Naročnina mesečno 25 Din. zh inozemstvo 4« Din — nedeljske izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopiturjevi ul.6/111 VENEC ček. račun: Ljubljana št. 10 И0 in 10.74Ч za inserale; Sarajevo štv 756V Zagreb štv. W.0U. Praga-Du naj 24.747 Uprava: Kopita r jeva 6. telefon 299Î Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja тмк dan zjntraj, rtien ponedeljka in dneva po prazniku £ fi Problem vseh problemov Da je najpomembnejši vzrok rastoče kriminalitete gospodarska beda, so vedeli že Rimljani, od katerih imamo izrek, da je revščina največja vlačuga: puupertas maxima meretrix. To pa ne pomeni, da bi pomanjkanje gmotnih dobrin, več ali menj potrebnih za življenje, že samo na sebi nujno v vsakem slučaju in pod vsakimi pogoji vedlo vsakega do zločinstva. Pač pa revščina, prevelika razlika v porazdelitvi gmotnih dobrin med posamezne socialne skupine, nujno rodi razpoloženje, ki razrahlja moralne vezi med posamezniki in posameznimi stanovi, jači slabe instinkte in odstranja ovire, ki v normalnih razmerah zadržujejo nagone sovraštva, maščevalnosti in zavisti, du ne izbruhnejo. Revščina kot množinski pojav poraja fizične in moralne izrodke, glode na narodovem telesnem in duševnem zdravju, duši vsak idealizem in pospešuje povratek človeka v živalsko stanje prav tako kukor preveliko bogastvo kot predpraviea celega privilegiranega sloju, ki v izobilju lahko in z nemoralnimi sredstvi izže-inanja, goljufije ter izrabljanja konjunktur pridobljenih materialnih ugodij izgubi svoje človeško dostojanstvo. Takô se družba polagoma izpremeni v dva sovražna tabora roparjev in izropanih. v torišče zločinov, od katerih so eni odkriti, sirovi in od skrajnosti nasilni, dočim so drugi zaviti v masko korektnosti, navidezno legalni ali vsaj kazenskemu zakoniku nedostojini in rafinirano zviti; bistvene razlike a med eno in drugo vrsto ni: obe sta otrok rivičnega socialnega reda, boljše rečeno, nereda. Danes ima zločinstvo najugodnejša tla v brezposelnosti, ki je zadnji produkt kapitalistične dobe, hujša kuga nego vse srednjeveške epidemije, leglo nemorale in najsilnejši raz-krajevalec sodobne družbe — bič, ki si ga je človeštvo v svojem brezobzirnem iiohlcpu in grabežljivosti spletlo samo. Brezdelje je začetek vseh pregreh, zločinov in pervernosti, to nam pove že najstarejša knjiga človeške modrosti. Tem hujše posledice pa mora brezdelje roditi, čim večje množice objema, čim bolj mu zanadejo ljudje brez vsake lastne krivde, čim bolj nasto|)a kot neizogibna nujnost po krivdi gospodarskemu sistema, ki zavestno izključuje ljudi ofl dela in zaslužka, ker dobički kapitalističnih družb zahtevajo racionalizacijo, katera mesto ljudi rabi avtomatske stroje kot bolj izplačujoči sc faktor produkcije. Tehnika, ki bi po svoji naravi morala omogočiti večje blagostanje in ugodnejše pogoje življenja za vse judi. je po perverznem socialnem »redu« kot orodje še večjega izkoriščevanja postala pro-kletstvo za milijone in milijone, ki proti svoji volji postajajo menj ko proletarci: pravi berači, ki polagoma morajo izgubiti vse človeško dostojanstvo ali pa po-,tati najhujši rebeli. Človek, ki nič ne zasluži, dasi bi rad. ki mora živeti od milosti in z družino vred biti odvisen od drugih v najnujnejših zahtevah in potrebah golega življenja, mora izgubiti vsako moralno oporo v sebi. To je pa začetek vsakega zločina, naj je že obrnjen proti življenju ali imetju ali časti bližnjega ali pa proti obstoju družbe in drugim vrednotam. Socialni nered se na ta način zapleta z moralnim po medsebojnem vplivu tako, da se sploh ne more več ločevati, kateri vzroki zločinstva so prvotni, kateri drugotni: ali duhovni ali materijalni in socialni. Ateizem, spolna razpuščenost, zanikanje avtoritete, materialistično mišljenje povzročuje socialni red, narobe pa zopet socialni nered pospešuje tisti nihilizem in anarhijo moralnega vrednotenja in človeka nevredne filozofije o življenju, ki vodi do razkroju naše družbe, upronašča naše demokratične ustanove, ki jih ljudje radi pomanjkanja čuta moralne odgovornosti, vzajemnosti in svobodnega sodelovanja ne znajo več voditi, in je s-, obodol jubne Evropce podjarmil fašističnim tiranijam, katere naj s sirovo silo pomagajo, da gnijoče truplo ne razpade v atome. Razkrajajoči vpliv tega procesa se močno in vsak dan bolj pozna tudi na telesu našega naroda. Naš narod je smrtnonevarno bolan, ta bolezen pa je naglo naraščajoča proletariza-cija našega kmeta. 7. njim stoji in pade naš narod in kadar bo naš kmet čisto propadel, potom tudi našega naroda ne bo več. Naš narod se je držal in se bo držal tako dolgo, dokler mu bodo sile pritekale iz Bogu in naravi bli/kega življenja kmetica, dokler bo njegova bodočnost koreninila v prošlosti zdrave nravstvene tradicije kmetskega stanu, dokler bodo njegovi voditelji svoje delo snovali na oni trdi in obenem nežni ljubezni do kosa zemlje in pošteno pridobljene svojine, ki odlikuje našega kmetskega človeka. Brezdomski, na beraško palico opirajoči se, z Bogom in svetom sprti kmetski človek pa bo našega naroda smrt in z njim se bo zrušila tudi najmočnejša opora države. Naj so ostali sloji naroda še tako nravstveno okuženi in oslabeli, dokler je kmetska duša še zdrava, se bo narod vedno obnavljal — če se pa še kmet pridruži množici nemaničev, razdedinjencev družbe in od čustev manjvrednosti razjedenih proletarcev, ki se morejo uveljaviti šele na razvalinah vsega, potem so šteti dnevi tega, kar imenujemo krščanska in narodna _ kultura — naj še tako iščemo rešitve v nacionalizmu — in vsa Evropa bo pozorišče popolne anarhije. Kako zelo jc že osiromašen naš kmet, ni treba tu še razlagati. Začetki usodnega moralnega razkroja, nujno zvezanega z ogrožen jem kmetove gosjiodarske stalnosti, se kažejo v naraščanju zločinov, kojih statistična krivulja sega danes v našem narodu tako visoko knkor nikoli tako preje. Saj ho kronika našega časopisja kmalu izpolnjena po samih zločinih, ki so označeni po izredni sirovosti. rnzbesnelosti najnižjih nagonov in po brezuninosti. da jim je časih sploh nemogoče najti kakšen količkaj človeški motiv. Dočim je zločinstvo v prejšnjih časih relativno izkazovalo daleč višje številke v mestu, je danes dežela mestu tudi v leni oziru skoro žc enaka: pa saj jo naša vas /e skoro popolnoma urbanizirana v dobrem, še Konec kitajsko-japonske vojne se bliža Nevarnost vojne med Japonsko in Rusijo Japonske čete pred Vladivostokom Mirovni pogoji in maršal Čankajšek Warszawa, 25. aprila. (Posebno poročilo »Slovencu«), Iz sovjetskih listov, ki prihajajo semkaj, se bere vedno večja nervoznost zaradi dogodkov na daljnem vzhodu, ki se razvijajo z veliko brzino po natančno izdelanem programu v neprilog sovjetskih interesov v Mandžuriji in v severnih krajih Kitaja. Vedno bolj se vidi, da vodi borbo med Kitajci in Japonci zelo vešča roka, ki hoče sedanjo zmedo izkoristiti v to, da odrine Rusijo od Tihega oceana in jo potisne daleč nazaj v globine azijske Sibirije. Tako poročajo »Izvestja«, da je sovjetska vlada imenovala novega veleposlanika pri kitajski vladi in da mu je dala nalog nemudoma odpotovati v Nanking. Bogomolov je sledeč temu povelju odpotoval iz Moskve pred 10 dnevi in je moral te dni že prispeti na svoje mesto. »Izvestja« izražajo upanje, da je prišel še pravočasno, da prisostvuje pogajanjem, ki jih je proti vsakemu pričakovanju načela japonska vlada z maršalom Čankajšekom in da reši za Rusijo, kar se da še rešiti. Kitajska zmapa ob 12 uri Kitajska armada je po poročilih agencije Tass sicer odnesla južno od velikega zidu nekaj znatnih zmag nad japonskimi četami in je med drugim nepričakovano napodila Japonce iz mesta Nancien-men pri Kupeikavškem prelazu. Toda japonske čete so prešle v ofenzivo pri Kaipingu ter ogrožajo mesto Nankov, ki so ga japonska letala bombardirala. Vendar pa stopajo ti japonsko-kitajski boji že v ozadje, ker tudi že sovjetska vlada smatra, da je Japonska svoj glavni cilj že dosegla, na katerem nobeden nadaljni dogodek na bojišču ne bo mogel ničesar izpremeniti. Glavno je, tako piše »Pravda«, da sovjetska vlada pravočasno nastopi, da se obe vojskujoči državi ne bosta sporazumeli na njenem hrbtu in da ne bo na koncu morala plačati račun sovjetska Rusija. Jaoonsbi nameni Sovjetski poslanik Bogomolov bo našel na daljnem vzhodu popolnoma nov položaj. Komaj, ki je japonski član Velikega tajnega sveta nove mandžurske države, je dosegel, da se je vnel oster konflikt med mandžursko vlado in Rusijo zaradi ruske železnice, ki pelje preko Mongolije v rusko pristanišče Vladivostok. Uspei je tudi, da je mandžurska vlada začela pošiljati zelo močne vojaške oddoJke proti sovjetski meji medtem ko so bili poslani večji armadni oddelki od Velikega zidu proti Vla-iHvostoku. Istočasno, ko je mandžurska vlada pod vplivom japonskega svetovalca Komaja izzvala najostrejše nasprotstvo in napetost na ruski meji, se je japonska vlada trudila, da stopi v stik s kitajsko vlado v Nankingu in sicer z maršalom Čankajšekom s predlogom, da se sklene mir med obema državama. Pogajania za mir Čankajšekova vloga je znana. V Moskvi šc oiso pozabili, da se je ravno Čankajšek, ki ga je prvotno financirala sovjetska vlada, izneveril Rusiji, se dal podkupiti od Anglije ter stopil na čelo protikomunističnega gibanja na Kitajskem. Nikakor ni izključeno, pišejo zopet »Izvestja«, da so na Čankajšeka delovali isti vplivi tudi sedaj, ko gre za tem, da se napravi konec kitajsko-japonski vojni. Japonska in Anglija bi ne štedili trudov, da na kitajskem ozemlju zadata najhujši udarec ruski politiki v Aziji. Kako daleč so pogajanja med Japonsko in Čankajšekom že napredovala, se razvidi iz izjave maršala Čankajšeka, ki jo je dal dopisniku »United Press« in ki je je ponatisnila »Gazeta Polska«, češ, da bo samo »trajen mir med Kitajsko, Japonsko in novo mandžursko državo dal možnost severni Kitajski, da se opomore iz sedanjih nepri-' lik.« Tukaj kitajski maršal torej že odkrito priznava novo mandžursko državo nad Velikim zidom. Japonski pogoii Japonska uradna agencija »Nippon Dempo« je po pisanju moskovskih listov zares poslala svojemu poslaniku v Nankingu natančne pogoje, pod katerimi bi Japonska bila pripravljena skleniti mir. Ti pogoji bi bili sledeči: 1. Japonska mora vojaške operacije izpeljati do konca. 2. Vse kitajske vojaške formacije se morajo razpustiti. 3. Kitajska mora brezpogojno priznati mongolsko državo Mandžukuo. 4. Vse pogodbe, ki dajejo Japoncem posebno pravno stanje na Kitajskem, ostanejo v veljavi. 5. Japonci dobijo pravico imeti bojne ladje po kitajskih pristaniščih 6. Kitajska vlada mora izdati ukaz, s katerim se prepove bojkot japonskega blaga. bolj pu v slabem pogledu. Nič ni res, da je to »naraven procese, kakor se sliši mnogokrat iz ust inteligentnih puhloglnvcev — to jc čisto protinaraven razvoj, ki ima svoje korenine v sodobnem nesocialnem in slabem gospodarstvu iu / njim zvezanim moralnim obolenjem vso družbe, /uto naj današnji članek zaključimo s to mislijo — je prvu naloga in odgovornost I merodajnih činiteljev. du vso svojo pažnjo in j skrb posvetijo gospodarskemu problemu nn-; šega naroda, ki je res problem in \ zvezi / moralnimi /li ne samo najvažnejši, ampak edino važni in usodni nroblem iiušcku naroda iu države! 7. Kitajska vlada se obveže ,da v nevtralnem pasu ne bo imela vojaških čet. Načrt mirovne pogodbe Čankajšek se po moskovskih poročilih ni zadosti upiral tem skrajno težkim japonskim pogojem in je po poročilih londonske »Daily Express« pristal, v kolikor se njega tiče, na mirovno pogodbo, ki bi vsebovala, več ali manj omiljena, vse japonske zahteve. Tako bi Kitajska: 1. priznala državo Mandžukuo; 2. sprejela Veliki zid kot mejo med kitajsko republiko in mandžukuoskim cesarstvom in se na ta način končnoveljavno odrekla provinciji Džehol. 3. pristala na to, da se na obeh straneh Velikega zidu ustanovi nevtralna cona, kamor bi vo- jaštvo ne imelo dostopa. Kitajska vojska bi ne smela severno od železnice Peking—Tiencin, japonska, oziroma mandžurska, pa ne južno od Dže-hola. Nevtralna cona bi bila široka 200 km in dolga 500 km; 4. razpustila vse neredne banditske organizacije v območju Velikega zidu. Kitajsko priseljevanje v Mandžukuo bi se smelo vršiti le po natančno določenih predpisih. Med Kitajsko in Mandžukuo se sklene trgovinska pogodba; 5. predala mandžurski državi vse delež« železnice Tiencin—Mukden kakor vse železnice, ki so bile ..grajene s kitajskim denarjem. 6. prepustila japonskemu brodovju, da čuva m brani luke v severnem Kitaju, da bi jih na ta način moglo stalno nadzirati in jih iztrgati iz evropskeg* območja. Sedaj pa nad Rusijo Kakor hitro bi bil mir s Kitajem sklenjen, bi se Japonska vrgla na rusko vprašanje. V to svrho je po poročilih poročevalca »Timesa« nahujskala I mandžursko vlado, da ukine dosedanjo politiko ! »odprtih vrat« in uvede nove carinske predpise. ' Tiste države, ki bi Mandžukuoa ne priznale, bi ne uživale nobenih svobodščin. Sovjetska vlada je i japonsko opozorila na to, da ima pravice do teh i svoboščin na podlagi »pogodbe devetih velesil«, i na kar je japonski poslanik odgovoril Karahanu, j da Mundžukuo te pogodbe sploh ne pozna, ker je ni nikdar podpisala. Vendar se pa zdi, da Japonska ne bo hotela iti preko gotove meje izzivanj in da se bo zaenkrat zadovoljila z vojaškimi demonstracijami, kot zgoraj omenjeno, pred Vladivostokom in da tudi načela »odprtih vrat« ne bo zanikala, ker bi s tem stopila v konllikt z vsemi velesilami, ki so »pogodbo devetih velesil» podpisale. Toda lahko se pripeti, da bodo lokalni prenapeteži proti volji japonske vlade položaj še poostrili, ker se vedno sliši, kako brutalno izganjajo ruske uradnike iz železniške uprave v Mongoliji. Bogomolov bo imel ogromno delo izvršiti, kajti od njega je po večini odvisno, če bo sovjetski Rusiji prihranjen boj za njeno obrežje ob Tihem oceanu, za katerega so Rusi pod carji že toliko žrtvovali. W. R. London. 28. aprila. A A. Po brzojavki iz Moskve označujejo »Izvestja« položaj na Daljnem vzhodu za alarmanten. Vzlio temu sovjetska vlada. kakor to dokazuje komunike knmisarijata *a zunanje zadeve, upa, da bo japonska vlada dala ukor generalnemu konzulu v Harbinu zaradi njegovega nastopa v aleri i vzhod no-kitajsko železnim. Moskva, 28. aprila, ž. Agencija Tass poroča: Japonski konzulat v Harbinu je prevzel upravo vzliodnokitajske železnice. »Izvestja« pišejo, d« je to nevarna igra, za katero nosi Japonska polno odgovornost. Kilaiska zanika vesli o pogajanjih za mir Ženeva, 28. aprila. Nedavne vesti, po katerih naj bi se bila severna Kitajska začela pogajati za sklenitev premirja, so docela brez podlage. Kitajska vlada je bolj kakor kdajkoli poprej odločen« vztrajati v odporu proti japonski invaziji, in ne bo načela neposrednih razgovorov z Japonsko za sklenitev premirja, še manj pa za ureditev kateregakoli drugega kitajsko-japonskega spora, ker pomeni japonska invazija za severno Kitajsko kršitev protokola iz leta 1920, prav tako pa tudi kršitev pakta Društva narodov, pariškega pakta, pogodbe med devetimi velesilami in sklepa izredne skupščine Društva narodov. Nekatere signatarne države, pravi dalje komunike, so že naprošene, naj spo-roče Japonski, da mora ustaviti prodiranje svoji! čet na Tientsin in Peking. V ostalem kažejo kitajske čete trden odpor in nvhovo zavzetje Nantien-mana je jasen dokaz nankinške politike. (AA.) Češkoslovaški poslanik dr. Robert Flieder se poslavlja Belg:ad, 28. aprila. 1. Danes dopoldne je po-setil tukajšnji češkoslovaški poslanik g. dr. Robert Flieder, ki je, kakor znano, premeščen v zunanje ministrstvo v Prago, tukajšnjo češkoslovaško ljudsko šolo ter se je pred svojim odhodom na novo službeno mesto poslovil tudi od učiteljstva te šole in od češkoslovaških otrok. G. poslanik bo odpotoval iz Belgrada jutri zvečer ob pol 10. Novo imenovani češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. Pavel Wellner, dosedanji šel političnega oddelka v zunanjem ministrstvu v Pragi, bo predvidoma prispel v Belgrad okoli 1. junija t. I. Odhajajoči češkoslovaški poslanik, star prijatelj Slovencev, med katere je vedno rad zahajal, Si je v teku svojega bivanja med nami stekel visoke zasluge za vedno globlji razvoj srčnega prijateljstva med nami in našimi brati na severu. Odličen diplomat, goreč patrijot, neumoren delavec je bil dr. Flieder sijajen predstavnik žilavosti in demokratičnega svobodoljubja, k iodlikuje njegov narod. Zapustil bo 14 milijonov prijateljev v Jugoslaviji in mesto, ki ga bo težko mogoče izpolniti. Naj nese seboj tople pozdrave hvaležnih Slovencev. Čudne vesti o Albaniji Ali se hoče Albanija res rešiti Italije ? Maskiran ku'turni boj? Pariz, 28. aprila. U. Današnja »La Croix« poroča iz Londona, da se pripravljajo zelo nevarni dogodki v Albaniji. V angleških krogih, ki so po navadi dobro poučeri o prilikah na Balkanu, se namreč govori, da je albanska vlada spremenila j ustavili zakon tako, da zadene interese Italije na eni in interese katoliške cerkve na drugi strani. Prva sprememba določa, da smejo samo albanski podaniki izdajati časopise. Ista odredba uvaja tudi preventivno cenzuro. S tem sta udarjena edi-nole dva katoliška lista v Skutariju, ker je ves ostali tisk v Albaniji itak že v vladnih rokah. Druga sprememba se tiče zasebnih šol, ki jih ev.jstavno ukinja in daje edinole državi monopol-sko pravico do šolske vzgoje mladine. S to odredbo bodo zaprte ne samo zasebne šole jezuitov in irancoskih redovnikov v Skutariju ampak vse italijanske osno« ne in srednje šole, ki jih najdemo domala po vseh albanskih mestih. Vprašanje, če so s lem priz»dete tudi grJke in jugoslovanske manjšinske šole, ie ni bilo postavljeno uradno. Iz istih angleških virov izhaja tudi vest, da pripravlja albav.,ka vlada velika politična presenečenja tekom tega leta. Strah, ki ga je svoje dni albanska vlada gojila pred Jugoslavijo, je poje njal in vedno bolj prihaja do izraza želja, da se odpove zvezna pogodba z Italijo znana pod imenom tiranskega pakta. , 4t>sfro kritični mednarodni položaj trajal še nadalje v vsej svoji vznemirijivosti in medsebojnem nezaupanju, ki ga povzročajo nasprotujoči si interesi iu pretirani ter krivični nacionalizmi. ki so v popolnem nasprotju z bralstvom med ljudmi in narodi, ki pa moro najti zdrave življenjske korenine edinole v krščanski ljubezni.» Eden izmed vzrokov torej, .ki so krivi, i! nič bolj nasprotnega pravemu bratstvu med ljudmi in narodi, kakor pretiran nacionalizem. Sporazumevanje iu prijateljstvo med narodi pa je mogoče le talil, kjer vlada praktična k r.-ч 411*1.» ljubezen. Tako papež z ono potezo oh 'uli kri ; ioni nacionalizem, kakor tudi napačen intornacionalizem — tudi moderen pojav — ki l>i zdel / Iru/.iti in pobratiti narode izVen velike/inmuv c krščanske ljubezni. Pri tem luliko niisiii.uo nu prosvilljcni inasoilski huuiaiivtari-.eni ali pa nu brezbožen in revolucionaren boljševizem, ki jc njegov legitimen Ojrok. Cerkev mora n li svojega poslanstva. ki ga ima in radi usode ck»-eštri bilo treba «lejansko videti moderni svet, k:iko j lii izgledal brez mirovnega dela psipeštvu in I Cerkve. \ tej smeri so izdane vse papeževe t nI; rn/nirr tudi s,-: I:! n muu s\. nivi I okrožuicc ludi sedanjega sv. «četa od e I LI>i areano pa do vseli zadnjih nagovorov, apostolskih pisem iu opominov. Irelm bi le bilo, do bi «i jih katoličani vsega sveta ro< I tudi vzeli k srcu in se po njih rav nali, širjenji-! mirovno misli in prijateljstva med narodi i »•na prvih nalog katoličanov. Sicer kažejo v t. oziru katoličani liiursikj:; mnoge plemenito delavnosti. Spominjamo le nu Mečno uspele mednarodne kougle.se. ki jih prirejajo katoličani raznih držav in ihi katerih sodeluje tudi- ;V> .^0 različnih narodnosti, kakor je to bilo nn i -«ke::n mednarodnem koiigr su v Bruslju. \ tej smeri bi morali katoličani ra Berlin, 28. aprila, tg. llugerfberg je zahteval v ,svojem govoru, ki ga je imel na zborovanju nc-m-sko-naclonnlne parlamentarne frakcije in v katerem je govoril o splošnem političnem položaju, da sc nemški nacionalci priznajo kot enakovredni borci za bodočnost Nemčije. Pristavil je: S to zahtevo stojim in padem. Ostre razprave v organi-I zaciji Stahlhelma sc smatrajo za take, dn ne koristijo rkupnemu nemškemu narodnemu pokretu. Washington. 28. aprila. /. Posebni dopisnik »Matinac jioroča o bilanci pogajanj med I ler-riotom in Roosevcitoin ter pristavlja, da sc razvijajo okrog elegodbi, dočim nora oboroževanje ostalih občnem /boru osrednjega Slovenskega planinskega društva. Ker se je za to zborovanje zanimala vsn Slovenija, podajamo za čitatcljc prve izdaje tukaj kratko poročilo. Zborovanja sc jc udeležilo članstvo v velikem številu. Zborovanje jc pokazalo, «ln jc ogromna večina članstva trdno za sedanjim «xl-borom. Društvo praznuje letos 40 letnico in namerava prirediti proslavo na Vidov dan. ko bo v Ljubljani tudi kongres jugoslovanskih planinskih društev. I'dino ostrejšo opazko proti odboru je izrekel dr. Urbano, vendar pa ga je dr. Pretnar temeljito zavrnil in dokazal, dn «lcla SPD popolnoma v soglasju 7. votnškiaii in državnimi oblastmi. Vsa dvorana Delavske zbornico, kjer .so jo zborovanje vršilo, je burno pritrjevala predised illktr. Iz tajniškega poročila dr. Brilejn jo razvidno. «In šteje osrednjo društvo 4^06 članov, vse SPD pa 7500 in je torej nekoliko padlo. Iz blagajniškega poročila g. Cesarja jo razvidno, da so lani znašali dohodki 530.000 Din in 9000 Din prebitka. Bilanca izkazuje 2.202.000 Din aktiv in toliko pasiv. Dolgovi «Iruštva so se znižali lani za okoli 400.000 Din. Proračun zn bodoče leto navaja 500.000 Din izdatkov in toliko d«i-h«Klkov. Odboru jo bila soglasno izrečena zaupnica. V debati «o razni govorniki s stvarno kritiko grajali razne nc«Iostafke v kočah in jo predsednik obljubil zboljšanje, kolikor jc le mogočo. 1'ri volitvah je članstvo z velikim obžalovan jeni zvedelo, da namerava podpredsednik prof. g. Mlakar po "I letnem delovanju «xlsio-piti iz. odbora zaradi prezaposlenosti, članstvo je priredilo zaslužnemu prof. Mlakarju burno ov.icijo, predsednik pa mti jc ponovno izrekel zahvalo. I'ri volitvah jo bil soglasno Izvoljen za predsednika dosedanji predsednik <1 r. Josip Pretnar, tajnik ZTOI. V odboru, ki je bil tudi soglasno izvoljen, so po večini dnsedanji odborniki, nie-^to prof Mlakarja pn je bil izvoljen g. Vinko Ovehne vesti Belgrad, '28. aprila. I. V vardarsko finančno ravnateljstvo je premeščen finančni svetnik 8. pol. \ skup. 2. stop. Nikolaj Kostič, finančni svetnik iste položnjne skupine in stopnje pri.dravske-m finanč-I nem ravnateljstvu. V 7. pol. skup. grç napredovali: ! Carinski kontrolorji Miha Čop, Franjo Bakar. Me-I 1od Rejc, Andrej Pavlin, Anton Berluc, Franjo Novak, Alojz Jarc, Julij Jelene, Vladislav Лтко, Franjo Pnjtler, Andrej Košir. Franc Šlibar. Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljice: Marija .šeCnia v Mulo, Janko Kranrarič v Virštanj, Anton Rohlč k Sv. Petru pod Sv. gorami, Marija Kobič k Sv. Petru, Franc Korbar v Kučljo vas, Vadav Povh v Dramlje, Peter Golobic v Primskovo. Valentin AceUo v Stično, Rudolf Rabič v štalcarje. Marija U;žar v Veliki Gaber, Franc Jarinovič k Sv. Eni i. Gabrijela Rejo v Breznico. Za carinskega posrednika pri mariborski carinarnici jc postavljen višji carinski konlrolor Andrej 1'elernel. Belgrad, 28. aprilu. Postavljen je za šefa računovodstva n.i univerzi kralja- Aleksandra I. v Ljubljani Matija šv igelj, računski nadzornik v 6. skupim na isti univerzi. Menični protesti Hclgrad. 28. aprila. Davčni oddelek fin.. min. je ludi izdal pojasnilo o plačevanju takso za pri-I !ner:.(ln oseba, oz. denarni zavod na en dan izroči sodišču več protestov zaradi neplačila ali tie-prevzenui menice. V tem slučaju se placn samo enkratna taksa za prošnjo (pismeno ali Ustno) v znesku 5 Din po tar. št. 17 zakona o sodnih taksah. Takso za proteste pa je treba plačati za vsako menico posebej, kot določa tar. št. 60 zakona o taksah. An&efa o denarnem trëu Belgrad. 28. aprila. I. Včeraj in danes- je zasedal v trgovinskem ministrstvu posvetovalni odbor radi sanacije našega denarnega trga. Na zborovanju šc niso bili sprejeti tozadevni sklopi, temveč jo bila izražena samo želja, da sc zaslišijo šo predstavniki našega gospodarstva. V ta namen Ito posvetovalni odbor v kratkem I sklical posebni anketi v Relgreidu l'n Zagrebu I ter bo šele potem «tavil vladi svoje konkretne ■ predloge.