Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 BIONIKA Uvod Beseda bionika izhaja iz kombinacije dveh pojmov – biologije in tehnika. Osnovna značilnost bionike je interdisciplinarnost. Bionika pomeni uporabo izku- šenj iz narave za reševanje kompleksnih problemov v tehničnih, socialnih in družbenih sistemih. Ukvarja se s prenosom in uporabo rešitev, ki so se v milijo- nih let razvile in izboljševale v naravi, na področje tehnike. Strokovnjaki s področja bionike priznavajo definicijo, ki jo je 1993 opredelil Neumann: »Bionika kot znanstvena disciplina se sistematično ukvarja s tehničnimi prilagoditvami in uporabo konstrukcij, postopkov in razvojnih principov bioloških siste- mov«. Bionika vsekakor ne pomeni popolnega po- snemanja narave, četudi je kaj takega v posameznih primerih možno. Mnogi principi iz narave se tudi ne dajo dalje tehnično razvijati. Narava je daleč najuspešnejši arhitekt in konstruk- tor. V končni fazi je naredila človeka, ki je najbolj zapleten sistem, kar jih poznamo. Zato je zgledo- vanje po naravi priložnost, da izkoristimo to, kar je naravni laboratorij skozi dolga obdobja izpopolnil. Da bi bolje obvladovali našo prihodnost, moramo upoštevati dano prednost, ki jo imamo v zgledu na- rave, torej slediti njenemu zgledu in uporabiti me- tode in strategije, ki jih je milijone let uporabljala za reševanje izzivov v tehnologiji, poslu in družbi. Inovacije v naravi se odlikujejo zlasti po tem, da po- znajo razvojno pot k rešitvam, ki varčujejo z materi- ali, energijo in jih je po uporabi mogoče razgraditi in ponovno uporabiti – krožno gospodarstvo. Bionika pomeni nekakšno »bližnjico« do teh odkri- tij, na katera bi sicer čakali še veliko časa. Leteti kot ptica, plavati kot riba ali graditi kot žuželke, želje so stare toliko, kot človeštvo samo. Raziskovalci so vedno uporabljali naravne modele za nove izume, od opreme za letenje, do strešnih konstrukcij, ki spominjajo na pajkove mreže. Bilo bi več kot nesmi- selno, če ne bi upoštevali rešitev laboratorijskega preizkusa narave, ki so dokazano uspešne milijone let. Namen ni neposredno kopirati narave, ampak odkrivanje temeljnih načel in metod ter jih preobli- kovati glede na zahteve. Osredotočimo se na iska- nje inteligentnih rešitev v naravi, ki lahko naši druž- bi izboljšajo življenje. »NAVDIHI SO POVSOD V NARAVI« Bionika, ki nam razkriva fascinantne dosežke in re- šitve iz narave in jo zdaj povezujemo z medicino in tehniko, je uporabna tudi na področju organizacije in vodenja. Interdisciplinarno področje bionika po- k ako nas do dobre organi Zacijske s Truk Ture pripeljejo Tehniške rešiTVe iZ nara Ve Maja Harb, Darja Harb Maja Harb, Mag. Darja Harb, univ. dipl. ekon, ŠC Ptuj Izvleček: Osnovna značilnost bionike je interdisciplinarnost. Narava je daleč najuspešnejši arhitekt in konstruktor. V končni fazi je naredila človeka, ki je najbolj zapleten sistem, kar jih poznamo. V preteklosti so tradicionalne organizacije temeljile na hierarhiji in odločanje je bilo v rokah tistih, ki so bili na hierarhični lestvici višje uvr- ščeni. Sodobne organizacije se zdaj soočajo s številnimi različnimi okoliščinami, ki so posledica globalizacije in spreminjajočega se okolja in zato postajajo mnogo bolj sploščene. V vsaki organizaciji je najpomembnejše, da vemo, kdo ima glavno besedo, kdo ima največjo avtoriteto. Po drugi strani pa nam narava ponuja primere organizacij drugih živih bitij, ki so učinkovite in delajo brez nadzora, brez vodij, brez navodil, pa vendarle vsak v tej organizaciji ve, kaj mora delati. In predvsem to naju je v tem članku zanimalo. Kako je možno, da narava in živalski svet delujejo brez vodij in nadzora, pa kljub temu preživijo v svetu velike naravne selekcije. Metode, ki jih živa bitja uporabljajo za osvajanje novega življenjskega okolja z razvojem novih sposobnosti, lahko v človeški družbi postanejo vzor za izgradnjo doslednega in dinamičnega strokovnega znanja za inovacije v podjetjih. Že vrsto let potekajo proučevanja učinkovitosti in delovne učinkovitosti žuželk, kot so mravlje in čebele. V članku sva se tako osredotočili na fascinantni svet in življenje mravelj. Ključne besede: bionika, organiziranje, vodenje, kolektivna inteligenca – inteligenca roja, komunikacija 328 Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 meni proučevanje in prenašanje »izumov narave« v realno okolje. V času evolucije je narava razvijala, izboljševala in preizkušala te izume milijone let. Bi- onika ni sredstvo za izdelavo načrtov posameznih strokovnjakov, ampak kot interdisciplinarna veda uspeva v izmenjavi med strokovnjaki različnih strok. Kaj bi bilo lahko bolj očitno, bolj uspešno kot to, da bi uporabili uspešna načela evolucije pri upravlja- nju, na primer za razvoj novih izdelkov in njihovo trženje, za optimizacijo organizacijskih struktur, za sprejemanje odločitev v kompleksnih strukturah ali za pospeševanje komunikacijskih procesov? Meto- de, ki jih živa bitja uporabljajo za osvajanje nove- ga življenjskega okolja (habitata) z razvojem novih sposobnosti, so lahko vzor za izgradnjo doslednega in dinamičnega strokovnega znanja za inovacije v podjetju. Na podlagi modela človeškega centralne- ga živčnega sistema se lahko organizacijam dodajo nadzorne in usmerjevalne strukture, ki bistveno po- večajo sposobnost preživetja institucij, kot so pod- jetja v nenehno spreminjajočem se okolju. [1] Impresivni svet mravelj Okolje, ki nas obdaja, nam ponuja veliko lekcij. Samo vzeti si moramo čas, da jih zaznamo in ure- sničimo. Že vrsto let proučujejo učinkovitost in de- lovno učinkovitost žuželk, kot so mravlje in čebele. Posamezne žuželke niso inteligentne, ampak kot skupina so zelo inteligentne. Kolektivno vedenje teh žuželk so poimenovali »inteligenca roja«. Na svetu poznamo več kot 10.000 vrst mravelj. Mo- žgani mravelj imajo približno 250.000 možganskih celic, medtem ko jih imajo človeški možgani 10.000 milijonov, kar pomeni, da ima kolonija 40.000 mra- velj enako število možganskih celic kot en človek. Mravlje so čiste in urejene žuželke, skrbijo za čisto- čo v svojih gnezdih, zbirajo hrano in pazijo na svoje mladiče. Vsaka kolonija ima svoj vonj in tako lahko hitro prepoznajo vsiljivca. Spijo sedem ur na dan in njihova povprečna pričakovana življenjska doba je 45 do 60 dni [2, 3]. Znanstveniki že desetletja proučujejo njihovo vede- nje. Poskušajo razumeti, kakšna so pravila, ki velja- jo v svetu mravelj glede preživetja, in iščejo sledi o tem, kako mravlje usklajujejo vedenje, brez priso- tnosti vodje. Največja kolonija na svetu se razteza na več kot 3.700 kilometrih in so v celoti zgradile mravlje, ki se organizirajo skozi interakcijo posame- znikov. In to mravljam uspe, pri tem ni nihče odgo- voren, ni načrta, ni vodje. Samo samoorganizacija in sodelovanje. Mravlje so sposobne ustvariti never- jetne strukture; strukture, ki bi jih lahko primerjali z nebotičnikom, gradijo mostove, ki jim omogoča- jo, da gredo na odprave, in vodne splave, da lahko pobegnejo pred morebitnimi poplavami. Kolonije mravelj so prikazane kot super organizmi, ki se ob- našajo kot en organizem. Presenetljivo in neverje- tno je, ko pomislimo, da lahko te drobne žuželke s tako majhnimi možgani ustvarijo tako čudovite stvari. Mravlje delujejo preko kolektivne inteligence, čeprav niso sposobne zavestne organizacije.[4] Mravlje obstajajo na svetu že 130 milijon let in brez njih bi svet bil popolnoma drugačen. Dejstvo je, da so majhne stvari zelo pomembne. In mravlje so majhne. Če bi stehtali vse mravlje in termite v trop- skem deževnem gozdu in primerjali njihovo maso z maso vseh vretenčarjev, kot so ptice ali sesalci, bi ugotovili, da imajo prvi trikrat večjo biomaso. Mra- vlje predstavljajo odličen primer delovanja socialnih modelov, prednosti in slabosti mrež ter prevlado žensk. Na prvi pogled se zdi, da tekajo okrog bre- zciljno. Oseba z Marsa bi verjetno imela podobno dojemanje, če bi opazovala množice ljudi na mestni železniški postaji. Analogije med človeško družbo, kolonijami mravelj in razvijajočimi se bitji so fasci- nantne; prav tako je fascinantno dejstvo, da mra- vlje, tako kot ljudje, gojijo določen »način življenja«. Na primer, raziskovalci so vedno zmedeni glede pomena delitve dela pri južnoameriških krojaških mravljah (slika 1). Njihove kolonije so sestavljene iz pet do osem milijonov mravelj – ženskih delavk, naj- večje so poslane, da žvečijo liste, rože in travo, ve- likost pa jim omogoča prenašanje kosov v gnezdo kraljice. Ugotovili so, da krojaške mravlje začutijo, da bo začelo deževati in takrat pospešijo korak. In zakaj? Če se namreč košček lista, ki ga nosijo, zmo- či, postane dvakrat težji, kar pomeni, da bi ga lah- ko izgubile. Darwin je trdil, da so listi, ki jih mravlje prenašajo, namenjeni zaščiti pred močnim dežjem. Vendar se je ta trditev pokazala kot napačna. Izka- zalo se je namreč, da mravlje žvečijo liste in to tako dolgo, da so primerni kot humus za gojenje poseb- ne vrste gliv, s katerimi se prehranjujejo [1]. Pomen komunikacije pri mravljah Pojavlja se vprašanje, kako lahko živali, kot so mra- vlje, sploh preživijo v svetu naravne selekcije. Hol- ldobler [1] je trdno prepričan, da je to mogoče le zato, ker so skozi evolucijo razvile tesno obliko so- delovanja in zelo zapleteno delitev dela. Resnica je, da ena sama mravlja ne more preživeti. Preživijo BIONIKA 329 Slika 1 : Krojaška južnoameriška mravlja [10] Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 lahko in prenesejo svoje gene samo v svojih social- nih mrežah. To velja tudi za ljudi. Osrednje vprašanje v celotnem družbenem življe- nju je komunikacija. Kjerkoli je sodelovanje, kjerkoli je interakcija, mora obstajati nek mehanizem, ki ak- tivira sodelovanje med individualnimi posamezniki. Ali so to celice, ali so le geni. In tudi geni morajo nekako sodelovati. Komunikacijski sistem pri mra- vljah temelji na kemijskih signalih, na tako imeno- vanih feromonih. Feromoni so najpogostejša oblika komunikacije večine vrst mravelj in zajemajo od 10 do 20 kemijskih »besed« in »stavkov«, od katerih vsak prenaša izrazit, vendar zelo splošen pomen. Med kategorijami »pomena« so privlačnost, alarm, prepoznavanje drugih kast, prepoznavanje ličink in diskriminacija med sorodniki in neznanci (Heart Pest Manegement) [5]. Če na primer mravlja naj- de piškot, ki ostane na kuhinjskem pultu, bo pustila sled feromonov na poti domov, da ga bodo lahko našle tudi druge mravlje. Organiziranost in samoorganizacija pri mravljah ali zakaj mravlje ne potrebujejo vodje Ljudje smo obsedeni z vodenjem. Mravlje nimajo vodij. Ljudje gradijo ogromne neučinkovite orga- nizacije, po drugi strani so mravlje zelo učinkovite in njihove organizacije so tisočkrat večje od orga- nizacij ljudi. Ljudje se učijo upravljanja, uspešno- sti, kakovosti in produktivnosti. Mravlje ne skrbijo za to, vendar pa delujejo bolje kot ljudje. Morda je čas, da se kaj naučimo od njih. [6] Mravlje so veličastna bitja v tem smislu, da so zelo organizirane v okviru svojih odločitev. Ni veliko ži- vali, ki bi prikazovale tako veliko, vendar sistema- tično kolonijo. Sledijo formuli kompleksnega de- centraliziranega sistema. Vse, kar počnejo, temelji na medsebojnem delovanju številnih posameznih mravelj, namesto da bi imele enega vodjo, ki na- loge prenese v hierarhijo. Sledijo nekaj prepro- stim pravilom, da bo ta sistem uspešen. Eno od teh pravil je potreba po interakciji na lokalni ravni. Ko mravlje gradijo, komunicirajo z drugimi mra- vljami na lokalni ravni. Mravlje, ki zbirajo umaza- nijo, sodelujejo; tiste, ki ustvarjajo kup umazanije, delajo skupaj, in tiste, ki tvorijo strukturo, se prav tako držijo skupaj. Strukture, na katerih delajo, se pojavljajo brez centralnega usklajevanja. Njihove organizacijske sposobnosti so fenomenalne. No- bena mravlja ne vidi velike slike. Nobena mravlja ne pove drugi, kaj naj počne. Bistvo je, da vodstvo ni potrebno. Celo kompleksno obnašanje se lahko usklajuje s sorazmerno enostavnimi interakcijami. Znanstveniki še zdaleč ne razumejo, kako se mra- vlje organizirajo tako, kot to počnejo. In še vedno ni prepričljivo, zakaj so mravlje tako osredotočene brez pritiska vodstva. Organizacije in proizvajalci prav tako proučujejo svoje znanstvene teorije, da bi videli, kako se lahko koordinacijsko obnašanje mra- velj uporablja za delavce in proizvodne procese [4]. Človeški možgani imajo 92.000-krat večjo moč pro- cesiranja in spomina v primerjavi z možgani mravelj. Kljub tej prednosti se zdi, da nismo tako organizi- rani, ko se ukvarjamo z lastnim delom. Razlog za to mora biti in verjetno je veliko možnih razlag, kot na primer, da sprejemamo pravila, ki so preveč zaple- tena, in tudi, ko uporabljamo enostavna pravila, jih na koncu izkrivljamo z uvajanjem novih pravil kot stranskih učinkov naših kompleksnih osebnosti [7]. Švicarski znanstveniki so raziskovali, kako mravlje delijo svoje delo, kar je prikazano na sliki 2. Ustvari- le so zelo urejeno poklicno lestvico – to, kar jih osre- dotoča na trenutno nalogo, ne pa na tisto, kar jih še čaka vnaprej. Mravlje opravljajo tri različne funkci- je in navadno s starostjo prehajajo iz ene delovne skupine v drugo. Najmlajši naj bi služili kot strežniki kraljici, naslednji po starosti kot čistilci, najstarejši pa gredo iz mravljišča ter iščejo hrano in druge vire. Ta zadnja vloga, ki poteka po relativno neznanem terenu in je oddaljen od domače baze, je navadno rezervirana za »najbolj izkušene« mravlje.[8] Ljudje veliko časa porabimo za oblikovanje vodij, pa vendarle vodstvo za ljudi ni naravno. Ljudje deluje- mo po svojih najboljših močeh, ko delamo nekaj na- ravnega. Zakaj torej oblikujemo vodje? Zakaj se ne moremo osredotočiti na tisto, kar je naravno? Pro- blem je, da je vodstvo neke vrste duševna blokada. Kadar ljudje ne vemo, kako kaj narediti, je to znak slabega delovnega sistema, a ga imenujemo »naj- boljša praksa«. Ta najboljša praksa postane stan- dard in vsi sledijo temu. Vendar ta standard teme- lji na omejitvah človekove inteligence. Mravlje nas lahko veliko naučijo o vodenju. Živijo v kolonijah, ki jih sestavljajo milijoni posameznikov. Nimajo vodij, vendar delujejo dobro, kar lahko vidimo na sliki 3. Prva stvar, ki jo ljudje lahko naredimo, je osredoto- čenje na naravni pristop. Ljudje se rodimo z določe- nimi naravnimi težnjami, vendar se večino nagibov naučimo. T e naučene težnje ustvarjajo razlike zaradi Slika 2 : Mravlje pri svojem delu – sodelovanje [11] BIONIKA 330 Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 številnih razlogov. Ti vključujejo vir znanja, način iz- vajanja, izkušnje, pričakovanja in motivacijo tistih, ki se učijo. Posledica tega je, da so naučene težnje zelo nepopolne. Vodstvo je ena takšnih teženj. Od- stranitev koncepta vodenja je prvi korak k potenci- alno bolj optimizirani organizaciji.[8] Kaj se ljudje lahko pri organizaciji in vode- nju naučimo od mravelj Filozofija mravelj je, da je prava mravlja na pravem delovnem mestu. Vsaka šteje. Mravlje ne razlikujejo med dobrimi in slabimi izvajalci. Preprosto posta- vijo prave mravlje na prava delovna mesta. Močne mravlje postanejo bojevniki, srednje velike posta- nejo delavci. Ko se jim približajo mravlje iz drugih kolonij, jih takoj prepoznajo kot »napačne na na- pačnih položajih« in jih odstranijo. Ljudje lahko sto- rimo enako. Če oseba ne deluje dobro, jo lahko po- stavimo na pravo mesto, namesto da jo kritiziramo. Če zanjo ne najdemo pravega dela, jo šele takrat odslovimo. Če pa se odločimo, da jo bomo obdr- žali, se moramo prepričati, kaj res počne in da vsi v organizaciji to priznavajo. Vse mravlje imajo v mislih en cilj – preživetje. Vse, kar počnejo, je povezano s tem ciljem. Tudi ljudje lahko razvijejo skupni cilj. Ljudem je treba predsta- viti vizijo, poslanstvo. Vsi bi morali poznati vizijo in se strinjati s poslanstvom in strategijo. Pravi sku- pni cilj lahko vodi vsako organizacijo v pravo smer. Samo prepričati se je treba, da je vizija pravilna in da so podana orodja za izvajanje. Raziskovalci so ugotovili, da je uvajanje spremembe način življenja mravelj. V enem poskusu je raziskovalec postavil strup na drevo, ki je bil glavni vir hrane za mravlje. Ko so mravlje v kolonijo prinesle strup in ugotovile, da je to nekaj, kar je nanje negativno vplivalo, so prenehale hoditi na tisto drevo. V drugem poskusu je raziskovalec odstranil dostop mravelj do hrane. Namesto da bi organizirale stavko, kot bi to naredili ljudje, so se mravlje preusmerile na drugo nalogo – skrb za otroke. Mravlje lahko uspejo, ker sprejemajo spremembe. Ljudje bi morali storiti enako. Vključe- vanje sprememb v organizacijo namreč spodbuja inovativnost in produktivnost.[6] Mravlje se bolj osredotočajo na potrebe koloni- je kot na lastne potrebe. Skrbijo za svoje matere, pomagajo drugim mravljam pri gradnji in prinaša- jo hrano ter se borijo za preživetje kolonije. Ljudje lahko sprejmejo in bi morali sprejeti podoben pri- stop. Delo v korist sebe namreč lahko škoduje splo- šni uspešnosti ali uspešnosti celotne organizacije. Ljudje bi se morali bolj osredotočiti na skupine in organizacije. Večina ljudi verjame, da jih že veliko dela za skupno dobro, vendar pa raziskave kažejo, da je večina ljudi egocentrična, čeprav verjamejo drugače.[6] S trdim delom, timskim pristopom, marljivostjo in vztrajnostjo so mravlje sposobne zgraditi ne- botičnike. Ne potrebujejo nekoga, da jih napoti na delo, so proaktivne [9]. Pomeni, da se lahko ljudje naučimo od mravelj te pomembne lastno- sti. Proaktivnost na delovnem mestu se namreč nanaša na vedenje, ki vključuje samoiniciativno prevzemanje kontrole in sprememb v delovnem okolju. Glavna značilnost proaktivnega vedenja je vnaprejšnje ukrepanje, da bi vplivali na prihodnje stanje. Pomeni povzročiti spremembo namesto na spremembo zgolj čakati. Spremembe so glav- no vodilo razvoja in inovacij. Mravlje delajo zvesto in ne potrebujejo zunanjih vzvodov, ki bi jim dajali smernice, kako delati prav. In delajo prave stvari. So zveste same sebi in tega bi se morali naučiti tudi ljudje. Delajo trdo, so marljive in bodo če je njihovo mravljišče uničeno, zgradile novo. Na sla- be čase mislijo tudi takrat, ko uživajo in načrtujejo vnaprej. Na primer, medene mravlje celo poletje zbirajo in skladiščijo hrano, da bodo potem lahko preživele zimo. Prav tako vedo, da zima ne bo tra- jala večno, da bodo lahko kmalu prišle na plano, torej ostajajo vedno pozitivno naravnane.[3, 9] Ljudje pogosto obupamo pri svojem delu, orga- nizacije ne obvladujejo sprememb ali pa jih zapo- sleni enostavno ne želijo sprejemati. Zgodi se, da opustimo svoje cilje. Mravlje nas učijo drugače in po njih bi se lahko zgledovali tudi v organizacijah in tudi kot posamezniki. Če opazujemo mravlje na njihovi poti in jih poskušamo ustaviti, bodo po- iskale novo pot. Nikoli ne odnehajo. Preplezale bodo ovire, se vzpenjale, spuščale ali jih obšle, vedno bodo iskale novo pot. So torej fleksibilne in vedno pripravljene na spremembe in vedno pri- pravljene najti način, da pridejo tja, kamor želijo. Mravlje so disciplinirane, hodijo v vrsti druga za dru- go, vestno sledijo mravlji pred seboj, se premikajo v vrsti in nikoli ne prekinejo te linije. Tudi v organiza- cijah se ne bi smelo dopuščati napačnega vedenja in nediscipline. Vodja bi moral voditi in motivirati svojo ekipo v isti smeri za doseganje skupnega cilja. Karkoli mravlje delajo, je to v korist kolonije, vse de- lajo skupaj, poznajo svoje delo in ga tudi dokončajo. Vsako njihovo delo je pomembno in opazile bodo, če katera ne bo opravila svojega dela. Pomembno je tudi zaupanje. Ko mravlja označi sled, ki vodi do Slika 3 : Mravlje pri delu – gradnja infrastrukture [12] BIONIKA 331 Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 hrane, vse ostale mravlje sledijo tej poti. Zaupajo prvi mravlji, da je označila pravo pot. Podobno bi se moral tudi vodja v organizaciji vzdržati mikro upra- vljanja in zaupati vsakemu posamezniku. Bodimo kot mravlje. Nikoli ne obupajmo, glejmo na- prej, ostanimo pozitivni in naredimo vse, kar lahko. Mravlje nas lahko naučijo marsikaj dobrega, vendar pa ni nujno, da kolektivni konsenz v poslovnem sve- tu in življenju vedno vodi do učinkovite odločitve. Morda je pri tem vredno upoštevati še misel filozo- fa Kanta: »Drzni si biti pameten in uporabiti svoje znanje«. Zaključek Rezultat podjetij so izdelki, njihova kakovost pove- čuje prodajo. Kakovost izdelka je odraz dela vsa- kega posameznika v tem procesu. Mravlje težijo k opravljanju svojega dela in tako bi morala tudi organizacija, vodstvo podjetja težiti v tej smeri. Ustvariti bi morala okolje, v katerem se delavec po- čuti pomembnega, potrebnega, ker se njegovemu delu zaupa. Tako bi dobili samoorganizacijo, pri ka- teri bi zaposleni sami, kakor mravlje, izločili tiste, ki ne skrbijo za korist podjetja. Referenca [1] Malik, F.: Bionics Fascination of Nature. 1. izd. Munchen: MCB Verlag, 2007. [2] Shlosberg, M.: What Ants Can Teach Us About Leadership, maj 2010. Dostop: https://www.managementexchange.com/ hack/what-ants-can-teach-us-about-leader- ship (19. 3. 2019). [3] 10 Management Lessons From The Ants, 2017. Dostop: https://www.believeall.com/2017/08/10-ma- nagement-lesson-from-ants.html (27. 3. 2019). [4] Brace, L.: What ants can teach us about self- -organization, april 2016. Dostop: https://management30.com/blog/what- -ants-can-teach-us-about-self-organization/ (25. 3. 2019). [5] Hearts Pest Management: How Ants Commu- nicate. Dostop: https://www.heartspm.com/fascination-wi- th/ants/how-ants-communicate.php (23. 3. 2019) [6] Dimovski, V., Perger, S., Peterlin, J., Grah, B., Turk, D., Šalamon, K., Grošelj, M.: Temelji managementa in oganizacije, Ljublja- na, Ekonomska fakulteta, 2014 [7] Fare, A.: What can ants teach us about orga- nization design (or the lack thereof), marec 2016. Dostop: https://medium.com/@andre- afare/what-can-ants-teach-us-about-orga- nization-design-or-the-lack-thereof-27b73a- 7cb330 (15. 3. 2019) [8] Wartzman, R., Drucker, P.,: A Bug's Life: What Managers Can Learn From Ants, Forbes, maj 2013. Dostop: https://www.forbes.com/sites/ drucker/2013/05/07/managers-can-learn- -from-ants/#320f37226243 (22. 3. 2019) [9] Ants manegement, april 2017. Dostop: https://www.slideshare.net/PranavT94/ants- -management-ppt-seminar (25. 5. 2021) [10] Ptuj. Dostop: https://www.inaturalist.org/ taxa/62781-Camponotus/browse_photos (28. 6. 2021) [11] Ptuj. Dostop: https://www.dominvrt.si/do- bro-je-vedeti/kako-se-znebiti-mravelj-2.html (29. 6. 2021) [12] Todd Shriber: Ants (Active Non-Transparent ETFs) Are on the Rise, avgust 2020 Dostop: https://www.etftrends.com/active- -etf-channel/ants-active-non-transparent- -etfs-are-on-the-rise/ (29. 6. 2021) How technical solutions from nature lead us to a good organizational structure Abstract: In the past, traditional organizations were based on a hierarchy and decision-making was in the hands of those who were ranked higher on a hierarchical scale. Modern organizations today face a number of differ- ent situations, which are the result of globalization and a changing environment, and for this reason they become much more flattened. In every organization, it is most important to know who has the main word, who has the highest authority. On the other hand, nature offers examples of organizations of other living beings that are effective and work without control, without leaders, without instructions, yet everyone in this organization knows what to do. And above all, we were interested in this article. How is it possible that the nature and the animal world survive without leadership and control, but still survive in the world of great natural selection. The methods used by living beings to conquer a new living environment by developing new abilities can become a model in human society to build a consistent and dynamic exper- tise for innovation in enterprises. For many years, the study has been studying the efficiency and working efficiency of insects such as ants and bees. In this article, we focused on the fascinating world and the life of the ants. Keywords: bionics, organization, leadership, collective intelligence – swarm intelligence, communication BIONIKA 332