1.	Kolesarji društva "ILIRIJA" na kolesih.
2.	Mestna policijska »traža.
3.	Mestni ognjegasci.
4.	Mestni odborniki z županom, v kočijah.
5.	GODBA.
6.	Mladeniško društvo sv. Alojzija, Joliet.
7.	Slovenski vitezi sv. Florijana, So. Chicago.
8.	Slovenski vitezi Jurija, Joliet.
9.	Slovensko društvo sv. Štefana, Chicago.
10.	Slovensko društvo presvett JJružine, La Salle.
11.	Zastopnice dekliške družbe Marijinih otrok, Joliet, v kočiji.
12.	Zastopnice ženskega društva su. Jioi. Venea, Joliet, v kočiji.
13.	Zastopnice slovenskih katoliških Horštruiric sv. Ane, Joliet, t kočiji.
14.	Častita duhovščina, v kočijah.
15.	GODBA.
16.	Slovensko društvo sv. Alojzija, Chicago.
17.	Slovensko društvo sv. Jožefa, Joliet.
18.	Slovensko društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet. It.	Hrvatsko društvo Zrinski Frankopan, Joliet.
20.	GODBA.
21.	Slovensko društvo sv. Frančiška Hale&kega, Joliet.
22.	Slovaško društvo sv. Jožefa, Joliet.
23.	Slovaško društvo Trojice, Joliet.
24.	Slovaško društvo sv. Jana Evangelista, Joliet.
PIKNIK
na Riverview petrlcm.
Kolesarska dirka, od one do tretje ure popoludne. Pri-redi društvo slovenskih kolesarjev "Jhnja".
Konjska dirka, od tretje do pete ure.
Dobitki $100 00.
Ob j. uri slavnostni goovor: Hon. William a. Snvi(t,
reprezentant postavodajalne zbornice države Illinois.
Na parku so štiri kegljišča, strelišče in druga raznovrstna zabava. Dobra jedila in pijače.
BXCTCL8 RHC66.
1.	Fast rack: 2 miles. 1st price 18.00, 2*1 $4.00, 3d |3.00.
2.	Si.ow race: 100 yards. I"1 price #4.00, 2d |2.50, 3d 11.50.
3.	Handicap rack: 8 miles. 1« price $8.00, 2(l$4.00, 3d $2.
4.	Fast race: 2 miles. 1" price $7.00, 2d$3.50, 3d $1.50.
The first thru ran* art for t)u club memberI only. The fourth race ii open for all.
noRse RHces.
1.	Fast free-for-all pacinu race. Price $20.00.
2.	Fast free-for-all trotting race. Price $20.00.
3.	Fast free-for-all running rack. Price $10.00.
Brat za brata.
Wabash, Ind. 20. junija. — O-semletni Ara in enajstletni Karl sta se kopala /. drugimi otroci vred v Eel River. Mlajši bratec je preda leč odplaval in voda ga je zanesla v vrtince. Ko ni mogel več nazaj in se je začel potapljati, je začel kričati na pomoč. Kari mu je plaval na pomoč, ko pa je dospel v bližino v nevarnosti se nahajajočega bratca, so tudi njega zgrabili vrtinci in oba sta izginila v globočino. Ko so ostali dečki poklicali ljudi, je že vrgla voda na breg obe trupli — brez življenja.
500 palic.
Little Rock, Ark., 20. junija. — V Camdenu je dal mestni zbor pre-tepsti Tom Watsona, ker je le ta krivo prisegel na škodo nekega zamorca. Watson je namreč črtil tega zamorca in da bi se nad njim maščeval, je pregovoril svojo ženo, da je ovadila zamorca Busseya pri sodišču. Prisegla je ona in pozneje tudi mož, da jo je hotel Bussev šiloma onečastiti. Sodišče je obsodilo zamorca na smrt in v kratkem bi ga bili obesili. Brezvestni ženski pa se je vendar oglasila vest in ker ni našla nikjer miru, s* je sama pismeno ovadila in vse priznala, kako' jo je mož prisilil do take grde, krive prisege zoper nedolžnega črnca. Go-verner je takoj spustil Busseya z ječe in proti Watsonu je zavladala silna razburjenost. Ljudje so ga hoteli že linčati. Konečno pa je sklenil lopova bičati občinski zastop. Včeraj so mu jih našteli 500 in ko je bila procedura končana, so ga položili v na jug vozeči vlak in mu ukazali, da se preseli.
Zamorca linčali.
Athens, Ga., 19. junija. — Včeraj zvečer je obesila množica ljudij zamorca Geo. Harrisona, ker je za-žgal hlev svojega bivšega gospodarja. Ta ga je namreč odpustil radi grdega obnašanja iz službe in črnec je iz maščevanja zažgal hlev, v katerem je zgorelo več glav živine. Predno pa je pogasnil ogenj, so že prijeli zločinskega črnca in ga potegnili na drevo.
Požar.
Buffalo, N. Y., 19. junija.— Ob reki Niagana koncem Ferry cest« se je vnelo včeraj zjutraj več poslopij. Požar je bil silno velik in so bili poklicani na pomoč V6i mestni ognjegasci, a vsa izborna pomoč ni bila v stanu ognja omejiti. Raiiiril se je čudovito hitro in napravil v kratkem času ogromno škodo, ceni se jo na $300,000.
Jez se preti podreti.
Denver, Colo., 20. junija. — Pri jezu, ki zapira Larimer reservoir, so opazili precejšno poko Odposlali so takoj inženerje na dotično mesto in ti so izrazili bojazen, da je za dolino velikanska nevarnost in da se utegne vsak hip jez podreti-Obla sti so razposlale takoj po vsej dolini jtzdece, ki so opozorili ljudi na pretečo nevarnost. Na kritičnem ozemlju živi zlasti mnogo živinorejcev in zato bo velikanska škoda, če bi le jez res podrl. Po dolini je vzgrajenih tudi mnogo lepili poslopij, polja so kultivirana in zato je strah pred povodnijo velik.mski.
Nesreča poulične zelezuice.
Buffalo, N. V. 20. junija—Včeraj zvečer sta trčila dva vozova poulične železnice na vogalu V me h, Virginia ceste skupaj in se skoro oba popolnoma razbila. Ponesrečile •o težko štiri osebe, več pa jih je lahko ranjenih.
Kitajci.
Pekin, 20. junija—Kitajski dvor je prosil poslanike, če sme nastaniti 3000 vojakov v Pekinu, a po slaniki so odgovorili, da tega ne dovolijo do avgusta meseca- So ps. le reveži ti Kitajci, ki ne smejo doma počenjati, kar bi radi-
carica povila zopet hčerko.
Carje silno ruzžalosten, ker je z gotovostjo pričakoval, da se nui bo rodil sin.
Ves ruski narod je prosil Boga za prestolonaslednika.
To je že njena četrta hčerka.
Petrograd, 18. junija. — Carica je povila zopet hčerko. To je sedaj že četrta hčerka. Po vsej Rusiji je molil narod, da bi Bog naklonil mogočnemu carstvu prestolonaslednika. Car je storil vse mogoče in šest imenitnih zdravnikov je dajalo nasvete carici, ko je bila v blagoslovljenem stanju. Vse ni nič pomagalo in car je silno užaloščen, da mu ni Bog podaril ^sina.
Najmlajša velika kneginja bo kr-uena v štirinajstih dneh in bo dobila ime Anastazija. Boter je podaril njeni carski visokosti, ki se sedaj zvija Se v plenicah, lep, zlat križ ki je ves posut z dragimi kameni.
Tovarnarja pretepli.
Anderson, Ind., 20. junija__Ko
se je vračal tovarnar in mestni svetnik W J Wolley domov sta ga čakala pred njegove hišo gospod in gospa Lukens in gospa ga je začela natepati z dolgim bičem- Ko se je Wolley začel braniti in je prijel gospo za roke, je priskočil njen mož, Lukens od zadej in je s polenom pobil tovarnarja na tla. Kaj je dalo vzrok temu nenavadnemu napadu, ne more policija, ki je vtaknila oba napadovalca v ječe, ničesar zvedeti.
Protest delavcev.
Springfield, 111., 20. junija Mnogoštevilne delavske organizacije v državi Illinois so vložile pri gover-nerju protest zoper zopetno imenovanje Davida Rossa tajnikom državnega oddeka za delavce- Protest navaja neko nedostojno vedenje gospoda Kossa v delavskih zadevah.
Brutalen umor.
Marshalltown, Ia- 20- junija- V Union sta se nedavno sprla Mel Clemens in Will Burguff.Ko j«včeraj Burguff sedel pred neko hišo na lesenem zaboju, je prišel mimo Clemens Molče je pobral v bližini kos železa in udaril hladnokrvno ubogega Burguffa po glavi da se je takoj mrtev zgrudil na tla-
Pingree umrl.
London, 20. junija. — Bivši go-verner v državi Michigan H. S. Pingree je tukaj umrl. Ob smrti je bil bil pri njem njegov sin, ki ae »it štiri dni niti ganil od bolniške po«-stilje očetove. Pokojni Pingree je-došel v London i« južne Afrike-kjer se je mudil na dalsem po!oya»-ju. Teuplo bodo babramirali in g i prepeljali v domovino k večnemu po.itku.
Ravno ob času sta hoteli odjoto-vati na Angleško žena in hči, toda »in jim je brzojavno sporočil smrt in sedaj bosti v New Yorku priča-vali truplo.
— Na pošti v Jolietu leže sledeča pisma: Gornik Margareta, Mahi John, Negasmiske George, Nolan Henry, Vajč Frank-
Sledeča stara pisma leže pri A Golobitshu na 805 N- Chicago cesti v Jolietu lil-
Delač Mat-, Gričar Jos-, Karlich Mat-, Katana Ant-, Molman Mart, Laurič Mat-, Legan Joe, Malešič John, Murn John, Rogina John, Samar Pavel, Tekavčlč Joe, Tekav-čič John, Udovč, Fr-, Varga Jo«.
t.**
Novo poslopje g. Anton Golobitsh-a.
VY primeroma zelo kratkem času je vzrastlo nasproti naše župnijske cerkve na N. Chicago cesti v * Jolietu novo, lepo, veliko poslopje. Nova hiša gosp. Antona Golobitsha, kojo predstavlja predstoječa slika je največja, najlepša, kar so si jih doslej vzgradili naši rojaki v Jolietu in dela čast celi slovenski naselbini. Dolga je 90 čevljev, široka 84, zidana pa je iz opeke. Pritličje je visoko 12 čevljev in je razdeljeno v tri oddelke, kateri so vzgrajeni za trgovino. V prvem prostoru ob Jackson cesti bo nastanjena mesnica, v srednjem in največjem prodajalna za jestvine, obleko, perilo i. t. d., v zadnjem oddelku pa bo velik, moderno opremljen saloon. V prvem nadstropju pa se nahaja poleg privatnega stanovanja lepa, prostorna dvorana, ki odgovarja vsem zahtevam, ki se stavijo na tak prostor. Dolga je 84 čevljev, široka 40, visoka 16; koncem dvorane pa je pridelan 16 čevljev dolg oder, ki je opremljen z vsem potrebnim za predstavljanje tudi večjih iger. Dvorana je svetla in bo dobro služila za zborovanja naših slovenskih društev. Za predstave, fair-e, veselice in druge zabavne prireditve ga ne bo lepšega prostora, ker je poleg dvorane tudi nekaj stranskih prostorov, kjer se bodo ob veselicah lahko zabavali oni, ki so že jenjali plesati. Po vsem poslopju bo napeljana električna in plinova razsvetljava. Barrett Hardware Co. pa bo izvršila pripravo za centralno kurjavo, ki bo po zimi ogrevala vse prostore. Hiša je že pod streho, do 15. avgusta pa bo vse končano in izročena svojemu namenu. Načrt za hišo je napravil arhitekt Wallace, zidal pa jo je podjetnik Henry Lat z.
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, III., 20. junija. — Minule nedelje popoludne so se udeležila nekatera slovenska društva bla-goelovljenja vogelnega kamena za novo poljsko cerkev, katero si zidajo Poljaki tik svoje dosedanje na vogalu Ross in Elizabeth ceste. Ceremonijo je izvršil ob 4. uri popoludne pater-frančiškan o. g. župnik nemške cerkve sv. Janeza Krstnika ob asistenci štirih duhovnikov v navzočnosti velike množice ljudi. Po temeljnem zidu je sklepati, da bo nova poljska cerkev velika, krasna stavba, ki bo pravi okras ondotne okolice. Dosedanjo cerkev bodo predelali, — ko bo nova dovršena, — za šolo in cerkveno dvorano.
—	V torek se je poročil v naši cerkvi gosp. Martin Muc, klerk v trgovini g. Št. Kukarja z gospico Heleno Stukel. Novoporočencema naše iskrene čestitke. Takoj po poroki sta se odpeljala na malo potovanje. — Na potovanje se je podal v zadnjih dneh tudi gosp. John Ku-kar, ml. Sedaj se mudi v Peoriji, 111., obišče pa tudi St. Louis, Mo.
—	S kolesa je padel na N. Chicago cesti gosp. Kornelij C4orup, upravnik našega lista in knjigovodja tiskarne "sloverisko-amerikanskega tiskovnega društva" in se občutno poškodoval. Prenesli so ga v bližnjo hišo g. Ant. Horvata, kjer ga je tsdravnik obvezal. V kratkem bo popolnoma okreval. — Poroča se nam tudi, da je ponesrečil med delom v kamnolomu g. Planine, predsednik slov. kat. podp. društva sv. Cirila in Metoda. Natančnejšega nam ni še nič znanega.
—	Zanimanje za slavnost povodom praznovanja desetletnega obstanka slovenske fare v Jolietu, narašča z vsakim dnem. Poleg že omenjenih društev, je priglasilo svoj prihod ta dan v našo sredo med drugimi sasebniki zlasti mnogo čč. gg, duhovnikov. Več o slavnosti je razvidno iz vsporeda v zadnji in današnji številki. Na vprašanja glede brosurice, katera izzide v naši tiskarni zadnje dni v mesecu, odgovarjamo sledeče: Knjiga bo prinašala na 32 straneh poleg proslova, opisa mesta Jolieta in posebej še zgodovino slovenske naselbine, tudi kakih petnajst slik ii> vspored slavnosti. Knjiga bo tiskana na finem papirju v velik: osroerki in bo veljala samo lOct. Dobiti jo bo v naši tiskarni. Ker bo čisti dobiček namenjen naši cerkvi, je nmevno, da bodo naši rojaki pridpo segali po
T ( , . , ,4'; % . , v
njej. Priporočamo jo tudi za pošiljanje v staro domovino, ker bo možno svojcem z njo napraviti onstran morja z malimi stroški veliko veselja in zabave. Kdor želi izmed rojakov izven Jolieta prejeti to knjigo, naj nam pravočasno dopošlje 15c v znamkah, — 10c za knjigo, 5c za poštnino' in ovitek, — in mi mu bomo doposlali knjigo takoj, ko izide.
— Prodati želim svoj prostor prav po ceni, ker odpotujem. Prostor ima v ozadju tudi sobo za stanovanje in je posebno pripravljen za kak slovenski ali poljski saloon. —Za podrobnosti vprašaj pri John Fetz-u na 241 N. Bluff St.
Chicago, 111., 17. junija. — 30 junija priredi nase podporno društvo sv. Alojzija na Casino Grove na 06 cesti v South Chicagi velik piknik, na katerega tem potom vabimo najuljudneje vse rojake.Listek velja 25 ct. Vsa ona, društva, ki se žele udeležiti skupnega obhoda naj pridejo k osmi sv. maši. Po končani službi božji odkorakamo skupno iz naše farne cerkve ev. Štefana do 22 kare. Na pikniku bo za vsakega dovelj zabave. Na kegljišču se bo igralo za zlat križ, katerega je darovalo društvo »V. Alojzija. Kdor je naš, naj pride k nam! Op. uredništva: V zadnjem listu se nam j« vrinila neljuba pomota. V chicagi so dali za stavbiše novega fa-rovža $1900 in ne $1300, kakor smo pomotoma poročali. Pozdrav vsem rojakom.
Cleveland, Ohio., ie. junija. — Č. g. urednik! Dovolite malo prostora, da vam nekoliko sporočim o važnejših dogodkih zadnjih dni v naši naselbini.
Letos se nam zelo dopade in dovelj vzrokov imamo, da smo lahko zadovoljni. Delo se povsod lahko dobi in to je glavna stvar. Kjer je delo je tudi zaslužek. Sam sem bil priča, kako so poslovodje prosili delavce, da naj gredo delati in jih nagovarjali, da naj gredo v tovarno. Delo je tupatam res težko ali časih ■e je tudi težko delo v resnici pridobilo le s težavo.
Minuli teden smo imeli v slovenski cerkvi stirideseturno pobožnost. Farani so se te ugodne prilike zelo mnogoštevilno posluževali, dasira-vno ni bil Čas posebno pripraven, ker se je pobožnost vršila med tednom. V tem času sta nas obiskala oč. gg. Plevnik iz Chicage in Krže iz Minnesot«. Naj jima bo izrečena na tem mestu najprisrčnejša zahva-
la. Č. g. Krže je ostal pri nan še ves teden dnij in naše želje so, da bi za vedno ostal. To se prav lahko zgodi. Fara je velika, treba je tako ali tako ali tako enega slovenskega duhovnika.
Praznovali smo tudi farno žeg-nanje; sv. Vid je patron naše cerkve. Obe društvi sv. Vida sta napravili parado z godbo in vse je bilo v resnici lepo urejeno. Ob tej priliki smo bili z vsem prav zadovoljni, sama ena želja nam je vstajala, kako bi namreč povečali in razširili našo cerkev. Ta želja pa se nam je vzbujala ob tej priliki toliko bolj, živo kolikor se to tudi lahko uresniči. Tako močna naselbina, kakor je naša, kaj tacega zmore, treba je samo volje in zaupanja v božjo pomoč. Pozdrav vsem rojakom in vam č. g. urednik!
Anton G rdi na.
MornigMinn., 11. junija. — Č. g. urednik! Svoječasno sem poročal da je tu izgubilo mnogo ljudi delo in zaslužek, od tedaj se je to večkrat dogajalo. Zadnji čas pa gre z delom posebno slaba. Tovarna za tovarno odstavlja delavce. Veni jami je izgubilo nedavno 260 mož svoj zaslužek, v drugi pa 90. Več rojakov mi je pisarilo, da bi radi prišli sem. Vsem onim svetujem na tem mestu, da naj nikaj ne ho dijo tako dolgo sem, da se bo na bolje obrnilo, sedaj pa ni za to prav nikakega upanja. Kadar bo kaj u-panja za delo, bodem žfe sporočil.
Vreme imamo kar najslabše mogoče. Sape so mrzle in navaliti temu da smo v juniju, začne v malem na-letavati sneg. Novic 'ni nič posebnih. Pozdrav vsem rojakom in Vam S- g. urednik!	A. Ž.
Nizke cene na razstavo
v Buffalo po Nickel Plate železnici. Vsak dan vozijo trije direktni vlaki 8 spalnicami in izvrstno jedilno postrežbo. Jedila je dobiti (amerikan-»ka kuhinja) od 35c do $1.00. — Chicaški kolodvor je na voglu Van Buren St. in Pacific Ave. ob nad poulični železtrici. — Za natančne podrobnosti in lepo ilustriran popis razstavinih prostorov piši na glavnega agenta Johni, Calahan, 111 Adams St , Chicago, 111.
Kupi in poskusi eno škatljico nocoj.
Ko se spomniš na to, pojdi, kupi in poskusi eno škatljico Cascarets Candy Catharič nocoj. Ne bodeš nikdar obžaloval. Pristna tablice so zaznamova s C. C. C. Škatljica po 10c v vseh lekarnah.
STUKEL
AND
GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo
KIEP BROS. & GO.
Zapomni si to, da jih mi izdelju-jemo sami in da so najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. & CO.,
117 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
t Mi
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik.
ROBERT T. KELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Denar na posodo
proti nizkim obrestim.
Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij.
J. C. 0' Connor.
FrankPapeš
priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vedno sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "free lunch" in"*godba. Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji ceni.
7th St. No. 211 Calumet, Mich.
Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili farme v Severni Dakoti in Minnesoti ter bili neodvisni?
Cene so sedaj od $7 aker in višje.
M. 3P. Schuster
Young Building Joliet, Illinois.
Iron Exchange
MATT. PRIJAN0VICH, Proprietor
VIRGINIA, MINN.
priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNICO, znano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake.
Ako želiš za 10 ct. fino cigaro, izdelano v Calumetu, vprašaj po
<<
A Wild One."
Te so prostoročno izdelane iz najboljšega Havana listja. Ako si jo že poskusil, jo bodeš gotovo zopet zahteval. Podpiraj domač izdelek!
C. W. K0PPELMAN,
izdelovalec,
CALUMET, MICH.
USTANOVLJENA 1871.
[mM
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $£60,000.00.
cv "V" •^^jf'j^jftjjf.jf.jf.jf.jf. jjt.jf.jjs.
% Nikdo ne pozna več želodečnih boleznij
ki je začel rabiti novo in'jedino vspešno
| GRENKO VINO,J
S!	katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
Dr( "MF. Bozinoh.
Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in lrev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu.
Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vs'akim obedom in predno se gre k počitku. Ako ponavljaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila.
Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa:
Dr. M. F. BOZINCH,
519 Milwaukee Avenue	--	CHICAGO, ILL-
G-lavno agencijo za Joliet
kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g■
.A.. NE^L^ISTIOH,
913-615 N. Scott St.,	-	JOLIET, ILL.
Pripwoia se rojakom v obilno naroibo v mestu in oddaljenih krajih.
V	mfa	m&p	mfa	...

Krajevni zastopa"1
vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiškem morju je
JOHN KUKAR*
920 X. Chicago St., Joliet, lil.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in dr)£ rojaki, želeči potovati v staro domovino. " —: stopam pa te-le znamenite črte :—'
SEVERU NEMŠKI LLOYD, ki vozi Bremenom in New Yorkom;	,f
COMPAGNIE GENERALE TRANSi- A* LANTIQUE, francoska linija, vozi na Hj\<t
RED STAR LINE in INTERNATU^ \ NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen- r AMERICAN LINE in INTERNATOM NAVIGATION CO., vozečo na Sou tli am P""^, DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. DaS°j0) moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Pro'l&J" in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinar ,
Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILNICO, preskrbljeno z vse pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivnico.
Pitaj te to! q*q*
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da i* veliko zalogo svetovno znanih
LIGHT RUNNIJVQ
Heinzevifi glasovirjev
kakor tudi
Kimbaovif ...orgelj.-
Emersonovih Gramerjevih Kimbalovih in
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
od #16.00 do #75.00.
Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasit« se za te stroje v tiek» AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godPe" instrumente pa pri
P. Mersinger,
109 S. Ottawa cesta.	JOLIET, ILLINO^'
TELEFON 2001.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
idr., o. rv^nsr pohb^({(
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West
Park & Central Strs., Kansas City, M31., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdra škega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
*
,vJ»'
i
I
filasoviti in proslavljeni zdravnik,	jnv
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evrop' tI)o Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru 11a Hrvatskem; im& ^Lj j« zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni.	A
mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal VTer/a1i&> ■ '' dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. /jB tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DR. (J. IVANA POHEKA-
--. vgtt''
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni » krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju« * ^ bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje ' pO-Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne 01 pf»> magati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka i), IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdr»
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krv Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju iensk 0
-:VSI ONI:--j«
kateri ne morejo osmino priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, k® stara bolezen, in on®dpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. bi čaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker nec® trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl.
Kaj govorijo od Bra. Poheka nižje podpisani:
VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
Svedočirn, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je ? ^jt'-prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo prip0 t
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City- ^ S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vS®'E »» spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in pri8" najboljšega "zdravnika v Kansas City.	a ^
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo..
SpoStovaui zdravnik:—Naznanjam vam, <ia sem vsa zdravila porabil In sem popolnonla' Zelo se vam zahvaljujem, ker sem boleha) 23 let na želodcu in črevlb in seri) mislil, da ni ve,(rlcs 1 mojo bolezen.	VaS udani	JOS. ZGANlC, Ha6""^ (C*
Spoštovani Dr. Pobfck;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatitma, vsled ka^ Mf1*'
trpel celih 20 let.
" JAKOB KELLER. H«l«n*'
«ahvft *
Dragi g. Dr. Pohek: —Naznanjam vam, da mol sin Izgleda čisto zdrav in se Vam lep0 „ '\'eit". za va&e vspeBno zdravljenje.	STEVE M ARAK, Cainer"'1' ^ pV
Dragi zdra nik;—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vid'' na obe oti Ji/sto niPvidel dolgo iiasa. Mnogo nem vam zavezan za dobro ozdravljenje.	C'"'
BEN HENDERSON, Ka«»u6 SpoStovaoi gosp, zdravo! ;—Velia vam hvala za svoje ozdrav ljenje z težke bolezni. . jU«"
THOM. JURKOVIC, Iron Mount*«'
—NASVETE DAJE ZASTONJ__
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor,—Vsa pisma naslovite
DB. G. IVAN POHEK, .
Post Office Boxes 553 & 503.	KANSAS CITY. W0., U- s* [
Iz stare domovine.
Velika nesreča na železnici se
dogodila v praznikih na progi južne železnice mej Logatcem in borovnico. Od tovornega vlaka se j« odtrgalo 15 voz, ki so skoro na *raju, kjer proga leži navzdol, doji teIi Prvi del vlaka in vanj treščili 8 toliko ailo, da o se vsi popolnoma Blago petrolej, riž, milo, 1 se jo vozilo v teh vozovih, je u-8lceno- Dva reservoirja petroleja g 30-000 litri sta se zlila. Ljudje so petrolej dokler ni prišlo orož-®'stvo. Škoda je ogromna pravijo, a 80.000 K. vendar k sreči se ni n°ben železniški uslužbenec pone-f Zaviraču Sovincu se ni zgo-1 o druzega nego da se je nepopi-"n* Prestrašil, pač pa je »tlačilo Pr't ključavničarju Franc Slanovcu. ,e Proge kjer se je zgodila nesre-Ca> j« bil dalj časa zaprt.
Stavka žensk. V stiskalnici olja P0<* Skednjem v Trstu je stopilo maja v stavko 140 delavk, ker 8°spodarji niso hoteli ugoditi neki Xahtevi njihovi. Te delavke so nam-čistle mandlje, iz katerih se ^•aolje ; očiščene mandlje so mo-« spraviti r vreče in nositi v zgor-|a nadstropja, kar pa je bilo za preveč težavno ter so radi tega zal»tevale, naj bi težaki odnašali ^reče. Včeraj ajutraj so šle atavku-delavke spet prad tovarno in vprašal« da li so pri volji, ugoditi zahtevi? Obljubilo se jim je '•jim ugodi vsled česar so se *°Pet podale na delo.
je nastal v Št. Vidu pri -aUčini 28. maja ob pol 5. popolu-^ ne" Zgorela j« Lovretova hiša v l em trgu. Sreča, da
je veter vle-vfori proti beneticiju, ker dru-bi bilo težko rešiti krog stoje-slamnate strehe. Požarna bram-uivaščaniso pridno gasili, zas-ljo nagrado od zavarovalnice.
^Velikanski promet je imela o
lnkoštih praznikih pošta v Po-
at°jia«ki jami. Oddanih je bilo
tr«h urah nad deset tisoč razgledno.
Tofia je pobila na binkoštni pon-. Jek ob 5. uri popoludne po obči-Nekatare vinske gorioe j *Waj vničane. Tudi na fižo-ln pesi se močno škoda pozna.
Utonil j 3 mlinar Fr. Pikec z r**ovice, p. d. Malnar, v nokaj ®rakov od hiše oddaljeni 15 cm floboki vodi.
^ovo okrajno glavarstvo »e us-^»vi v Konjicah.
, ^^manje v Ljubljani. O bin-°*tttih praznikih je pramil. gosp. Ba*zoškof ljubljanski dr. Anton ^onavantura Jaglič v stolnioi sv.
l*°laja podelil zakrament sv.birme i8l4 otrokom.
požigalca na Dobrunji, naka-*a Jakoba Lovša, 10 ža zasledili in taPrli.
Porotne razprave v Gorici. 4<Jl datomora so obsodili goriški Porotniki 25letno Alojzijo Valikon-^ u Kromberga na 4letno jačo. — »di požiga ja stala prad porotniki Ua TarazijaKnaz iz Št. Farjana. *r vidati slaboumna, oddali «o opazovalnico. —Na 4 leta ječe 0 ^sodili G. B. Fogarja iz Corona radi taika talaana poškodbe. ^ Albina Joi. Maguscherja so ob-radi goljufija na 5 lat jača. •guscher «i j0 nadaral tuja imena °»l«paril ja vač tvrdk ca pracej-svota.
Pred novomeškimi porotniki J dobil 28latni Anton Turk radi °]» 8 leta težke ječa, datomorilka i.?taaAna V,rbič 11 Podboršta ^ dobll» 5 let težke jače, radi tat-
' m"* st\4obila Jožef Zidar še8tin
arija Žagar pat lat težka jača, de-^•nonika 24l,tna dekla Cecilija Vr-S51e3® dobila štiri leta težke ječe, jjjg fUl -^nton Markovič iz Zagra-e are istolako radi uboja 18 me-8Ccev težke ječe.
Koroške novice. Dne 19. maja več"810 V Lipi nad B8liakom med
y .	in hlapci do prepira.
pca"j v ' Ratkolb j« v prepiru hla-»eva hsaka 8 ,aWj° ranil tako v b^"0' da 80 ga morali prepeljati
uJi vnic,0' kjer je dru«° iutro
v ' °Jaka so še tisto noč zaprli oeljaški gostilni. — Dna 20.
maja se je na nekam bregu v zgor njih Zabučah, obč. Št. Martin, igralo več otrok. 2 in pol letna deklica je spala blizu. Nakrat sa je začel nek hlod, ki je ležal na bregu, premikati in stlačil je ubogo deklico, da je obležala mrtva. — Jako buren shod je imelo nemško kat. pol. društvo dna 19. maja v Bitinjah. Pri hruli so na shod tudi socijaldemo-kratje v večjem številu in s strašanskim krikom skozi tri ure onemogočili vsako razpravo. Vodil jih je urednik, bivši učitelj Riese iz Celovca. Psovk ki so jih rabili ti ljudje zoper krščanske govornike, niti navajati ni mogoča, tako ostudne so. Socijalni demokratje so tu zopet pokazali, kako umevajo "svobodo" nasproti drugim! — Zaradi žveplen-ke sta se dne 19. maja zvečer pri Forabosko-tu blizu Celovca sprla dva laška delavca, 29letni Jož. Sa-bat in Ant. Formati. Formati je Sa-bata z nožem na več krajih i-anil tako hudo, da je drugo jutro umrl. — V Celovcu je umrl dne 22. maja Slovenec, hišni posestnik g. Urb. Šoklič, star 83 let. — V Hirtu je prišlo dne 19. maja med hlapci do pratepa. Eden izmed izmed njih je bil precej ranjen z nožem. Hlapec, ki ga ja ranil je iz strahu pred kaznijo šel do Št. Vida in se tam vle-gel pod vlak, ter našel strašno smrt. — Na vrbskam jezeru so parniki pričeli redno voziti dne 26. maja.
Strela udarila. Dna 29. p. m.
je naitala pri nas nevihta, in je strela udarila v hišo Karola Kovačiča, posestniku v Slepšeku pri Mokronogu. Gospodar ja ravno na njivi blizo hiše oral; ko zagleda ogenj vrh strehe, hiti domu, kjer ja bila žena z družino ravno pri mali juži-ni. Hitro odpravi ljudi iz hiše, iz-žene živino iz hleva, kateri je tudi začel goreti; oboje je pogorelo do zidu. Požarne brambe iz Mokronoga in Št. Ruperta so bile hitro na mestu, toda trud je bil zastonj. Ko-vačič je bil zavarovan za 2790 K, škoda je veliko večja.
Nesreča. 78letna kmetica Naža Racman v Gročani si je, ko je delala na polju, po nesreči s srpom prerezala trebuh.
Na cesti smrt dohitela. Dna 5. maja zjutraj ob 8. uri je šal po vodo z vrčem prevžitkar Bokolič v kozjanski župniji. Mad potoma ga je dohitela «mrt in mu utrgala nit živ-ljanje. Zgrudil se je takoj mrtev na cesto. Zadela ga je bržčas srčna kap.
Strela ubila je dne 29. p. m. ob 2. uri popoludne 43letnega Valentina Javščaka iz Zabrda občina
v
Bate hišna štev. 40, ko je na polju ubežal pred dežjem pod neko lipo. Bil je na mestu mrtev.
V Trstu so aratovali trgovca z dekleti Marka Goldschagerja.
Rodbinska drama v Kopru. V
Kopru je storil bivši finančni paznik Sebast. Gal grozno dejanja. Gal je služil 24 let pri finančni straži, a je iz službe izstopil, ker se ga je pri avanziranju prezrlo. Nekaj časa je služil potem v tržaških skladiščih, sedaj je pa tudi to službo izgubil. Gal in njegova rodbina so bili izpostavljeni bedi. V sredo, ko so otroci spali in je šla žana k pokoju,zagrabil je Gal sekiro in mahnil po glavi svoje iane tar ji glavo skoro razbil. Žena ja zakričala, na kar ji je pritekel na pomoč lOletni sinček. Tudi tega je hotel Gal pobiti, toda sitKjek je ušel in letel pok licat sosede. Ko »o prihiteli sosedje in stražniki, dobili so Gala obešenega in mrtvega. Težko ranjeno ženo so pripeljali v bolnico.
ske, želodčna bolezni, zaprtja poletne izpuhline in vsakovrstne ote-kliae, je sigurno zdravilo, ki krepi in vzdržuje ves človeški sestav v ■ ormalni legi. — Cena leka je 25c in 50c. Na prodaj je po vseh lekarnah in trgovinah s zdravili. (VJolietu prig. A. Golobitshu). —Ni pristen, ako nima pravega podpisa izdelovalca W. F. Severa, Cedar Rapids, Ia., na vsakem kartonu.
IZDELJUJEMO
znake za K.S.K.Jednoto
trakove, zastave in banflera.
yt*>
Pišite
Illinois dan v Pan - ameriško razstavo.
V torek 25 th. 1901 je bil izbran od governerja III. kot dan države Illinois na Pan Ameriški razstavi. V namen, da se ta slavnostni dan tembolje obnese, bode pomagala Nickel Plate železnica s tem,da ani ža cene na:
$13.- za v. listke veljavne 10 dni $16.- " " " " 15 $21,- " " "	" 30
Imenovani listki so veljavni za vsak od treh vlakov ki vozijo iz Chicage ob 10.35 pred poldne 2.30 popoldne in zvečer. Vsi vlaki imajo Pullmanove spalnice in izvrstno jedilno postrežbo pa amerik planu po 35 c. do $1. —
Za nadaljne informacije in ilus. triran popis razstavnih prostorov piši na John Y. Calahan glavnega agenta, Adams St. Chicago, III.

SODALITY

Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu.
OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL.
URADNE URB:
Od 12 do 4 popoludne.	Od 6 do 9 ivočar
Številka telefona 342.

vzorce!
tTi
t?7
A.Raiift&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
Pravo je zadel.
Mnogo resnice v malo besedah je pravilno izrekel g. Jos. Andrik, 506 May St., Marshaltown, Ia., ko je pisal sledeče: "Trinerjevo ameri-kansko grenko vino je, — to zahvalno pripoznavam, — pozitivno izvrstno zdravilo, katero me je hitro ozdravilo vseh bolečin, popolnoma okrepčalo in mi dalo zaželjeno po-življenje." — G. Andrik je trpel na želodčnih bolečinah, proti katerim je Trinerjevo grenko vino piipo-znanonajboljšezdravilo, predpisano od izurjenih zdravnikov, kakor tudi napram vsem drugim neprilikam jeter in ledic. Je pa tudi najboljši lek proti vsem takozvanim poletnim boleznim, provzročenim od hude vročine, nagle premembe zraka, mrzlih pijač, nezrelega sadja in neprebavljive hrane. Pomaga prebav-ljati, urejuje jetra, čisti kri in pospešuje spanje.
Pristno in gotovo delujoče vino izdeluje samo Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, Ilk, in nihče drugi, — Vsa druga "grenka vina" so ničvredna ponarejanja zato nikar ne kupujte v lekarnah drugih, kakor garantirano Trinerjevo pravo ljudsko zdravilo, katero bi moralo bitii v vsaki hiši.
$13.00 Buffalo in nazaj $13.00.
Pojdi po Nickel Plate železnici na Pan-ameriško razstavo! Vozni listki iz Chicage so na prodaj vsak dan; veljavni so 10 dni do zadnjega dne, 12. ure po noči, ko vlak zapusti Buffalo. Na prodaj so tudi vožnji listki za v Buffalo iz Chicage, ve-ljavni 15 dnij z vštetim dnevom kupa za $16.00. Za $21.00 je dobiti vožnji listek iz Chicage v Buffalo in nazaj, veljaven 30 dnij. Z vsemi listki direktne zveze in se lahko vstavi na katarejkoli štaciji za deset dnij, ako se oglasi pri agentu dotične štacije in zastavi $1.00 are. Za vsa druge podrobnosti piši na: John I. Calahan, glavni agent, 111 Adams St., Chicago, 111.
Nihče ni premoder ali prestar učiti se. Vsaki dan nam donese kak dogodek novost, katera poveča našo vedo in jo pozneje lahko rabimo. Kakor se plavanja nezmožen mož utopi, tako hudo trpi oni, ki je nevešč zdraviti telesne bolečine, katere bi sicer lahko olajšal. Želodec in jetra so najbolj podvržena poletnim napadom krča, driske, zaprtju itd. Hitro rabljenje pozitivno zanesljivih zdravil, takoj ozdravi vse neprilike. Severov lek proti koleri in driski je tako zdravilo, na katero se lahko vsakdo zanese vsaki čas. Hitro premaga vse bolečine, čisti, jetra,'pomiri neredne dele života ter stvarja pravo toploto ia razmerje vsega sestavka. Za vsak slučaj dri
BEST FOR THE BOWELS
It too haren't a rcsruUr, healthy movement of the bowels evcrr day, you're 111 or »lil ta, Keep your bSSe 2 open, and lie well. Force, In the »hap. of'rio-lent phyfle or pill poison, 1» dangerous. The smoothest easiest, most perfect way ot keeping the bowel« clear and clean 1» to take
CANDY CATHARTIC
EAT 'EM LIKE CANDY
Pleasant, Palatable, Potent. Taste Oood, Do Good, Merer Blcken, Weaken, or Gripe. 10. 25, and 50 cents
Ker bol. Write for free sample, and booklet on ealth. Addross	«3
btkrlik8 RKHKDT COHPlNT, CHKASO or hew TO lit
KEEP YOUR BLOOD CLEAN
C. C. C. na vsaki tablici.
Vsaka tablica ima slavno znamko C. C. C. Pazi na to, ne kupuj drugih. Škatljica 10c. Dobiti v vseh lekarnah.
W. J. FEELEY OO. 6 & 8 Monroe St., CHICAGO.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon 18J>3.
S3.SO
Agent for Besley's	rad GOODS
Waukegao Ale and Porter. BAB UU 3
in višja dobiš lahko pri nas dobro SILVERINE-URO. Za
$7.50
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet. III.
in višje pa dobiš lepo ia trpežno zlato uro.
Ženske zlata in srebrne ure po naj nižjih cenah.
KAROL OESTERLE,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111.
Naš novi . .
stenski
papir
je sedaj najcenejši.
405 N. Chicago St.
Phone 3064
Joliet, 111.
BR. H. G.
nemški zdravnik.
Office: Cor. Hickory & Exchange Sts. Over Horneys Orug Store — West Side Telephone 106. Stanovanje: 315 N. Broadway.
Uradne ure:
Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer. Številka telefona: 1372.
Uttanovljun/t janunrija lata
SILVESTER STRAMETZ. vodja.
ANTON o G-RAHEK,
PREDSEDNIK,
1012 Worth Broadway Street.
JOHN KUKAR7 ^-'Ka-N1K,
920 North Chicago Street.
Prenkrbljuje izvrstno aiuziko z a, plese, konoerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svsitovsčine, politične shode, društva, dirke Ud.
Olatni UatD:	Dmjoi UKAO :
•20 No. Chtcijo St. 1012 Mo. Broadway St.
T»ltfonS4»-_JOLIST. ILL.
E. KRAFT,
1004 N. Broadway St.,
JOLIET, ILL.
priporoča svojo
% pekarijo
Izdeluje po naročilu vsakovrstne kolače in ima vedno sveži kruh in drugo peko.
American Ice Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS.
Ste li gl-mlii?
Sleherna GLUHOST ali TEŽKO SLIŠANJE »e sedaj ozdravi potom naSe nov« iznajdbe; samo Kluhi so neozdravljivi. UMKNJE PO GLAVI PRESTANE NEMUDOMA. Popiši nam svoj slu-«aj. Nasvet lu prekladanje zastonj, Ozdravi a« doma proti majhnemn plačilu. Tln TlnHnnln
AiimI IiKtitntp »wLasaiie Hi. UallOH S
flUldl illillllllC Aveuue, CHICAGO, ILLS
Jos. KZošioeic
564 S. Centre Ave., CIlicagO, HI.
priporoča Slovencem svoj t. april«. L901 -otvorjeni—r—
novi saloon,
kjer točim najboljšo pijače ia postnim z dobrim "lunchem".
Kupi les ali lumber tam, kjer dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TY0J DENAtt, TI HOCES NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bom& vselej postregli z najnižjimi tržnimi, cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopji, mehki in trdi les, late, cedcrne stebre.
deske in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplafo** alici blizu novega kanala.
Predno kupiS Lumbhr, oulasi sa prt naa, in oglej si naSo zalogo I Ml te borno tadViwiljiJi tu ti. prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na vogli* DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
Kdor rojakov išče pravici
kdor ima opraviti pri aodaiji slL ima kako tožbo, naj se obrua do mene. Mnogim Slovencem a«m že pomagal, da so dosegli svoje ali m poškodovanja dobili plačano. Ktar sem angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmačim vsako tožbo in » to se priporočam
ALOJZ LOUSHE,
1749 St. Clair St., Cleveland, <1
To l. Eaat 14SU V*.
D. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na Yoglu Scott & Tan Buren ulic
JOLIET - - ILL.
JOHU GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40;
cena 3 glasnim.......$25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala.
Black Diamond, Wash., 22. av«. 1900.—Dragi rojak—Nisem se nadejal, da ml l»aete moje harmonike toli izvrstno popravili tedaj ko sem vam jih bil poslal v popravek ker tem jih le mislil zavreči. Večkrat sem bral v nailh časopisih, da vi izdelujete harmonike zato sem se tudi namenil, da Jih poSlJem vam v popravo. Sedaj vidim vaHe izvrstno delo In je ne morem dovelj prehvaliti, silno sem sedal vesel harmonik- Zato vas vsein roj»kom najtopleje.priporočam, fle Ima kdo svojo harmonik« poškodovane, naj se le obrne na vas in bo dobro postrežen ter zadovoljen z delom.
ANDRR.l KRŠMANC, Black Diamond, King Co., Wash.
Rock Spriugs, Wyo., «8. okt.—SpoStovani prijatelj:—Prejel sem vaSe harmonike 30. t. m. Igral sem nanje in ml prav ugajajo. Nisem se nadejal, da bi bile toll natančno po moji volji narejene kot so. Vsled tega želim, Ja bi se vsakdo kar se tiče dela na harmonikah obrnil na vas,
ŠTEFAN POTOČNI«, Bx 55 Rock Springs, Wyo.
Office: na voglu Chicago in Columbia Streets. Office Telephone No. 67.
Residence Telephone No. 139.
3.00 3.25 . 3.50 675
Mehki premog »» fl '
" Trdi' pr®100^
William Reitz
dekorator in barvar.
VSE DELO GARANTOVANOIN NAJFINEJŠE.
JOHN GRDIH A,
1751 St. Clair St., Cleveland, O.
Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodajalnic« zaloiaoo z mnogovrstno spodnjo in zgornjoobtaka Velika izber raznih srajc, jopic, hlač, nogoric, rokov ie, trakov, dežnikov, in-Hkih in moških klobukov, mašnifc kaji^ povestlj in še mnogo drugih k t»j trgovini spadajo&h. rečij.
Nizke cene In dobro bUg*.
Pri meni se lahko vsakdo nar>#% nti "Amer SUnenea".
CONTINENTAL HOTEL
Corner First and Hudson Sts..
ISL22SL H0B0KEN, N. Y.
priporočam Slovencem, ki s« vračajo v domovino ali kadat doap*|o v New York. Stanovanje ea. oh«{k» na dan $0.75 do $1 ali s hrano vrad (trikratna jed) $1.50 do $2. Cam? so znatno znižane za več dni skupaj. Kdor se pismeno naznani, ga pridem počakati na kolodvor in preskrbi« vse potrebno.
CAESAR STRENZ,
Manager.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODIL
Posebnost so naše
'"The U. S." 10c. in "MeerscHaaa" k
Na drobno so prodajajo povsod, na debelo pa oa
108 Jefferson cesti v Joliet, tih.
Slovenska babica
Marija Lokati
zenoindvajsetletno izkušnjo. ima.ioC»4i-plomo in spričevala ljubljanskih »tajnikov dr. Valente in dr. Stoekla in dr»-zih zdravnikov, se priporoča Slovenkam v Olevelandu Govori i hrvatski, nemški,
St. CLEVELAND* O*. ^ ™ ^ ^
DR. J, L. STRUZYNSKI,
N. Chicago Street No. 80»
naspti slo?, katoliške ceitre
Telephone 2371, JOLIET, I L, L.
So. Water St., Joliet, Ills.
Naročila se lahko tudi pošiljajo po pošti na P. O. Box 1673.
Točna izvršitev je vsakemu zajamčena
Josip Zelnikar,
Cor. Ruby & Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno <» obilen obisk. Točim kalifornijsko vino i« najboljše pivo ln druge pijače. Vodno sam preskrbljen s svežimi pija&wni iadota-rimi smodkami.
JOHN J.WELLNITZ
ODVETNIK.
Govori se nemški in poljski.
Juliet, E
gTRADES

AMEBIKAN8KISIlMC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski IMM list t Ameriki.
Izdaja
Slovetisko-amerikattsko Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo leto za pol leta
Za Evropo,
za celo leto za pol leta
$ 2.00 . $ 1.00
in drago inozemstvo:
$3.00 aH 15 kroti. $1.30 ali 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug lcraj, naj nam blagovolijo ttftananiti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj sa pošiljajo na uredništvo:
812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, tr. Beaton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št.. 1541.
„AMER1KANSKI SLOVENEC".
Published weekly at Jaliet, 111. by ,,The Slovenic-American Printing Co." cor. iRenton <& Chicago Str s., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west, of Ohio and the Organ of the Grand Oarniolian 81oveuic Catholio Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application.
Knterml at. th« Post office at joltat, lit as stwoml Clua matter.., ,
CERKVENI KOLEDAR.
.-rTr ■ 'V.V ' ':; !';...
88. Juni Nedelja 4. pobink. Eberhard.
24.	,, Pondeljek	Janez, K.
25.	,, Torek	Viljem, in Pros.
36.	,, Srada	Janez, in Pavel.
27.	,, Četrtek	Hema.
28.	„ Potek	Leon II.,
29.	,, Sobota	Peter, in Pavel.
Prvo sveto obhajilo.
Tekom meseca junija se vrši skoraj v vseh katoliških cerkvah Združenih držav lepa slavnost prvega sv. obhajila. O, srečni, nepopisno srečni dan prvega sv. obhajila! Ivomu ne vzbuja v srcu svetih čutil? Kdo 86 ga ne spominja zginjenim srcem?
"V nebesih bo pač zmirom tako lepo, kakor na dan prvega sv. obhajila", je rekel enkrat pobožen otrok Mi je z angelsko nedolžnostjo in se rafinsko ljubeznijo prvikrat pristo pil k mizi Gospodovi. Prav je imel dobri otrok. Kaj več bi nam Bog earn mogel dati v nebesih, kakor samega Sebe? Samega sebe pa nam daje tukaj na zemlji v najsvetejšem zakramentu.
Prejemamo ga, svojega Gospoda in Boga, Jezusa Kristusa, z mesom in krvjo, s telesom in dušo, z nje govo človeško natoro, resnično in bistveno, kakor je pričujoč v nebesih na desnici Očetovi; in če je veselje nebeško poglavitno v tem, da izvoljenci gledajo in uživajo Boga, kaj 80 potem nebesa druzega,;kakor vedno, neprestano sv. obhajilo? Zato je rekla sv. Terezija svoji prijateljici, katere j se je prikazala po svoji smrti: "Vi ljudje na zemlji nimate nobenega vzroka, zavidati nas v nebesih. Isti Bog, ki ga mi v nebeški slavi gledamo in uživamo, biva pri vas v najsvetejšem zakramentu. "
O, Čudo neskončne lj ubezni božje! Zaradi nas je prišel na svet iti bil pokoren do smrti, da do smrti ua križu. Prelil je svojo srčno kri, da nas je rešil pekla in povzdignil k časti božjih otrok. To je veliko, neskončno veliko, a ne še vse. "Ker
je svojce ljubil — pripoveduje učenec ljubezni — jih je ljubil do konca." Njegova smrt na križu ni bila še vrhunec njegove ljubezni do nas, on je hotel, da se njegova daritev na križu nadaljuje in ponavlja na naših oltarjih po vsem krščanskem svetu do konca sveta: "To storite v moj spomin." Hotel je ostati med nami v zakramentu sv. Rešnjega Telesa neprenehoma, po dnevi in po noči: "Glejte, jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta." Hotel nas je rediti z lastnim mesom in napajati z lastno krvjo: "Vzemite in jejte, to je moje telo; vzemite in pijte, to je moja kri." Njegove božje natore postanemo deležni pri sv. obhajilu. Življenje, katero je živel od vekomaj v naročju Očetovem, postane tudi naše življenje, njegovo srce bije na našem srcu, njegova kri se pretaka v naših žilah: Jedno smo z njim, kakor sta On in Oče jedno. Vsakdo izmed nas lahko reče pri sv. obhaj ilu s svetim apostolom Pavlom: "Živim, toda ne jaz, ampak Kristus živi v meni."
"Silno sem želel to velikonočno jagnje z vami jesti" — je rekel Gospod s svetim navdušenjem, ko je stopil v obedaico zadnje večerje, kjer se jim je dal samega sebe v hrano. Isto govori še zdaj vsem, ki ga pri sv. obhajilu prejemajo v čisto, skesano srce. "Silno sem želel to velikonočno jagnje z vami jesti" — govori Gospod zlasti vam, ljubi otroci, ki bodete letos prvikrat pristopili k sv. obhajilu, Vaš Gospod Bog bo prišel in se združil z vami. Ko je postavilta presvetizakrament, že takrat vas je imel pred seboj v svoji duši. Skozi vsa stoletja, odkar je pričujoč v zakramentu sv. Reš njega Telesa, je mislil na vas, molil za vas in hrepenel po uri, ko se bo zedinil z vami. Zdaj je prišla ta ura. O srečna ura! Srečna za vas in srečna za Jezusa! Za Jezusa: On bo združen z dušami, katere je odkupil s svojo krvjo. Za vas: vi bodete prejeli poroštvo večnega življenja in častitljivega vstajenja.
O, da bi bila pač vaša vera v pri-čujočnost Jezusovo v najsvetejšem zakramentu res živa in zmirom živa ostala! Potem bi vas ne bilo treba opominjati, da ljubite Jezusa in ga pogostoma in vredno prejemajte. Kakor se Solnčna roža zmirom za solncem obrača in svoje bilke in peresa proti solncu nagiblje, tako bi tudi vaše srce vedno po Jezusu v najsvetejšem zakramentu hrepenelo in vse dejanje in nehanje vaše bi bilo obrnjeno k njegovi časti.
In koliko žarkov božje luči in toplote bi padalo s solnca božje ljubezni v vaša srca! Koliko moč za čisto, brezmadežno življenje bi do bivali od te nebeške jedi! Kdo je dal prvim kristijanom čeznatorno moč, da so za sveto vero pretrpeli najsilnejše muke in najbritkejšo smrt? Angelski kruh, Jezus v najsvetejšem zakramentu, katerega so prejemali vsaki dan. "Brez presve-tega zakramenta ni mučeništva", je bilo pravilo prvim kristijanom. In kar je še bolj občudovanja vredno: kaj jim je dajalo moč, da so v sredi popačenega, v malikovanje in naj-grše hudobije pogreznenja sveta, živeli angelsko življenje? Nebeška jed, s katero so se krepčali pri svetem obhajilu.
Torej, dragi otroci, ki bodote v kratkem tudi srečni, da bodete prvikrat prejeli sv. obhajilo, ako hočete ohraniti nedolžnost, ako hočete pobožno in sveto živeti: tu i mate gotov, nezmotlj i v pripomoček: prejemajte pogostoma in vredno Jezusa v najsvetejšem zakramentu!
Položaj na Kitajskem.
Na Kitajskem je vojne konec. To se pravi: vojaki združenih vlastij zapuščajo Pekin in se vračajo v domovino. Njihov poveljnik, svetovni feldmaršal grof Waldersee je že srečno dospel na Japonsko, odkoder se bo povrnil v domovino. Pravimo vojaki zapuščajo Kitajsko; to ni povsem tako res, kakor se sliši. Vojaštva bo ostalo iz Evrope na Kitajskem kakih 15.000 mož in za nje so vzgrajene tako rekoč prave trdnjave. Ti vojaki bodo ob vsaki priliki začeli vojno izpočetka, če bo tako potreba nanesla.
Vendar se nam zdi sedaj ob ofici-jelneru zaključku kitajske vojne primerno podati kratek pregled o vz*
roku in razvitku kitajskih homatij.
Povod vojne je dala vstaja v severnem delu kitajskega cesarstva, kjer se je agitacija proti belokožcem že zato najložje hitro razvila, ker jih je tu največ bilo. Rusi, Angleži, Nemci in drugi so jemali luke v "najem" in si svojevoljno lastili ki tajsko zemljo. Nič težkega ni bilo razkačiti širje mase ljudstva na bele vsiljivce in to zato, ker je bilo postopanje ptujcev časih naravnost razžaljivo in izzivajoče. Pojavili so se bokserji in ti so tvor.li v državi nekaj časa glavno stranko in celo vlada in vojaštvo se jim je pridružilo. Ko je prišlo do ustaje proti belim vsiljivcem, so spočetka vse ustrahovali, pozneje pa je došlo 60 tisoč belih vojakov in bokserji so podlegli. Kitajski cesar je pobegnil s svojim dvorom v provincijo Šanzi. Po provinciji Pečili, po Pe-kinu in Tsien-Tsinu pa so gospodarili vojaki združenih velevlastij in gospodarili tako grozovito, da so v podivjanostih prekašali pijane boksarske druhali. V zgodovini bo ostalo pribito, da so najgrše postopali Nemci. Seveda so jih doma časopisi hvalili in nemški cesar Viljem se je veselil "hrabrosti" svojih vojakov.
Zatem je nastopilo "premirje", h kateremu je morala prispevati kitajska vlada par cofastih glav visoko t državni službi stoječih mož, da so tako potolažili bogove. Za kazen so vrhu vsega drugega naložili omikani Evropejci 450 milijonov taelov denarne kazni. To je konečno vse, vendar pa še toni kqnčano, akopram se vojaštvo seli v domovino. Namreč ni še določeno, kako bodo Kitajci plačali to denarno kazen in pa Rusi so še vedno v Mandžuriji in je ne zapuste tako zlepa.
To sta dve glavni točki. Ves čas kitajskih homatij so združene velevlasti nasprotovale Rusiji, pobijale so jo, a niso ničesar dosegle. Iz tega se da sklepati, da je Rusija edini zmagovalec. Rusija sicer pravi, da ne mara Mandžurije, ampak da hoče samo vzdržati red, toda dandanašnji so besede diplomatov take, da jih ni možno niti tedaj yerjefy kadar so resnične. Angleži so prišli pr«d dvajsetimi leti v Egipt, . da bi napravili red. Zdaj so le dvajset let tam in napravljajo red, a na odkod še dolgo ne mislijo. Prav talto ne bo Rusija več zapustila Mandžurije. Mimogrede bodi omenjeno, da je Mandžurija tako velika, kakor Francija in Nemčija skupaj, da j« zlasti na zlatu bogata dežela in da nudi Rusom varno pot v tihi ocean mimo Koreje, katere Rusi tudi ne bi prav radi odklonili, če bi se kedaj ponudila prilika.	,
In kakor je Rusija pravi in edini zmagovalec, tako je pravzaprav edini prizadeti na izgubi edina — Japonska.
Ta sicer ropota in rožlja s sabljo, a sama se boji spoprijeti z mogočno Rusijo, zaveznikov pa začasno ne premore nikakih. Angleška, ki bi pravzaprav morala biti zaveznica Japonske in to že zato, ker je ostra nasprotnica Rusije, ne more postopati, kakor bi rada, ker je preveč tesno privezana v južni Afriki in se ne drzne riskirati še ene vojne, nikakor pa ne z mogočno Rusijo. In če se Japonska in Anglija bojite že sedaj Rusije na Kitajskem, potem jima je tam za vedno odzvonilo. Kakor hitro bo Rusija končala svojo železnico v zalivu pečilskem, potem bo v stanu kljubovati tlaponski in Angleški hkratu v tihem oceanu. Svoj upliv nad Kitajsko bo Rusija vedno obdržala in to toliko ložje, ker se je že sedaj izkazala kot edino zmagovalko, ki je po bitki odnesla slavo z bojišča. Vrhu sedanjega upliva ima Rusija tudi priliko na-vleči ob kitaj ski meji toliko vojaštva, da bo dvor nebeškega cesarstva vedno prisiljen izpolnovati voljo ruskega batke. Iz tega sledi zopet, da ni Rusija zmagovalec samo za sedanjost, temveč za vselej.
Poleg tega vepeha kitajskih homatij je tudi dejstvo, da se Kitajska ni razdelila, velike važnostil To sicer ni pretilo, ali zgodilo bi se bilo navzlic temu lahko, če bi bile adružetie velevlasti res tako združene, kakor se je vedno poudarjalo. Tudi to je zopet preprečila Rusija in sicer zopet zato, ker hoče Kitajsko sama vladati, ne pa je drugim prepustiti.
Začasno pa ostane vse tako, kakor je sedaj. Kitajci bodo sami vladali,
ali za varuhe jim bodo oni tisoči vojaštva, ki bodo ostali v utrjenih stanovanjih na Kitajskem. Ti vojaki bodo brez dvombe nekaj izzivalnega za kitajsko ljudstvo, ki bodo vedno znova vzbujali spomin v narodu na one nesrečne uro, ko so tujci narekovali, katerim Kitajcem se je ločiti od življenja. Brez dvoma je gotovo, da se bodo ti ali oni večkrat spozabili do kakega medsebojnega nasprotovanja. Tudi do spopadov utegne priti. Mogoče je tudi, da bo plačevanje vojnih stroškov provzročalo težkoče i^ nadejati se je ob času plačevanja večjih nemirov. Tudi beli naseljenci ne bodo poslej več mirovali in morda prav tako budili v žoltemu plemenu sovraštvo do sebe, kakor so to doslej počenjali.
Iz vsega tega se da sklepati, da nimamo ob "koncu" kitajskih ho matij prav nikakega zagotovila, da je res vsega konec. Prav tako mogoče je, da se v par dneh zopet pojavijo bokserji, kakor je mogoče, da bo dolgo trajal mir. Gotovosti ni za nobeno stran in zato bo pozor nost na vzhod toliko pozornejše obrnjena, kakor pa je bila doslej, ko so "jamčili" za mirvojaki "združenih" velevlastij.
Poročila o žetvi.
Kakor je že vsakoletni običaj, tako je tudi letos izdalo washing-tonsko poljedelsko tajništvo poročilo o stanju žita in poljskih pridel kih v, obče. Iz omenjenega poročila prinašamo naslednje izvlečke:
V	državi Illinois so nekateri nalivi zadnjih dni močno pospešili nekatera žita. Zlasti pšenična polja so se hitro popravila in vzbujajo najlepše nade. Koruza raste zelo počasi, vendar je opaziti nekaj na predka od zadnjega deževja. Isto je možno trditi o ovsu, rži in travi. Vendar je ponekod še vedno prav živo opaziti sledove suše.
I n d i a n a je imela hladno vreme in pravočasno je zmeren dež namakal zemljo. Koruza raste zelo po časi in dobiva rumeno barvo. Mnogo škode povzročajo gosenice. Ječmen, rž in detelja se bliža dozoritvi. Pšenica pa zori počasi iu tudi oves je nenavadno daleč zaostal. Med vsemi poljskimi pridelki , pa vzbuja letos najlepše nade krma.
Missourije trpela letos nenavadno dolgo suša. Le ponekod je časih deževalo, a ne dolgo, ker so bili to le krajevni nalivi. Ali koder se je to godilo, se je žito močno popravilo. Zlasti koruzi, pšenioi in krompirju je dobro storil ta dež, vendar bi ga bilo potrebno že več. Pšenioa se v posameznih okrajih oelo boljše razvija, nego se je pričakovalo. V južnih delih so že pri čeli z žetvijq. Za oves je prišel dež prepozno iu ni nikake nade več zanj. Vsled dolgotrajne suše je tudi trava mnogo trpela in se bo prav malo nakosilo. Bombaž pa krasno pro-speva in ae je opravičeno nadejati bogatega pridelka.
V	Nebraski je bilo hladno in dežja vedno dovelj. Ozimna pšenica se je poboljšala, vendar še vedno kaže, da ji je prvotna suša mnogo škodila. Oves se je že mnogo popravil in se jo nadejati bogate žetve Hladno vreme je najbolj občutno oviralo koruzo in bati se je, da je preveč zaostala. Najugodnejše kaže trava.
V	južnem Kansasn so pričeli v zadnjih dneh žeti pšenico. Tudi v zapadnem delu države so se žita nekoliko opomogla, dasiravno so jih dolgo ovirale vse mogoče vremen ske nezgode. Zlasti toča je uničila velik del poljskih pridelkov. Koruza se je začela popravljati in kmetovalcem vstaja zopet upanje, katero so bili že spustili po vodi... V obče pa je oves v zelo slabem položaju; tudi trava ni taka, kakor bi bilo želeti.
V	Texasu so imeli 4., 5. in 6. junija nekoliko dežja. Proti se veru si je opomogla a tem poaajveč koruza, da si tudi drugim žitom ni škodilo. Po sredi države kaže večinoma ves poljski pridelek dobro. Ponekod bi bilo nujno potrebno se več dežja. Bombaž je zaostal in je celotno stanje zelo neenakomerno. Rastlina je zdrava in kaže poboljr sanje. Sedaj mlatijo pšenico in je mnncrn nr^zne slame.
VArkansasu je opaziti v novejšem času precej napredka. Bombaž je bil zaostal, a zdaj raste, kakor bi hotel dohiteti zamujeno. Pšenica je večinoma že povsod dozorela, Dobra letina pa se obeta pri dju in če ne bo posebne uime, utegne biti letos najbogatejši pridelek.
V	O k l a h o m i in v indijanskem okolišu kaže najboljše pšenica in ta je tu sploh najlepša izmed vseh ostalih držav. Zdaj žanjejo rž in kose travo. Tudi vsa druga žita stoje v uzadovoljivem položaju.
Velikanski projekt.
Ko se je svoječasno sprožila misel zidati sibirsko železnico, je večinoma vsak majal z glavo in malokdo je bil mnenja, da bi bilo možno, kdaj izvršiti ta velikanski načrt. Sedaj je ta velika misel izvedena, sibirska železnica drdra po severni Aziji, Rusi so gospodarji te najdaljše železniške proge in prav radi te proge imajo toliko veljavo in upliv na Kitajskem, radi česar jih zlasti lani in letos združene velesile tako postrani in zavistno gledajo. Ker pa so Rusom zavistni in nevoščljivi zaradi njihovega upliva na Kitajskem, je naravno, da so jim nevoščljivi tudi zaradi sibirske železnice. ki je največ vzrok tega upliva.
Dandanašnji pa je že tako, da sama čustva ne vzmorejo ničesar bodisi potemže prijazna ali sovražna in kdor hoče tekmeca uničiti mora poseči po delavai konkurenci. Prav to je rodilo Angležem orjaško misel. Inžener C. A. Morning je izdelal načrt, kako bi bilo možno zveeati Aleksandri j o v Egiptu naravnost s šanghajem na Kitajskem. Nova orjaška železniška proga bo dolga 10 tisoč kilometrov ali 8250 angleških milj.
Vsa ta dolga zveza bi obstojala iz treh delov: iz zapadnega, srednjega in vzhodnega. Srednji del bi tvorile indijske železnice, ki so že sezidane na razdaljo 3400 kilometrov ali 2125 angleških milj. Zapadni del bi tvoril progo od Aleksandrije čez sinaj-sko pogorje v Akabo, potem ob severnem obrežju zaliva istwga imena do Kuweita in Bassore, do sedanjega konca nemške bagdadske železnice, od tu skozi južno Perzijo, skozi Be-ludžistan in potem v Indijo, kjer bi se priklopila že obstoječim progam. Vzhodni del pa bi šel iz Šanghaja v čungking, potem bi sledil večinoma Yanktsekiangu, obiskavajoč vsa večja trgovska mesta, ki leže ob tej reki, kakor Nanking, Hankau itd. Od tu bi se vila železnica skozi Čau-tung, Jinan in Talifu v Kunlong, kjer bi se potem kmalu združila z indijskimi železnicami. Sezidati bi bilo treba še 6600 kilometrov ali 4125 angleških milj nove proge in Angleži bi imeli iz sredozemskega morja direktno železniško zvezo s Kitajsko.
V	političnem oziru bi napravila projektirana proga velikanski prevrat in v vojnem času bi bila uprav nedosežnega pomena. Taka železniška zveza bi sibirsko železnico ne samo dosegla, temveč veliko prekosila. Kaj pa bi sledilo novi progi še le v trgovskem oziru! Ves promet z Avstralijo in njenimi otoki bi se prav tako korenito izpremenil, kakor oni z južno in vzhodno Azijo. Jasno je tudi, da se bo vsled tega nova proga sijajno rentirala in bo lastnikom donašala tudi lepe dohodke.
Načrt je velikanski in na tisoče majhnih ljudi dvomi, da ga bodo kedaj izvršili. Toda tudi nasprot-stvomed Rusijo in Angleško je velikansko in nihče izmed tekmecev neče zaostali. Kdor bo zamudil čas, ta bo podlegel. Sicer pa kakor tudi je načrt ogromen in velik, Angleži so mu kos.
Listnica upravništva.
Cenjene gg. naročnike prosimo, da blagovolijo ponoviti naročnino na Amerik- Slovenca.
Vsem onim, ki niso odgovorili ne na pismo, ne na dopisnico in dolgujejo naročnino še od lanskega letnika t. j. nad šest mesecev bodemo vstavili Ust s prihodnjo številko.. Pisma je nasloviti na:
"AMERIK. SLOVENEC"
Cor. Benton t Chicago St.
Jaliet, Illinois.
S 400.0 00 kronami ušel je * Budimpešti pismonoša denarnih p1' sem in nakaznic Ladislav Fultay' r
Srbija ima po zadnjem lj"1'' skem štetju 2,535,066 duš, stolno mesto Beligrad pa 70,516.
Biblijotekaangleskeg9
kralja ima nad 100.000 znameniti!1 knjig in rokopisov vseh časov i" j narodov.
Po poročilu angleskeg1 finančnega mintsterstva so žrtvov"' li Angleži za vojno v južni Afrit' do 2k. avgusta 147,657,000 funt0' šterlingov ali $738,285.000.
Kapitan Howard B1 a c k' burn, iz Gloucestra, Mass. j«na' stopil svojo vožnjo preko atlansk6' ga oceana v 25 čevljev dolgem Sol-nu. Njegov cilj je LisabonanaP01" tugalskem.
Izseljevanje vAmerik® napreduje v juniju bolj počasi, »e' go pa se je to dogajalo v mesec" maju. V maju se je skoro vsaki di" izkrcalo 2000 do 3000 izseljence^ zdaj pa se jih več kot polovica m»DJ'
Novo ministerstvo
dobij«
baje v Avstriji, kot nasledek pre^ loge o vodnih cestah in regul*01" rek, za kar je treba jednotnega*0^' stva. Ministerstvu bode ime "fflio1' sterstvo javnih del."
Črnogorski o tr o 5 iS i 1 Rimu. Iz Črnegore pride v veliko število črnogorskih otrok, se bodo poklonili otroku kralj1"® Helene in mu po črnogorski nav prinesli v dar raznih stvarij.
adi
Znamenito ženitovanj" s ko darilo je prejela holaočU^ kraljica od neke železniške družb0. Ta ji je namreč podarila ob tej Prl_ liki eleganten vlak,obstoječ iz ^ salonskih Jvozov, stroja, voz» ** pritljago in kuhinje.
Uradniki kmetje. V garij i se je iz razlogov
varčno8®'
odpustilo 800 uradnikov iz slu*1*' Ti odpuščeni uradniki so sedaj ^ nili napraviti na deželi kmetsko lonijo, kjer bodo obdelovali ze«1!0 ter so prosili vlado, naj jim potr4 b,no zemljo brezplačno prepusti.
Poskušen samomor k r a * j ice Drage. Razni listi so P0' ročali, da se je srbska kraljica Dr®' ga po znanem "nedogodku" hote'" zastrupiti, drugi pa so zopet poro<$a' li, da se je hotela ustreliti. Iz dimpešte se sedaj poroča: Nek ogar' list vzdržuje veat, da se je hoMIa kraljica Draga usmrtiti. Kralj sa"5 ji je izvil revolver. Hišina, ki j" kraljici Dragi preskrbela orožje> 9® je zastrupila.
Poštnim tatovom je ned^ vno obtežil delovanje italijan8'" ravnatelj z novo naredbo. Prep"ve' dal je namreč priljepljati na den»f' na pisma po dve ali celo tri mark6 vštric. To pa za to ker nekateri ur moviči med uradniki zlahka odstr® nili marke, napravijo ondi pr®r0Z° in izvlečejo skozi odprtino posla"0 bankovce. Z isto spretnostjo so ^ pet napolnili denarno pismo z 01 vrednim papirjem, da je imelo Pr votno težo, prilepil.i marke nazaj okradeno pismo je romalo v T0^e naslovnika, ne da bi kdo opazil t*4' vine. Vsled najnovejšega ukaza i®9 lijanskega poštnega ravnatelja izgubilo par poštenjakovičev P°B transki zaslužek.
V L j u b 1 j a n o je d oš e 1 maja amerikanski cirkus Barnum Bailey, kjer je priredil v enem <*»fl vu dve predstavi. Vsa Kranjska ! bila pokoncu in z dežele so vo«1^ stolno posebni vlaki trume rado^0 nežev, Seveda so imeli Ljublj»n" čanje največ zabave in popr0! . je govorilo že cel mesec o ai»erl kanskem oirkusu. Kakor posn*1®^ mo iz listov, ki so nam došl1 Ljubljane, se niso bili Ljublja" čanje v stanu dovelj načuditi a®0 rikanski točnosti in naglioi. Ljubljane! - zaapanci! Po na«00* mnenju so bili za Amerikanoe 11 pični Lljubljančanjeprav tolik* ** nimivost, kakor za Ljubljano a®B rikanski cirkus.
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI:
redsednik: Anton Nkmanich, cor. Scott <fc Ohio Sts., Joliet, III. oapredsednik: John R. Sterbknz, 2008 Calumet Ave., Calumet, MichS IT	Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111.
lajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. ?lagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. "uaovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 800 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor- f J. Kraicer, 501 3rd St., Anaconda, Mont, niki- ] Anton Štkfanič, Box 852, Soudan, Minn. L Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo, finančni ( J°HN Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. odbor: "{	Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, III.
I Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Pravni i Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. °dbor: }	Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, III.
1 Mat. Prijanovič. Box 375, Virginia, Minn. Pozivni ( Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. odbor: "l	Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111.
{ John Grdina, 1751 St. CUir St., Cleveland, O.
K
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatll) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili so:
ilružtvu sv. .Jožefa 41 Pittsburgh. Pa. Janer Senica 2858 roj 1881, Janez Malner «157 roj 1877, Jožef Lozar 2858 roj 187(5, Prane Kramarič 2859 roj 1877, Janez 4 0 28«0 roj 1875. Martin Deželan 2861 roj 1874, Aloji Dekleva 2882 roj 1872. Anton Kocjaš 2863 roj 1867. Martin Judež 2864 roj 1864. Franc Zupančič 2865 t roJ 1883. sprejeti 11. jun. 1901.	Društvo Šteje 46 udov.
urustvu sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo. Join Lešar 2879 roj 1874, Martin Simšič 2880 1874, sprejeti 12. jun. 1901.	Društvo šteje 173 udov.
aru&tvu sv. Jožefa 56 I;eadville, Colo. John Senič 2866 roj 1882. Jos. Senič 2867 ^oj 1876. Anton Kostelc 2868 roj 1873, Anton Jelene 2869 roj 1871, Mart. Palčič <»70 roj 1868. Jos. Widec 2871 roj 1868. Frank Košak 2872 roj 1868, Lovrenc oterzinar 2873 roj 1867. John Godec 2874 roj 1868, Hilarija Grigo 2875 roj 1868, °hn Skala 2876 roj 1861. Stef. Kisovec 2877 roj 1858, John Sodeč 2878 roj 1857 g .'Prejeti 17. jun. 1901	Društvo šteje 31 udov.
aruštvusv. Vida 25 Cleveland. O. Karol Hegler 2881 roj 1881, John Golob 2882 franc Turk 2883 roj 1880. John Pueelj 2884 roj 1876, .Jakob Mausar 2885 rojen . Jožef Kodrič 2886 roj 1877, Franc Globokar 2887 roj '80, Janez AliČ 2888 foj '75, Franc Muran 2889 roj '70, Paul Dolinar 2890 roj '68, Anton Kelar rojen g ®J. Janez Varšek 2892 roj '64. Janez Juh 2893 roj '59, sprejeti 17. jun. 153u.
urustvusv. Alojzija 47 Chicago, 111. Alojz Steblaj 2853 roj 1880, John Oberman tt h 8,54 roj '74, sprejeti 10. junija '01.	Društvo šteje 22 udov.
uru»tvu Marije 7 Žalosti 50 Allegheny, Pa. Franc Bratetič 2855 roj '76, sprejet jun. '0l!	Društvo šteje 54 udov.
Suspendovani udje zopet sprejeti.
* fruity sv .Vida 25 Cleveland .O. Martin Zaletel 1392, Anton Prijatel 1372 17. Jr iHUija '01	Društvo šteje 155 udov.
društvu sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Matija Rački 212 3. jun. '01. Dr. Š. 189 udov.
. , '	Suspendorani za nedoločen čas:
Oh	., i i . .	■■	• ..	!'
OdTu!tva.'sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo. Janez I,eken 617 12. jun. '01. D. š. 170 u. uruštva sv. Frančiška Sal. 29 Joliet, 111. Anton Strajnar 1559 15. jun. 187 u.
Prestopili so:
0(1 društva sv. Štefana 1 Chicago, 111. k društvu sv. Alojzija 47 Chicago, 111. Rev. O^j ttev. Ivan Plevnik 35 10. jun. '01.	I Društvo Šteje 77, II 21 udov.
ustva sv- Janeza Krst. 11 Aurora, 111. k društvu sv. Barbare 40 Hibbing, Matija Murn 816 7. jun. '01.	I Društvo šteje 19, II 34 udov.
Izločeni so:
Od H,U!tva sv- Jožefa 41 Pittsburgh, Pa. Franc 8aje 1873 11. jun. D. š. 46 u. Oh	sv. Jožefa 21 Federal, Pa. Franc Truden 1291 10. jun. '01. D. š. 87 u.
Oh h * va Marije 7 Žalosti 50 Allegheny, Pa. Jos. Juršinič 2156 10. jun. 53 u ittUstva sv- Alojzija 47 Chicago, 111. Jurij Kobe 2095, Anton Kobe 2093 10. jun, Odrt01-	Društvo šteje 20 udov.
iruštva sv. Jožefa 7 Pueblo, Colo. Anton Zakrajšek 689, John Krašovec 615, jun. '01.	Društvo šteje 171 udov.
M- WARD .TAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Soott St., Joliet, Illinois.
Društvene vesti.
To<*stvu K. s. K. Jednote
v Jolietu, 111.
gospoda Mihaela Matjašič, 42SI?Pnika društva 0V- Alojzija št.
pr • S' K' J- T Steelton> Pa- sem J®la p0 mojem pokojnem soprogu
A, 9dn°te $1000 in od društva sv.
^ °jzija $50 za pogrebne stroške.
kot sveto dolžnost, da vam
jj am 8vojo najsrčnejšo zahvalo.
l°TaQpVrQi in blag°slovi vaše de'
Steelt0n, Pa., 12. junija.
Marija Kastdic.
itit6t'.m- 18. junija. - Dru-«voi	U iu Metoda, št. 8 ima
"jo Lr„ed,n0	"i0 Prihod"
t««nzb 3- iuniia- K®r bo Pri
>eč °r°Tanju prišlo na razgovor točk,za katere se morajo *se	društveniki, opozarjam
«ejek r nat°' da 86 udeleiete
0 or mogoče polnoštevilno.
Blaž Čulik. tajnik.
^S^TlM^ija. - Vs.
^it r j°ž'fa št-
ZU ^ . da naj ▼ najkrajšem ča-«oOD 8 »Povednimi listki, da kor J,1 Telikonočno spoved, ka-viu 7a vw"8ka dolžnost in pra-^uštva in K. S. K. Gospodaric, tajnik.
Iz delavskih krogov,
Atlanta, Ga., 18. junija. — Specijalna brzojavka iz Newporta, Va. naznanja, da je stavil superintendent Past štrajkujočim mašinis-tom ultimatum, v katerem zahteva, da se v najkrajšem času odločijo za delo, če pa ne, da bo zaprl tovarno za nedoločen čas. Sedaj je štrajkalo 2500 mašinistov,, če se pa grožnja superintendenta izpolni, potem bo brez dela 7000 delavcev.
Providence, R. I., 18. junija. — Štrajk mašinistov. ki traja že na dva tedna, je sedaj formalno končan. Družba je priznala unijo in obljubila poboljšati plačo s prvim oktobrom. Vse drugo bi bila družba že popreje dovolila, najtežje je šlo za priznanje unije. Delavci so ko-nečno tudi to dosegli.
A p p 1 et o n, W is., 17. junija. -V soboto so se sporekli zidarji pri delu v skledišču Marchall & Ham» mel Co. s svojim poslovodjo, ker jim ni slednji dovolil, da bi si naročili piva v bližnji pivnici in si ga dali prinesti v skladišče. Vročina je bila silna in vode ni bilo nikjer blizu, zato so delavci odločno zahtevali, da se jim to dovoli. Poslovodja pa ni hotel odjenjati in zidarji so nehali delati, čez nekaj časa pa seje poslovodja premislil, in je dovolil zidarjem poslati po pivo. Ti pa sedaj že s tem niso bili več zadovoljni in so hkratu zahtevali, da se jim poviša plača za 15ct. na dan. Spočetka poslovodja s tem ni bil zadovoljen, a konečno pa,-sila kola lomi, — se je udal in tako so zidarji dosegli poleg piva tudi povišanje plače.
Milwaukee. 17. junija. —Da nes so došli iz Chioage trije maši-nisti in neka tovarna je poslala po nje na kolodvor voz, kateri naj bi jih takoj odpeljal v tovarno. Štraj-kujoči mašinisti pa so bili o tem pravočasno obveščeni in so došle •cabe pričakovali na kolodvoru. Razvil se je živahen pomenek in tega konec je bil, da se je štrajku j očim raašinistom posrečilo jih pregovoriti, da ni šla na delo.
Uničevanje pridelkov in lakota.
Iz južne Brazilije je došlo poročilo, da je vlada ukazala vsem kmetovalcem, ki pridelujejo kavo in trgovcem, ki z njo trgujejo, da morajo sežgati petinko svoje zaloge. Gotovo je marsikatero staro mamko kar srce zabolelo, ko je čitala to žalostno vest, da bodo sežgali več sto ton njej naj priljubljene j šega zrna. Tudi marsikateremu drugemu se je zdela ta vest čudna in skoro neverjetna, dasi je slično počenjanje že delj časa v navadi.
Leto 1875. je bilo zelo rodovitno za buče in neki so jih toliko pridelali, da niso imele prav nikake veljave. In da bi jim newyorski trgovci pridobili višjo ceno, so jih več sto vagonov uničili. To je pomagalo. Že takrat je to postopanje vzbudilo veliko zanimanje in občno nezadovoljstvo. Komaj in s težavo pridobljeni pridelki matere zemlje uničeni, samo zato, da si par oderuških trgovcev napolni žepe. Pa ko bi že bilo dovelj živil. Toda, že tudi takrat ni bilo to ravnanje novo. Holandci so v prejšnjih časih večkrat uničili po več ladij vzhodno indijskih deželnih pridelkov, samo da so tako prisilili ostalemu blagu višje cene, Pred več leti je bilo prav iz teh razlogov uničenih več ton rozin.
O potrebi in opravičenosti takega postopanja pa najjasnejše govori neki članek v listu Asiatic Quaterly Review, katerega je napisal o lakoti v Indiji Sir Charles Elliot in ki je to nesrečno deželo lakota preganjala najbolj neusmiljeno takrat, ko so drugod uničevali, težko pridelane poljske pridelke: "V celi zgodovini človeštva ga ni Zalostnejšega poglavja, kakor je ono o lakoti v Indiji. Ta strašna šiba božja je združena s kolero obiskala i^tjvečji del dežele in podavila toliko ljudij tekom let, kakor tega niso storile vojne celega stoletja.
Leta 1865-1366 je obiskala lakota 48 milijonov ljudi, a takoj pri naslednji lakoti leta 1868-69 je trpelo že 58 milijonov ljudi vsled lakote. Leta 1876—78 se je lakota pojavila še obširnejše in podavila neusmiljena morilka več milijonov ljudi, kakor kdaj poprej. Najstrašnejše pa je tepla Indijo ta grozlna nesreča 1899—900. leta. Tedaj je stradalo 81 milijonov ljudi. Kaj tako strašnega se se ni dogodilo, odkar stoji
svet. Pri zadnji lakoti so bile celo prizadete vse severne provincije, ki niso do tedaj še nikdar trpele pomanjkanja.
Stradajoči so porabili državne podpore 130 milijonov mark in privatne nad 20 milijonov. Poleg teh izdatkov je pa utrpela angleška državna blagajnica ogromno škodo, ker ni bilo možno iztirjati davkov. Vsega skupaj je povzročila lakota zadnjih dveh let 840 milijonov mark škode angleški vladi."
Elliottovo poročilo je najboljši dokaz, kako velikega hudodelstva so krivi špekulantje, ki zaradi dobička uničujejo plodove zemlje, ki so namenjeni človeštvu.
prišli Mažari zadnji čez azijatske meje ter se še danes ponašajo s te-snim sorodstvom s Turki in — Kitajci!
Najbolj so še popustili vajeti Nemcem, bodisi iz strahu pred nemško narodno zavestjo, bodisi v napačnem računanju v sopomoč Nemcev pri vsakojaki probuji Slovanov. Dejstvo je, da so Nemci, posebno oni v Erdeljskom, edino nemažarsko ljudstvo, ki je imelo še dosedaj po nekaj svojih zavednih zastopnikov v ogerskem državnem zboru. A to pomeni veliko žilavost v očigled mažarski volilni korupciji!
Rumuni, Slovaki, Srbi in Hrvatje pa niso imeli ne le svojih zastopnikov, še zmernih mažarskih kandidatov niso smeli voliti temveč le one, katere jim je odkazal najmočnejši mažarski volilni odbor.
Letos se prvič pripravlja po celi Ogrski na preebrat. V par mesecih se bodo vršile namreč volitve v o-grski državni zbor. Pri tej priliki postavijo prvikrat Slovaki svoje lastne kandidate. Isto store tudi Rumuni, dočim so Srbi vsled sklenjene skupne pogodbe neraažarskili narodnosti iz leta 1894 to pol še prisiljeni molčati, ker imajo premalo upanja do zmage.
Rumuni molče ter se z vso vztrajnostjo pripravljajo na volitve. Njihovi kiindidatje bodo nastopili kot narodni kandidatje ter se ne bodo pridružili nobeni mažarski stranki.
Tudi Slovaki postavijo svoje neodvisne, narodne kandidate, toda le tam, kjer je upanje, da prodro. Kjer pa to ni mogoče, oddali bodo svoje glasove za one kandidate mažarskih narodnosti, pred vsem one Slovakov.
Voditeljem Slovakov se mora priznati politično bistroumnost, katero so pokazali v omenjenem sklepu na volilce.
Koliko preganjanja pa bo izrastlo zaradi tega samostojnega koraka na to so pač nemažarsko pravičnost pač nihče ne računi.
Vkljub veliki bedi med ogrskimi poljedelci, znali bodo politični šovinisti' razburiti tako duhove za volitve, da bo pozabil kmet in delavec na syoj posel ter se po cele mesece vznemirjal z volilnimi pripravami, lo pa bodo njihovi kandidatje na varnem, pognalo bo zimsko pomanjkanje tisoče rodbin v — Ameriko. Takšna je mažarska politika.
"Domovina."
Narodnosti na Ogerskem
Mažarski šovinizem pripoznava na Ogerskem le eden priviligirani narod, le eden jezik in ednostran ske državljanske pravice.
Pripoznati se mora Mažarom ne navadna spretnost v podjarmljenju in v načinu, kako zdržujejo sužen-ski sistem nad nemažarskimi narodi v beli dan dvajsetega stoletja, stoletja prosvete in svobode. So pač
Listnica uredništva.
Gosp. Sakser nam je privoščil "poslednji odgovor". Ne vemo še, kaj je sicer neukrotljivega moža tako naglo usopilo; ker irtu pa nečemo nuditi prilike, da bi svoje'obljube glede "poslednjega odgovora" ne prelomil, ustavimo raziskavanje na to stran in se omejimo samo na nekaj potrebnih opazk.
Kose nam je pred nekaj tedni izpolnila že davno negovana želja, da bi naš list stavili' in tiskali le linijski delavci, Smo' tedaj izrekli svoje zadovoljstvo, da smo to dosegli. Niti na kraj misli nam ni bilo, da bi.se našel kje človek, ki bi smatral to za "šopirenje". Toda ljudje, ki poznajo to usodno napako, — ali. da ne bo vroče krvi in zamere, — napakico g. Sakserja, so neštrpno pričakovali v "Glas Naroda'' katero onih znamenitih "Listnic uredništva". No, varali se niso. "Glas Naroda" je imenoval prvič tiskanje lubelna "pro-malenkostno šopirjenje". Vsakdo je ve-dei, da to nam velja in menda niti sam g. Saksetr ni tako naiven, da bi se drznil to tajiti.. Na to smo v naslednji številki "po telefonu" zdihovanje g. Sakserja po kislem grozdju primerno ironizirali in vodja slovenskih delavcev nas je počastil s psovkami. Mi mu na to polje seveda nismo bili v stanu slediti, dokazali pa smo mu, da mi nismo lagali, ampak da je lagal dotičnik, ki se je drznil druge zmerjati z — lažnjivci. Povedali smo tudi in to še vedno vzdržujemo, da bomo g. Sakaerju samo tedaj vrjeli. vse njegovo izvijanje, kadar bo natisnil v svojem "delavskem listu" 'union label. Tega dokaza nam je vedno dolžan in vse njegovo "smo opravičeni do njega (labelna)" n i v r o d no p i š k a v e g a o r e h a. To bi bilo vse. ne moremo se pa vzdržati v interesu g. Sakser-ja male opazke. Med drugimi krilatimi psovkami je uporabil g. Sakser tudi to pot svojo staro: "neko človeče", uporabil pa jo je proti nekemu svojih bivših delavcev in sicer tako, da mu očita "ljubi kruhek". Ta je pa lepa, zlasti v Ameriki! Bojimo se torej za popularnost g. Sakser-ja, ker bi utegnila priti v nevarnost- oni trenutek, ko bi spo znali slovenski delavci, katerim se je krstil za "voditelja", kako se drzne ta sOcijalistiški nasprotnik kapitalizma očitati slovenskim delavcem "pošteuo zasluženi kruh. Torej pozor g. Sakser, sicer izgubite še svoj lepo doneči naslov, do katerega ste po našem mnenju prav tako opravičeni, kakor do labelna.
Sveti Alojzij Gonzaga.
Sveti Alojzij je bil rojen 9. marca 1569 iz očeta Ferdinanda Gonzaga in matere Marte. Oče je bil knez v rimskem cesarstvu in gospodar Ca-stiglione v Lombardiji. Že kot majhen deček je bil zelo pobožen in posebno usmiljen do ubožcev. Kot devetleten deček je prišel v Florenco na dvor velikega vojvode, kjer bi se naj izobraževal. Bil je v učenju ves čas zelo priden in nenavadno marljiv, vendar si je skušal pridobiti največ one modrosti, ki jo zovemo modrost svetnikov. Posebno spoštovanje je obračal že takrat sv. čistosti in lepemu vedenju.
Bog mu je bil dražji, kakor ves svet. Zato je sklenil odstopiti prvenstvo na deJščino mlajšemu bratu, sebe pa popolnoma Bogu posvetiti. Ko je prišel z dvora floren-škega domov, je začel poučevati otroke v katekizmu, družino navajati k pobožnemu življenju in revne podpirati. Ko je bil Alojzij star 12 let, je prišel v Castiglione sv. Karol Boromejski. Nekaj ur po pri. hodu kardinala je posetil nj. emi-nenco mladi Alojzij. Svetnik je kmalu spoznal svetnika. Povabil ga je v svojo sobo in tam sta se dolgo pogovarjala. Med pogovorom se mu je mladi Alojzij zelo prikupil. Alojzij je pa o svetosti kardinala že mnogo čul, zato mu je z največjo odkritosrčnostjo odkril svoje srce in vsako besedo modrega svetnika si je živo zapomnil. Med drugim ga je vprašal sv. nadškof, če je že prejel prvo sv. obhajilo. Sv. Alojzij je odgovoril na to, da še ne. Svetnik ga je na to skrbno poučil in mu obljubil, da mu bo sam podelil prvo sv. obhajilo.
Sv. Alojzij je zvesto izpolnoval vse, kar mu je bil sv. nadškof naročil. Z vso skrbljivostjo se je pripravljal na prejem prvega sv. obhajila. Pred vsem je skrbno izprašal svojo vest in preiskal vse kotičke svoje duše, če bi našel kje kak madež. Potem je šel k spovedi in skesano objokoval svoje grehe. V zadnjih dneh pred prejemom prvega svetega obhajila se ni maral o drugem pogovarjati, kakor o tem najsvetejšem zakramentu. Ves prosti čas je uporabil za molitev in čitanje pobožnih knjig, ki opisujejo to ve liko milost božjo.
Tako pripravljen je stopil k mizi Gospodovi. Prejel je najsvetejše s tako zbranim duhom in s tako po-božnostjo, da so bili v cerkvi vsi navzoči že pri samem gledanju po-krepčani. Sv. Karol Boromej mu je podelil prvič to nebeško jed 22. julija med javno službo božjo v farni cerkvi. Kdo bi bil v stanu opisati s koliko pobožnosejo je vsprejelo otroško srce sv. Alojzija svojega Iz-veličarja. Novo življenje so je začelo ta dan za sv. Alojzija. Odslej je pogosto prejemal ta sv. zakrament. In kako se je vselej skrbno in vestno pripravljal zato izvanredno nebeško milost. Dan poprej je prebil v po božni molitvi, čital je sveto pismo. Kadar je on pristopil kav. obhajilu, tedaj so bili vsi navzoči globoko ganjeni. Tudi po prejemu sv. obhajila je dolgo preklečal v cerkvi globoko zatopljen v pobožno molitev. Njegova pobožnost do najsvetejšega zakramenta je bila tako velika, da so opazili na njem med sveto maso od povzdigovanja pa do zavživanja veliko spremembo. Bil je ve« zamaknjen in kapale so mu iz oči debele solze. Kadar pa je sam pristopil k mizi Gospodovi, tedaj se je to še vse bolj živo opazilo. To so opažali na njem do njegove smrti.
Ko je bil star 15 let, je aaoel resno misliti na svoj prihodnji stan. Prosil je Boga za svet in On mu je dal jasno spoznati, da naj pristopi v družbo Jezusovo. Ko je bil star 18 let, je stopil v ta red in približno šest let je živel v njem. L. 1591 je divjala po Rimu kuga. Sv. Alojzij je takrat zlasti skrbno stregel bolnikom. Opravljal jim je vse posle in jih zelo skrbno stregel. Vsled prevelikih naporov je obolel in umrl 21. junija 1591. Sv. mati katoliška cerkev ga časti kot podobo sv. čistosti in kot posebnega zaščitnika mladine. Zato je pa papež Klemen XIII- posebno priporočal šest Aloj-zijevih nedelj. Kdor se namreč šest nedelj. Kdor se namreč šest nedelj zaporedoma izpove in vredno prejme s v. obhajilo ter posebno počasti sv. Alojzija, prejme vsakokrat popolni odpustek.
Popotnikov kažipot.
Jolietske železnice.
SANTA PE R. a. a. aas VA vzhod.
Št Iz Joliotii 1? Chiaam		
S Chiijago Repress .... 14 Chioaufo Express.... 18 Chicago Rxpress____ Ki Chicago Ripregs____ 10 Chicago Express____ t Atlantic Express..... GRK N Št	«. 18 predp. 7.35 „ 7.39 „ 11.15 „ 3.35 popol. 7.50 „ A ZAPAH. It Chicago	!' ■')« KIErf*. a« azs „ pupal. ».OB ,, „ »•Ms«*
7, Kau. A Texas Kxpr. IS Peoria, Pekiu,Galas-burg AMonmouUi E 1 California Express-.. 17 Kansas C, FastMail. Ob nedeljah ne vozi 15 in 13. H. C. K!	7.38 pro i p. 1.00 popol. 5.08 „ 10.00 „ 2.43 predp. o v'akl St I fOWLTON, T	8.40 ,vt*Hi, 12T popofc <130 „ 11,00 „ :(.% presit 9, U, iS, V, iok»t Agent.
THE CHICAGO A ALTOV. Na »8var ali na vthod.
št.	Iz Joliata	vC]riaqp>
	6.00 predp.	t IS | >r>«H-
	8.:« „	7:s» „
8 Midu. Special .......	7.05 „	ait'
44 Joliet Express ......	7.50 „	8.5M „
40 Dwtght « Chi.......	8.55 „	tata .,
12 Atlantic Exp.......	12.15 popol.	ta» twtwi.
2 Alton Lini..........	3.10 „	4-20 „
38 Chicago Aco........	3.30 „	4.« „
38 Chicago Acc.......	8.30 „	7.45 „
t Prairie Sta Ex. ......	8.55 „	(MB
llloom.AChic. Acc..	8.00 „	a is ,„
Na jug ali na upad.		
Št.	Iz Jolieta	v Ctlir*«B
33 C1U.& Bloom Ex.....	8.15 predp.	».30 jMNta,
1 Prairie Sta Ex.......	9.30 „	«130 ,»
3 Alte a Um............	11.15 „	12. (."< pupoL
	1.15 popol	2»
5 Pacific Exp........	4.30 „	5.«» „
43 Joliet Exp..........	5.10 „	«.10 t.
31) Chicago A Joliet....	5.40 ,,	ass „
7 ColoACal Lim.......	«.30 ,.	7.!*)
9 Pal. Express.........	9.00 ,,	10.15 ,,
	11-25 ,,	12.40 pnvlp.
11 Midn. Sp............	11.45 .,	12.00 ,,
Št. 48 in H sta nova vlaka in pri'varibcv Jorfw uri ter s« vstavita v Lixskportti in LumontJi. ZJa^ imamo 11 vlakov vsaki dan mwl Jolietom in C6i-cuko in obrntuo.
Gledalidki vlak zapusti Chicago ob II.2S pupoSu dllB in se vstavi na vs«b posi-tjah; polnočni vl-afc "Midnight Spocial zapusti Ohtow> o)» »I-«-«« privozi v Juliet v 1. uri 5 minut, on 4a.M mkfr vstavil.
Nov vlak zapusti Joliet ob S.30 p»pi>Vsu»ne i* pride v Ctlioauo ob 4.45 ter ustavi im. rocfc postajah.
W. I. BURNETT, Tiatc«C*«w*. J. CBARLTON, G. P. T. A.	'(?hui*» M*
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišč*, pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bron
ANTON SCHAGER
309-310 Barber Bull4iMff
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAH
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia
in družiti zavarovalniških drožt za življenje in proti oeaia.
Bodite pripravljeni ža poletje
s tem, da krepite svoj život, zdravo telo in čista, gottU. kri prestane vse poletne bolezni.
SEVEROV KRIČISTILECj
je najbolja obramba, proti takim boleznim, ker cisti kri, poživlja črevesje ter pospešuje prebavljenje.
Cena #l.OO.
♦	W. F. SEVERA,
S apotekar t> Cedar Rapid*, fimxi,,
♦	To bo zanimalo mnoge. *
Kako se more vsakdo or.ilra.vitt po večletnem boteh&nju vslnd živčne oslabelosti, varikowslo ifal. ter dobiti nazaj svojim organom moč in krepost? Pošlji imena na. slov; Mr. Aug. J. Adams, Bo*324 Chicago, 111. in on ti bo poslal prost recept s popolnim navodilom, tako da se lahko vr»_Mo sam doma ozdravi. Več tisoč oseb je rabilo že to zdravilo in o-zdravelo in le pametno je misliti, da naj vsakdo vporabi j korist tega loka. Ti^ izvlečki iz prejetih pisem kažejo kaj mislijo ljudje o njem: "Vaš recept, je najboljši kar sem jih še kedaj pokuxil."— ' 'Vaša ponudba je res pravo boži« darilo poslano trpečemu Človeštvu"—"Recept sem prejel. Ni-' sem imel nobenih ovir, dabi gH.ue izpolnil. Ravno kar sem jiur. potreboval." Vse dopisovanje je popot noma zaupljivo in poslano pod navadnim zavitkom.
AUG. J. ADAMS, Box 324,	Chicago, Illinois. *
$0+0+0+0+040+0+0+0 f*—+4»+Cl
Medvedji lov.
Spisal Josip Brina«*.
Dalje.
Prestršen skočim naglo pokonci in zagledam poleg sebe svojo staro znanko — opico.
Le-ta je kakor besna letala tja po ravani in zopet nazaj k meni, nenadoma obstajala, zvesto prisluškuje in nagibala glavo ter zopet divjala. Poslušal sem tudi sam, kaj je neki posebnega, a opazil nisem ničesar. Ker so me pa razne izkušnje izmo-drovale, da živali opazijo bližajočo se nevarnost mnogo lažjo nego človek, se napotim v bližnji gozd insipoiščem velikansko žlambora-9to deblo, ki jo v nevarnostih najboljše zavetišče.
Komaj si nekoliko ogledam svoje leseno trdnjavo, ko začujem oddaljeno hrumenje, kakor če hudournik nenadoma pridere s strmih bregov. Kmalu na to opazim, da sepodisem po širni ravnini truma živalij. Več sto orjaških slonov drvi v široki progi, vse pod seboj mandraje in pokončuje.
Že s<Uikoma pri gozdu! Zemlja se trese od silnih stopinj težkih živalij ... .Tu jo krene bežeča truma ob parobku gozda na stran.
Rahlejše in rahlejše odmeva bobneči topot, dokler »e slednjič ne izgubi v daljavi.
Ko nemarnost mine, hit'm zopet na mesto, kjer me je zbudila opica iz spanja, kajti v naglici sem bilpo-zabil tam svoj plašč. Toda plašča ni bilo videti več; le poedine cunje so lukale tuintam iz razmandrane zemlje.
O prvi priliki, ko sem zopet zapazil opico, ki me je rešila grozovite smrti, sem jo poklical k sebi in jo vzel s seboj v vas. Ko sem se kmalu nato vrnil v svojo domovino sem pripelajal tudi prijazno živalico sem pod Mrzlo planino.
Draga mi gosta! To je zgodovina mojega Koka, kteremu nikarta zameriti današnje nerodnosti."
. III.
*
Gospod Kozma je umolknil inna-lil Gregoraču in Petobrusu rujnega ▼inca, da si okrepčata po večerji osušeni grli. Lovca sta bila kmalu prav židane volje: dobra kaplica in prijazne besede gostoljubnega starčka so jima prepodile za nekaj časa maščevalne misli, da bi ae brž ko brž osvetila tatinskemu medvedu.
Celo Gregoraču, ki je bil sicer prav redkobeseden, se je razvozljal jezik.
"Prav imate, gospod Kozma!" potrdi,kimajoč z glavo, "živali res niso tako brez vsega razuma, kakor ■i misli marsikdo, — saj tudi jaz ▼em marsiktero dogodbico iz živalskega življenja, ktere se ne bi nadejal pri zaničevanih štirinožnilinavi* hancih."
In lovec Gregorač nadaljuje:
"Na našem domu je bila izvohala lisica kure; danes je zmanjkalo najlepše jarčice, jutri je odnesla težkega petelina. Hodili smo jo ponoči čakat,... .toda vso zaman! Zvite tatice ni bilo blizu dokler je čutila nevarnost. Če je pa kteremu, bede-čemu s puško v roki vso noč, legel zarano spanec na oči, da je zadremal na straži, se je gotovo prikradla predrzna rujavka za hrbtom na kuropetnik. A odtod jo je ubrala s svojim plenom po drugi strani v goščavo, medtem ko so prestrašene kure zagnalo silen kokodajsk.
Meni je bilo tedaj šele sedemnajst let; pa vendar predrzna žival me je jezila bolj ko vse druge, — "Da bi te pičila!" — sem dejal sam pri sebi —in za trdno sklenil, da ne odneham poprej"; dokler ne ponesemkrz-narju njenega rjavega kožuha.
Kuropetnik, kjer so prenočevale putike, obijem z močnimi deskami, in 'te nil jedni Strani napravim malo odprtino. Nad to luknjo privežem na patranji strani težko železno ploščo., in sicer tako rahlo, da bi zdrknila na tla; ako bi.se ugrabljena kura otepala v smrtnem strahu s perutnicami. Na ta način sem hotel uloviti tatinsko lisico živo v past, ali pa vsaj pobiti jo s težkim železom.
Toda prevejana tatica se ni dala hitro speljati na led. Šele črez dober teden premaga silno poželjenje po okusnem mesu vse pomisleke, ktere ji je zbudila nova kurja staja.
Previdno se priplazi v kurnik in zgrabi najbližjo jarčico za vrat. — Krik, ki ga je zagnala prestrašena perjad, me je zbudil, da sem tekel gledat. — Uboga kokodajska se dere na vse pretege, prhuta s perutnicami in se izkuša izviti ostrim zobem. Lisica je že med vrati; naenkrat zdrsne železna plošča, in lop! — silna teža pade lisici na vrat ter jo pritisne k tlom. Ujeta žival se hoče izmuzniti: z nogami praska in bije, truplo zvijp kakor kača, a ves njen trud .je brezuspešen .... — železo se ne premakne. Enkrat, dvakrat še silno vzkofeba svoje hrbtišče a nato obleži mirna, ne da bi trep-nilii z očmi.. ,.
"N6 sedaj imaš dovolj, požrešna tatica!" si mislim in jo previdno zgrabim, dvignivši težko železo z njenega vratu. Kes, lisica se ne gane več; plošča ji je vrezala globoko rano v vrat, in temna kri kaplja po tleh. Nesem jo v sobo, kjer so že prižgali luč, da si ogledamo ujeto tatico.
"To je bila torej kurja smrt!" se hudujejo ženske.
"Le čakaj danes te oderemo na meh!" se repenči pastir in sune na tleh ležečo žival z nogo, da odleti tja do vrat.
Naenkrat pa je lisica na vseh štirih, in predno planemo za njo, je že smuknila skozi vrata v temno noč. Prebrisana tatica se je bila prihulila in je ugodni trenutek, d . je odnesla sovražnikom svoj kožuh.
Toda mene ni bilo nikakor volja, da bi pustil pobeglo tatico vnemar. Krvavega sledu je sicer po nekaterih mestih v gozdu zmanjkalo, ali pa je bilo videti, kakor da je ranjena žival plesala po grmovji, očivid-no, da bi svojim preganjalcem zmešala štreno:— vendar naposled sem le iztaknil lisičino. Hojeval sem dan na dan za hrastovo deblo poleg njenega brloga na prežo, da bi zasačil navihano rjavko, vračajo se z lova v svoj stan.
Po dolgem, brezuspešnem čakanju se naposled prikaže nekega jutra iz bližnjega grmičevja pričakovana roparica, oprezno se ogledujoča na vse stiani. Nič hudega sluteča, jo ubere proti lisičini. Pomerim.... strel jekne od bližnjih pečin.... in zadeta žival prestrašena zabevska. Kljubu temu, da sem ji zdrobil sprednjo nogo in ji tudi truplo hudo ranil, vendar ni obležala na mestu. Bliskoma se je pobrala in brzo še-pala v grmovje. V brlog si najbrž ni upala, boječ se drugih lisic, svojih sorodnic: — pravijo namreč, da Ie-ta v takem slučaju ne prizanašajo ranjeni tovarišici in jo brez usmiljenja raztrgajo.
Uberem jo za bežečo živalijo, da mi jo tudi to pot ne odnese izpred nosu. Dojdem jo kmalu, ker jo je ovirala zdrobljena noga, ki seje držala le še za kožo in se opletala krog nje. Lisioa opazivši, da hitim za njo, odgrizne brž bengljajočo taco, ki ji je bila največja napota.
Po treh nogah odšant i tako na-gloma, da mi je bila v kratkem izpred očij. Sledil sem jo dolgo med ščavjem in grmovjem, in šele črez več ur sem jo našel za brinjevim grmom, kjer je obnemogla in obležala."
Gregorač si s požirkom vina okrepča grlo, ki mu ga je govorica precej osušila in še veselo pripomni:
"Kaj ne, dobro me je vodila prekanjena žival za nos! Naj pa še kdo trdi, da živali nimajo razuma!"
IV.
Med takimi pogovori je veseli družbi v koči pod Mrzlico čas pretekel kaj hitro. Luna j« že prives-lala na vedro neber' in zvedavo pogledovala skozi okno na čuječe možake. Lovca sta se bila sicer zmenila, da se že zarano odpravita na medveda, a prijazna druščina gospoda Kozine ju je kljubu temu za-državala dolgo v noč pokonci.
Petobrus ni nikakor hotel za-ostati svojim veselim tovarišem iu.začne zafo pripovedovati "svojo povest," ktero je «nal že na izust sleherni obrok na vasi.
MTa-le zarjaveli nož" pravi, ka-žoč na svoj handžar, "vedel bi nam povedati tudi marsikak čuden dogodek!" — Če še ni prepozno, bi pa vama razložil, kako je prišlo to starinsko orožje v našo hišo."
"O, le kar ven z besedo, ven!" ga vzpodbudi gospod Kozma.
In Petobrus nadaljuje: "Veste,ta stvar se je že zgodila pred davnim časom;... .še tedaj, ko so hodili divji Turki v naše kraje morit in požigat."
"Bilo je pa tako-le:
Pri podružnici sv. Marka je bil ravno shod; ljudje so privreli od vseh strani v cerkev, da je bila natlačena do zadnjega kotička, — in še po pokopališču, ki se je razprostiralo krog cerkve, je stalo mnogo zakasnjencev.
Zvonovi so ravno zatrjančili k zadnjem blagoslovu, ko zažene nekdo obupon krik: Turki! Turki!
Vse je planilo na noge. Toda za beg je že prepozno: od vseh strani so se drvili Turčini, divje kričeč "Alah il Alah!"
Dandanes je zid okoli cerkve sv. Marka že napol porušen, a tisti čas je bil še visok in močen in je imel le na eni strani močna hrastova vrata. Možje, ki so se že dostikrat poprej poskušali v boju s krvoločnimi divjaki, zaprejo težka vrata, nagrmadijo za-nje kamenja in tramov in se razpostavijo za zidom, oboroženi s koli, z železnimi križi, s kamenjem, —ali karkoli je že kdo dobil v roke. Hrabro so odbijali naskoke Turkov, kterih je bilo veliko večje število in vrhu tega še vsi v orožju od nog do glavo. Na večer se pridruži povrh še drug sovražnik
—	žeja. Junaški brambovci na zidu slabe bolj in bolj, in marsikdo se je že zgrudil, zadet sovražnikove krog-lje, mrtev na tla.
Ko leže temna noč na zemljo, prenehajo sicer besni sovražniki na-skakovati zidovje, a zanetijo krog in krog plapolave ognje, da jim kte-ri izmed "gjaurov" ne uide iz pasti. Onemogli možje se klaverno pripravljajo na vroči boj, ali pravzaprav na gotovo smrt, ki jih čaka drugo jutro; a iz cerkve, kjer so se zbrali starčki, žene, in otroci, kipe goreči vzdihi pred prestol Najvišjega, da bi jim poslal rešitev.
Ako' bi prišli na pomoč grajski vojaki, udarili bi skupno na sovražnika in ga gotovo tudi pregnali. Ali
—	kakor veste — grad je oddaljen dve debeli uri od cerkve, in kdo bi se neki predrznil, da bi se splazil skozi turške čete in šel prosit pomoči! In vendar so je zdela vsem to edino pot rešitve.
Kar se oglasi moj praded, Miholc Petobrus, in pravi: "Baj je pač vse jedno, če nesem danes ali pa jutri svojo kožo na sejem! To vam pa rečem: ako se mi ne posreči, da bi prišel na grad, poskusili bodo še ti obritoglavci poprej trdo slovensko pest, predno me podero na tla!"
Po teh besedah se splazi Mihole črez zid, na mestu, kjer je stala tistikrat velikanska lipa; nekoliko korakov naprej je raslo gosto robi-dovje in bezgovje, ki se je razprostiralo tja do gozda. Ta planota med lipo in grmovjem je bila razsvetljena od bližnjega sovražnikovega ognja, da jo bilo svetlo kakor podnevi.
Miholc se prihuli ob deblu in čaka ugodnega trenutka. Orjašk Turek privleče sedaj iz gozda butaro napol suhega dračja in ga zavali na gorišče. Ogenj zamre za nekaj hipov, a žareči jeziki siknejo brž «o-pet s podvojeno močjo proti črnemu nebu.
A Miholc se je med tem že skril onstran planote v grmovju: porabil ]e ugodni trenutek,- ko je ogenj nekoliko zamrl, in se je splazil po vseh štirih kakor mačka v robidov-je. Ostro trnje mu je sicer trgalo in ravsalo roke in lice, a on je lezel
dalje in dalje. Pa, oj nesreče!____
Suha veja mu poči pod nogo.... Turki ob ognju poskočijo in pri-sluškavajo. Orjaški rdečehlačnež, ki je ravnokar privlekel drv, potegne pa široki handžar izza pasa in koraka naravnost proti grmovju, od koder se je zaslišal pok.
Miholc ni bil sicer boječnež, da, bil je celo na glasu kot najpredrz-nejši metun, a sedaj mu vendar za-gomazijo samega strahu mravlje po hrbtu. Do gozda je bilo še kakih štirideset korakov. Toda sedlaj ni bilo časa ae dolgo premišljati. Urno se vzkoleba na noge in jo vlije v senci ob grmovju tja proti goščavi.
Bil je že bliztt temnega gozda, ko ga zagledajo Turki in zaženo besen krik.
Dalje prihodnjič.
Slovaško društvo sv. Jana Ev.
Odbor 61 Kar. Slov. Spolku priredi
V nedeljo, 30. junija 1901
Velikanski pic-nic
v Theiler-jevem parku.
—Vstopnina za. Slovane prosta.- — K obilni udeležbi vabi ODBOR
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAH.
Pri meni se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike.
JOLIET.
702 Was&inetflii sr
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1103 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
ANA VOG-RIN,
izučena babica,
603 N. Bluff St.. JOLIET. ILL.
z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbaoher-ja, se priporoča tu-kajSnim Slovenkam.
Štefan Rebrovič
(Svratište gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodk«.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovenoem.
Josip Birkey,
209 Plalnfield Ave. Joliet, III.
se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v
♦o kopanje vodnjakov, o*
DOBER BRIVEC
(BARBER)
Slovenec ali Hrvat z dobrimi spri čevali dobi takoj dobro, trajno službo. Plača je po pogodbi. Le popolnoma zmožni brivske obrti dobe to službo in zato naj se le taki oglasijo pismeno na
JOHN KUKAR, 920 N. Chicago St., - Joliet, III.
John Gerzin,
Corner 2, Bldg. East Chesnut St., VIRGINIA, MINN.
Priporoča rojakom Slovencem svojo lepo urejeno
GOSTILNO
v obilen obisk. Točim vsakovrstne dobre in fine pijače, sveže pivo, razne likerje ter prodajam najtineje smodke. Tydi Trinerjevo zdravilno grenko vino je vedno na razpolago.
HAM^T TOBACCO SPIT UUI\ I and SMO KB Z ^ ^ * Your Lifeaway t
You can be cured of any form of tobacco using easily, be made wall, strong, magnetic, full of »'e and vigor by taking ttd-TO-BAO, tbat makes weak men strong. Many gala ten pounds in ten days. Over BOO.OOO cured. All druggists. Cure guaranteed. Book-■f' »ud advice KRKE. Address STERLING RgMSDV CO., Chicago or New York. «7
Preskrbujem
vsakovrstne Ruber sterapljc po zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim. Kdor bi ne bil zadovoljen s naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na
Jernej Prebl,
Bx. 25 FROTIER, UINTA CO. WYOMING.
Frank A. Dame«
izdolovatelj cigar, na N. Bluff St.,	Joliet, 111.
Telephon: 172.
Moja posebnost so: ftfjfoj^.
Priporočam te Slovencem v obilno naroibo.
Vprašajte svojega mesarja za
1
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler k Co.,
112 Exchange Street - Joliet, 111.
Brata Simonich
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih^pijač in dobrih smodk.
Genuine stamped C. C C Never told In bulk. Beware of the dealer who trie« to tell "something Just as good,"

***
Mihael Kočevar
naznanja p. n. slavnemu občinstvu, da bo otvoril s
1. julijem na 301 State in Ohio cesti
nov saloon.;
V lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno najboljše pivo, dolyro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke.
Zlasti rojakom v Jolietu se priporoča za obilni obisk.
ir i? rfc rt rk* ^/k rk	if
¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥*
a. bauer & co.
Importers & Dealers
FINE CASED LIQUORS AND WINES
142-144-146-148 E. Huron St.
CHICAGO, ILL
SOLE DISTRIBUTERS OF
MARBLE and GRANrrE
Joliet Warble Works.
JOHN LENN0N & SONS.
Priporočamo se Slovencem v nakup vsakovrstnih
nagrobnih spomenikov
iz raznega kamenja.
Cene spomenikom so od $5.00 višje. Pridite k nam predno kupite kje drugje. Slovenski govori na! pomočnik M. Stukcl.
Kamnoseška delavnica se nahaja na 111 South Joliet St.. JOLIET. ILL.
MIHAEL KRAL
toči: —
najbolj priljubljeno ter okusno
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke.
1210 N. Scott St., JOLIET, ILL.
na voglu Ruby in Bluff St.
J oliet . Illinois
imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch".
LOUIS MAUSER & CO.
"Rojaki, dobro do šli/"
R. C. BKRTNIK.
L.B. BKRTNIK.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Nsi« toaebsost: JUDGE. NEW CENTURY,
10 oeotov.	5 centov.
405 Cass St, nadatr. JOLIET, ILLS.
C. B. HAYWARD CO.
Prodajalci papirja in tiskarji.
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu,
škatlje za pisma in raznovrstne druge potrebščine.
Na voglu Cass i Stoti SI., Joliet, III.
STENSKI PAPIR
po eden cent rola in višje.
Barvanje šip in popravljanje oken izvršujem po nizkih cenah.
Fred Scliott 413-415 Jefferson St.. JOLIET, ILL.
DR. A. BALDWIN,
ZOBOZDRAVNIK.
Soba 1 v Fargo Building. Na voglu V»» Buren in Ottawa ulic. Uradne uro ob četrtkih in sobotal^.
Kdor si *eli postaviti ali jo lioče popraviti ali ima kaka druga tesarska dela
—:naj se obrne na rojaka-''
MATIJA FINK
706i Ottawa St., Joliet, I11'
Pokliči po telefonu št. 2033
ALEXANDRA DARAS,
za stenski popir, barve, olja, stel^®' slike, okvire itd. pa tudi barv»?|^ črnenje, črtanje, slikanje črk 1
ALEXANDER DARAS, 122 Jefferson Street,
joliet, lino"!;
FRANK BOGEL, SALOON.
(S posebnimi sobami-)
Točiva Porterjevo in v stekle0'" cah tudi Anheuser - Bush PiT°' dobra domača vina, fine whis* in smodke.	•	u <■
Na razpolago vedno prost l11®^ ob sobotah še posebno. — V o bi obiskovanje se priporočata
FRANK R0GEL in J0E LEGAN-
na voglu Jackson in jq £ [g f, iLt Indiana ulic	'
John Kraker» 1199 St. Clair St., Cleveland, 0>10'
Tel. Main 3868. L.
Priporočam v obilen point «vo]o novo •"•S oblino založeno z dobrimi pijačami, dorn»» 0i-nim žganjem, trapinovoeiu.plvom.vlnora ln,°,,u.o> kami. - Prodajam tudi p r e m o g in »»P™ " vsakovrstna naroČila ta prevažanje tovor
STEFAN KUKAR
— trgovec —
Z GROCERIJSKIM BLAGO*.
- PREMOGOM IN -
s^-iiiooisr,
920 No. Chicago St.. Joliet, ^
Telefost številka 348.	^^
ALTON
PERFECT PASSENGER SEB*
TO
SHmH^ffli^nmH^B
Mumaumuuuum^
AND POINTS IN ^^^
HNMflMll
AND IIEUIUTOHV BB*ON
i i
AMERIKANSK1 SLOVENEC, JUNIJ 21, 1901.	________1
Premenjeno mnenje.
Gost: "Jaz sem vendar naročil svetlo vino, a vi ste mi prinesli črnega.
Zdravnik mi je pa prepovedal
piti črno vino."
Natakar: "Ni nič razločka, cene so iste."
Gost: "Potem pa naj bo, le spustite!"

Demantni električni križ.
Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se jc kmalu razširil tudi v druge dele Evrope.
Demantni elektriini kri/, ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in boletine po vsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opeSanje živcev, brezspalnost, ob-apljivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema.
Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ia križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel ni-xoli biti brez demantnega električnega križa, ker|ni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta.
________________Pošlji jeden dolar po ekspresni ali postni denarni
""kaznici ali pa v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden "emantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev.
^a razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem. un. J- UALLK iz Stuttu-art, Ark. piSc, Trpel sini vej let na boleSiiah lil noben zdravnik lili pa-S^vano zdravilo m" ..l m«Klo ozdraviti. Sedaj sem poj oipoma ozdravljen, /a kur se zahvaljujem """"u demantnemu elektrltnemu križu. _
... pAUL POVIO iz Milwaukee, Wl>, pile- Več let me je muCil revmatizem. To Sesttedenskl rabi •wfa električnega križa zatrjujem latiko pod prisego, da ni boljSeKa zdravila zoper vremutizein
VUrfP01*0 5a«a sem bolehal na prsih in poskusil sem že več zdravnikov, a ničesar lni niso poinapali. "ueniantni električni križ me Je pa hitro ozdravel.	VIGO SONNE, Import, 111.
hov J'1 8em kruljev od lesteca leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez v»pe-bj: 'em prvič videl Vaš oL-las, sem si mislil, da je to navadni humbug, a vendar sklenil, da si •teli • ku»litl lednega Komaj sem rabil vaS Uektrični križ par Unij mM« že bilo. mogoče v.tati « po-Nasi"1 "'dui popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejle. LF.O CHAR V ARi, Kastman,
. The Diamond Electric Cross Co.,
j^Pt 38^_ 306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL.
Anton Grahek
Kratkočasnice.
Ni razumel.
Snubač (svojemu stricu, predno gresta snubit): "Povej mi stric, ali si bil tudi ti tako v zadregi, ko si šel vprašat za roko tvoje sedanje žene?!
Stric: "Hm, pa kako, jaz šele, jaz. Saj sem tičal v dolgeh do ušes."
naznanja p. n. slavnemu občinstvu, da bo otvoril s
1. julijem tia 122 N. Chicago St.
fcCž* nov saloon.
V lepo prenovljenih prostorih bode točil znano
plzcnsko pivo, Fast, An/ttmer Jiush 1>e< r, dobro vim in. ž</<(/ijc. Prodajni bo /ta/boljše unijske smodke.
Zlasti rojakom se priporoča za obilni obisk.
Hčerka: "Kaj ne mama, kadar se bom omožila, dobim moža, kakor je naš papa?
Mama: "Seveda!'!
Hčerka: "Kaj ne teta in če se ne omožim, ostanem kakor ti?"
Teta: "Seveda!
Hčerka (po daljšem času): Ženske, smo pa res velike reve."
Običajna fraza.
Lajtnant: "Kje je pa vino in cigare?"
Strežaj: "Brez denarja ne dajo nič."
Lajtnant: "Ali nisi rekel, da bo vse prvega plačano?"
Strežaj: "Danes smo prvfega!"
! mj*	-vt- .A. «A> 'Sp	*sp	»j* •Je	-Jr
P o m r i 1 j i v o.
Zavarovalni agent: "Če redno plačujete svoje doneske, dobite v 30 letih polno zavarovalnino J0.000 dolarjev."
Gotpod: "Še le čez 30 let?JVIed tem časom se iahko že svet pogre-zne!"
Agent: "To ne more nič škodovati vi dobite svoj denar nazaj!"
M a XI v i Pa r a d c I r prodajalec ur, verižic, uhanov, iTlAllJA lUuUnLLt, prstanov in druge zlatnine.
....Bogata zaloga raznih knjig....
tui^l^	V svoji zalogi imam tudi
C. oUD, POfi'i'"" P° Fjpre" fin pismeni papir z okra Vte moje blago Je garantirano! ski iti v narodnih barvah,
F.r-745	V Skatlji i ducata •• " ' " ^ .. »0.36-0.60-0.75,
Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej pošlje. Naslov je:
Matli. Pogorelo,
BUTTE CITY, MONT
Cenik knjiy pošiljam poštnine prosto. Piidte po-nj !
Pri s 1 ap u.
Vodnik: "In zdaj ako blagovolijo častite dame nekoliko utihniti, ho-demo čuli grozovito šumenje Nia-gare."
P a z i r a n o.
Dama: "Za vašo ljubezen ne dam nič!"
Gospod: "Dati seveda za njo ni treba nič, toda vzeti, pa že smete nekaj."
Dama: "Kaj pa naj vznmem za njo?"
Gospod: Mene!"
HENRY LATZ,
kontraktor in stavbenik
neodvisna od kakega trusta ali kombinacije SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY.
Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison 4 Market Streets,	CHICAGO. ILL
507 North Hickory Street
Slovo.
Zadolžen lajtnant: "Torej vi greste v civilno službo gospod narednik"? Že dobro, morda se v kratkem zopet vidimo."
Urednik: "Mogoče, jaz bom namreč eksekutor."
'PHONE 1052.
JOLIET - ILL. .
...Novo...
slovensko brivnico
Na vojaškem vežbališču.
Korporal (enoletnemo prostovoljcu): "Kaj, vi se drznete praskati v fronti? Ali ne veste, da se tega ne sme počenjati rued pozorom? Vi mislite, da ste v salonu!"
popolpoma novo in lepo opravljeno je odprl v Nemanich-evi hiši
na 913 Scott cesti v Jolietu
FILIP HIBLER
velikzaloga
Cerkvenih oblačil, kipov, srebrnih iti zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd.
••••IZDELUJEMO JIH SAMI IN INPORTUJEMO IZ EVROPE....
katoliškim društvom postrežemo se znaki, banderi
in uniformami.
Največja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka.
M. H. WILT2IUS & CO.
429-431 East Water St., Milwaukee, Wis.
terse priporoča Slovencem in Hrvatom v obilen obisk.
Prekosil.
Rus: "Pri nas ima takorekoč vsaka družina svojega kuharja."
Avstrijec: "To ni nič, pri nas ima pa skoro vsak vojak svojo kuharico."
JOSEPH URA UN, t»J. in blag.
E. PORTER, predsednik
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
Občutljiv i pivec.
A: "Vam ugaja ta papir?" B: "Hm, ali nimate takega brez vodnih znamenj?"
Izdelovalci
uležane pive
PAL ALE
in
LONDON PORTER
Če ženska hlače nosi.
A: Pomisli, jaz sem zadel glavni dobitek državne loterije!"
li: "Kaj pa bo tvoja žena rekla?"
A: "Nič, sem se že opravičil pri njej, dejal sem ji, da nisem sam ničesar zakrivil."
PooebnoKt je Palo Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS
Pivovarna: bonih Blllff Street
JE. HAYWOOD
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1632.
Joliet, 111.
Ako eehočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KLOBUČAR JU, 7tl> Str., No. 119
CALUMET, MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre sinod <ce, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino.
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111,
HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE
izposojuje
T. F. Baskerville
408-410 Van Buren cesta Joliet, Illinois.	Tel ,23B
N a j t e ž e j e.
A: "Ne vem po kaki zaslugi si dobil zaslužno svetinjo, to vendar ni bilo nič težkega in junaškega rešiti damo s pol metra globoke vode ."
B: "Dame ni bilo težko, tod. mene."
Navada ure b'u d il n i e e.
Dijak: "Kako pa je to: ura l« . dilnica, katero ste postavili v ntujo gobo, pa ne kliče in ne zvoni ob določenem času?"
'Gospodinja: "O, pač, samo vsa kokrat jo je treba malo potvesti.."
JOHN MODIC
11 Jf5 Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.___
HENRIK C. HONKOMP,
izdelovalec
izvrstnih smodit.
Prodaja svoje blapo na debelo in drobno. 609 N. Chicago St., Joliet, 111.
Fred Sehrin£-r
* Brewing Company
' JhB
Pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
' uležano pivo
JOLIET, ILLS. 1,1 «
4» MJ sli kliifJtf! If! if.3 if! If.J i.T.! I TJ *.!.»
s. honet,
206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdeljujem najfinejše
moške obleke od $15 do $28.
Sukno si lahko izbereš pri meni, imam ■vzorce in blago.
Slovenci, obiščite me pogostokrat.
Dobrodušno.
Sodnik: "Nikar ne tajite več, vi ste izvršili ulotn in odnesli dragi-cenosti!
Zutoženec: "— —dobro, gospod sodnik, pametni vedno prej jenja."
Doktor Frederick,
Sob« 4« Barber Bldg., Phone 2124. Stanovanje, 1222 ilcnUiR St.. Plume 1414. 10 do 12.
Uradne art: 2 do 4.	Inlie
7 do 8. p. m. JUHC
7 AOTflkl I 14 lepih daril! Največja kupna ponudba sedanjega časa! ^ROlUlll Blago ogledati nič ne velja! Prodajamo najboljše ure!
ivoihi	• Molka ali lenuka ura 1/. pri«t«ega aiuerikaiiHkcva Hkaratnejta double »lata, z
PodiUv" t°krovoiii, » finim kole«ovlem in (1 ritimi kameni, v. dtQuetUtnimpUmmunjOrnitvom, pa ie /lati v vrednosti «40— Onim, ki jo kupijo v prihodnjih 60 dneh, d-)daino slede«« 1 »i 1 dunajsko pivico ii takoivane morski- [M-ne v vrednosti »l.M. i pristni fpic za nyaritt,
1	32? »» cigare, \ usnjato moinjioo za tobak, 1 nlke]jna»to fkatljico za IrepQtnkt, i vtrilico za uro, pop <"0lo, 1 p;lr uhanu r s kamenčki, 1 kraratno hoilico, gumh itd. i ro in našteta darila polijemo »nisjV0- 1- $4.<*8 in ekspreane stroške, illano fe lakko kupi proti gotovemu denarju.
2	SfiSf1^«« vrniti na uaše stroški-, t,- ti ne u^aja. - Kjer n» ekspresne šts<;ije. je poslati denar Mit »iom vr"i in takim dodamo še po vrhu lep žepni nož.-k, blaco pa pošljemo registrirano (kj
3	j i, Kd"r kupi ali proda šest ur. dobi eno povrhu zastonj. Piši na ATLAS JEWELRY COMPANY,
__"etropolitan Block, CHICAGO. ILL.
———
A. GOLOBITSH
Ako je od Barretta, je gotovo po ceni
799-801-803-805 N. Chicago St.
Long Distance Telephone 324 (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo groeerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih'"kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.
WOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in sni od k a m i.
Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto SEVERO-NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manager.
JOLIET ILL
Trije dobri razlogi
Glavni razlogi zakaj bi vi morali kupiti ravno
Leonardoyo hladilnico za jedila
so ob kratkem navedeni trije
1.	Ohranjuje vse predmete hladne in čiste.
2.	Potrebuje le malo ledu.
3.	Glede snaženja se lahko vzame vsaksebi.
To so tri glavna svojstva, katera mora imeti hladilnica za jedila katera ve vsakdo dobro ceniti.
Cena naših hladilnic je od 110.00 do...........>60.00.
" « omar za led je od >6.25 do.........>16.00.
Nova prodajalna
•	nuvu oittj
Trgovina -
z lončenino in steklom
Barrett Hardware Co
JOLIET, ILL
218-220 N. Chicago St
Vsakovrstno stekleno posodje, žaganje, zamaške in vse potrebščine za saloone.
Sklede, krožnike, skodelice in raznovrstno namizno posodje.
ESTABLISHED 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203-205 East Madison St.
CHICAGO
Svetilke, stenj (doht), cilindre in druge potrebščine je dobiti pri nas
Skodelice ea juho od 5c do 10c; večje posode od......15c do 20c.
Toaletno posodje, obstoječe iz šesterih delov, za..........$1.84
Posodje za kosilo, obstoječe iz sto kosov, s zlatimi robovi okrašeno, v vrednosti dolarjev 11.50, sedaj za samih....................$8.45
Skupina iz stekla za pijačo v različnih barvah za...........$1.45
50 umivalnikov iz belega porcelana z vrčem vred po.........70c.
na debelo in drobno po najnižjih cenah. Stenske svetilke (kakoršno kaže podoba) po 74c in nižje do 29c.
Nočno posodje (kahle) v vseh velikostih po 15c, 20c, 35c in. .. 50c.
Umontown, Pa., 5 PUnu Prof. Collins — New York, N. V.
Cten^ pane:	_,„).,:i V,
Vyznim teraz, Ic som neufal, le by ste nj» J" dravii. Ale sa tomu nedivte. Kecf človeka li«JL «j( lekiri a nemožu mu pomoct, tak ztrati dov« inym doktorom. Prcto nie s vel'kou voi'ou v^'C1 , p cv» z expressu lieky, ktor6 ste mi boli poslali. j", 'f t^ždne som ku svojej vel'kej radosti badal, « jV' lepSie. Teraz už vel'a lepSie vyieram, S™1 citjm sa byf zdravem. Ja som
myslel. Je
a že dBjo nebudem po svete chodif, lebo Wujf viae som citil tažkosf na prsiach. Prijmite	,
nejSie vd"aky za moje uzdravenie. Z povcfacnos Vas každimu odporueat.	S pozdaravo«
Albert
Louis Siever^Sons Co.
Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" SO naša neprekošena
specijaliteta!
47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
Youngtown, O., 4 Aprila 1901.
Cten? Prof. Collins, Ani nemoJem najst slov, aby som sa Vim podako-val za nev^slovni dobrodenie, ktore ste mi uiinili. Nech Vam Boh zaplati. Za pol druha roka tripilo maštiepa-nie 1 kostlach a nikto mi nemohol pom6et. Darmo som vyhadzoval peniaze na doktorov a lieky. Nič mi nepo-jnahalo. Ale ketf som sa zatai tre« Vašimi mastami, citil som, ako by mi oheft chodil po kost'ach a žilach a potom mi bol'asti prestaly. Aby sa mi nemoč nevritila.vymazal som na seba vSetku mast' a od toho času mim pokoj. Tak Vam eSte raz tlakujem. S uctou Fr. Hussy.
ELMER E. HENRY
119 N. OTTAWA ST., nasproti J. R. Hobbs-a JOLIET, II^L.
MALI OGLASI

Ua prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.	^
Piši ali pa se oglasi pri
< )pomin.
Vse č. odjemalce ki dolgujejo več kakor pol leta firmi Stukel & Grayhek, prijazno opomnim, da naj blagovolijo poravnati do prvega julija t. 1. ker jih sicer izročim mestnemu sodniku C. W. Barkar-ju. Glede tega opomina se je obrniti samo na
John B. Stukel 200 Indiana St.
Joliet, 111.
39-41 FRANKLIN ST
CHICAGO
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina in zganja
JOHN GRAHEK-U
kjer toSiiD vedno eveic pivo, fino kalifornijsko tiuo, dobro iganje in trlim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills
Telef. 2252.
F. kORBEL & BROS.
prodajalec vina od trte in žgania
Sonoma, Co, California,. □
Vsbodna zaloga vina In urad: 684-686 W. 12 St. Phiporrn TUo
TELEFON: 110 CANAL.	UllMP, illU>
Ha prodaj je lota s hišo
v MOUNT IRON, MINN.
Hiša ima tri sobe in kuhinjo v pritličju in jedno v prvem nadstropju. Prostora je za 12 boardin-Uperjev. Lota je blizu rudnikov, kjer delajo itiri parne nakladnice in je delo vedno dobiti.
Cena hiši in loti je telo nizka, «amo $200. — Za podrobnosti in pi-Mmeno pogodbo obrniti se je na lastnika. John Sterle, Box 220, Virginia, Minn.
Anton Horwat
izdelovalec avstrijskih viržink.
PODPISANI NAZNANJAM PRI-juteljem in znancem, da sem pred par meseci prišel i« Podprezja, Gorenjsko in se naselil v Jolietu, 111. ®80 N. Chicago Street.
Prosim, da mi blagovoljno na-saianite evoie naslove.
MATEVŽ KEMPERLE,
«20 N. Chicago Št. Joliet, 111.
Wm. Conlon
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash" in čistega rženega Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois.
Potovalna družba.
VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW. YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSA TLANTIQUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJ-CENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO
Zwilchenbart v Baselu, Švica,
BI Greenwich St. Nlifw YORK
Cene viržinkam so $22.00, drugim smodkam od $20.00 do $120.00 na
tisoč komadov. Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, ki jih izdeluje Slovenec v Ameriki.
Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena pre«-
Anton in at ™
KJE JE PETER 8TAREŠINICH, kateri je izginil i* Jolieta, a pred metitecem je stanoval pri Anton Re-movichu na 400 Benton St. Joliet, 111., kamor naj se blagovoli naznaniti sled ali naslov iskanega.
PAUL SCHNELLER,
NOTAR—NOTARY PUBLIC
vCalamet-u. Mich, naznanja, da je pri-**! svoja poslovanja ter se Slovencem in
Hrvatom priporoča pri oskrbovanju nji-
tovjh pravnih poslov v stari domovini.
USTajTooljša
kalifornijska vina
—: pošiljam :—
na vse kraje Združenih držav, tene vinu c posodo vred so primemo nizke:
Črna vina galona____tO. 45 do 0.60
Bela " « ____ o.55 " 0.65
Fina tropovica .... 2.50 " 8.00 Muškatelec ____ 1.25 " 1.60
Iar Manj, kakor 10 galon ne razpošiljam. Denar naj se blagovoli doposlati z naročilom na
Nick Radovich,
102 Vermont Street,
Sati Francisco, Cal.
Dober mesar,
slovenskega in angleškega je-aika, dobi lahko takoj dobro službo. Plaža po dogovoru. Pismene ponudb* je nasloviti na "Amerikanski Slovenec", Joliet, 111.
...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE...
THE ANHEUSER-BUSCH CO.
-IZ-
ST. LOUIS, MISSOURI.
Več hiš z lotami
gixlnem kraju je naprodaj po zelo primernih cenah. Kupci naj se oglasijo ipri 8TEF. KUKAH-JU, 920 N. Chicago St.,'Joliet, 111.
HEPRIATELIA L'DDSKEHO POKOLENIA,
-ktorych-
PROF. COLLINS BIJE A PORAZA.
Rozlične ehoroby prs, srdea, žaludka, ladvin (okrutky)' bolenie hlavy, prechladnutie, katar, zapalenie pl'uc, slabost« mrtvica, krče, lamka, vred, zaduch, vodnatelka, reuinatiS' mus, bol' hrdla, nosa, horučka, zadneho čreva (zlati žiW' vysyp na hlave, kožne vyrazky, tanec sv. vita, pruh, za, palenie modzgu, nezaživnosf, krče žaliidkove, eačiatocD suchotiny, rak, hlisty, osypky (poky), tyfus, zalia, svra > rany, opuchliny, otekliny, ruža, predušnicu, zavrat, ehota, slaby zrak, klanie v križoch a štiepanie v lidoc > vsetky tajne a rodne nemoee, matične, uchyl'ky ^f Urnosti, krvotok, bielotok, neplodnost, porodne bol8 ti, neduhy pečene (jater), zapalenie čriev, paducnlC bronchitis, vysichanie mlieča, mechurove ehoroby, lišaje atd. atd.
Toto su uhlavni nepriatelia 1'udskeho pokolenia, proti ktorJr povolani su nas branit lekari a učenci. Najlepšie obran11.1 1'udstvo proti tymto našim nepriatelom dobre znamy
Professor COLLINS,
ktory už vel'ke tisice l'udi uzdravil z rozmanitych ehoroH vytrhnul mnohych a mnohych z hrtana smrti. On I'vl mužov, ženy a deti. Krem hore spomenutych neffl°,cl istotou lieči aj ine ehoroby^ v p&de ehoroby pište najp jemu pod dolu udanou adressou.
IMilwaukee, Wis., 12 aprila 1901.
Vaicn^ Professor Collins, Pisal som Vim. Je ketr ma vyliejite, dam Vim po-dakovanic do novin C'inim to tedy teraz.
Ja dolu podpisany tymto oznamujem vSetkym kra-i anoro, ie ma Professor Collins vylieC.il z takej ehoroby rad ktorou tunajSi doktori len hlrfvam krulili, lebo nez. nali jaki je to nemoc. Maval som tasu na čas vel'ki bol'asti vo vnutornosl'ach, pred ouami irobilu su mi tma, hlava sa mi zalotila a student pot vyfciel mi na 2elo. To prichadzalo na mfia kaldy tyidell aj dva tri razy. Od toho som slabnul a chudnul. Lei slavn^ Professor Collins poslal mi liekv, ktori -a tri tyldne ma celkom uzdravily. Preto 'rdporutarr Prof. CoUinsa kazdemu co opravdiveho lekira. S pozdravom na vletkych krajanov	Jin Kubskf.
Vlekirskei Vfrff Jnriine c 11 rri.nal'ti l-l/,rJ> Lm^ Cl'l
'ijy //
Passaic, N. J., a "" Vel'acteny p. Prof. Collins.	>
Vy ste skutočne ten najlepši doktor, jakeho 5 ^ kedy zkusila. Už, som Vam bola pisala, Je j«11 som trpela kaldy mesiac za viae dni! Mala »t,nl bol'asti nielen v Jivote, ale aj hlava ma vf dy p Na kol'ko sa pamlim, trpela som na tu nemoc dem rokov. Uživala som v5eli2o, 2o mi susedky ale to vesu bolo mami. Aj doktori ma lieC*11« pomdet mi nemohli. O VaSich medicinach ale ^ ^ povedaf/Je su hodny viae zlata ako valia- * \iplne zdrava. S hlbokou uctou Miria Sa" jpisane, možno z nich celkom určite poznaf
KetT chori nasledtijiice otazky zodpovedia a zaSIti ich Prof. COLLINSOVI, on zrni dobre na jaku nem^^/ a vyli.ti ich rychle Netreba is< do New Yorku — plSte mu:
kašlete? vračate? chudnete? mate vytok? zle sa citite? mate neuralgiu? boli-li Vas bok? či Vas čelo boli? či Vas uši bolia? mavate behačku? citite sa ustatym? či Vam tečie z uši? m&te-li zly appetit? či Vas v hrdle piili? mate-li biele ir.traty? citite sa utlačenym? či ste slabeho zraku? či mate kratky dych? či Vas boli po jedeni? mate-li tvrdu stolicu? či 6a Vam hlava toči? trasu-li sa Vam ruky? či sa 1'ahko rozčulite? či mate svrbenie kože? bije Vam srdce močno? či citite nan tlačenie? mate-li spinavy ja'yk? či Vas Bpanokuitužuje? mate bol'asti v kosfach? mate bol'asti v plecach? či Vas reže pri močeni? či Vam skuči v črevach?
či je telo Vaše makke-mate-li chorobu matkv-či sa l'ahko nal'akate-či sa často prechladite' či mate zle pachnuci po^ , citite-li, že mate hrtaP
zašlajmovany? mate-li ehoroby naka«' live?
citite-li zimu vokrutkacb'
či citite prazdnotu v hlave?
či citite, že mdte horicU krv ?
či citite, že mate 1'ahkii hlavu?
či sa citite byt celkom
rozpalenym? či vidite v moči ka-
mienčoky? či sa citite byt vždy
ospanlivym? potia sa vam nohy? citite na vreh hlave
bolenie? ste rano ustajti a slabi? pali vas v chrptovej kosti' nem6žete rano1 jiest! teču vam z ust sliny? mdte slabuchrbtovii kofit? chodite sh-heni
Uradne hodiny: Od 10 -1 rano, od 2-5 popoiudni ^ nedel'a len od 10. do 1. hod. popoludni. Lieky zusielaju sa po Expresse v ktorukol'vek stranu nych Sta tov a Kanady. — Pište v akejkol'vek reči
JS«: Prol. Collins New York Medical Instituti
140 West 34th St. New York.