Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 13(952) Čedad, četrtek, 1. aprila 1999 Telefon 0432/731190 caminetti - Stufe edilvalli ARREDI di DORGNACH R. e D. Želimo vam srečne an vesele Velikonočne praznike H fallimento degli “Stati generali” L’iniziativa, sulla carta, era anche condivisibile: il desiderio era quello di fare un quadro completo della situazione regionale nei suoi vari aspetti e di creare le basi per la progettazione futura, tenendo conto che il Friuli-Venezia Giulia sta per vivere una transizione da territorio di frontiera a spazio delle relazioni. Gli “Stati generali” che hanno avuto giovedì 25 marzo la loro conclusione a Trieste si sono dimostrati invece u-na grande occasione mancata. L’incontro soprattutto, in sè, è sembrato più che altro una passerella di personalità politiche fresche e meno fresche (c’era anche Biasutti) di cui non si sentiva la mancanza, (m.o.) segue a pagina 4 Progettazione e realizzazione d'interni: cucine, caminetti e stufe ESPOSIZIONE DI ARREDI BAGNO, CERAMICHE, SANITARI E RUBINETTERIA Via Nazionale, 31 • PRAD AMANO (S.S. UD-G0) - Tel e Fax 0432-671681 Orožje naj utihne dokler v v v jesecas Se pred enim tednom si nismo mogli predstavljati, da se bomo ravno ob Veliki noči morali srečati z novo, izredno kruto vojno. In kar je Se SlabSe, vojna je znova tu v Evropi, v naSi neposredni soseščini, kot da štirih tragičnih let klanja v Bosni in Hercegovini ni bilo dovolj. Letalski napad zavezništva NATO na vojaške objekte v Srbiji in na Kosovu ni bil nepričakovan, čeprav si je vsak pameten človek želel, da do njega ne bo prišlo. Kajti ravno sveža izkušnja krvavega razpada nekdanje Jugoslavije in njegove tragične biti vsem v zadosten poduk, da je nacionalizem najhujše zlo, da sila lahko rodi le silo in ko namesto pameti spregovori orožje, se odpre spirala, ki ji ni videti konca. Po nekaj dneh vojne je obračun tragičen: nasilje se vsak dan stopnjuje in že stotisoči Albancev bežijo s Kosova. Le kaj drugega naj si želimo kot to, da bi orožje utihnilo in bi prevladala pamet! beri na strani 4 ‘Ad multos annos!’ Mons. Gujon oggi compie 90 anni Oggi, primo aprile, è un grande momento per la nostra comunità. Festeggia infatti il suo 90. compleanno monsignor Pasquale Gujon, un uomo, un sacerdote, un intellettuale, come ne nascono troppo raramente. Ha dedicato tutta la Sua vita con ande umaanità alla sua missione ed alla sua comunità. Ha sempre pensato ed operato nella convinzione che la fede deve essere incarnata nella lingua e nella cultura del popolo. Consacrato sacerdote nel 1933, anno della proibizione fascista dell’uso dello sloveno, non si è piegato a quell’imposizione, ed è rimasto fedele a se stesso anche negli anni più subdoli del dopoguerra. Per ciò che ha fatto e continua a fare lo ringraziamo e gli auguriamo a gran voce: “Ad multos annos”. beri na strani 6 so odločilno prispevali vsi sodelujoči zbori. beri na strani 3 Publiko je navdušil mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža pri Gorici Il parroco di Montemaggiore Pasquale Gujon Cerkev v Zavarhu je kulturno središče Ob vsakem koncertu in toliko bolj letos, ki je revija jubilejna, se pojavlja vprašanje, če po 30. letih ima Primorska poje Se smisel, če se ni 2e “izpela”. Nedeljski koncert v visoki Terski dolini, v zavarški cerkvi, je gotovo priča o tem, da so na naSem prostoru take kulturne prireditve Se kako pomembne in potrebne, saj prinesejo nekaj svežine in živahnosti, ustvarijo veselo vzdušje v krajih, kjer je bila slovenska beseda Se bolj kot kjerkoli drugje zasovraZena in preganjana, kjer se je ohranila le v toplini domov in Sele v zadnjih letih ponovno dobiva zavetje v cerkvi v vsakdanjem verskem življenju. In cerkev postaja res zariSče in središče preporoda. Koncert je bil velik kulturni dogodek za vas in k temu Aktualno Gubanca ima več možnosti s skupno akcijo Gorska skupnost Nadi-Skih dolin je ponovno dala pobudo za ovrednotenje gu-bance kot najbolj tipičnega proizvoda, ki je vezan na tradicijo in teritorij Benečije. O tem vprašanju je bil govor na srečanju, ki se je vršilo v ponedeljek na sedežu špetrske občinske uprave in so se ga udeležili predsednik Gorske skupnosti Marinič in odbornik Bonini ter več znanih krajevnih proizvajalcev gubane. Bili so prisotni tudi Stoka in Lau-renčič za čedajsko sekcijo SDGZ, pomen srečanju pa je dala še zlasti prisotnost predsednika videmske trgovinske zbornice Enrica Ber-tossija in predsednika deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA, Bruna Augusta Pinata. Tema srečanja je bila kako ponovno uresničiti pogoje za skupni nastop domačih proizvajalcev guban-ce, da se uveljavi zaščitna znamka in kakovost tega edinstvenega kolača Nadi-ških dolin. Predsednik GS Marinič in odbornik Bonini sta s svoje strani izrazila interes in pripravljenost ustanove, da pri ovrednotenju in promociji gubance opra- mm & ' „ - ■ k * y I fPfjk ^ aBw - ? V. . ziMkiLJž-i £ Marinig, Pinat in Bertossi med ponedeljskem srečanju vi svojo vlogo. Med prisotnimi proizvajalci, od katerih so štirje člani konzorcija, trije pa so iz njega izstopili, je bilo občutiti voljo po ponovni vzpostavitvi dialoga in iskanja skupnih interesov, potem ko so se podobni poskusi v preteklosti že ponesrečili. Potrebo po skupnem nastopu sta prav tako naglasila Bertossi in Pinat, ki sta tudi jasno dejala, da se morajo obrtniki odločiti, ali bodo skrbeli le vsak za svoje podjetje, ali pa hočejo skupno rast proizvoda, njegove kakovosti in zato tudi učinkovitejše uveljavljenje na trgu. Za takšno usmeritev, ki lahko prispeva tudi k splošnemu razvoju, so javne ustanove pripravljene pomagati. Srečanje seje zaključilo s sklepom o ponovnem sestanku med proizvajalci gubane in Gorsko skupnostjo, ki bo v teku desetih dni. (du) Pismo iz Rima Stojan Spetič "4 Ko pišem, še ne vem, ali se bo napad na Jugoslavijo že nehal. Morda je medtem že padla D’Alemova vlada. Kdove? Vendar bi rad zapisal nekaj spominov na krivca tragedije, ki se celo desetletje odvija na Balkanu, srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Imel sem ga priložnost srečati prve dni junija 1991, le slabih par tednov pred odcepitvijo Slovenije in začetkom nekajdnevne vojne na naših tleh. Tedaj sem v sklopu parlamentarne delegacije obiskal Kučana, Tudj-mana, Miloševiča in druge protagoniste jugoslovanske krize. Podpirali smo Santerjevo in Delorsovo zamisel o konfederativni preureditvi osamosvojenih republik v “Združene države Jugoslavije”. Predvideval je proces zbliževanja, podoben evropski integraciji: ustavni dogovor o pravicah manjšin, narodne vojske s skupnimi poveljstvi, skupno valuto, ločene vlade in glavno mesto v Sarajevu. EU bi konfederacijo podprla s 5 milijardami dolarjev. K srbskemu predsedniku smo prišli po srečanjih s Kučanom in Tudjma-nom. Slovenski predsednik nas je pretresel s svojim pesimizmom (“Na tleh Jugoslavije bo tekla kri”), Tudj-man z oholostjo. Miloševič nas je sprejel v salonu, posedli smo po divanih. Obnašal se je simpatično, kakor človek, ki je bil navajen visoke družbe. Razlagal nam je svojo vizijo jugoslovanske krize. Zanj je bila Jugoslavija le okvir za rešitev “srbskega vprašanja”, kajti dve tretjini Srbov je živelo v lastni republiki, tretjina pa izven nje, predvsem na Hrvaškem in v Bosni. Skupna država po meri Srbov, torej, in nič več. Zato nam je cinično dejal, da se Slovenija lahko odcepi: “Tam ni Srbov”. Na vprašanje o Kosovu, kateremu je ravnokar odvzel vso avtonomijo, so se Miloševiču zožile oči, začel je lagati, da je tam vse v redu, le majhna skupinica se kuja. Vsekakor nam je obljubljal, da bo še istega leta (1991) organiziral na Kosovem svobodne volitve: “Vabljeni ste kot opazovalci”. Tedaj je v meni nekaj prekipelo. Kolegom sem se opravičil, ker sem spregovoril v srbščini, da je tolmač prevajal njim, ne pa Miloševiču. Povedal sem, da sem sin Titovega partizana, navezan na Jugoslavijo. V Beogradu sem preživel del otroštva, ko so mi vrnili vid z nekaj operacijami na očeh. Rad imam srbski narod. Bili smo v delovnih brigadah na cesti bratstva in enotnosti. Vse to mi daje pravico, da mu v obraz povem svoje pre- pričanje: “Vi si polnite usta z Jugoslavijo, toda vi boste njen grobar”. Slobodan Miloševič ni reagiral. Le zamomljal je, da očitno ne poznam razmer. Bil je živčen, v pepelniku je pustil prižgano cigaro in si prižigal drugo, da bi pridobil nekaj dragocenih trenutkov. Pogovor se je potem nadaljeval, vendar ga nisem več poslušal. Razmišljal sem o tem, kar se lahko še zgodi, prepričan, da Kučan pretirava in da prelivanja krvi ne bo. Par tednov pozneje je izbruhnila kratka slovenska, nato pa nekajletna hrvatsko-srbska vojna. In še Bosna. Etnična čiščenja. Kosovo. Tu, na Kosovem, je Miloševič z nacionalističnimi parolami združil srbski narod in se povzpel na oblast. Srbom je obljubljal “Veliko Srbijo”, v resnici pa jim je zapravil, Jugoslavijo, tudi Bosno in Krajine. Najbrž bi izgubil tudi Kosovo, če bi ga NATO ne napadel. Bombe na Beograd so Miloševiče-vo oblast utrdile, saj ga sedaj podpira tudi opozicija. Kako dolgo bo to trajalo, ne vemo. V srbskem romanu je tudi prizor, kako so hajduki napadli turške biriče, ki so vklenjenega roparja peljali v mesto, da bo usmrčen. Biriče so premagali, srbskega roparja pa ubili. Turku, ki je začuden vprašal, zakaj, so odgovorili: “Ne boš ti, Turek, klal našega Srba. Mi ga bomo.” Srbi so ponosen narod. Njim priti-če naloga in čast, da se znebijo šarlatana, ki si je domišljal, da bo nadomestil Tita. Grda afera v italijanski manjšini Kot strela z jasnega je konec prejšnjega tedna prišla v javnost obtožba treh članov bivšega nadzornega odbora Unije Italijanov, ki so vodstvo manjšinske organizacije obtožili, da nepravilno upravlja z denarjem, ki ga Italija namenja svoji manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem. Trojica nadzornikov je svoje ocene posredovala tržaškemu tožilstvu in s tem v zvezi sprožila prijavo (esposto), v kateri opozarja na nepravilnosti pri uporabi denarja in zahteva, da pristojni organi zadevo razščistijo. V prijavi, ki so jo izročili prve dni januarja letos, Antonio Furlan, Gianpietro Musizza in Edoardo Giudici ugotavljajo, da italijansko zunanje ministrstvo daje italijanski manjšini določeno finančno pomoč (8 milijard lir letno), ki gre preko tržaške Ljudske univerze (Università popolare). Slednja si zadrži približno 10 odstotkov vsote za upravne stroške, ostalo “pa naj bi dobila Unija Italijanov”, so podvomili nadzorniki. V dokumentu, ki je prišel na tržaško tožilstvo, naštevajo zneske, ki jih je prejela italijanska manjšina. V nadaljevanju dodajajo, da jim ni bil nikoli predstavljen niti približen račun o porabi teh sredstev. “Koliko milijard je res prispelo, kako so bile uporabljene”, se sprašujejo trije nadzorniki, ki dodajajo: “Nad tem, koliko srestev je bilo nakazanih, še bolj nad tem, kako so bila ta sredstva porabljena, teži gosta megla.” Člani nadzornega o&bora ugotavljajo, da so od leta 1994 do leta 1998 naleteli na domnevne in dejanske nepravilnosti. Na njihovo prošnjo, da bi bolje razumeli, jim ni bil nikoli omogočen vpogled v finančno dokumentacijo. Od tod izhajajo dvomi in sumi. Te dvo- me trojica nadzornikov italijanske manjšine podkrepi z nekaterimi dejstvi. Na zahtevo omenjenih treh članov nadzornega odbora sta Giuseppe Rota in Maurizio Tremul, predsednik skupščine in predsednik izvršnega odbora Unije Italijanov, dejala, da se vsa dokumentacija nahaja pri Ljudski univerzi v Trstu. Na Ljudski univerzi pa naj bi jim tamkajšnji generalni sekretar Alessandro Rossit dejal, da se vsa dokumentacija nahaja pri Uniji Italijanov. Na koncu trije nadzorniki pristavijo, da se je vse dogajalo brez javnih razpisov in na podlagi osebnih kriterijev. “S takšnimi potezami se skuša očrniti italijansko manjšino in postaviti v slabo luč njeno vodstvo”, sta komentirala Giuseppe Rota in Maurizio Tremul, ki sta na tiskovni konferenci zavrnila vse obtožbe in se zgražala nad časopisoma (Delo in La voce del Popolo), ki sta kot prva objavila to vest. Kar zadeva trojico nadzornikov, sta Tremul in Rota povedala, da so bili poraženi na zadnjih volitvah za obnovo organov Unije. Vsi trije naj bi bili izraz manjšinske opcije Unije, ki šteje 7 članov na 71. Od tu tudi sum, da gre za nekakšno dogovorjeno strategijo, s katero bi želela manjšina znotraj Unije prevzeti oblast in nadzor nad denarjem. Ob tem naj bi šlo po Rotovem in Tremulovem mnenju tudi za nekakšne kon-vergenčne slovensko-hrva-ške interese. Zagreb namreč ne gleda pozitivno na sodelovanje Unije z istrsko regi-onalistično stranko (Dieta istriana), v Ljubljani pa nekateri niso “odpustili” podtajniku Fassinu, ki se je v prvi osebi prizadeval, da so tudi v Sloveniji registrirali Unijo Italijanov, (r.p.) Timore che la guerra si estenda Contro Miloševič La maggioranza degli sloveni (56,7%) condivide gli attacchi della Nato agli obiettivi militari della Repubblica jugoslava. É quanto emerge da un’indagine condotta il giorno dopo l’attacco dal principale quotidiano sloveno Deio. Contrari il 23,9% degli interpellati, mentre gli incerti sono il 19,4%. Alla domanda quali interventi sarebbero opportuni nel caso che Miloševič non sia disposto a cedere, la maggioranza (32,5%) ha risposto che la comunità internazionale dovrebbe liberarsi con qualsiasi mezzo di Miloševič, quasi il 20% pensa invece che la Jugoslavia dovrebbe essere isolata completamente, il 17,3 % invece ritiene utile un intervento dell’esercito a terra. Gli eventi di guerra suscitano ovviamente anche molta preoccupazione. Ben il 55,7% ritiene infatti che sia reale il rischio che il conflitto dalla Jugoslavia si allarghi a tutti i paesi vicini. Suklje agli Interni Borut Suklje, professore di filosofia e letterature comparate, esponente libe-raldemocratico, finora segretario generale del governo e già Ministro della cultura è il nuovo Ministro degli Interni sloveno. La sua candidatura ha raccolto in parlamento 55 voti, il che significa che ha avuto anche il gradimento di una dozzina di parlamentari dell’opposizione. Questo ampio consenso-gli sarà u- tile nel guidare un dicastero dove i ministri hanno “resistito” in media appena due anni. Mancano giudici In Slovenia operano 560 giudici, ma attualmente i posti vacanti sono ben 80. Il governo dovrebbe al più presto intervenire con adeguati mezzi finanziari per poter adeguare l’organico alle necessità. É questo l’auspicio manifestato dal presidente della Corte di Cassazione Mitja Deisinger che ha anche sottolineato come il numero delle pratiche giudiziarie irrisolte continui ad aumentare: erano 317 mila alla fine del 1994, 384 mila nel 1995 e già 446 mila alla fine del 1997. Ricostruzione record Entro il mese di giugno dell’anno 2000 verrà portata a termine la ricostruzione dell’Alta valle dell’Isonzo, fortemente danneggiata dal terremoto di Pasqua dell’anno scorso. La previsione ottimistica è del Ministro per l’ambiente e la pianificazione territoriale Pavel Gantar che è competente anche per la ricostruzione postterremoto. Non sarà una cosa da poco, tenuto conto che devono essere risanati o costruiti ex novo oltre 2 mila edifici. Il ministro ha anche riconosciuto che ci sono stati dei ritardi, dovuti soprattutto alla carenza di personale sia tra i progettisti che le imprese di costruzione. TZ j novi matajur Kultura <“,.^1999 j CIVIDALE Sala Società operaia venerdì 9 aprile alle ore 19 Milica Kacin Wohinz Jože Pirjevec Storia degli sloveni in Italia 1866-1998 presentazione del libro e incontro con gli autori Circolo Ivan Trinko V nedeljo revija Primorska poje v Zavarhu Lep koncert v T erski dolini Skupina Temne note iz Pomjana in spodaj Zenski pevski zbor Poljubinj Serata di poesia con Tomasetig Presentato da Michele Obit a S. Pietro al Natisone Nella cornice delle iniziative, tenutesi in tutto il mese di marzo alla Casa dello studente di S. Pietro al Natisone e promosse dalla Lipa, venerdì scorso si è svolto un piacevole incontro con Cesare Toma-setig e la sua poesia, ma anche con la sua visione del mondo. “Topolò e retorica su: Cividale, un festival, la congiunzione E e l’interiezione Ma e qualche sentimento”, questo il titolo del suo libro, è stato presentato da Michele Obit che ha tracciato il percorso di una poesia che si dipana attraverso spazi a noi familiari e dove da una parte c’è Ci-vidale, luogo di un sogno, che potrebbe diventare il centro dell’Europa, non quella della moneta unica, ma quella precedente delle correnti culturali e che anche oggi è piena di fermenti. Dall’altra c’è Topolò, “estremità dimenticata di un mondo che riesce a compiere il miracolo, cioè a diventarne il centro”. Prima di leggere alcuni brani del suo libro Cesare Tomasetig ha spiegato la Cesare Tomasetig struttura del libro, dove Topolò offre lo spunto per una riflessione sulla corsa dell’occidente che si muove su se stesso ed è caratterizzato dal desiderio di dominio, dall’altra un tornare su se stessi, per avere coscienza, capire. Orientarsi verso oriente che è l’aurora può indicare una strada. La seconda parte, dedicata a Cividale è legata ad esperienze personali, al ritomo alle valli ed alle origini. Ma è anche occasione per parlare di Mittelfest, di cui è senz’altro uno dei padri fondatori, punto di incontro e comunicazione tra diverse culture ed espressioni linguistiche. s prve strani Po toplih pozdravnih besedah prof. Viljema Cerna, ki je v domačem dialektu in italijanščini pozdravil v imenu gorske skupnosti Terskih dolin, se je začel koncert. Prvi so nastopili pevci skupine Temne note, ki so se predstavili z izborom pesmi iz bogatega zaklada duhovniške Črnske pesmi, vse v priredbi umentniškega vodje Igorja Markuže. Po vodstvom Branka Jana je nato zapel venCek ljudskih pesmi moški zbor Simen Golja iz Kneže. Za njimi so pred oltar stopile pevke Zenskega zbora Poljubinj, ki pod vodstvom Majde Lužnikove gojijo starejšo domaCo ljudsko pesem. Četrti zbor v programu je bil moški zbor Vesna, ki je zapel pod vodtsvom zborovodje Marija Pavlice in je bil deležen Se posebne pozornosti, saj letos praznuje 50-letnico delovanja. Na koncu je nastopil mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža pri Gorici, ki je pod odličnim vodstvom dirigentke Anastasie Purič dobesedno navdušil številno publiko. Kar je lepo in vredno poudarka, je tudi dejstvo, da po koncertu nastane skoraj vedno pravi “senjam”. Tako je ratalo v Zavarhu, kjer je hitro prišla na dan harmonika in se je zaCel ples. ‘Tri muce ’ razvajene so prišle do Tri razvajene muce so se odločile, da se podajo v širni svet. Ko pa so zapustile svoj dom so spoznale, da je svet poln tudi neljubih presenečenj, zato so se na koncu odločile, da bodo raje ostale doma. Seveda vmes so doživele marsikatero dogodivščino, kot so spoznali tudi malčki dvojezičnega vrtca in o-snovne šole iz Spetra, saj so jim prejšnji Četrtek predstavili ilustrirano zgodbo za otroke “Tri muce”, to je glasbena pravljica Janeza Bitenca, risbe zanjo je pa poskrbela Aleksandra Maraž, vzgojiteljica v enem od goriških otroških vrtcev. Beneški otroci, kot njihovi vrstniki na Goriškem, so prisrčno pravljico doživeli v živi prepovedi učiteljice Barbare Rustja, s katero, kot kaže naša slika, so rade volje sodelovali. Slikanico “Tri muce” sta izdala Kulturni dom iz Gorice in kulturna zadruga Maja s sodelovanjem Zadružnih kreditnih bank iz Doberdoba in Sovodenj ob SoCi. Velik uspeh v Logu pod Mangartom ‘Beneški petrol’ na Bovškem VraCamo se tokrat spet na delovanje našega Beneškega gledališča, ki ga tle par nas pogrešamo že od dneva emigranta. Naši igrauci pa niemajo meru. De so zaigral komedijo Beneški petrol v Ligu smo že pisal. Sada smo vam dužni poviedat, de so jo z velikim uspeham igrali tudi v gledališču v Logu pod Mangartom. Pred številno publiko, ki se je pošteno smejala an zabavala so naši igrauci bili še buj dobri ku po navadi. Zatuo so lahko zadovoljni sami, režiser Marjan Bevk, ki je dielo postavu na oder an Marko Predan, ki je komedijo napisu. Vsaki krat, ko gre v tournee v zadnjih cajtih Beneško gledališče peje za sabo an skupino Beneške korenine. Tak beneški kulturni veCer pa je povsiero-de zlo lepuo sparjet, saj ponuja res nekaj domačega a tudi kvalitetnega. Glih tele dni pa se je Beneško gledališče vpisalo na Festival gledaliških a-materskih skupin, ki bo od 24. junija do 4. julija v Mavhinjah na tržaškem K-rasu. Letos je festival že trecji po varsti an bo tudi za nas tretja udeležba. Parvo lieto sta zaigrala Franco Qualizza an Adriano Ga-riup komedijo “Mož moje žene”. Drugo lieto so pokazale, kaj znajo pa naše igrauke s komedijo Buogi možje. Lietos so se odločili, de ponovno predstavijo u-spešnico lanskega lieta an sicer “Jur zaniCan mož”. Ki reC na koncu? Čestitamo!... an najta pozabit na vaš duom. četrtek, 1. aprila 1999 4 Balkan: naj utihne orožje, dokler je še čas Nepopisna tragedija stotisočev beguncev, izgnanih iz Kosova A Resia solidali con Bovec Mercoledì 10 marzo il sindaco di Resia Luigi Paletti, insieme con gli assessori Nevio Madotto ed Ennio Bortolotti, si è recato a Bovec per donare a quella amministrazione un PC completo di stampante, scanner e relativo software. L’attrezzatura è stata acquistata con i fondi raccolti a favore di quella popolazione colpita dal sisma su i-niziativa dell’amministrazione comunale di Resia. Il sindaco e gli amministratori resia-ni sono stati accolti dal sindaco e dalla responsabile alla ricostruzione che ha, tra l’altro, fatto il punto della ricostruzione che procede con lentezza anche eprchè lo stato interviene solo in parte nelle spese di ricostruzione. Luigia Negro s prve strani Danes je veliko vročega debatiranja o tem, kdo je kriv za letalska bombardiranja Srbije in Kosova. Ni nam dano, da bi razločno videli ozadja vseh interesov, ki se pletejo okrog Balkana, ki je zelo kompleksno in težko rešljivo vprašanje. Vendar so nekatera dejstva dovolj jasna. Srbski predsednik Slobodan Miloševič je s prihodom na oblast pred nekaj več kot desetimi leti postopoma ukinil vse pogoje,, na podlagi katerih so narodi in rebublike skoraj petdeset let živeli v skupni federativni državi. Države zahodne Evrope so dolgo let podcenjevale razraščanje nacionalizma, ob katerem so se izničili pogoji za obstanek v skupni Jugoslaviji. Najprej so se vojaško spopadli Srbi in Hrvati, potem pa se je pred očmi nemočne Evrope in sveta več let odigravala Bosanska tragedija, katere obračun so stotisoči mrtvih, uničena država in desettiso-či beguncev. Vojna v Bosni in Hercegovini se je "zaključila” ob mednarodnem in zlasti ameriškem posredovanju s sporazumom v Daytonu, a vsi vedo, kako je ta mir labilen. Vsi so tudi vedeli, da je Kosovo tisto balkansko žarišče, kjer se lahko znova zanetijo r m > Konferenca prof. Gualtiera Simonettija v petek v Spetru na pobudo “Lipe” Duje trave na naših mizah V programu Spoznajmo Nadišhe doline, ki je biu cieu marec v špietarskem college To parvo je v programu ogled Velike jame, ki je pomemben prazgodovinski kraj v naših dolinah an kar je lepuo, je de puojmo v jamo pod tarCmunsko vas kupe s strokovnjaki Furlanskega speleološkega društva. V nediejo 18. aprila se je trieba zbrati na placu na VartaCi pred deseto uro. Po lepotah an bogastvu narave bomo lahko spoznali še znamenitost tar-Cmunskih grabjarjev, ki so bli štieti po vsieh naših vaseh an dolinah an tudi mimo njih zaki, takuo roCnih an dobrih grabij ku oni jih ni znu obedan runat. Njih dielo nam sami pokažejo, spoznali pa ga bomo tudi skuoze besiede Giovannija Coren, ki je stuoru spoznat posebnosti naše materialne kulture an sveta okuole nas puno domačim an fureštim judem. Tuole sreCanje s Tar-Cmunam parpravja zadruga Lipa iz Spietra, sodi v program Spoznajmo Nadiške doline, ki je biu cieu mie-sac mare v Spietre an so ga muorli odluošt zaradi slabega vremena. TaCmun, ki ga tle par nas poznajo samuo domačini, je v vsem slovenskem prostoru , od Gorice, do Trsta an Ljubljane zelo poznana vas, saj se je pru tu rodiu adan od narbuj slavnih, pomembnih, štietih sinov beneške zemlje: monšinjor Ivan Trinko. Biu je duhovnik, profesor, pesnik in pisatelj, filozof an prevajalec, politik an glasbenik. Tle doma pa ga zaries premalo poznamo. Zatuo je pametna iniciativa kulturnega društva Ivan Trinko, ki je s pomočjo glasbene skupine Gallus Consort pripravilo večletni projekt za osvetliti prav Ljudje v starih cajtih, v preteklosti, sevieda, tudi v naših krajih, so se z veliko težavo preživljali, primanjkovalo je hrane, družine so bile velike. Zatuo so zaceli pobierati duje trave, kopati iz zemlje vsake sort korenin, targati iz dreves poganjke an popke vsieh sort. Narvickrat, malomanj ni-mar sojih priet skuhal, zak glasbeno delo Trinka. Takuo v nediejo ob 16. uri, v dvorani na VartaCi, bosta prof. Pavle Merku an Antonio Qualizza govorila prav na to temo. Ob teli priložnosti bodo predstavili tudi CD, ki ga je posnel Gallus consort. Nakar bodo prvič po vsej verjetnosti odmevale v tarCmunski ci-erkvi note, ki jih je mons. Trinko pisal za Zenske gla-suove v inštitutu Nobile Collegio Dimesse, kejr je biu dolga leta dušni pastir. Najta zamudit tele par-ložnosti. saruovi lahko škodvajo, an so jih jedli. Ankrat so vsi lepuo poznal naš sviet an kar je tle par nas raslo. An njih znanje so v dugih zimskih večerih an med dielom na polju, prenašali na mlade rodove. PoCaso, za razvojem družbe se je tiste z-nanje zgubilo. Sada za vie-det, kaj se more jest an kaj je strupeno, hodimo na konference. An adna pru zanimiva je bla tista, ki jo je imeu v petak zviCer na iniciativo Lipe, v špietarskem college, prof. Guaiti-ero Simonetti. Zbralo se je puno judi, puno je bluo učitelju med njimi an ma-mlomanj vsi so imiel karto an peno v rokah. Parvo rieC, je prof. Simonetti poviedu, je zlo narobe tiste mišlienjje, ki je zelo razširjeno, de vse, kar je v naravi je zadravo an dobro. Ni ries, je jau, ni vse dobro, an tudi vse strupeno ne, trieba je zelja, trave an korenine poznat an videte za kaj se nucajo. Potle, tudi s pomočjo diapozitivov nas je Simonetti pelju v sviet flore naših dolin, an nam poviedu puno zanimivosti an tud receptov, ku recimo, de popki od modaca^Ce jih poberemo priet ko se odprejo, jih denemo pod pez an osolimo, imajo glih tak okus ku kaperi. Sandra Borghese z drugimi nagrajenk ami; na varhu pa ko' prejema nje priznanje rala iz srednjeveške zgodovine in Erika BuzeCan, ki je napisala diplomsko delo na ekonomsko temo in sicer o vlaganjih mednarodnih podjetij v Sloveniji. Nagrajevanje je bilo v sredo prejšnjega tedna v Trstu in na njem so Člani komisije zelo pozitivno ocenili kvaliteto predstavljenih del. IMPORT ■ EXPORT ■ RAPPRESENTANZE UVOD - IZVOD M S. P. A. Sedež: 34135 TRST - Scala Belvedere 1 Tel. 040/43713 - 43714-411826 Telefax 040/43073 TRST GORICA VIDEM 411827 Filiali: 34170 GORICA Tel. e telefax 0481/535855 33100 VIDEM - Ulica Roma 36 Tel. 0432/502424 - Telefax 0432/503780 DOMENIŠ Ogni grappa é un piccolo mondo Premiata Distilleria Agricola cav. Domeniš E. & Figli 33043 Cividale del Friuli (Ud) - Tel. 0432/731023 Fax 701153 dra Borghese iz beneške občine Sv. Lenart za diplomsko delo o Dvojezični šoli v Spetru torej za disertacijo, kateri smo na našem Časopisu posvetili svoj Cas precej prostora, Mirta Cok, ki je diplomi- V nediejo 18. aprila bo v Sauodnji, na te gorenjim koncu kamuna, pravi kulturni praznik. Iniciativa je od zadruge Lipa iz Špietra an kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada, ki nam ponujajo puno zanimivih, nena- vadnih an kvalitetnih stvari, takih ki so parmierne za vsakega. Zadost bo odpriet oCi, uha an ... sarce an bomo imeli parložnost buj podrobno spoznati naravno an kulturno bogastvo telega kraja. Velika jama Lep dosežek za Sandro Borghese, ki je prejšnji teden prejela priznanje Sklada France TonCiC. Frane TonCiC je bil ugleden, spoštovan tržaški pravnik in javni delavec. Po njem nosi ime tudi sklad iz katerega vsako leto Črpajo srestva za nagrajevanje disertacij s področja humanističnih ved in z drugih znanstvenih področij. Očiten namen sklada pa je spodbuditi raziskovalno delo med mladimi Slovenci, obenem pa opozarjati javnost na pomen znanstvene ustvarjalnosti. Letos je komisija Sklada Frane TonCiC, ki ji predseduje prof. Marko Kravos, z njo pa je s strokovnimi ocenami sodelovalo še kakih dvajset ek- spertov, podelila eno nagrado in tri priznanja. Nagrado je prejela Matejka GrgiC, ki je na tržaški filozofski fakulteti diplomirala s študijo iz semiotike. Prizanja Sklada Frane TonCiC so prejele pa San- Četrtek, 1. aprila 1999 ”Eno je prejel leta 1913 moj stric Ivan Gujon, kaplan v Stoblanku, ob priliki kmetijske razstave v Čedadu. Tedanji poslanec Le-icht, ki je bil predsednik žirije in baje framazon, ni mogel požreti, da bi nagrado dobil duhovnik in je ukazal revizijo natečaja. Pa ni nic pomagalo, spet je zmagal stric.“ Druga medalja je bila garibaldinska zvezda, s katero je monsi-njorja odlikovalo državno vodstvo VZPI-ANPI, za sodelovanje v odporniškem gibanju. Župnik pa je ob tem prejel še priznanje OF, SKGZ in državno odlikovanje predsednika Slovenije KuCana. Tako smo z gospodom Gujonom na mah sredi pogovora, ki se sproščeno pomika od zgodovinskih dogodkov do aktualnosti in tudi Cisto vsakdanjih stvari. Tako je možno ugotoviti, da gospod Gujon pri devetdesetih pridno kmetuje in mu po paradižnik, krompir ter še kakšno zelenjavo ni treba v trgovino. DaleC od tega, da bi to bilo njegovo edino opravilo, kajti še vedno mašuje vsako nedeljo v treh cerkvah: v vaseh Matajur, Strmica in Gorenji Bar-nas. 'Tako se je v Bamas po 50 letih spet vrnila slovenščina v cerkev. Pred menoj so tam namreC maševali samo italijansko". Gospod Gujon je med drugim znan po tem, da je dosledno, povsod in vselej maševal v slovenskem jeziku, tudi v Casu najhujšega fašističnega zatiranja. "Novo mašo sem imel julija leta 1933 in tedaj je imel gospod Anton BankiC zadnjo uradno pridigo v slovenščini. Ze avgusta je fašizem slovenščino prepovedal". Matajurski župnik praznuje danes svojo devetdesetletnico Gujon, dobri pastir in voditelj svojih ljudi Sneg je že vidno kopnel na pobočjih Matajurja, ko sva se z Viljemom Cernom te dni odpravila v BjaCe, na obisk k monsinjorju Pasquale-ju Gujonu. Se do vCeraj ledeno nadiško sapo je zamenjal lahkoten vetrič, znanilec prijaznejših pomladnih dni. Zarožljal je kjuč v vratiR in prikazala se je drobna, nasmejana gospodova postava: "Včasih nisem zaklepal, zanesel sem se, pa so me pred kratkim okradli", pove gospod Gujon, ki mu je še zlasti žal za dve odlikovanji. "Sto knjigo hočem razpihati žerjavico pod pepelom" je ob izidu napisal leta 1974. Spodaj molitvenik, ki ga je izdal pri Domu leta 1989 PASQUALE C3UIOIM LA GENTE DELLE VALLI DEL NATISONE po slovensko. V bitki z nemško patruljo je na Matajurju padlo 34 partizanov, o katerih mi je uspelo dobiti podatke in jih Človeško pokopati". Župnik ima stvaren pogled na današnje razmere v Benečiji: "NekoC so bili večinoma stari Cedarmaci za obstanek slovenstva v Benečiji. Ob njih pa še nekateri pogumni ljudje, kot na-primer Doric Predan. V vasi je bil duhovnik vse, skrbel je za duše, fizično delal in pomagal ljudem pri najrazličnejših opravilih. Tudi papirje jim je pomagal urejevati ali potni list, Ce je bi- Msgr. Gujon s predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom orožje. O takih dogodkih govori z ironijo in smeje še dodaja: "Ce preveč misliš na take stvari, ti utegne še priti Cir na želodcu, jaz pa sem bil vedno zdrav. Niti ene ure nisem zaradi bolezni prebil v postelji, nikoli". Z Viljemom sva sedela že nekaj Casa v Gujonovem domu, kjer ni nobenega ogrevanja in kljub dobremu kozarčku mi je zaCel mraz po malem prodirati pod kožo. Pred drobno župnikovo postavo sem se poCutil kot nebogljena mestna uš, obenem pa mi je postalo jasneje, kje je po devetih dese- tletjih skrivnost njegove neverjetne svežine. Sicer pa tudi njegovo pero ne miruje. Znana so njegova pogosta pisma in Članki, objavljeni v videmskem tedniku la Vita Cattolica in drugih Časopisih. Vse te prispevke odlikuje jasna in odloCna beseda. Tako kot je jasno zapisana tudi v Gujonovi knjigi ”La gente delle valli", ki je utemeljeno kritična do vseh tistih, ki so poskušali Benečijo in njene ljudi moralno in materialno zlomiti. Knjiga pa je predvsem bodrilo in napotilo dobrega pastirja svojim ljudem: naj bodo ponosni na svoj slovenski jezik in svojo kulturo. Cas obiska pri prijaznem monsinjorju se je prekmalu iztekel. S Cernom sva se poslovila in na dvorišču pri vodnjaku komentirala drog z italijansko zastavo. Na videz je tam brez pravega razloga. Kdove, Ce ni tudi to le za "dišpet" doslednemu župniku, ki je morda še komu trn v peti. V stranski lopi sva si ogledala "Sulky", malo avtomobilsko spako, s katero hodi gospod Gujon redno maševat v svoje hribe, tudi potem, ko mu pred leti niso veC obnovili vozniškega dovoljenja. Pa se župnik niti pred to oviro ni ustavil, tako kot pred toliko drugimi. Danes ima monsinjor Pasquale Gujon devetdeset let (in to ni prvoaprilska šala). Na preizkušeni beneški ledini, ki jo še danes obdeluje vedro in vztrajno, rase mnogo sveže obetajočih poganjkov. Da bi to zmogel še mnogo let, bister, duhovit, Cii in zdrav, takšen kakršnega poznamo! Vse najboljše, gospod Gujon! Dušan Udovič NASE DOMAČE BENEŠKE MOLITVE PROFESSIONNEL !W 1 Acconciature RICCI & CA di Marinig Viviana Cividale del Friuli Via Silvio Pellico 3 - Tel. 0432/700935 Pa se prepoved gospoda Gujona ni in ni mogla prijeti: "Sel sem za kaplana v Mažerole. Tam so bili ljudje na slabem glasu, Ceš, da so pijanci in razbojniki, a ko sem jih spoznal, so bili to najboljši ljudje tega sveta. ZaCel sem pridigo po italijansko, a so rekli, da nic ne razumejo in tako sem zaCel po slovensko, kar delam še danes". Župnik daje razumeti, da s slovenščino v cerkvah ni vse tako v redu, kot se včasih misli. Ustrahovanja so bila po njegovi oceni pod fašizmom celo nekoliko smešna, mnogo huje pa je bilo po vojni, ki so po Benečiji rovarili tajne organizacije in trikoloristi. Njega so imeli na piki tudi zaradi medvojnega sodelovanja s partizani. "Bil sem blagajnik Osvobodilne fronte, pa še blagajne nisem imel, saj je bilo pogosto težko sploh priti do kakšne hrane in pijače. Slovenski partizani pa so bili lepo sprejeti, ko so prišli. Ljudje so se bali, da bo to ne vem kakšna propaganda, potem pa so partizani vsi-prišli k maši in peli Solidarnost ljudi z župnikom ob aferi orožja v matajurski cerkvi lo treba. Danes je drugaCe. Stvari so šle naprej in je mnogo mladih ljudi zavednih in kulturno angažiranih, jasno se reCe, da smo po dolinah Slovenci in ne Italijani. Toda vasi se izpra-znjujejo in bati se je, da ne bo veC ljudi". Gospod Gujon glede mnogih šikan, ki jih je bil deležen s strani nacionalistov ne dramatizira, enostavno jih klice "dišpete". Tako so mu zadnji dišpet naredili pred par leti s podlo anonimno ovadbo, Ceš da je v matajurski cerkvi skrito \ m v m FIliPÌQjOU augura Buona Pasqua FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINjSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE ČEDAD Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018 Aktualno É sulle tracce di Erwin Rommel, ma anche di una storia che ha scalfito questa terra e la memoria di chi vi ha abitato, che si dipana il percorso del progetto di recupero delle tracce della Prima guerra mondiale lungo il crinale del monte Kolovrat, a cavallo del confine tra Italia e Slovenia, fino al santuario di Castelmonte. Sono i luoghi dove maggiormente si indirizzarono, nel 1917, gli sforzi di sfondamento, da parte tedesca, della linea difensiva italiana, sforzi che sfociarono nella famosa ritirata di Caporetto. Rommel, il futuro braccio destro di Hitler, allora semplice sottotenente dell’esercito tedesco, fu u-no dei protagonisti di quelle vicende, che riportò - con testi ma anche con accurati disegni - anche in un suo diario, poi pubblicato in un volume disponibile per il momento solo in lingua slovena. Il libro si intitola “Preboj pri Tolminu 1917” ed è stato pubblicato dal Kobariški muzej. Proprio il museo di Caporetto, che sta iniziando a creare una serie di percorsi nei luoghi della guerra sul versante sloveno, potrebbe diventare un partner ideale per lanciare questa proposta. A realizzare il progetto di rivalutazione di quei luoghi è l’architetto Renzo Rudi, di Liessa, a cui la Comunità montana delle Valli del Natisone ha affidato l’incarico dopo aver ricevuto, in base alla proposta formulata dall’ente, un finanziamento di 491 milioni dall’Unione europea tramite il programma Interreg II. “Il problema che ho dovuto affrontare, tenuto conto dei tempi stretti che mi hanno dato per redigere il progetto - spiega Rudi - è stato quello di conoscere i luoghi, percorrere i passaggi, le fortificazioni, capire cos’era rimasto di quanto era stato realizzato all’epoca. Ho fatto un sopralluogo, quindi mi sono posto il problema di che cosa fare. La scelta è stata quella di limitare al massimo gli interventi nuovi, le simulazioni che potrebbero dare al progetto un aspetto folkloristi-co”. “Ho pensato fosse più sensato recuperare i manufatti già esistenti prestando attenzione a ciò che è rimasto, senza stravolgimenti. Sono state poi individuate tre aree, quella del Kolovrat, il tratto So-larje-Clabuzzaro ed il cri-i)t\l$ da Prapotnizza verso Scale. Infine c’era la questione del riutilizzo dell’ex scuola di Tribil superiore”. Kolovrat “É una zona caratterizzata da poca vegetazione, e quella poca è nata proprio nelle trincee. Ci sono poi, lungo il crinale, i cippi che delimitano il confine. Ho quindi pensato ad un sentiero che, per evocare la Grande guerra, sia segnato da cippi formati da due tronchi di legno, abbinati e legati con quattro lame di ferro incrociate, che dovrebbero evocare il discorso della duplicità, dei due versanti. Sul piano del percorso sono previste delle lastre di pietra piasentina in cui sono incisi brani poetici che si riferiscono alla Prima guerra mondiale, ma in termini di umanità piuttosto che glorificazione. Il sentiero, lungo il quale si possono vedere le trincee recuperate, forma un circuito di circa due chilometri e mezzo da percorrere ovviaifiente a piedi”. Solarje-Clabuzzaro “Cambia il paesaggio, caratterizzato da punti di avvistamento. C’è anche una galleria di passaggio da un crinale all’altro. Gli interventi sono minimi, si utilizza la strada che esiste già”. Prapotnizza-Scale “Verso la valle dello Judrio c’è una trincea scavata nella roccia, in più e-sistono, ancora più accentuate, delle caverne passanti, u,na poco sotto la chiesa di S. Volfango. Presso questa chiesa e quella di S. Nicolò sono previsti dei luoghi di ristoro e di sosta per le automobili”. L’ex scuola di Tribil “Lì ho previsto uno spazio per l’informazione turistica ed uno per quella multimediale. Attraverso un computer si potrà accedere, attraverso un cdrom, alle notizie sul luogo e sulla sua storia”. “Un’idea, la cui realizzazione dipenderà dalla disponibilità finanziaria, è quella di creare un centro di slavistica che raccolga documenti e che possa essere collegato, in via telematica, con altre biblioteche. Lungo un corridoio è previsto uno spazio espositivo sulla civiltà contadina. Una sala più grande potrà diventare luogo per mostre temporanee e conferenze”. Informazioni al turista “Si prevede l’utilizzo di cd-rom che diano al turista informazioni generali sulla guerra e specifiche sui luoghi che si appresterà a scoprire”. “Il progetto è sperimentale, interessante perché rende il turista autonomo rispetto alle proposte, con la possibilità di selezionare i vari argomenti sul cdrom. Quest’ultimo sarà dato in prestito al turista assieme ad un lettore”. I tempi di realizzazione “Entro quest’anno i lavori dovrebbero venire dati in appalto, quindi ci vorranno circa sei mesi di lavoro. Per l’estate del Duemila penso che il progetto possa diventare realtà”. Michele Obit Le linee guida del progetto di Renzo Rudi finanziato dall’lnterreg 11 Sul crinale del Kolovrat, quasi a spasso nel tempo Alcuni resti delle fortificazioni e delle gallerie realizzate durante la Prima guerra mondiale sul Kolovrat Al Buonacquisto trovi ) articoli di casalinghi, l||Larticoli da regalo, iccoli elettrodomestici i GIRMI BUONA000*10 • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 Kronaka “Sharmila, dal primo momento che ci ha visti, si è subito attaccata a noi, aveva bisogno di noi. Con lei è stato facilissimo... Shonda, Shonda è stata un uragano dal primo momento, già in aeroporto, appena arrivata. Mi ha abbracciata, ma non aveva nessun problema ad andare da tutti e con tutti... anche qui a casa... abbiamo dovuto faticare non poco per farle capire che ora viveva in una famiglia, che aveva una mamma ed un papà.” Quello che lei desiderava, perchè Shonda lo ha detto a Teresa che in India piangeva tantissimo perchè voleva una mamma ed un papà. Aveva solo due anni. Ora ne ha quattro. Quattro anni di vivacità, di gioia incontenibile, di voglia di giocare, di ridere... è tutta un movimento, e Sharmila la segue proprio come fanno tutte le sorelle maggiori. “Shonda è una bambina che non ha paura di niente, è molto decisa e sicura... ma Sharmila ugualmente la segue come un’ ombra, la protegge, la difende... Quando mi dicono che siamo bravi, che siamo coraggiosi io rispondo che era destino così, era destino che queste due bambine nascessero, era destino che dall’India venissero qui, nella nostra famiglia”, dice ancora Teresa. “Sono state davvero fortunate ad avere trovato voi” diciamo noi. “No” risponde Giu-seppe“siamo stati fortunati noi ad aver trovato Sharmila e Shonda”. Saremmo stati ancora ore ed ore da Giuseppe e Teresa, da Shonda e Sharmila, perchè in quella casa si sta davvero tanto bene ... e poi, Sharmila con quel visino dolcissimo, e Shonda con quella vivacità incredibile! Sì, sono stati proprio fortunati ad incontrarsi tutti e quattro. (d) Una sorellina per Sharmila In casa di Teresa e Giuseppe c è anche Shonda un grande dono d’amore, adottarne due... “Niente di speciale, noi avevamo da sempre deciso di avere due figli e due figli abbiamo”, dicono Teresa e Giuseppe. “A dire il vero, Teresa aveva pensato anche al ter- zo, a me andava bene.... ma Shonda è vivacissima, lei fa per due, per tre bambini!” aggiunge sorridendo Giuseppe. E Shonda è davvero vivacissima, come i suoi occhi nerissimi. E Sharmila? Sharmila, una bambina dolcissima e tranquillissima, è molto contenta di questa sorellina. Quando Teresa e Giuseppe avevano deciso che era arrivato il momento di avere un secondo figlio, non avevano pensato al maschietto o alla femminuccia, per loro non c’erano preferenze, e’ stata Sharmila a chiedere una sorellina, e così è stato. Era il Natale del 1992 quando abbiamo scritto di Sharmila, una bella bambina che da Calcutta in India, è venuta qui da noi perchè qui aveva trovato una mamma ed un papà pronti a darle tutto quell’amore a cui ogni bambino ha diritto. Col sorriso di Sharmila, che allora aveva un anno e mezzo, avevamo quella volta augurato un felice Natale a tutti i nostri lettori. E quest’anno vi facciamo gii auguri di Pasqua sempre con il dolce sorriso di Sharmila, ma questa volta non è sola. Con lei c’è anche Shonda? un’altra bambina arrivata qui da noi da Calcutta, perchè anche lei ha avuto la fortuna di trovare qui una mamma ed un papà pronti a darle tanto amore. Quella mamma e quel papà sono gli stessi che sette anni fa hanno accolto nella loro famiglia Sharmila. Se vi possiamo scrivere questa favola, che poi è anche una bella realtà, è grazie a Teresa Rudi e Giuseppe Bianchi di Clodig. Adottare un bambino è Liessa, paese dove ora vivono Shonda e Sharmila, le due bambine di Teresa e Giuseppe Roma: premiato il gesto coraggioso dei tre poliziotti Mentre non c’è ancora nessuna ipotesi certa, da parte degli inquirenti, su quali possano essere i responsabili della bomba e-splosa ad Udine il 23 dicembre scorso, un momento commovente e significa- tivo si è vissuto giovedì 25 marzo a Roma. Nella capitale il presidente della Repubblica Scalfaro ha consegnato ai familiari dei tre agenti di Polizia uccisi nell’attentato una medaglia d’oro al vaio- Tot° x r Stampa A.P.S. in 30 minuti 20 X 30 immediato f 11 LUI Borgo di Ponte 4, CIVIDALE, tel. 0432/701216 re civile. A riceverla per A-driano Ruttar, originario di Clabuzzaro (Drenchia) dove vive la madre, è stato il figlio Andrea (nella foto con Scalfaro). Nella motivazione si ricorda tra l’altro come Ruttar, giunto sul luogo dove era scattato l’allarme “con pronta determinazione rimaneva a presidiare la zona per salvaguardare l’incolumità di eventuali passanti”, atto che gli è stato fatale. Medaglie d’oro sono state appuntate anche sul petto di Ermes Gragnolino, pattuglia, Carlo Alberto padre di Paolo, e della ma- Bianco, ha ricevuto da dre di Giuseppe Zanier. Scalfaro una medaglia L’unico superstite della d’argento al valor civile. CONFEZIONI KONFEKCIJE Ridussi * abbigliamento * tessuti * arredamento * pellicceria * sport CIVIDALE - ČEDAD Piazza Picco Tal. 0432/730051 Od donas par Cedrone plavajo spet debele ribe! Donas, četartak 1. aprila, bo od 18. ure napri v Cedronu inauguracjon nove peSkerije “Par Vodopivcu”. Na otvoritvi se zberejo vsi nasi poglavarji, ki na zamude parloznost se pokazat, posebno seda, ki se bližajo volitve. Blizu peSkerije je tudi alevament, kjer jo veselo plavajo vsake sort ribe, majhane an velike, predvsem postrvi (trote). Gaspodarji so zaries veseli, de končno so mogli spet odpriet peskerijo, potlè ki poplava lieta 1990 jim je bla vse podar-Ia an odnesla. Sevieda, za tuole se muorejo zahvalit vsiem tistim, ki so jim parskočil na pomuoč. Stringher gioielli Via Manzoni 11/13 CIVIDALE DEL FRIULI Tel. Fax 0432/731168 Giovanin hode dielat dol po Afrik an pride daniu po riedko, dvakrat al trikrat na lieto, četudi ga čaka njega mlada Zena Milica. Zadnji krat, ki je biu parSu damu je bluo za Novo lieto, pa sej’ biu ustavu samuo malo dni, ker njega žena Milica mu nie dala meru potlè, ki je zaviedela, de dol po Afriki ima puno tistih čarnih mladih žen. - A vieS, ka’ ti povi-em - mu je jala priet, ku se j’ pobrau nazaj v Afriko - če mi muoreS roge runat, jih začnem runat tudi ist tebe an kadar se vameS damu, borna videla duo od nas dvieh jih bo naredil vič! - Ben nu, nardima pa takuo - je odguoriu Giovanin - za me gre pru. Kuo borna pa viedela duo bo naredu vič rogi? VieS ki? Za vsaki ruog loZema 'no zamo rajza tu ’no skudielco an kadar pridem nazaj damu, jih zaStiejema. Tele dni Giovanin se j’ parkazu za velikonočne praznike čin subit se je pohvalu z ženo Milico, kajsno puno skudielco zami rajza je pamesti dol z Afrike! Vesu jih je na mizo an začeu Stiet: adan, dva... šestantride-set! - Seda vesujih pa ti toje - je jau ponosno njega Zeni. Milica je obamila na mizo nje Skudielo an začela Stiet: adan, dva, tri, Stier, pet, sest, sedam! - Al si videla?! - seji je posmejau Giovanin -ka’ si tiela reč, de mi narediš vič rogi, ku ist tebe? Ist Sestantrideset an ti pa samuo sedam! - Oh ja - seje zarezala Milica - mene jih je ostalo samuo sedam zami, pa sem skuhala Ze tri rižote!!! Tiste lepe hišce za Na viem, ka’ mislijo ti druz, pa ist an tisti parjate-lje, puobje an čeče an odrasle judi, ki jih iman buj rad an blizu sebe, darZmo, de tiste lobijce, tiste hišce, ki so na srienjskem zazidal za koriero čakat, so pru lepe an pametno narete. Lohne kajšan je pruot tem, de je kamun stuoru zazidat take drage čakalnice, češ, de se je moglo druge buj dobar kup parpejat guon dol s planje, Ze narete an parpravjene; tajšne, za reč, ku tiste, ki jih imajo dol po Skrutovim al tam v Spietre. Buog var, jim ist odguarjam, ka’ nie že za-dost gard sviet, de bi muor- li Se tu tisto plastično - že-liezno sramoto gledat, kuo arjavi? Potle Se drugo rieč, Se buj riesno: mimo tega, de se troštam kuk’ mislim, de reči so ble pošteno zgliha-ne s sudmi an s placilan, Kamuni sa’ storijo pru dajat dielo domačim zidarjem an maringonam namest klicat od zuna velike laške al druge “impreže” na našo beneško zemjo. Tuoi je za nas potriebno, dielo naših judi na naši ze-mji pred vsem! Tala je ta parva duZnuost za vse naše beneSko-slovienske poglavarje, naj so pač čarni, bieli al ardeci an še plavi al ze- jih prave... “Tela je moja sestrica Elisa” Na stuojta mislit, de tisto ki varjem je ’na bambola, ki sta mi jo mama an tata Senkala. Je moja sestrica Elisa! Se je rodila 12. februarja lietos v Palmanovi an seda, dokjer je takuo minena jo pru zvestuo varjem, kar bo velika... če me bo bugala, bo dobrò, an čene... pa fliskice dol po ričici! Za Sigurno jo bom nimar imiela puno puno rada an zak sam jo pru puno liet Zeliela an čakala. Pomislita, na 15. maja dopunem Ze osam liet! Ja, če mama an tata željo mi Senkat še adno čičico al pa bratraca, naj na čakajo tarkaj liet. Naj pohite!” Smo Sigurni, de kar Loretta Vogrig an Pio Chiabai - Uogrinken, obadva iz Velikega Garmikà preberejo tele besiede, ki jih je napisala njih parva čičica Vanessa, bojo zlo veseli an bojo gledal uslišat Zeljo njih čičice, kene?! Sestricam Zelmo vse narbuojše, Pikicju an Lo-retti čestitamo za njih lepe čičice. “Mi smo navuodi Berta Uagratih!” Alberto'Qualizza - Berto Uagratih iz Police, ki Živi v Priešnjem, nam je biu pošju fotografije, ki so nam ga kazali, kar je Su v Afriko, pa tudi kar je dielu v Belgiji. Tekrat nam je pisu, kakuo je bluo lepuo dol po Afriki an kakuo je bluo nomalo manj lepuo, kar je dielu v mini. Pisu je, kakuo jo gjuolda seda, ki je zaslužil penzjon. Samuo ’no rieč se je pozabu napisat an pokazat: kakuo je liepa njega družina, ki pa vam jo storemo spoznat tele- krat. Na fotografiji so na če-pami roki hči Albina z Angelo, ki ima tri lieta. Tu sred je Franca, an blizu nje je pa Giovanni s sinam Mattejam, ki bo imeu tri lieta. Ce Matteo bi ne imeu čuča tu ustah bi jau: “Nono, kaj si se pozabu na nas?!” Družina od Berta pravi še: “An pozdrav vsiem, ki nas poznajo!” Tempo fa Alberto Qualizza di Polizza, che vive a Purges-simo ci aveva mandato delle foto del suo viaggio in Africa, ma anche di lui al lavoro in miniera in Belgio. Ci aveva scritto tanto cose interessanti ma... si era dimenticato di farci sapere che bella famiglia ha! E noi ve la presentiamo adesso! A sinistra c'è la figlia Albina con la piccola Angela, poi c'è Franca e infine Giovanni con il piccolo Matteo che, se non avesse il ciuccio in bocca direbbe: “Nonno, mica ti sei dimenticato di noi?” La famiglia di Berto coglie l'occasione per salutare tutti quelli che li conosco-nono. čakat koriero v Sriednjem leni, če čjeta, gor na varh; imamo dost tujih judi, ki tle tod Ze od nimar mojstrujejo an kuazavajo an nam samuo po talijansko guorjo. Dost tujih judi na kamu-nah, kuešturah, preturah, kaZermah; dost miedihu, avokatu, inzenierju, politiku an burokratu pred kerim se muormo pokleknit le v drugim jeziku, ki nie slovi-enski, ki nie naš. Se gaspuodi, duhovniki, munje an manihi nam na vic po sloviensko pridgajo ta po naših cierkvah an la- ško vodo muormo Ze pit; niti od telefona an od letri-ka nieso naš an malo naših judi jih spejava po naših vaseh. Naše cieste kopajo an šfaltavajo le drugi an kamnolome (kave) an tovarne (fabrike) al cimentove, strašnuo garde britofe par-našajo tle h nam, še ankrat judi od zuna, ki pa seviede takuo pošteno služijo njih kruh... Tentega midruz ho-dmo vsak dan se prašit dol po Manzane al pa dol po Vidne se kazat kaki pridni Talijani smo ratal... Naša besieda pa umiera. Zgubja-va se vič ku 12. stuolietna kultura an usihajo zadnje zdave kornine naših dolin: an Suola,,čega j’? četrtek, 1. aprila 1999 Angela an Matteo pozdraviajo vse tiste, ki [ih poznajo An priet ku kajšan me klofne na šobe povien, de tele nie fašistični nacionalizem al vierski integralizem ampa samuo jok, gorka su-zica zadnjega mojkana Benečije... bum! Ne samuo adan, pa dva klafuta san uriedan. Tri takih liepih hišic al lobije, čakalnic za koriero san vidu. Parva gu Varh, druga gu Preseriji, treeja pa ta par Cernečjah, na vien al so narete an drugod. Troštan pa se, de s caj-tan bojo tu vsaki srienjski vasi zazidane, kjer še jih nie al pa, kjer te stare an garde Ze arjave. Ankul nie prepozno pametne diela začet, čeglih vsi vemo, ka’ jih je še buj potriebnih na svie-te. Barčanj 10 novi matajur četrtek, 1. aprila 1999 Minimatajur La regione adriatica nella prima età del ferro fu caratterizzata dalla presenza della civiltà veneta. Più estesamente essa formava una propria unità culturale dai colli Euganei all’Ison-zo ed alle Alpi orientali, in cui emergevano alcuni gruppi locali. Il gruppo culturale dell’Isonzo - Natisone presentava così i caratteri generali della civiltà venetir ca, insieme a quelli più particolari del gruppo di Santa Lucia. Per estensione geografica e per durata la civiltà venetica fu in Italia la più consistente e compatta, insieme alla civiltà etrusca; quest’ultima tuttavia fu sconvolta dalle invasioni galliche, che invece rispettarono il territorio dei Veneti di Este. Anche in carenza di dettagliate fonti scritte, l’archeologia ha reso possibile una ricostruzione della vita e della cultura della prima età del ferro. Ad eccezione delle poche citate, il gruppo culturale di Santa Lucia non presenta testimonianze di iscrizioni, mentre esiste invece un consistente ‘corpus’ epigrafico che fa diretto riferimento alla cultura di Este. Non siamo dunque in possesso di racconti, cronache o altri testi, ma ugualmente possiamo trarre molte informazioni sulla vita dei venetici della Valle dell’Isonzo e del Natisone: le tracce di abita- Considerazioni generali sull’antica età del ferro nella regione adriatica - 56 Modelli di pensiero della civiltà venetica zioni di Most na Soci, le necropoli con migliaia di oggetti di artigianato di ceramica, bronzo e ferro, le situle figurate; frammenti di una situla, simile a quella di VaCe (che ho descritto), furono raccolti dal Marchesetti a Caporetto. E una apparente contraddizione che proprio le necropoli siano la testimonianza più eloquente della vita, della società e del pensiero delle comunità insediate lungo l’Isonzo. L’assenza di armi nei corredi fa pensare che questi uomini prediligessero la vita pacifica, come persone dedite alle attività quotidiane, allevamenti, agricoltura, caccia e pesca, artigianato. La documentazione iconografica consente di ricostruire anche alcuni aspetti più quotidiani, come mostra l’abbigliamento femminile, che appare fine e addirittura ricercato: lunghe tuniche e tunichette corte, strette ai fianchi con alte cinture a disegni incisi o a sbalzo, confezionate in stoffe di lino e di lana a colori, ornate di bottoncini o piastrine e con perlette di bronzo o vetro, e fibule di forme svariate, con intarsi di osso, vetro ed ambra. Oltre alle situle - il cui stile accomuna l’area dell’insediamento venetico - abbiamo riscontri della cultura materiale nell’abbigliamento femminile di E-ste, che vediamo nelle piccole statuette votive di bronzo (veste sotto il ginocchio con scialle o faz- Anagram (7,6) (Guidaci NEBEŠKA REBULA Je vozila kostanj po Laškim! VnHHfta VNS3NH9 :a31!S3R zoletto annodato sul capo) e, più dettagliate, alcune lamine incise: lunghe vesti svasate con grembiali a quadri, stretti in vita da u-na alta cintura a disegni di losanghe sul davanti; ai piedi stivali dall’orlo floscio rivoltato e un lungo scialle a quadri calato sulla schiena. Un’altra statuetta votiva mostra la veste, la cintura a losanga e gli stivali dello stesso modello, abbondanti monili: braccialetti sulle braccia, grandi collane attorno al collo e sul petto. Anche nelle stele, già esaminate per le iscrizioni, abbiamo spunti sui modelli ed i costumi dei Veneti di Este. Neppure gli ornamenti di Santa Lucia mancano di eleganza e bellezza: orec- Statuetta e lamina di bronzo con figure femminili e particolari di abbigliamento (Museo Nazionale Atestino, Este) chini, cerchietti di bronzo e di ferro cilindrici o laminari, lisci, costati, a nodi, per le dita, le braccia e le caviglie; collane di ambra, vetro e oro a cingere il collo delle signore; eleganti forcine e lunghi spilloni a capocchia decorata, «rifulgono fra le chiome delle a-bitatrici de’ castellieri o allacciano le loro vesti» (Marchesetti). Anche nelle case si tenevano oggetti di buon gusto: vasi di bronzo e argilla decorati, graziose situle con ornato a sbalzo, a decorazioni geometriche, a cordoncini, punteggiature, cerchietti, uccellini. Ad Este le idee religiose sono espresse nei santuari a cui convenivano i devoti recando doni votivi, statuine, targhette, spilloni, stili, eccetera, recanti iscrizioni incise. La stessa scrittura appartiene alla devozione religiosa, come la cura della salute del corpo. Nel gruppo di Santa Lucia non sono stati scoperti resti di templi o santuari religiosi, e i riti - non documentati -dovevano forse svolgersi in luoghi appartati come i boschetti sacri. Non sono stati individuati oggetti riferibili a qualche culto, se non - forse - disegni simbolici con motivi ornamentali come cerchi concentrici, croci e svastiche solari, animali particolari, serpentelli, e soprattutto uccelli. Indubbi riscontri della proiezione dell’uomo nella vita ultraterrena e del pensiero religioso sono invece evidenti nelle necropoli, nelle quali si ‘leggono’ le cure per i morti: l’annientamento del corpo nel rogo funebre era l’aspetto principale di, una concezione spirituale, ma è necessario osservare che il rito dell’incinerazione ebbe u-na diffusione così ampia che rispondeva ad interpretazioni diverse, da rivedere - come la fede nelle divinità - anche alla luce del mondo classico. (Archeologia, 56) Paolo Petricig A. Ruta Serafini - La documentazione figurata del costume veneto, Tesori della via Postumia - Electa 1998 Beneške križanke (Guidac) Horizontal Vodoravno I - Sumi pod zluodjovim muoste. 6 - Luštna vasCica nad Sriednjem. II - Se jih klade tu gubance. 12 -... je imiela židane hlaCe. 13 - Gilé je zgubiu... konac. 14 - Znani slovanski ples. 15 - Je spejala puno kostanja po Laškim. 17 - Avto od Fiat. 18 - Karamela, ki smo jo klicali “žajfica”. 20 - Je napravu barko za “vesoljni potop”. 22 - Sesta glasbena nota. 23 - Takuo Musolin je klicu “Anhovo”. 25 - Zagreb na kratkim. 26 - Ulcera... v Kobaride. 27 - Živi v Moskvi. 28 - Otok v Irskem muorju. 29 - Sauodenjska Pro loco. 31 - Carla... znana pevka v Sanremu. 32 -... Force v Aviane. 33 - Italija, NemCija, Avstrija. 34 - Ga uzdigava famoštar par maš. 35 - Zguodnja zvezda. 37 - VasCica, kjer je meja za iti v Kobarid. 38 - Po navadi pride poljete. 39 - Je na varsti na Liesah an v Sanremu. 41 - Atu se daje poljubček otruocem. 43 - VasCica pred Zamirjam. 44 - ZaCetek... pijancu. 45 - Zensko ime, žnidarca par Hlodcje. 46 - Nie suh. 47 - Piano Insediamenti Produttivi. 48 - Nomalo... cikorije. 49 - Se ga da prasetu... al pa rata strah! 50 - Se kadi uon z vriele uode. 51 - Takuo klice Bossi adnega siciljana. 52 - Tu anj se klade senuo an listje. 53 - Miesto naše pokrajine. 54 - More bit Nediška al ReCanska. Vertikal Navpično 1 - VasCica med Barnasam an Bijačo. 2 - Miesto na Lago Maggiore. 3 - Časopis v Sloveniji. 4 - Tiho... je zgubilo glavo. 5 - Takuo preča! 6 - Organizzazione delle Nazioni Unite. 7 - Luštna vas blizu Spietra. 8 - Jih runajo v Kobaride... za šivat. 9 - Central Intelligence Agency. 10 - ...Bano Carrisi. 12 - Vas pod Staro Goro. 16 - Evropska oddaja. 18 - Ima rada Guidaca. 19 - Olga Lukcjova. 21 - Spovieda na Stari Gori. 23 - Se ga runa z mliekam. 24 - Nova Univerza v Afriki. 25 - Nie... dobar. 26 - VasCica nad Dolienjanam. 28 -... Prosim Marijo an Boga. 29 - Ulica... v Cedade. 30 - Alpinska skupnost. 31 - SleutiC, idiot. 32 - Mičkena Adele. 34 - Znani smuCar iz Slovenije. 36 - Ga bomo jedli vsi za Veliko noC. 37 - Kulturno društvo na Liesah. 39 - Zapuščena vas pod Staro Goro. 40 - Velika vas v Terski dolini. 42 - V starim Rime sojih štiel na 15. marca. 43 - Faliment. 44 - Laške vilce. 46 - Muorje. 47 - Atencjon! 49 - Je buj sladak, ku cuker. 50 - Ansambel iz Slovenije. 51 - Ist an... sva na dva. 52 - Kadar, novi matajur n četrtek, 1. aprila 1999 Sport Risultati 1. Categoria Natisone - Valnatisone 4-3 3. Categoria Savognese - Buttrio 1-0 Juniores Valnatisone - Azzurra rinv. Allievi Valnatisone - Tavagnacco 9-0 Giovanissimi Audace - Biauzzo 2-1 Esordienti Bearzicolugna/A - Audace 2-1 Pulcini Audace - Torreanese rinv. Amatori Reai Filpa - Al sole due 6-2 Poi. Valnatisone - Fagagna 2-4 Pers/S. Eliseo - Valli Natisone 0-2 Valli Natisone- Pol. Valnatisone2-0 Moulin rouge - Vertikal 2-1 Drenchia/Grimacco- Sedilis 0-0 Ai frati - Drenchia/Grimacco 0-1 Da Gardel - Psm sedie 0-6 Calcetto Merenderos - Vacche del West 5-9 Diavoli volanti - Padur est 9-3 Prossimo turno Coppa Regione Futura - Valnatisone (03/04) Allievi Valnatisone - S. Gottardo/B (03/04) Giovanissimi Audace - Assosangiorgina (01/04) Esordienti Audace - Libero Atl. Rizzi (30/03) Classifiche 1. Categoria Costalunga 58; Tavagnacco 48; Venzone 47; Tarcentina, Domio 45; Gemonese 44; Riviera 42; Union Nogaredo, Natisone 35; Reanese 34; Valnatisone 33; Zaule/Ra-bujese 28; Torreanese 19; Bearzicolugna 18; Tre stelle 17; Bujese 14. 3. Categoria Serenissima, Comunale Faedis 44; Stella Azzurra 36; Nimis, Fulgor 35; Buttrio 32; Ciseriis 30; Gaglianese 29; Savognese 28; Chiavris 25; Cormor 20; Fortissimi 5. Comunale Faedis e Serenissima vanno allo spareggio per la Promozione; Stella Azzurra, Nimis e Fulgor ai play-off Juniores Valnatisone 55; Pagnacco*, Tavagnacco 50; Natisone 38; Comunale Faedis*, Assossangiorgina, Buttrio 31 ; S. Gottar- do 30; Azzurra 29; Chiavris 23; Reanese* 22; Cividalese* 20; Serenissima* 15; Cussignacco 11. Allievi Valnatisone** 47; Mereto Don Bosco” 43; Bujese" 38; Buonacquisto* 35; Chiavris** 32; S. Daniele”, Nimis* 30; Rivolto" 26; Reanese* 24; Lestizza* 21 ; Fortissimi” 20; Tavagnacco** 14; Pasian di Prato* 7; Ragogna" 5. Giovanissimi Pagnacco* 52; Gemonese* 45; Savor-gnanese" 42; Astra 92*, Majanese* 32; Audace", Assosangiorgina* 31; Riviera" 26; Mereto Don Bosco* 25; Tre stelle* 23; Biauzzo* 20; Torreanese* 17; Tavagnacco* 16; Gaglianese" 12. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 28; Coopca Tolmez-zo 25; Bar Corrado, Warriors 23; Ter-mokey, S. Daniele, Turkey pub 22; Mere- to di Capitolo 20; Al sole due 19; Chiopris Viscone, Hypo bank, Mobili Mirai 16. Amatori (1. Categoria) Fagagna 31; Racchiuso 29; Coop Pre-mariacco 27; Amaro 24; Valli del Natisone, Rojalese 23; Pers/S. Eliseo 20; Venzone 18; Poi. Valnatisone, Team Caligaro, Treppo Grande* 16; Montenars* 7. Amatori (2. Categoria) Dinamo Korda 35; Bottega longobarda 30; Vertikal 23; Tana del luppolo 22; Ai frati, Sedilis 21 ; Agli amici 20; Al Bocal 19; Drenchia/Grimacco, Moulin rouge 18; Argonauti 15; Sittin 10. Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente. * Una parlila in meno, ** Due parlile in meno 11 Drenchia/Grimacco battendo a Udine la formazione Ai frati si aggancia al treno della salvezza Lesizza, un gol che può valere oro La Savognese chiude il campionato con una vittoria Pronto riscatto della Psm sedie travolgente ad Artegna Tolminci kandidati za zmago N.K. Tolmin Fortissimi 6 0 N.K. Tolmin: Marka, Marjanovič, Kurinčič, Rutar, Fratina, Sokanovič, Mlekuž, RakuSček, Mrak, Ka-lakovič Sanel, Kalko-vič Samir (Brus). Buttrio - Po prvi zmagi na mladinskem nočnem nogometnem turnirju v Buttriu so Tolminci tudi v drugi tekmi potrdili, da v svojem kolu dejansko nimajo tekmecev. Visoko (6 - 0) so premagali videmsko ekipo Fortissimi. Poglejmo serijo zadetkov. Z e v 2. minuti je neubranljivo zadel RakuSček, ki je ponovno zateresel nasprotnikovo mrežo v 16. minuti. V zadnji minuti prvega polčasa so Tolminci zadeli Se v tretje s Sokanovi-čem. Tudi drugi polčas je bil povsem enosmeren, z Rutarjevim zdetkom že na samem začetku, medtem ko je le slabe tri minute pozneje peti gol zabil Mrak. Ob koncu tekme, prav v zadnji minuti, pa je Sesti gol (in svoj tretji v tej tekmi) zopet podpisal RakuSček, ki s petimi goli doslej vodi na lestvici strelcev turnirja. Vse kaže, da so Tolminci resni kandidati za končno zmago na turnirju. Nel derby del Natisone, giocato a S. Giovanni, la Valnatisone è stata sconfitta di misura. Il risultato è stato determinato dalle decisioni arbitrali al limite della decenza. Gli azzurri hanno realizzato tre reti con Brandolin, Corso e Cornelio. Hanno colpito i-noltre un palo con Brandolin ed è stato negato loro un evidentissimo calcio di rigore per atterramento in a-rea di Mottes. La Savognese ritorna a giocare, nell’ultima gara di campionato, sul suo campo infliggendo una sconfitta al Buttrio che costringe gli o-spiti a dare addio ai play-off. La rete dei gialloblu è stata realizzata da Lombai su calcio di rigore. Gli Juniores della Valnatisone sono stati costretti al rinvio causa l’impraticabilità del campo. Gli Allievi della Valnatisone stracciano l’incompleta squadra ospite di Tavagnacco con nove reti, lina tripletta di Almer Tiro, una doppietta di Maurizio Suber, un gol a testa di El-mir Tiro, Davide Duriavig, Trotta e Daniele Trinco consentono ai ragazzi allenati da Gianfranco Armellini di mantenere a distanza il Mereto/Don Bosco. Alla fine, pur soffrendo più del lecito, i Giovanissimi dell’Audace sono ritornati alla vittoria alle spese del Biauzzo. I ragazzi allenati da Luciano Bellida hanno giocato un buon primo tempo andando in gol al 7’ con Mattia Cendou ed al 26’ con Alex Faracchio. Ad un minuto dalla fine della gara gli ospiti accorciavano le distanze e nei tre interminabili minuti di recupero costringevano ad un duro lavoro la difesa valli-giana. Nella terza esibizione del Far play gli Esordienti dell’Audace sono stati sconfitti di misura ad Udi- ne col Bearzicolugna/A. U-no sbandamento iniziale ha permesso ai padroni di casa di portarsi sul doppio vantaggio. I valligiani accorciavano le distanze con un gol di Pietro Faidutti. Nella ripresa, nonostante la buona prova di carattere, l’Audace non riusciva a conquistare il pari. Nel torneo di Buttrio tre gol realizzati da Simone Crisetig non sono bastati per ottenere un risultato positivo. E andata meglio al torneo di Corno ■PO—~ I Hz. Giuseppe Paussa è stato riconfermato per la quarta volta presidente del Circolo ippico Friuli orientale. Durante l'assemblea annuale sono stati^e/etti anche gli altri membri del direttivo: Federico Cudicio, Roberto Galliussi (segretario), Albano Muradore, Stefano Zoff, Giuliano Malaventura e Mariuccia Trobis, supplenti Evia Orzan e Giuliano Maule. Per la prima volta dalla sua fondazione sono entrate a far parte del direttivo della società, che annovera un centinaio di iscritti, anche due donne Pio Chiabai - Drenchia di Rosazzo dove le due reti (una per tempo) di Simone Crisetig hanno dato il meritato successo ai ragazzi allenati da Federico Sturam. Nelle ultime tre esibizioni ha giocato un altro ragazzo della categoria Pulcini, A-lessandro Predan. Stasera, giovedì 1° aprile, gli Esordienti giocheranno la seconda gara eli-minatoria del torneo notturno di Buttrio contro la squadra locale. Nello stesso torneo il Tolmin si è qualificato per i quarti di finale contro la Pro Gorizia, in programma il 14 aprile, con il rotondo successo per 6-0 sui Fortissimi. I Pulcini sono stati costretti a causa del maltempo al rinvio della gara casalinga con la Torreanese. Nel campionato amatoriale di Eccellenza il Reai Filpa di Pulfero ha giocato l’ultima gara di campionato surclassando il Sole due. Hanno siglato le reti della goleada Carlo Liberale e Paolo Gusola (doppiette)^*. Alberto Paravan e Stefano Dugaro. I ragazzi di Claudio Battistig partono favoriti per i play-off. In prima categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale ha chiuso il campionato con una sconfitta contro la prima della classe. I ragazzi del presidente Pietro Boer retrocedono in Seconda categoria. A segnare le reti dell’ultima esibizione dei ducali, che prossimamente parteciperanno alla Coppa Friuli nello stesso girone del Drenchia/Grimacco, sono stati i fratelli Ruggero e Giovanni Dominici. La Valli del Natisone ha vinto il recupero con la Polisportiva Valnatisone grazie ai gol di Stefano Pollauszach e Mauro Cla-vora. Ha quindi espugnato il campo del Pers/S. Eliseo con le reti di Luca Goren-szach e Patrik Birtig, qualificandosi per i play-off che si giocheranno nel secondo week-end del mese di aprile. Nel campionato di seconda categoria il Drenchia/Grimacco ha pareggiato la gara di recupero col Sedilis. Ha quindi vinto l’ultima gara sul campo dei Frati grazie al gol realizzato alla mezz’ora da Dennis Lesizza. Con questi risultati la squadra di Roberto To-masetig dovrebbe aver ottenuto la sospirata e meritata salvezza. La Vertikal Alta Val Torre ha perso col Moulin Rouge. Nei play off degli Over 35 la Psm Cividale ha bat- tuto nettamente l’Artegna grazie a quattro reti di Go-deas e due di Bergnach. La Fantoni Alta Val Torre, impegnata nel secondo turno dei play-off, si conferma killer battendo anche il Contarena. La gara di ritorno dei play off di calcetto ha e-spresso il suo verdetto definitivo promuovendo la Padur Est dopo il secondo successo (12-8) sui ragazzi del presidente Andrea Go-sgnach. Nella gara di andata degli ottavi dei play-off sconfitte per i Merenderos e per la Padur Est. mm CIVIDALE augura Buona Pasqua Cividale - Via Udine - Tel. 0432/733542 četrtek, 1. aprila 1999 Mali Garmak SPETER Kuo darle Čedne naše vasi! Kajšan liep sončni dan telih zadnjih tiednu nam pravi, de zima je za nami. Takuo se že vidi po vartah an po senožetih čedit, žgat... še kak dan an naše vasi bojo vse oflokane z rožami. Za zahvalit svoje komu-njane, ki se trudijo za imiet pitune vasi, lepe rože pred hišo an po vaseh, pru takuo vse očejeno an posiečeno tudi blizu potieh al kje drugod v vasi, špietarski ka-mun vsako liet nagradi (premia) njega komunjane. Lie-tos jih je zbrau v špietar-skem dijaškem domu (college) v nediejo 21. marca popudan. Dobrodošlico (benvenuto) so jo dali mladi, ki hodejo na Glasbeno Suolo v Spietar: zagodli so lepe viže z ramoniko. Za pozdrave sta poskarbiela šindak Firmino Marinig an Giovanni Cappanera od Ce-dajske ljudske banke (Banca popolare), ki je bila “sponsor” manifestacije. Kamunski asesor Nino Cic-cone je razluožu ki an ka-kuo narest za imiet lepe pi-skuline pru takuo, kakuo se pametno obnašat z odpadi, s smetmi. Na koncu so nagradil tiste, ki v liete 1998 so se po- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine 13 Včlanjen v USPI/Associato all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726.131 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2iro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000+ IVA 19% sebno potrudili za daržat čedne vasi an sviet špietarske-ga kamuna. Senkal so jim pru lepe “piante”. Tele so njih imena: Elio Blasutig (Puoje); Elio Bla-sutig (Gorenj Barnas); Miro Bordon (Spietar); Roberto Bordon (Klenje); Anna Borghese (Barnas); Silvano Cantone (Barnas); Teresa Carbonaro (Spietar); Lino Carlig (Kočebar); Roberto Causerò (Barnas); Bruna Ciccarelli (Petjag); Nino Ciccone (Spietar); Komitat “Insieme per Vernasso”; Komitat za Ažlo; Komitat za Klenje; Enzo Coren (Petjag); Gianfranco Coren (Gorenj Barnas); Nadia Cu-covaz (Spietar); Diego Del Gallo (Klenje); Danilo Dorbolò (Nokula); Fabrizio Dorbolò (Spietar); Silvestro Giannotti (Barnas); Vera lussa (Petjag); Nives an Mariarosa Iussig (Klenje); Giuseppe Koren (Ažla); Luciano Lauretig (Kočebar); Renzo Lizzi (Nokula); Luca Margutti (Ažla); Marcello Marinig (Klenje); Mario Marzolini (Spietar); Lucia- m m m *•> $ag && Marinig an Cappanera - Tazdol Nives Iussig iz Klenja no Mottes (Spietar); Tiziano Petricig (Podbarnas); Francesco Pittana (Cedron); Mario Podorieszach (Puoje); Angela Pollauszach (Sarženta); Giuliano Pussini (Ažla); Emilio Qualizza (Barnas); Onorina Scrigna-ro (Spietar); Emilio Spazzolini (Podbarnas); Amedeo Venturini, Elia Venturini, Giulio Venturini, Giuseppe Venturini, Pietro Venturini, Roberto Venturini (Ažla); Guido Specogna - skupina Ana - Klenje. Muormo pa reč, de vsi tisti, ki so sparjel vabilo špi-etarskega aministracjona an so se zbral v “college” so šli damu z rožam, ki jim jih je tela aministracjon šenkala. £ ACQUISTO casa nelle Valli del Natisone, 100 mq circa, priva di riscaldamento e con scoperto. Telef. ore ufficio al 740585 (Maurizio) VENDO Suzuki Vitara 1600, rosso metallizzato, anno ’96, km 53.000, full optional, L. 26 milioni trattabili. Telefonare allo 0432/789721 VENDO tovaglie, tovaglioli, coprimacchie da trattoria seminuovi per cambiò arredamento. Telefonare allo 0432/724118 VENDO Cividale centro storico mansarda arre-datissima bilocale mq. 65 a lire 150 milioni. Telefonare ore serali 0432/727574 Pežume lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. APRILA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, zìi ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. u 1/ Pi eoupe parrucchieri augura Buona Pasqua via Ristori n. 19 Cividale del Friuli Udine tel. 0432/732452 orario: martedì, giovedì, venerdì e sabato 8 30 -17.00 mercoledì anche appuntamento 830-12 1500-1900 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras:vsriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske Številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES- INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad...............731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza stav. izseljencev.,,732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 Garmak: tudi tle n Ce zadnji krat smo se veselil zak smo zviedel, de v podutanskem kamunu je v teku lieta 1998 zraslo število tistih, ki v telim kamu-ne žive, telekrat se bomo spet “jokal”, ker številke nam pravejo hudo resnico Nediških dolin: nas je nimar manj. Tuole smo poštudieral potlè, ki smo vidli številke, ki so nam jih dal na garmi-škem kamunu. Na začetku lieta 1998 je v Garmikù živielo 535 ljudi (257 možkih an 278 žensk), na 31.12.1998 jih je bluo pa 524 (249 možkih an 275 žensk). Tuole pride reč, de jih je danajst manj. V teku lieta se nie rodiu obedan otrok (za resnico poviedat, adan otročič se je rodiu glih na koncu lieta an na anagrafe so ga vpisal kak dan potlè, kar je bluo že lieto 1999), umarlo je pa pet ljudi (trije možki an dvie ženske). Tle h nam je paršlo živet štier možkih an pet žensk, proč je šlo pa devet možkih an šest žensk.