Največji slovooslri dnerwk * V Združenih driavth . Tie leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 lisf :s!ovenskih idelavcevv Ameriki* TELEFON: C0BTLANDT 3876. Entered — Second CUm Matter, September 21, 1903, at the Po«t Office at New York, N. Y., under the Act of Congreia of ~March 3 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. IhikhI every day except Sundays n mad legal Holidays. 75,000 Readers. J TELEFON: CORTLANDT 287«. NO. 54. — ŠTEV. 54. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 5, 1924. — SREDA. 5. MARCA, 1924. VOLUME xxxn. — LETNIK XXXTT. DVA ČLANA KONGRES* KOT GRAFTARJA Dvema kongresnikoma očitajo graft nadebelo. — Baje sta sprejemala visoke s vote, da izposlujeta pomiloščenja. Cikaška veleporota ni hotela preiskovati zadeve, ker spada v področje kongresa. — Graftanje se je vršilo potom posredovalcev in po velikih ovinkih. Washington, D. C., 4. marca. — Radi petrolejskega škandala, s katerim.se peča posebni senatni odsek, se je l-azpoeila včeraj nova bomba, kajti preiskava se >iri vedno na nova polja in na nadaljne prejšne uradnike obeli strank. Zvezna velika porota v Chicagu, ki je stavila pod obtožbo prejšnega upravitelja zveznega urada za oskrbo vojnih veteranov, Forbesa, radi zanikrnega opravljanja •iradnih poslov, je sedaj baje razkrila, da sta dva, dosedaj še ne javno imenovana kongresnika, sprejela od .$150,000 do $200,000 za to. da sta izposlovala pomiloščenja, paroli ran ja, izpremembe kazni za zvezne jetnike ter nadaljna milo.-tna dejanja. rikaški veleporotniki niso hoteli podrobno preiskovati te zadeve, ker spada v področje kongresa in njega delavnosti^ Kot se glasi, ima vlada že v svojih rokali dokaze gled»- enega slučaja, ko je neki uradnik justičnega departments izposloval pomilošeenje zveznih kaznjencev jK»tom predsednika ter dobil za to $30,000. Za enkrat ni še ugotovljeno, če je ta uradnik nastopil sporazumno z obema kongresnikoma ali če sta se ta dva kongresnika poslužila tega uradnika kot slepega oio-žja. Sedaj pričakujejo, da bo kongres uvedel preiskavo glede teh dveh kongresnikov in da bo oba izključil, če se l>o izkazalo, da sta bila v resnici kriva. Tudi senatni odsek, ki preiskuje škandal v veteran-r-kevn uradu, se bo najbrž še danes lotil tega najnovejšega razvoja. Posebni zvezni obtožitelj Crim, ki je dvignil obtožbo proti Forbesu, bo zaslišan od senatnega komiteja. Glasi se, da sta imela oba kongresnika navado poslati osebne zastopnike k sorodnikom in znancem zveznih jetnikom. Ti zastopniki so imeli nalogo pregovoriti sorodnike, da plačajo gotovo svoto za izposlovanje pomiloščenja. <*e se je to posrečilo, so šli dottlčni zastopniki k sorodnikom ter kolektirali. Neki uradnik Hadingove administracije, katerega se spravlja v stik s to zadevo, je bil baje grdo osleparjen od teh dveh narodnih "zastopnikov". Senator Wheeler je včeraj trdil, da se je že skušalo priče, ki naj bi nastopile proti generalnemu pravdniku Daugherty-ju. pregovoriti, da naj ne izpovedo ničesar ob-tožilnega. Senatni odsek, ki preiskuje petrolejski škandal, je nadaljeval včeraj preiskavo skrivnostnih brzojavk, poslanih washingtonskemu založniku MeLeanu, dočim se je slednji mudil v Palm Beachu. Ker so bile te brzojavke sestavljene v starem tajnem kodu justičn- ve.mbr.1 pretekle«. lem. hui ™°ln\in Prevedli jih bode.na Ellis Island, prav kot pot, ,i-včeraj „,,„„!, v smrtni h® tretjega razreda m medkrova. jetnišnice v Sin«; sinpru. Na vse Nadalje ne bodo v bodočnosti več preiskovali potni- mogoee načine so si prizadevali, kov prvega razreda po pol osmi uri zvečer na karateni, kar da izgledajo npapolni. a konečno ho imelo za posledico, da bodo morali pamiki, ki bodo pri- je srebrni priznal, ,ia nima niti jLjj pozneje na karantensko postajo, čakati do naslednica najmanjšega upanja, tla hi še ketlaj zapustil živ smrtno hišo. Jetniki sicer niso delaH nlka- ■ Ta odredba je seveda povzročila veliko razburjenje kih sitnosti, a šerif liartmen iz parobrodnimi družbami, ker je njih posel vsled tega King« okraja je vendar priznal, občutno prizadet. Zastopniki parobrodnih družb se bodo da se je pošteno oddahnil, ko jih še tekom današnjega dne oglasili pri priseljeniškem komi-je spravid na varno- Vsaki njih sarju Ourrami ter bodo apelirali proti odločitvi. Zastop-koaak je moral zasltnlovati z naj- liiki parobrodnih družb izjavljajo, da bi bila s tem pnpol- noma uničena turistika, ki je vsled vojne popolnoma propadla ter se komaj pričela zopet oživljati. Nekako ovinia čase j deset odstotkov prihajajočih turistov se baje sedaj poslu-žuJe parnikov s posameznimi kabinami in te parnike so dosedaj na Ellis Islandu smatrali za drugi razred. ' - * '.....Vt7' "bTi" .....; " , li spoznani krivim ter obsojeni Ti prniki so uživali v zadnjih dveh letih veliko nonu- deve na (lesno so: Miss barah Butler. pod predsednica republi-I . , . ^ , , • - ..... .1 1 , i - n rn , it t i • i ina smrt v električnem, stolu, ker iarnost in številni prvo razredni parni ki, ki so preie pre- Jkanskejra »Irza.vne^a oilhora: ilrs. Charles II. Sabin, pred- , i ^ ,. .. A . 1 1 Slika nam preti-ta vi ja tri ;:ensk\ ki ]>ropagira!e po vsej deželi temeljnf ■ i z3«l>Me nalogo, da bndo nazore dr/avljaristva- 7. večjo pozornostjo. Varnostne odredbe, ki so bile vprizorjene. spominjajo na Leftv Louisa, Gyp the Whitey LewLsa in Dago Franka v Sing Singu leta 1913, ko so bi- sednica ženskega, naroilnega republikanskega Arthur L. Livermorc. povzn čiteljica te ideje. kluba in PMra • ° se vdeležili uraora bralca Ro-jVažali potnike prvega, drugega in tretjega razreda, s<» bili senthala. Iizpremenjeni v take kajitne parnike. Ti pamiki so oprem-- Dokler se niso zaprla za njimi Ijeni vsi na enak način in kabine so slične prejšnini kabi- OBRAVNAVA PROTI SPANSKA VLADA JE SrLff^C: • • T v w uvodnega zaslišanja, predno so Zastopniki paronrodiuh družb so izjavili v nadaljnein, NFMSKIM Fi^lSTJlM V VFIIKIH 7inRFRiH jih prfp«^^ v smrtno hiio, so dr. bo vsled te odredbe, če bo v resnici izvedena, ves turi-rHO»OI um- f TLLIIVIn LftUnLUftn zbijaIi se smejali Nat0 st0vski promet obrnjen proti Canadi in s tem ne bodo ošk«.- I pa morali slKi svojo civilno dovane le parobrodne družbe, temveč tndi tukaj^ni veliki Sodnik je zapodil iz dvorane vse Marokanci so si preskrbeli artile-1 obleko ter se obleči v jetniško. hoteli. Zastopniki parobrodnih družb pravijo di ie v te* poslušalce in tudi dva visoka rijo ter začeli znova napadati - Moja mati mi je dala ta pr-'i... llwlfnHAim l^« j« i i • / . ' ' nemška častnika. - Zasliševa-, španske postojanke. - Tri re-'stan. Rad bil ga ohranil, - je re-1 . l)lctekle^a !eta ^nika.l na stotine m stotine lju- nje učencev vojne šole. zervne brigade odposlane v!kel Tony Pantano, a njegovi v razredu, ker so pasažo plačali tu stanuje." i ; lji se ni ugodilo. {sorodniki dotičnih. izrecno v namenu, da se izognejo in- Morris Diamond se je tresel od Spekciji na Ellis Islandu. Takim potnikom je bilo duwdaj bom prig^i'dovoljeno izkrcanje na pomolu p<» inšpekciji, ki se .jt- vrle rekel. __ na karantenski postaji. Priseljeniški komisar Curran je navedel kot vzrok odredbe, da ni mogoče na krovu parnikov uvesti dosti na- vso javnost ter zapodil iz dvora- ™ Pa odideta v kratkem \Hada ' reta razgovarjati. ,tančne preiskave. Rekel je, da manjka predvsem narav- ne dva visoka nemška častnika, uPa> da bo zamogla s tremi bri-| John Farina je ostal miren kot ne llTci in da je težko ob Ullietlli luči preiskavati zdrav- Maroko. Monakovo, Bavarsko, 4. mar- Maroko, španska. 4. marca. — strahu ca. — Dosedaj se je javno vršila obravnava proti Hitlerju, Poročila iz Maroka naznanjajo. [ — Mislim, da ne Ludendorffu in ostalim nemškim da ogrožajo M aro ča ni španske živ iz te»a kraja, — fašistom, kojlh namen je I>x 1 sti-'čt te v Tizziazza sektorju. j Njegov brat Joe je bil miren ter moglaviti obstoječo vlado. . Ena rezervna brigada je bila že ni ničesar pripomnil. Brata, sta Danes je pa sodnik izključil odposlana na bojišče, dve nadalj- j ločena za več celic ter se ne mo- da bo zamogla s tremi bri- _ ^ „ .HI____ ki sta bila navzoča. Sodišče je na g-d am i zatreti upor. Lie bil tekom obravnave, slieen stveno stanje potnikov. Celo potniki prvega razreda bi m reč zaslišalo učence vojne šole. Sovražna granata je udarila v kipu, ki se ne zgane. Zagovorniki obtožencev so ar- špansko križarko ^Cataluna" ter i Iz\'ršitev smrtne obsodbe je bi-javili, da bi navzočnost omen je- usmrt^la kapitana in dva mor-, la določena na teden, ki se prič- nih dveh častnikov lahko vpliva- nar-'a- !no z dno 7- aPri1«'1 4ekoče^a leta" la na učence, ki bi brez dvoma ne1 Dv°jp Ustnikov in osem mož i - je l»ili) ranjenih. Gibraltar, 4. marca. — Iz -zanesljivega vira se je izvedelo, da razpolagajo MaroČani s precejšno močno artilerijo. in dospel semkaj z velikim številom potnikov. Chicago, III., 4. marca. — Okrajni pravdni k Olson je dal 1 včeraj maršalu Robertu Levy ju , ,, , . ... Španske oblasti so rekviriralr' sodni jsko povelje, .v katerem na- dr. A^raemera. ker . januarja. Pogodba pravi, naj vlada meunday and Holiday.__ Ka oolo loto volja llat sa Ameriko Ca pal lata .. Sa Mrt lata laaoaoaoooaatfaafl ft M Zm Now York sa tola lotp .. Za pol fata ............... Za Inozemstva Sa Mia 1MB Za pol lata ........... PwOacHptloR V«iHyJMI AdvartJaoinent on Agrcamant. _ *Qlaa Naroda" lahaja vaakl don ixvzsmil nodolj In pramlkov. Doplal Pros podpisa in os&cnoatl «o no prloMuJeJo. Deiiar iUJ oo Macavotl -po-BlUaa po Vne7 Ordor. Pn apramombl kraja fiaroenlkor, prosimo, da tnal prs]tn]o bllvallKo nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika. "QLAI NARODA" Soroush ef Manhatttan, Now Yefk, PL V, Tslephono: Corttandt t87t PETROLEJSKI ŠKANDAL _ _ j Že dolgo rasa ni nobena stvar ameriškega naroda tako razočarala kot-4a .je razočaral petrolejki škandal v Wasli-jiigtonu. Tako daleč je prišlo, da očita senat administraciji sle-parsivo in koiiipcijo, da so sleparstva in korupcije krivi jiinzjc. ki zavzemajo najodličncjša mesta v administraciji. Najdragocenejši zakaladi naroda so bili pod roko izročeni privatnikom v privatno uporabo. Potemtakem ni čudno, če je izgubila javnost v*e za-1 »panje v uspešno in perfektno delovanje vladnega stroja. Marsikaterim gospodom, ki so bili dosedaj na krmilu vlade, se je dalo očitati to ali ono. V splošnem so bili pa pošteni. Kadar pa izgubi vladujoča gospoda ves zmisel poštenosti. če se izroči na milost in nemilost velekapitalu, ne sme zahtevati in želiti, da bi ji kdo zaupal oziroma gladil z rokavicami. Veliki svečeniki privatnega profita 11 kupljeni časopisi skušajo obrniti pozornost naroda na posamezne krivce, to je na nekatere člane predsednikovega, kabineta. Radovoljno so žrtvovali Falla. Denbyja. Dauglierty-ja. Roosevelta in še par jih bodo, v namenu, da prikrijejo resnične avtokratične kapitalistične vladarje. Kajti v to je nevidna vlada velike finance, ki ima na vrvici marijouete, člane vidne vlade. Vsak dan spre t i zagotavljajo, da bodo izbrisali madež ter kaznovali krivi-e. S tem se hočejo izogniti poglavitnemu vprašanju, ki ga bo nekoč stavil zaveden del ameriškega naroda. lil vprašanje se bo glasilo: — "Ali ni ta vlada naroda, iz naroda, potom naroda in za narod, v resnici vlada multimilijonarjev, katerim ni nobeno sredstvo preumazano, da bi se ga ne poslužili v svoj prid, in noben izgovor preplehek, da bi ž njim ne skušali zavarovat i svojega stališča ?" Peter Zgaga ^ 1" ZANIMIVI ITI KORISTNI PODATKI CF ore len Langusfo Information Service. — Jugoslav Bureau.) VSI INDIJANCI POSTANEJO AMERIŠKI DRŽAVLJANI. , Odsek poslanske zbornice o indijanskih zadevah je odobril zakonski naert, ki otvori vrata ameriškega državljanstva 125,000 Indijancem. Ta predlagani zakon, ki federalni indijanski urad podpira, pooblašča tajnika notranjih zadev, naj po svoji uvidevnosti izda državljanske papirje vsakemu Indijancu, rojenemu v Združenih Državah, ki ni še ameriški državljan in ki hoče to postati. S tem, da 11111 vlada na njegovo prošnjo izda državljanski certifikat, dotič-nik postane ameriški državljan. Predlagani zakon izrecno določa, da državljanstvo ne bo na nikak način skrčilo ali drugače se dotikalo Indijančeve pravice do plemenske ali druge lastnine. Že dve tretini vsega indijanskega prebivalstva Združenih Držav vživa ameriško državljanstvo; a- meriških državljanov indijanskega plemena je približno 200,000. Pred-agani zakon odpravi obstoječe o-vire, ki so mnogim Indijancem %o-nemogočile dosego državljanstva, in jim ponuja pravice in značaj državljanstva, ako le prosijo za to. Mnogi se bodo morda čudili, kako je to, da ti Indijanci niso bili še ameriški državljani. Po sedaj obstoječih zakonih namreč Indijanci so mogli postati enakovredni državljani \e tedaj, ako so zapustili svoje reservacije (zemljišča, odkazana poedinim indijanskim plemenom), se odcepili od svojega rodu in prevzeli način življenja jelokožcev. Predlagani zakon dovoli Indijancem, da dobiji državljanske papirje brez ozira na to, da-li ostanejo v reservaeijah ali ne. in brez ozira na njihov način življenja. NEZGODE V PREMOGOVNIKIH. Razen smrtnih nezgod imamo v premogovnikih Združenih Držav povprečno 200,000 poškodb na leto. Rudniški urad ceni, da izgubljeni delovni čas vsledteh poškodb pomenja za 39 miljonov dolarjev manj izkopanega premoga. Povprečna premogarjeva nezgoda, ki pro-vzročuje le začasno onesposobije-nje, pomenja 60 ton manj izkopanega premoga. Računa se, da vsaka nezgoda te vrste provzročuje delavcu povprečno izguba dela za 15 dni. Ako dnevni pridelek pre-1 vsakega delavca 4 tone m premog na mestu^ premogovnika vefja $3.25 za tono, potom povprečna zguba tonaže za vsako nezgodo, prevzrocujoeo delno onesposobijenost, znaša $195. Ako bi v ta račun vključili tudi nezgode, provzrocujoče stalno onesposob-ljenost ali smrt, bi bila povprečna zguba na času in denarju za vsako nezgodo seveda se večja. Do teh zaključkov je rudniški urad prišel na rpodlagi posebnih poročil o nezgodah v 200 premogov nikih tekom feta 1923; v teh poročilih je navedena - vsaka, nezgo- da, ki je onesposobila delavca vsaj' za ostali del dneva. Izmed vsakih sto poškodb imamo približno po dve smrtni nezgodi. Smrti, stalna popolna one-sposobljenja in stalna delna onesposobljen ja skupaj tvorijo nekaj manj kot 5 odsto vseh premogovniških nezgod, dočim onesposob-ljenja začasnega značaj« tvorijo 0r> odsto vseh nezgod. V bituminoznih premogovnikih je usutje stropa in stene odgov-no za 29 dosto vseh začasnih poškodb in za 35 odsto vseh zgub časa s strani podzemeljskih delavcev. Poškodbe iz tega vzroka prov-zroeujejo povprečno 21 dni zgubljenega dela za vsakega moža. Prevozna sredstva (haulage) so odgovorne za 28 odsto vseh začasnih poškodb in 30 odsto vsega zgubljenega delovnega časa. ozije m požarji so odgovorni le za tri desetinke enega odstotka vseh začasnih poškodb in še za manji odstotek zgubljenega delovnega časa. Poškodbe iz tega vzroka provzročujejo povprečno 12 dni zgubljenih« delovnih dni. Kompenzacijski zakon države Pennsylvania«- ne dovoljuje nika lce odškodnine, ako oneposoblje-11 je konča pred desetim dnevom po nezgodi. To pomenja, da za približno 44 izmed vlakih sto premogovniških nezgod zakon ne določa odškodnine. V državah, kjer z?kon določa sedemdnevno čakalno dobo t. j. kjer se ne daja kompenzacija za poškodbe, ki trajajo 6 dni ali manj, približno 30 izmed vsakih sto poškodb ni pokritih po odškodninah. Novice iz Slovenije. Poroka. Poročil se je Karol Tiervar, vodja orglarske šole in hišni po^aest-iiik na lir eg u pri Celju, v. gospodično Anico Jaime, hčerko nad-(fieijala J a grič a v Kozjem. Umrli so v Ljubljani: Ti oz a Linhart, zasebnica, 75 1. — dosipina Pečko, delavčeva žena. hiraika. 5S let. — Janko Vajda, žel. pristav. 44 let. — Uršula Ore-hovee, postrežniea. 47 1 — Anton Lesk ovce. delavec 30 let. — Pran Zevuik, delavčev siti. 5 mesecev. Najdenček v veži V pondeljek 11. februarja zvečer je lastnik gostilne "Pri kaplanu"' na Sv. Petra nasipu v Ljubljani. .lemej I^žar, opazil v veznem -kotu nekaj belega. Misleč Tatvina v Halozah. Pri veleposestniku -Josipu Sima v Paradižu pni Sv. Barbari so neznani zlikovei pokradli obleko ter druge raznovrstne predmete, škoda znaša nad 10,000 Din. Brezuspešen vlcm. Neznani zlikovei so v noči od ]'). do 11. februarja vdrli s silo v hišo. katero jo vzel v najem biv'o-javni mojster Pevec pri Sv. Petru pni Z»daneni nio.stu. Vlomilci niso našli ničesar, ker Pevec še ni imel ovojih stvari v hiši. Vlomilci so s sekirami razbili vrata ter poškodovali zid in stene. Mariborski tatovi so pričeli zopet 2 živahnim delovanjem. Po mestu se klati neki Gačnik, ki je okradel gosrtiliiičar- prvi Imp, da je piilflatil v hišo J ->a P^eka na Ruški cesti, dalje nekak tuj maček, je dregnil v belo'Iienui IJarbičn iz avtomobila na ce- pdbral in ga ponese! v gostilno med svoje goste. Radovedneži so priskočili zraven in odmotali zavitek. iz katerega se je pokazala glavica približno 14 fini starega deteta. Zavito je bilo v kc<*e perila rn staro ogrinjalo. Otročiček je nedvomno v času, ko ga je ma*i izpostavila, spal in tičal za vrati morda že kake rOča Goriška Straža". Govoril sem z rojakom, ki je navdušen narotlni delavec, pa za-naprej ne misli biti več. kt«-r g« ni bolj nehvaležnega dela kot je delo za narod in za domovino. Totkole mi je tožil: — Zamislili smo si nekaj posebnega ter se lotili težavne 11a- ! loge — učenja strahovito težav-! ne igre v petih dejanjih. Igralci so se mučili in truditi, ponavadi so trajale vaje čez polne*.". N^še irudapolno delo je pa nehvaležno občinstvo s tem poplačalo, da je mcvl igro klepetalo i-ti govorilo.' se smejalo, upilo, krohotalo. režalo, gobezdalo, hihitalo, cepetalo, zijalo, zdehalo in tako dalje, j Vprašal me je za svet. kaj mu ; ije storiti. § ♦ • In hotel je 'imeti tak svet, daj b't društvena blagajna napredovala. da bi se tudi predstave vršile in da bi se ljudje udeleževali predstav- Hotel je, naj mu svetujem. kako bi bik) mogoče prirejati predstave brc« stroškov, brez učenja in naporov, pa da bi bile predstave kljub temu zanimive, j dobro obiskone ter bi debelile dru ! št veno blagajno. * * * Svetoval sem mu. naj. vprihod-nje napravijo veliko reklamo za Iragično veseloigro "Direndaj". Vstopnina naj bo po dolarju, j Rečeno naj bo, da bo začetek ob petih. Občinstvo naj p:r čakaj do sedmih. i Medteui naj izbere režiser iz-občinstva največje klepe4ulje, vs.^ otroke, ki so jih matere prinesle v naročju in pijance, ki so se v ozadju ži* dodobra okrepčali. Na odru naj jih lepo razpostavi: klepetulje naj sede na st«v iili. pijanci ob provizorični bari. otroci naj bodo po tleh in po mizah, pretepačem po, poklicu naj pa da gorjače v roko. Ko bo vse tako lepo pripravljeno. naj ukaže dvigniti zagri-njalo. Na odru.se bo začel • Direndaj" in trajal l>o pozno v noč. Gledalci bodo brez dvoma za-j dovoljni. . 1 • • * Že zadnjič so bili zadovoljni s j provizorično vprizorjenim "Direndajem**. ki se je pa žal. vršil v dvorani. "Direndaj" pa ni bil ]>opolen. ker so motili igralce v dvorani Igralci na odru s svojim "Revizorjem *\ * * * — Piši to. piši ono! — Dobro si jih. še premalo si jih! — Tega. ne smeš! Onega daj! — Onega ne s-meš! Tega daj! Tako mi pišejo in očitajo čita- telji- Kdo bi jim ugodil ? * * * Podoben sem tistemu nedolžnemu popotniku, katerega je pred leti zanesla pot v lepo ži-rovsko dolino. Proti jutru je že bilo, 'ko sreča gručo žnrovskih fantov. — Dobrn julro. fantje! — jim pravi. — Kaj, ti nam boš dobro jutro voščil? — zakriee fantje in ga stolčejo do milosti božje. Pa pride drugipot v žirovsko dolino, sreča gručo fantov, se malo potuhne in gre mimo ter ne pravi ne bev in ne cev. Fantje pa zakriče na ves glas: — Ali še toliko nismo vredni, da bi nam dobro jutro voščil. T11 zopet ga nabijajo, da mu je koža v flikali visela s telesa. PriWiano tako je z menoj . . . 3togimlntfcmBka Ustanovljena t 1898 Katni. 3fetmnta Intorponrana 1. 190i GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Frosednlk: RUDOLF PERDAN, l» E. ltf St., Ct*reUa4. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 10« Pearl At«., Lor&la, O, f»jHik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. BifidaJnSk: LOUIS CHAMPA, Bo* Ml, E!v, Mino. AU«ajnlk neizplačanih smrtnio: JOHN UOVXBN, All — Utt AtI Duluth. Minm. Vrtiovnl riramlk: Dr. JOB. V. G RAH P. EC, tOS American State Bank Bid«., «H QMI BV *1 81xtn Ave., Pittsburgh. Pa. Nadioral edbori ANTON EBABKTK, Room SM BakeveU Bldg.. Mr. DUaoal n~l QtU| Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 1SS4 w. IS Street, Cklcaco, m. FRANK UKRABEC. <823 Waablnjtoii Street. Denyar, Cm v Perotnl odbor. LEONARD 8LAEOPNTK, Bos 41«. Kly. Mima. GREGOR J. PORENTA, 810 Btevtiicon Bld«^ Puyallu». Wuk HUNK SORICH. «217 8t_ Clair A-re., Clareten*, a Združevalni odbor: VALXNTTN PIRC, 199 London Rd., N. K., Clevda»i. PAULIXE ER1IEXC. 383 Park Str.. Milwaukee, ffla. JOSIP HTERLE. 404 E. Mesa Avenue. Puebio. Colo. ANTON CRi.AP.C. Ml Market Street, Waukegaa. 111. ~ Jednotlno ara duo glaallo: "Glas Naroda". . ■ . . Vae strarl tikajoče s« uradnih aadev kakor tudi denaroe yoUIJatra Kaj se porflljajo na rlavnega tajnika. Vse pritožbe caj »e poAUJa na predsednika porotnega odbora. Profinje sa »prejem novih fclanov la bolnlaka spričevala naj se podllja na vitiovneca adravnlka. Jacoelovanska Katollfika Jedoota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor ielt poetati član te organizacije, naj bo aglaal tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih dru&tev se pa obrnil« na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl s > člani ali članicami. Iz Jugoslavije, Ta nesrečna ljubezen. V n< ' irr !z • !f!y rlOin- <*«-stn-- žflezniee »uski ;'ka-i«-ni:k K<-ra 1'aš.Lov. Vozniku • c je v y;uliij> ni treuutku }> >sr«'C-i-!» u>l«iv!ii 1 lain v." j in rešiti ne-- n -ln-ža. I*;tskov I> 11 jh-jjoLhniiii viuj.Mi in izvi-žiti sarn«'-iftcn- rini« n»_-?freeii** ljube/ni. Per aspera... Beo«fiiajiti z kat«i i:n (iobrimi vz^bdi Tudi Pa-j" I !1 svoje dni kot mla.lu-<"-aj, d;i zap«jr ne v<'>h' niiuwtr-.xegra M.da, pač pa / niinistiNke praviio: "/. zapora «I•» oblasti, p.-r jisivrji ad .-'^Ir.i ( p-> i r:'j»-vi poj i *t<, zbm-«ra t-.ilja , zaiu be;>iTuj.u no prija vi j.» \ p«.!:i-i|-ko s!»i/i»o j Umor ženske v Žai^rebu. Amalija i^sučič. »tar.i 27 let, s.' je n*'. Lav n o .i. i svojega nnr/a -Miiiijt- Pi^ačiča in začela skupno življenje .n sv:«jiii( novim izvoljenci m 1 v« t no m iiujr vlčeni. 24letnim ključavničai'»kini pomo'-nikom V tu svrho sta -i najf la skupno »ta-mvvarje na Laščin^Vi ce^ti v za jrrei^keni predmet ju. Izprva jima je seveda šlo p«, volji, končno pa s-e je 1»'tjji• vil"* navHičal n*'pnpoJ-nili zak( t - kili «w!a:lkos1i. Z-ačeJi vu se med njima dn^vm množiti ]>re. piri. dukier lio«r;vič ni sklenil -;j nil okolnosii In j> drubnosii v.\m-je?a brezvestnega čina. Naš zavod, Mojega glavni posel je pošiljatev denarja in prejemanje vlog na obresti, ne b&vi se samo s tem poslom, kakor bi mnogi mislili. Pri nas izvršujemo vse javno-notarske posle, kakor: Affidavite, pooblastila, dolžna pisma, pobotnice, kakor tudi druge dokumente v katerem jeziku želite. Za vsa taka dela računamo samo naše lastne st?oške. Odnosna navodila dajemo vsakemu brezplačno. V vseh gori navedenih zadevah poslužite se poznate — ^ . ? Frank Sakser State Bank 82 Cortland t Street New York, N. Y. IJfOVA lliaP?A PWICU. NA KRVAVIH $1*0 T EPLENJE in strahote s bojnih pohodev bivieg« A slovenskega planinskega polka. [ V knjigi so popisani vBi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, s gorovja a Tirol, Fajt* jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in g polkovem upora ter njega sakletvi. Mnpgu J# trto vsebuj« STO tak SS lUk TotU, M. J. _____ Heroin je najbcij smrtonosen omamljiv strup. GLAS NAHVTDA. 5: MARCA 1924 Najnovejšo obliiko duševnega in moralnega samomora ki je že zavzela presenetljive proporc i je je razkrilo celi narod obsegajoče gibanje, ko je ga namen je izločiti delovanje heroina. Skupina zdravnikov, krimmolo-gov in sodnikov se je pred kratkim zbrala v neki komitejski sobi v Washington« ter podala nato gotova ug*>tovila. katerih bi ne mogel pretiravali niti-največji alarmist. Splošno je prevladovalo n»ziranje. da je navada zavživa-ja heroina eden .najbolj resnih problemov, s katerimi se mora • lam-, pečati Amerika. Ib rnin je omamljivo sredstva mladini', lbr. Alexander Laanbert iz llelk»vue bolnice pravi, da >io žetve tega strašnega strupa star* od StMnajsl upoštevamo velikansko povečanje števila žrtev tega strupa, pripuščenih v ječo tekom treh ali štirih let, je povsem umestno imenovati heroin enega^ največjih posameznih povzročiteljev zločina. Povsem varno lahko rečemo, da obstaja. 95 ali 96 žrtev omam-Ijivih sredstev, pripuščenih v jet-nišnieo. iz žrte\- heroina in* da iz-vrše pretesno večino velikih zločinov v sedanjem časi^ ljudje, ki so bili pod uplivom tega omam« ljivega sredstva. Heroin je približno trikrat tako močan.,kot morfin. Z družabnega stališča pa je neizmerno bolj nevaren. Morfin proizvaja sanja-vo brezskrbmost ter zaduši vse neprijetne spomine. Heroin pa poveča pogum ter uničuje ves čut odgovornosti. Ljudje, ki zarili-vajo heroin, rzrvrše zločine brez vsw.kega u vesti. Nikdar ne občutijo obžalovanja, katero čutijo oni. ki se poslužujejo kokaina. • Morfin uporabljajo večinioma ljndje v srednji starosti, d očim je znan heroin kot omamljivo srei moralo biti izdetaMaje tega otnasnljive-ga aredstva strogo prepovedano. čiti v zdravilstvu, katere bi ne bilo mogoče doseči - z drugimi, manj nevarnimi sredstvi. Dr. Herman H. Bundesen, zdravstveni komisar mesta Chicago- Kriminologi po eelem svetu soglašajo v tem da je učinkovanje heroina odgovorno za številne nasilne zločine. Petdeset od sitot ko v vseh zločincev se je posluževalo ob tem ali onem času ©mamljivih sredstev ter je ugotovljena stvar, dia je človek- ki je udan za ž vi vanju omatnljivih sredstev, brez takega smisla za pravo ali nepravo. Postave, obešanja, elektrokucije in vsa druga strašilna sredstva so brez koristi" m vrednofiti. v kolikor pride vpoštev žrtev heroina. Pred kratkim je bil v Cliicagu umorjen policist. Prišel je ravno iz banke, noseč v saki roki po en koveeg z denarjem, v spremstvu blagajniak. Neki človek je tedaj skočil V/. avtomobila, ustrelil policista v hrbet ter zbežal, a pozneje so ga vendar ujeli. To je bil presenetljiv in onegaven zločin, a družba kot taka je bila prav tako kriva kot zločinec sam. Bil je direktno poln heroina ob onem času ter ni pozneje niti vedelr da je izvršil zločin. Č-lovek .k L je udan zavživanju heroina, ima. naravnost blazno željo, da zavede tudi druge k uporabi tega omam'l.jivega sredstva. < V govorite žnjim. ga boste culi priznati, da želi prevesti svojo navado drugim. Dvojnim, da bi se uporaba he-i roina jiovečala vsled prohibieie. raz ven v toliko, da so nekateri butlegarji obenem tudi razpeča-valci omam Ijivih sredstev. Prepričan pa sem, da se je uporaba tega strupa neizmerno povečala, odkar je vojna prodrla vse moralne meje. % . £ Mrs- Helen Moorhead, tajnica komiteja glede trgovine z opijem. Ni je bolj važne zakonodajne zadeve, s katero bi se moral v sedanjem času pečati kongres, kot je sprejem postave, ki bi iztrebila izdelovanje heroina. Rezultati, 'katere so predložili zuanstvenikf ,in kriminologi narodnega. slovesa, si tako presenetljivi, da je edina odredba, ki je vredna upoštevanja, popolno iztrebljenje tega omam ljivega sred stva s pomočjo postave. Uporaba Jieroina je skoro izključno omejena na mlade ljudi. T^e tri ali štiri doze zadostujejo, da se napravi iz človeka stalno žrtev heroina in to zlorabo je skrajno težko odpraviti. Padi svojo sile, da odpravi čut onemoglosti in tj-udri ost i, ga uporabljajo predvsem pplesalke in pevke v glediškjb zborih v nižjih krogih profesije ter vasudevilisti, ki morajo nastopati po večkrat na dan. Heroin najdemo tudi v garderobah velikih ple*njh dvoran, kjer potrebujejo mladi moški in deklice po trdem delu enega dne nekaj '' okrepč ila". * Trgovina s heroinom je dobro organizirana. Ponavadi zahteva trgovec od svoje žrtve vedno več in več. ko se ukoreninja v žrtvi navada in žrtev mora kupovati vedno večje množine. Ko je žrtev enkrat popolnoma bankerotna, izjavi trgovec, da ne more ničesar več prodati, razveci če privede žrtev tri ali štiri nove žrtve in odjemalce. Vsa omajana ter preplašena vsspričo misli, da ne bo več mogoče dobiti etoamljive-ga sredstva, skuša žrtev napotiti druge, da vzamejo heroin za po-skušnjo. Nata način se število žrtev veča v skoro geomerični pro-greai ji. Sodnik William McAdoo je negotovi! ,da je obstojalo 98 odstotkov vseh žrtev omamljivih sred* stev, ki so mn bile predstavljene v sodišču, iz žrtev heroina in da je bil pogosto presenečen vspri-«o mladosti tet žrtev- Kapitn Salvation Army, "Wesley Bon te,-se, je pripovedoval v zaslišanju pred komitejem aa zur dftflag, rem -štf-Knaj«* k^Tteregfi je "zahtevala Canada radi uboja. Heroin se je izdelovala v ^drn-ženih državah kot postavno dovoljeno omamljivo sredstvo. Upamo, da bo sprejeta še a* sedanjem zasedanju kongresa (predloga, s katero se bo odpravilo ta vir neizmernega zla. C'e bi bil storjen ta korak, bi se ne le zmanšalo kriminalnost ter obvarovalo mlado generacijo pred velikansko škodo, pač pa bi se pripomoglo s tem tudi pri iztrebljenju heroinske industrije po celem svetu. V sedanjem času izdelujejo to omamljivo sredstvo tudi v Švici, Angliji in Nemčiji. V prti sanje iztrebljenja ;te industrije bo prišlo tekomn pribodnje-ga julija prod Ligo narodov. Ce bi Združene države, ki imajo najboljši sistem bolnic na celem svetu. zavzele stališče, da ni heroin zdravila potreba, bi ne mogla no^ bena druga, dežela dolgo ustra-ja-ti na stališču, da je izdelovanje heroina upravičeno z moralične-ga in etičnega stališča. t Dr. Alexander Lambert, obiskujoči .zdravnik Bellevne bolnice. Večina kriminalcev n» atlanti-ški .plati Združenih držav obstaja iz žrtev heroina. Heroin uničuje čut odgovornosti prav kot kokain. a mišična reakcija je pri heroinu dosti hitrejša. Vsled tega se poslužujeo heroina zločinci, ne le radilega, ker jih napravi bolj drzne,.., temveč ker dejanski pospeši njih roflek.se- To pomen ja, da Jaliko hitrejše »potegne svoj j revolver pod uplivom heroina kot j pa brez. Izdelovanje heroina bi moralo biti strogo prepovedano. Ni j t* stvari, radi katere bi bilo treba drugače postopati s heroinom kot z drugimi derivati opijskih soli. Heroin je zlo, za katero nima zdraviliška veda nobenega izvora. Dr. E. C Terry, član eksekutivne-ga komiteja glede privržencev omamljivih sredstev. Heroin je razkril leta 1898 v Nemčiji Dresser in stavljen je bil na trg v istem letu. Oglaševala ga. je Baer kemična tovarna, pri kateri je bil Dresser uslužben. kot varno nadomestilo ba morfin in kokain. Posebno važnost se je polagalo na trditev, da ne ustvarja navade. Priporočalo se je heroin za bolezni v grlu in sapniku in tvrdka, ki ga je proizvajala, je delala zanj velikansko reklamo v listih- Takoj naslednjega leta so se. pričeli 'francoski zdravniki pečati z ljudmi, katerim je prešel heroin v kri in meso. V Združenih državah pa se je nevarnosti heroina spoznalo žele pozneje. Sele leta 1909 in 1910 so tukaj* ni zdravniki spoznali, da so bili va-radi glede uprave heroina in da so ga uporabljali slepo, brez primernih preiskav. Heroin se opren^ posameznika dosti hitrejše kot pa drugi derivati opija. Bolj razdraž-ljtv je kot morfin ter dovede hitrejše do ukoreninjene navade. • Svetovna, vojna, kot vsaka dru-.ga vojna modernega čalsa. je imela za posledico velikansko povečanje števila žrtev omamljivih sredstev. Slično stanje se je pojavilo tudi po zalkljuČenjn (Državljanske vojne, čeprav ne v tako velikanskem obsegu. Natančno število žrtev tega strupa, v mestu New Yorku ni znano, vendar pa se domneva, da presega 300.000. Sodnik Cornelius F. Collins. Proučevanje statistik oflcTaja New York je pokazalo, da so posamezni slučaji: zavživanja morfija, kokaina in opiga nevarni in rosni, da pa ne povzročijo "vsi trije strupi skopaj totiko zla kot habitnateo zavživanje heroma- Ta navada je zavzel* t*ko o-gromen obseg, da se mu mora človek naravnost' čuditi. Skrajne nevarnosti je ne le za žrtve same, temveč tudi ca. državo v splošnem. Če 1>T se dovolilo, da se ta grda navada« jfc- naldklje r*z-■Sarij hi Me IGRALKA ŽENA ANGLEŠKEGA ČASTNIKA. mtazm T»» dni se je poročila znana nowvorska igralka. Anna BTgelow s Johnom Saekville \Ye-t. ki je generalni major v angleški armadi. Amundsenov pdfef na Se-1 Žita in njena imovinar venii tCC3j« Monarhistiena stranka v Avstrl- • ■ >■ • T*_r'r jj° zadnji čas strastno agtiru za H. Hammer, ki poleti z Amurnl- ukinjen je sekvestrov nad posestvi senhn čez severni tečaj, podaja bivše habsburški-lotarinšk«* via.!:;!--v "B. T." zanimive informacije. >ke hiše. Srf stranke dr. Izhodišče Amnndsnnove ekspedi je nadavno imel govor, v katerem cije bo Spitzberg. S seboj bodo je razložil, kaj vse jelast " Hab-imeli dve. ali če bodo dovolila Ihnržan o v. Žita zahteva, da se ji denarna sredstva, tri letala, ali vrne vse. kar je proglasila za sv,',, bolje rečeno, leteče čolne. Ta le- j0 Marija Terezija. Som spada tala Sb vsa iz aluminija in tatfo lnnojro pahir. na I>unajlI in v tln!. zgrajena, da se lahko dvignejo iz „ih avslrijsUih m,,slijL ^ vode. leda in snega. Vsako bo vmlnnst nazaj Z!l]lt,vanih zgradb tmolo radioteiegrafično po-taio za , .„, - i . m - , , , T 'znaša ,4 mriijnnm zlatih kr»n. To daljavo :»(>0 an^leskiJi mdj. Le- - - , . , , , . 'Pa s< ni vsc. Ziia zahteva nazaj rala bodo v najbližjem času pre- , - , , . . vse cesarske galerije, kabinet za izkusili na sviearskih lezerih na , , i,- ' . lepe umetnosti, muzej v Ambru^u sviearskem ledu in sneiru. ^ apri- - , i„ • rj„ , - . , 111 celo vrsto drugih predmetov, m pridejo v Hamburg in odtod . . 1 c* v. i • i • i In*. Srhager opira Zitino zahtevo na Spitzberg. kamor pripluje ob- 1 enem matična ladja ekšpedicij.- na ,,ekl iz Tromso na Norveškem, vsa le- Jozot;1- k* VS<1 navedene premi-sena in tako zgrajena, da vzdrži , deset konjskih sil. kljub temu pa morejo prevoziti na pesku o-koli 50 km na uro. S temi avtomobili so napravili vožnjo sinovi ne škatlje. Odprli so prvo. odprli i 11 prali1 Estienne, inž. Gradiš in drugi in bili razočarani. Vsebino ■ tr'J(' mehaniki. 3. februarja je do-so tvorile lovske patrone. Toda žehl'"^ ^Mg™ V Pariz brzojavka, tretja je bila napolnjena z zlati-|'la so potovali samo pet dni po mi cekini iz raznih krajev in raz->V( afriški puščavi, ličnih dob. Inventarizacija je bila j-- dolgočasna in skoraj nemogoča. Vsul i so zlatnike a- vrečico in jih stehtali. Bilo jih je 40 kilogramov. Nadalje so našli vso polno vrednostnih papirjev, ki donašajo bogate dohodke. In vos ta zaklad pripada sedaj nekomu plemiču Son-cino, ki ga ne sme nikomur odstopiti, sicer bo po volji zapustnika gradič in zaklad občne Montichiari. Ostalo premoženje je za-zapustil apostolski kongregaeiji v Brescia.' Koliko stane ena bitka? Angleško vojno ministrstvo je objavilo statistiko topovskih strelov m stroškov za časa svetovne vojne. Po tej statistiki je izpalila samo angleška artilerija v bitki pri Messines v Belgiji v enajstih dneh 3.561,630 projektilov, ki predstavljajo po današnjem kur-zu vrednost 450 milijonov frankov. Največji rekord je dosegla angleška artilerija v bitki dne 28. septembra 191S v Belgiji. V 24 urah je izpalila angleška artilerija „tedaj 943.847 projekt ilo v. Tak bombardement bi stal danes 70.000 frankov na minuto. • Le malo šestnajst let- starih žrtev omannljivih sredstev jc bilo predstavljenih meni. Kot da bi hotela narava potegniti črto, pa je t»ik> dosti večje število žrtev heroina v starosti od sedemnajstih do dva in dvajsetih let. Povprečno starost žrtev heroina lahko ajčteo jta-dva in dvajset. * Siromašna občina. Jo>ip Revščina leži na stroške svoje domovinske občine v bolnišnici glavnega mesta. Župan v njegovi občine ga obišče, da vidi, kako dolgo bo še trajalo. Strašno je-Revščina ne more živeti, in tudi ne umreti. Župan bolnega Revščino najprej malo potolažil, nato pa se poslovi od njega, mu stisne roko in ga opomni na njegovo podlož-niško dolžnost: "Jože glej, saj veš. naša občina je siromašna, napravi hitro!" Raznoterosti Palatinski uradniki so predložili zavezniški porenski komisiji spomenico, ki zahteva normalne razmere v po separatistih ogroženem Palatinatu. Pred 125 leti je umrl v Genfu Iloraee Benedict do Baussure, u-stanovitelj geologije. Poznan je bil tudi radi tega, ker je kot prvi prišel na vrh Montblanca, kjer je napravil nekaj poizkusov za baro-metrično merjenje. Pred 75 leti je dobil Rees Reece angleški patent za industrijsko izkoriščanje šote. Iz nje je dobival amonijak, mineralna olja in para fin. Pred 40 let je umrl v Berlinu Josip J>intseh, ki je postal iz kleparja veleindustrijec. Pridobil si je velike zftsluge za železniško razsvetljavo. svoj poizvedovalni let. se bodo ; vrnila k ladji in nato bodo odle-j tela k tečaju. Pristala bodo čim j najbližje tečaja In odtod bo po-j slal Amundsen radijevo poročilo, da je dosegel severni tečaj. To poročilo izve Evropa, ko bodo leta la že na tečaju. Amundsen upa, da bodo poleteli večkrat k tečaju, mogoče pa je tudi, da bodo poleteli samo enkrat s Spitzberga čez tečaj na Alasko in bodo pristali pri tečaju. Namen ekspedicije ni doseči severni tečaj, ampak proučiti kraje okrog tečaja, katerih ploskev meri en miljon kvadratnih angleških milj. Ekspedieijo bodo pazljivo zasledovali tudi strokovnjaki poštnega zračnega prometa, ker je mogoče, da bo por čez severni tečaj v bodočnosti običajna pot zračne pošte . . . PRISTNE KRANJSKE KLOBASE želodec in doma sušeno meso pošiljam sirom Amerike od 5 funt. naprej, proti ekspresnem povzetju. Poskusite enkrat in moj stalni od-jruialee boste. JOHN KRAMER nr.Ol St. C lair Ave. Cleveland, O Mož, ki hoče nositi ženo na rokah, mora stati na trdni podlagi. * / Nič ni bolj zoperno, kot umazance v elegantni obleki. NAPRODAJ v New Jersey 220 AKROV PARMA,- orodje in. avtomobil; poceni. — Vprašajte A. Lewis, 359 — 61 st Street. Brooklyn. N. Y. 'f Mazilo velikega elevera. skl-rw in n:iiico jiJ Zot»-i- W-t- v ; :.-:h in i rrt-.i. fj c h,,- v lik^r" ] Za. pf-mirjv-:.;- 1-. U-ziu.U. s-fcv!e- ! ' r.-vn.l;: i}-I'^.i I*r>:-liV •- •-2r?rntnjtj. : . -i i-i :-..i~:int. Vdrsniu- y.i — jjtiiVilli bGl.- fe čino. 14 p Imejte pr! t... i steklenico — u r. veste. k(i;;j jj [] r-i! i-i- 1 r.ikdr..- in T •<-. .-'U-ku-ni.-;:. v I--r:arnn.h F, AD. R1CKTFR & CO. lOH-li-1 So. ar skrivati, toda prisluškovalcev nočemo. Zadnji sta vstopili Mrs. Kitty Ayre in Miss Phoebe Everly, sotinikova hčerka., Gospoda Rev. Lankina pa ni bilo. Gospod Rhondcl je stopil na mizo,* si ogledal krog poslušalcev, in njegov pojrled se je konečno srečal s pogledom polkovnika Clura razumeti, da je po njihove ninety sodnika Kverlvja. sam bog Jupiter 0se njonega Zc oo prvih besedah, k. jih je i spregovoril gospod Rhondel. !otroka in ne kak zemljan kakor sta oha vztrepetaJa- . |>0 biH sopr0g in ljubimei omenje- - Zgodba sc je velika lumparija - je začel. - Nekdo je imel gogpe Toda najmodrejši> poseb- fcvnje prste pri stroj.h in vsledtega ni mogla ladja naprej. -no pa fra Battista, ki je bil pred \ modrih polkovmkovih očeh je ugasnil smehljaj. Njegove Ki- mpnoj varilh v samostanu svetega Gospa iz Verona. Spisal An. France. Te liste je našel č. o. Adone Doni v,arhivu samostana svetega Križa v Veroni. Gospa Eletta veronska je bila tako krasna in tako lepe postave, da so mestni učenjaki, ki so bili zvedeni v zgodovini in pripovedkah, imenovali njeno mater Lato-no. Ledo in Semelo in s tem dali fer prijazne poteze ->o za*■ Prnvtako »-«1 dan hi s., ladja ne mogla premakniti s svojega mesta. Celo uro| 'rm tlldl p07nal °troke* kateTP > so morali oljati stroje. v žfnah SP°,V1 huflit'» t0f]a > Dobro, — je vzkliknil polkovnik živahno. — Vzemismo. da moj govor vezan s sP°vedno pri j.- vse t.o res. In kaj ste hoteli povedati s tem ? Povpm vam torc.i elo čelo, oči take barve, kakor — Da, tudi jaz pravim tako — je pritrdil Bob Ayre. — Stava i io vidiš le v dragocenem kamenu .i'* tava in jaz se ne bom obesil, če me bo pustila sreča na cedilu, imenovanem akvamarin, rožnata Tako je bilo vprašanje rešeno. Vsi so začeli ploskati. 'ica in raven tenak nos. A njena — Potemtakem bo usodo odločilo današnje število milj, — je iista so bila podobna Amorjevemu rekel gospod Rhondel. '0kn jn so ranila že s samjm smp. j — Jaz nimam ničesar j>roti temu in sem hotel le izvedeti, če so 10m; in tudi brada je bila tako vsi zadovoljni. , mejoča kot ustne. Vse telo Elette 1 — Vsi .smo zadovoljni, — so se oglasili brez izjeme- . .je bilo kakor ustvarjeno za ljubim-N«' vedno stoječ na mizi. je pogledal Rhondel na uro. Ve. Njena prsa niso bila močna; to- V petih minutah bo prišel kapitan ter bo povedal. koliko Ua odrisovala so na njeni obleki smo prevozili. f]vo je nežnih polnib gri6kov Vsled Teh pet minut se jc zdelo vsem pet ur _ taka napetost je via- vojega svečeniškega stanu in pa dala Šumelo je kot v panju. >ker je nisem videl drugače kakor Končno jc vseeno vstopil kapitan. Zavladala je smrtna tišina.j^deto in oblečeno v svoja mest- — Gospodje. - je vzkliknil veselo - dobre novice vam prina- na oblačila, vam ne bom opisoval •sam. Kljub male nesreče danes zjutraj, smo dosegli rekord tegaijrugih delov njenega telesa ki so ,*>to™,ja. Premerili smo petsto enoindvajset milj. Takoj bom za- vsi pod zakrivajočo°tkanino'očito-liilezil številko na karto. Se predno se je poleglo splošno začudenje, so se zaprla vraii z.i njLm. Zgodilo se je nekaj nemogočega: ' dolgo polje" je dobilo. - — Živel Bob Ayre! — se je oglasil nekdo. _ Temu klicu so se l " • , - , ^ .. *.vO je vstala, bodisi, ko je poklek-. pridružili tudi ostau. -i t j ^ ^ .. . . r»a an pa se s čelom priklonila — Gospodje m dame! - je vzkliknil gospod Rkondel. - Nje-illo taK kakor je treba pi di, gov glas je hil čuden m nenavaden. Morda hočete vedeti razrešitm' ?0vanju Najsvetejšega da ne bi te uganke Ce h,čete, jaz vatn jo lahko pojasnim. - Le ostanite,, budila možem, ki so jo videli gospod polkovnik, kam se vam mudi? In tudi vi, sodnik Everly!| ,ore^a hrepenneja držati jo ^ Mojc besede so v prvi vrsti vama namenjene. Ali ste še kdaj slišali -j^ rokah ime Mr. Becka? Tukaj jc. V čast si štejem vas poznati. • ' . ... 1 j ledaj pa se je Eletta približno Ko je to govord, je odtrgal svojo rjavo brado, odvzel košate i s petnajstimi leti omožila z gospo- rUrvi iu v rstem trenutku se je izprememl ves njegov obraz. Mom Antoni jem Torlotto, advoka- Gospod Rhondel sc je mahoma izpremenil v znanega detektiva w je bn silno uCen na b Beeka. . . _ ' , . IInl „ . . . 11*1 *i . -cm glasu m bogat, toda bil je — Ilaha. — sem si nnsli. — je vzkliknil. — Oba označena stat- 1 * u - 4 1 1 u 1 • , . . : » se v visokih letih, 111 tako debel in Oilprla usta ter ga pričela buiiti. , , A , ' ookvecen, da takrat, ko so si ga vi- — Tega polkovnika in sodnika sem že prej poznal. Prijetno je.^tel z njegovimi če človek opazi, da se ga prijatelji še vedno spominjajo. Torej, da torbi nod timi stvarmi, in sicer zato. ker zlo poželenje, ki dela ljudi slabe, ni čisto samo njihovo, ampak od drugih, in se zdi, da je izčrpan ostanek prave ljubezni in pravega u-smiljenja. Toda nič takega ni bilo v prešu-šuštvu gospe Elette, ki je v vseh svojih ljubeznih ljubila le samo sebe. In zato je bila bolj ločena* od Boga, kakor druge žene, ki se ne ustavljajo svoji sili. Toda ta sila je od drugih Sila gospe Elette pa je bila njena. To pripovedujem za-,boljše razumevanje naslednjega. V starosti dvajsetih let je ona zbolela in začutila, da se ji bliža smrt. Tedaj je bridko jokala nad svojim telesom. IT kazala je svojim strežnikom, da jo oblečejo v najlepša oblačila, gledala se je v zrcalo in božala z obema rokama prsi in ledja. In kar ni hotela privoliti, da bi njeno oboževano telo razjedali črvi v vlažni zemlji, je vzdihnila umiraje in rekla polna vere in zaupanja. "Satan, preljubi Satan, vzemi mojo dušo iai moje telo. Satan, moj sladki Satan, usliši mojo molitev; vzemi moje telo z mojo dušo." Nesli so jo k svetemu Z en on u po običaju z razkritim obrazom; in kar ljudje pomnijo, niso še videli tako lepega mrtveca. Medtem, ko o duhovniki okoli nje poli molitve umrle, se je Zdelo, kakor da se ona naslanja na roko nevidnega ljubimca. Po cerkvenem opravilu je bila krsta skrbno zapečatena in spustili so jo v blagoslovljeno zemljo med grobovi, ki obkrožajo eer-| kev svetega Zenona in od katerih dicdu in pradedu: Abraham. Bil je dobra židovska duša: prijazen, vljuden in duhovit. Z nikomur se ni prepiral in je vse žaljivke rajši oožfil. samo da je neslo. Toda nekoč. sani ' Bog pravični" ve, kako je dobil miroljubni Abraham poziv na dvoboj. Zalmn j« stikal za rešilno mnslijo, ni je bilo od ni-koder. Na predvečer ipa je poslal tvojemu 11a protniku vljudno pismo sledeče vaebine: "Vclespoštovani gospod! Ako bi me ne bilo točno cb sedmih na dr-ločen^m m^.n, izvršit" blagohotno pričeti kar ^ami. . . *" x Na Dunaju, se navadno zaključijo vt-čeri z ji*d'«wkimi šalami. Nekoč je obljubila neka umetnina Vgatemn ari41" <-km'u dolženo svnro za vsako šalo. ki bi je ona ne poznala ; aris-tokrat je storil isto. Toda vsakikrat, ko je eden kaj povedal, ie drugi vzkliknil: To že ipoznom! Imenoval je priče, ki liili «k<.io vedno polkovni zdravniki. In res so bili ^'coro vsi vojaški zdravniki stare Avstrije Zidje. VHej. ko tak zdravnik pripoveduje kako anekdoto, prične z enim starim Sfidom, ki je ležal v bolnici. Bolnik je slišal, kako je rek"l zdravnik: "^Irzlica se gil>lje meti iS in :if)." Žid pa je padel v hfe^do in fkel: "Za 40 jo proda ste." x Razumljivo je. la se tiče velik dal židovskih šal trgovine, čemur se ne smemo čudili, ko vemo, da je Žid rojen trgovca. Poljski Ž I je na primer or-i»al Moj/.esu. tla ii* rali obljubljene dežele zapustil Egipt: "Lep dar, ki nam ga je po-klonil jc vzkliknil; "sedaj bi lahko imeli sterling«, pečati pa .sc moramo s polskimi .markami!" Tudi --ledoi'a š:da je zrasla na poljskih t lah. V majhni igališ-ki j vasi s > živeli s^nni Židje. Nnkoč s> ( obaodjli nekega morilca na smrt so nekateri krasni antični sarkofa- na vešalih. Na žalost pa niso imeLi gi. Toda drugo jutro je bila zem-! krvnika in obrnili se na krvni-lja, katero so nametali nad mrliča, l*a glavnega nn-ssta. Poslal jim je odkopana, in našli so krsto odprto; strahovit račun, eelil: sto froldi-11 prazno. narjev. Zbrali so se k posvetova- nju in soglasno sklenili, da dajo obsojencu dvajset goldinarjev, da se obesi sam. ^ pgr Kretanje pamikov - Shipping News I. marca: Thuringla, H&mbmv. 1 a marca: Qaorce Waahlnston. Cherbourg, Bremen: Be re rigar I*, Cherbourg; Colombo. Genoa. 11. marca: Pres. Wilson, Trat; Chicago, Htm; Canoplc, Cherbourg. Hamburg. 12. marca: Parla, Havra; Bremen. 19. marca: Aquitanla, Cherbourg; Orduna, Cher* bourg; Orduna, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne; Conte Verde. Genoa. Amerlea, Cherbourg 20. marca: ^ Cleveland, Cherbourg In Hamburg! MlnD-kahda. Cherbo'"« in Hamburg. 22. marca: Leviathan, Cherbourg: Olympic, Cher* bourg; Rochambeau, Havre; Saxonla. Cherbourg; Zeeland. Cherbourg. tt. marca: t Bremen, Bramem. 27. marca: 1 j Dulio, Genoa. 29. marca: La Bivole, Havre: Pre«. Harding, Chra-bourg; Orca, Cherbourg. Hamburg; An dani a. Cherbourg. 2. aprila: Berenearla. Cherbourg. 1 Židovski humor. ali silno lepoto. Povedal vam bom V nek; kavarni jc nenadoma zadel ku.r> neke«?a gosta. Njegovi ni-i ja tel j i so razmišljali, kako bi obvestili vdovo, ne da bi jo preveč prestrašili. Ponudil se je Žid in obljubi!, da bo izvrši! težko nalo-| uo na splošno zadovoljstvo, šel je; v dotično ulico, potrkal na vratai in vprašal: "Stanuje morda tukaj vdova' Kohn?" Neka suhl jata ženska mu je od e, da na svojem običajnem mestu ' vrnila: - cerkvi svetega Zenona ni mogla i tu stanuje gospa Kohn.'" napraviti niti enega giba. bodisi j " ^ gosp;j. stavimo. la ste vdova." Ko se ie vrnil v kavarno, je bil tam že nekdo njegovega rodu, ki bi po lastni izjavi rešil nalogo sledeče: Šel bi na stanovanje m povedal ženi, da je mož zaigral velikansko svoto. Razjarjena bi za-VjVda: Naj ga hudič vzame! Odgovor: Sa j ga je že. na kratko povem: Blue Star spisi v veliki usnjeni torbi pod pazduho, nisi ve-Companv me je najela za službo na fie, katera torba nosi dnigQ tem parniku. Rnvnateljski svet je prišel do prepričanja, da se na, posfal si žalosfen ob d ladjaii preveč visoko isrra. }. , , e »bo po zakramentu svetega zakona. — Videč, da se oba tako zelo zanimata za "kratko polje", se^ki obstoja za srečo ljudi in njiho- m. je zdelo, da bi ne bilo nič čudnega, če bi so danes zjutraj kaj vo izVeličanje, ležala najlepša ve- pripetilo strojem. Taka nezgode ^e večkrat pripete. Moj prijatelj renska dama pri tako starem> bol_ Anderson je pustil leteti vso noč stroje s polno paro, da smo biUinem in „rdem možn Jn modrijani preskrbljeni, »čc bi se danes zjutraj pripetila kaka nesreča. Vidite bm boIj ^^ kgkor ppe Rad bi »zvedel z i JANEZA BE-LOVEC. doma iz Košane pri Št. Pot m. in za JERNEJA KOŠ-MKFiL, doma iz vasi Retje pri T.oškem potoku. Prosim cenjene rojake, ako kateri Vve za njun naslov, da mi blagovoli naznaniti, ako pa sama citata ta oglas naj se mi javita. — Jaedb Klimp linx A. Mount Clare, W. Va ___(5-7—cl) Rad bbi izvedel za naslov JOSIPA ZAIiAR, podomaže Mihlin iz Otav pri Cerknici. Prosim cenjene rojake če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — John Strnkel, Box 373, Pierce, W.Va. NAPRODAJ POSESTVO, z inventarjem, vse v najboljšem stanu, sadovnjak in vinograd, v Sv. Petru pod Sv. Goro. Podrobnosti daje lastnik: JOHN KRAMER. 5301 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. to cevko s peskom je gospod Lank in vtaknil v luknjico, kjer se ____- - , „ -, r , . . ... - - \ . ... ^eneceni, ko so videli, da mlada mazejo strojL Sreča, da sem pnsel pravočasno, se predno je bila - ^ izrablja prostost ki jo nu. povzročena velika ško ko se vso noc ukvar- fta sevda rekla, da tega gospoda Lankuia sploh ne poznata m da nista v zvezi ž njim. Malo prej je rekel gospod sodnik Everly, da ja s težkimi poravnavami med pra- je stava brezpogoja- Dobiček se bo odmeril po Številu prevoženih V,Cnimi m k"yicm*u m milj. Dobi potemtakem tisti,.ki je stavil na -dolgo polje". v SVOJ ^ ^^ kavalirje Vsi navzoči so začeli ploskati. Polkovnik in sodnik sta pa igr-.-|mesta; T,oda slast' kl J0 Je llzlvala la žalostno ulojro. ovirala iz nje m ne iz njih. Lju- Kot človeka, katerima je bilo dokazano .sleparstvo, sta se kot\bila le sebe in ne onih- Vedno $ polila cucka splazda iz kadUniee. * ugaJaI° le lastno tel°- Sebi Navzoči so bili zadovoljni, ker sta se sleparja ujela v svojolmi & veljal° vse njeno P^elenje. lastno past. r / f\ ' 11 jena zavist in njene laske. In za- Gospod Beck je znova prevzel besedo ter rekel: — Sedaj na-it0/ fe mi zdi' bil ^li mesa pri stane vprašanje, če naj izplačam gospodu Ayre oziroma njegovi go-'nJeJ Posebno velik. Kajti četudi spe svolo. Pobotnico mi je že obljubila. nas ta ^^ od BoSa' kar že Kitty, ki je prisostvovala razkrinkan ju lopovov, je vztrepetala. | dovolj pomeni, kako je velik, je ko je sliiala svoje ime. 4pa tudi res, da najvišji Sodnik gle-Pogledala je k\i«ku in ko je opazila izziv v Beekovih očeh, se .da z manjšo jezo na poltene greje sj-«*3i&Ua obljube, ki mn jo je zadala prejoni večer. anike na tem in na onem svetu, Zardela je, oči so «c ji zalesketale in odvrnila je ravno takso iz-Jkakor p« na «kopuhe, izdajalce zivalnot -- Da, seveda- _____ j t (K ONE 0.) /morilce in one, ki trgujejo s sve- _ - . *' -i v.', r • • . f.. -TZ tZ? ■ < ^ • Žid mora znati vse: razumeti se mora na umetnost, trgovino, glasbo, poznati mora vse jezike. Če pa je kljub temu brez zaslužka, gre v pristanišče, kjer se ponudi za krmarja. Kapitan ga vpraša: "Poznaš si-gnale?" "Poznam." "Poznaw lomilce valov?" "Poznam lomilce valov." "P«znaš peščene nasipe?" "Poznam peščene nasipe.7* "Sprejet." Ladja krene iz pristanišča, toda kmalu obstoji. Kapitan se razjezi, krmar pa mirno sedi pri krmilu. Ko pride k njemu kapitan, mu reče: "To so peščeni nasipi.*' x V nekem znanstvenem klubu je predaval arheolog Steinbruch o nemški kulturi. Pi'i tem se je drznil trditi, da je nemška kultura starejša od židovske. To pa ni bilo po godu nekemu Židu. ki ga je prek in U z vzklieem: "Dokaiite!" Tn učenjak jc dokazoval, da so našli v nemških grobovih medeno ž:co. ki priča, da so stari Nemci pozrudi brzojav. "Kaj to!,' odvrne Žid hudomušno, "v starih židovskih grobovih niso naši i ničesar:, in to je dokaz, da so na& pradedje poznali brezžični brzojav," x Imenoval se "je po svojem očetu, talSP PREHLAD MEHURJA MOŠKI! ZOaUtoM Proti hImnJ« N aba Tj t« al najteljto hRIM PREPRE^SA « MOaKE Velika tab*Ste. Kit (4 »)Tl VAkamtrjlaB S«-Y4Cir Dept: B 92 Bctkmu St.. Mew Yerk Ptiite mm ekrMfnlre. M novo i »dajo "PISMABICA GLAZgSNl MATICI'1 Sa fttxri moika giwri Uredil Matej Hmba4 Knjiga ima 29« strani, ter toebn ja 108 najboljiih in najnovejii> pesmi m notami On ■ poitnl&o UM. "OfLAM VilODi" r. t Prav vsakdo— , t kite kaj Ittt; kd*4 k»J ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; pnf ▼sakdo prisnava, da Imajo jSudovit fpok mali oglasi Olai V|?i(ft »t HOLLANQ K J AMERICA LINE W Kratka in direktna črta preko Rotterdama za iz vseh strani JUGOSLAVIJE Nedeljska odplutja. Največje udobnosti. MI vam bomo preskrbeli potrebne listina (affidavit za vzdrževanje!. Naši uradniki se brigajo za vse ter vse nrede za potnika, dokler ne dospe na določeno mesto. Cene in seznam odplutev se pošlje vsakomur na zahtevo. ■ Z:i prostor«* na parnlklh In vse podrobnosti pišite lokalnemu agentu ali pa na HOLLAND AMERICA UNE 24 State Street New York New York. Plymouth. Havre. P«rl» PARIS .................... 12. marca New York. Havre. Paris CHICAGO ................. 12. marca ROCHAMBEAU ............ 22. marca LA SAVOIE................29. marca New York. VI*o [Spain I. Bordeaux LA BOURDONNAIS ........ 4. marca Mib a unik lililne iiMti ali aa flini bU: 19 STATE STREET. NEW YOR * V ali IZ JUGOSLAVIJE Kup.t > Tnapraj plačana karte " svojim aorodnikom »a mie žit«. White Star Line New York — Cherbourg Olympic 22. mar.; 12. apr.; 3. maja Majestic 5. aprila; 26. aprila; 17. maja Pittsburgh 1. apr.; Canopic 15, apr. Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Belqenland........ 3. aprila; 8. maja Zetland 17. aprila: Lapland 24. aprila Dobra brana, daprtl pruatort. Velika Javna »blralUAa. Oglaalta m prt iukaliit-m agntu all pri PASSENGER DEPARTMENT No. .1. Broadway_Naw York. ■ Kje je JOSIP KRu\S0VEt ? Doma je iz M;ile Pristave pri Sent IVtru na Krasu. Nahaja s«' ne. j kjr v Colorado. P*i-ed lfi. lt-:i se j je naluij.il tukaj v CleveLaiuhi. Akt« j«, kateremu rojaku znan j nj^srov naslov, prosim, da pa mi i pošlje, »"e pa .^un to bere, naj .se i oglas:. — Frank Zromšfvk. 1069 Kast (JI. St., Cleveland, Ohio. Kdor hoče še imeti in čitati izvirno slovensko povest — "IZ ZAPEŠKE GLOBELI" naj si jo naroči nemudoma na naslednji noslov: ZVONKO NOVAK 2647 S. Hamlin Ave Chicago, 111. Cena knjigi s poštnino vred .. $1.50 Potovanje v Jugoslavijo. Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk :ili za stalno, pri porivamo, da se odloči za parnik "PARIS", največji in naj novejši parnik francoske parohrod-ne družbe, ki odpluje iz New Yorka 14. MAJA 1924. Železniška zveza jm>ko Francije Svire in Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski prodi, zlasti pa s paru i kom 'PARIS' in se pride v devetih dneh v I.jul>-Ijano; oni pa, ki potujejo v zase-dno ozemlje, se jieljejn iz Pariza naravnost v Trst. S tem parnikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki ho spremljat potu!: ke tlo Ljubljane, in ho pazil tudi na prtljaco, da Im> Sla naprej vedno z istim vlakom, kot potniki. Vsi potniki III. razreda so na stanjeni na tem parniku v kabinah po 2-4-f» v eni kabini; kdor želi potovati takrat na tem parniku, naj nam dopošlje cini jirej ?10.00 are za III. razred in $r»o za rtrufil razred da mu preskrbimo dobro kabino že sedaj, da ne IukIo boljši prostori vsi oddani. Frank Sakser State Bank New York, N. Y. Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. DOB J« bumdJ« potovati V atari kraj. Je potrebno* da Ja natančno poučen o potnih Usttk, prtljagi ln dragih ctrareh. Pojasnila, kl vam Jih aamoreato dati vsled nate dolgoletne isknioja, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prromtne parnik e, kl Imajo kablae todl t IIL rasreda. Tudi oni kl I* nlao amerUBd dr-iavljanl, morejo potovati ▼ atari kraj na oblak, toda potrebno Je, da ■e povrnejo tekom ieftih mesecev ln so pripuSčeni bres vsaka neprillka v to ddMa Kako dobiti gyojee iz starega kraja. Kdor teli debttl serodnlka aH pa •vojea is atarega kraja, naj nam plie sa pojasnila tn navodila. Jugoslovanska letna kvota maja MM novih priseljencev. * Za potne stroške JLapUčnJe pa na-Sem naročilu JADRANSKA BA5-KA tudi t dolarjih. Frank Sakser State Bank n Cortlandt Stresi New Teefc Glavno mtoHtv* Ja4rsmks tanks. mSEKKKKKKJMM BAVN0KAS n OŠLk NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA NajnovejSa ilustrovana izdaja. Vsebnje 808 strahL B^* Cena a poštnino 13.— 3L0VENI0 PUBUSBZHQ 82 Oortlasdt it Haw York Otty, V. Y. 00. SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO SE SAMO FAR STO IZTIS0V. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je i*ta cena- " SL0VENIC PUBLISHING ,COMPANY I .'. V i . 82 Cortlandt Street New York p: = ■ upi . jmmm. m