GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAH« GLASILO DELOVNEGA KOLEK! IV A *l,i>MM LICiNlTA VELENJE - OD 1 MAJA C*-". HAUfc GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJI GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK UUBAN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAVS- 18. maj 1967 — LETO II. — ŠT. 9 (49) CENA M NOVIH PAR ALI M STARIH DIM POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI OB 75-LETNICI TI PREBIVALCI OBČINE VELENJE ŽELIMO IZRAZITI SVOJO GLOBOKO VDANOST IN TOVARIšKO LJUBEZEN. PRIPRAVLJENI SMO SE BORITI šE NAPREJ POD TVOJO ZASTAVO KATERO NOSIŠ SKOZI ŠTEVILNE BITKE ZA IDEALE KOMUNIZMA, MIR V SVETU, BRATSTVO IN ENOTNOST VSEH NARODOV IN NARODNOSTI, ZA POPOLNO SVOBODO V KATERI RAZVIJAMO VSE SVOJE OSEBNE USTVARJALNE SPOSOBNOSTI, ZA DOSTOJANSTVENO SEDANJOST IN ZA ZAGOTOVLJENO PRIHODNOST V RASTI SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE DRUŽBE. DAN MLADOSTI, KI GA POVEZUJEMO S TVOJO REVOLUCIONARNO OSEBNOSTJO IN TVOJIM PRAZNIKOM, JE ISTOČASNO TUDI NAŠ PRAZNIK, KI NAS VZPODBUJA K ŠE VEČJIM DELOVNIM USPEHOM. OBČANI Velenje, 4. maja 1967 (Čestitke prebivalcev velenjske občine, ki so jo ponesli nosilci štafete mladosti tovarišu. Titu). Sprejem ob dnevu varnosti VIDA TOMŠIČ med rudarji PETER KRAPEŽ ponovno predsednik občinske skupščine Štafeta mladosti v Velenju NA SKUPNI SEJI JE BIL TUDI ZVEZNI POSLANEC TONE BOLE Prejšnji petek sta se sestala v novem sklicu oba zbora občinske skupščine. Najprej so novoizvoljeni odborniki svečano zaprisegli, nato .pa sta zbora izvolila vsak svojega predsednika. Občinskemu zboru bo predsedoval Branko Drolc, dipl. inženir iz komunalno obrtnega' centra, zboru delovnih skupnosti pa dr. Jože Rogel, zdravnik iz Topolšice. Na skupni seji so odborniki ponovno izvolili s tajnim glasovanjem za predsednika Petra Krapeža, dipl. inženirja. Na enak način pa so izvolili tudi podpredsednika Draga Tratnika iz velenjskega zdravstvenega doma. Ta bo svojo funkcijo opravljal brezplačno. Določili so odbornike, ki bodo sklepali zakonske zveze. To so: Jože Zelenko iz šmartnega ob Paki, Franc Grebenšek in Miroslav Vrečko iz Šoštanja, Branko Drolc, Vali Žohar in Jože Tekavec iz Velenja. V komisijo za volitve in imenovanja so na skupni seji izvolili naslednje odbornike: Aniona Albina (predsednik), Jeleno Pečovnik, dr. Jožeta Rogla, Staneta Šrota, Ivana Ureka in predstavnike javnosti: Rudija Bajca, Iva Jamnlkarja, Jožeta Kovača in Majdo Naglost. Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami članov skupščinskih teles in drugih funkcionarjev. Ta komisija« obravnava tudi splošna vprašanja štipendijske in kadrovske politike. Skupščina SRS je na zadnji seji sprejela . zakon o izobraževalnih skupnostih ter o financiranju vzgoje in izobraževanja. Zakon, ki bo razširil samoupravljanje delavcev v učnih in vzgojnih zavodih, določa tudi ustanovitev temeljnih izobraževalnih skupnosti. Te se ustanavljajo v občinah. Izobraževalne skupnosti morajo biti ustanovljene do 31. maja, financiranje pa se bo pričelo 1. julija. Zato so na zadnji skupni seji imenovali odborniki iniciativni odbor za ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti. V ta odbor so bili imenovani: Drago Tratnik, Stane Žula, Franjo Arlič, Rudi Bajec, Bojan Glavač, Jože Herlah, Frida Jančič, Rudi Kobolt, Franc Lesnik, Maks Mavec in Miroslav Vrečko. Republiški poslanec ing. Gračič Janez prevzema štafetno palico. Rojstni dan maršala Tita je vsakoletni praznik mladine in tako postaja mesec maj — mesec mladosti. Naj bodo praznovanja delovna, z delom je podpreti napredne sile, ki se bojujejo za uresničitev družbene in gospodarske preobrazbe. To bo najlepše darilo, ne samo mladih, ampak vseh državljanov našemu maršalu za njegov jubilej. In tako se občani pridružujemo iskrenim željam mladih, da bi nas še mnogo let uspešno kot doslej, vodil v izgradnji naše socialistične družbe. Maj' živi maršal Jugoslavije Josip Broz Tito. Naj živi socialistična federativna republika Jugoslavi ja. — Ob zvokih mladinske godbe rudarskega šolskega centra, so ponesli mladinci in mladinke štafetno palico s pozdravi velenjskih občanov predsedniku Titu, po šaleški cesti proti Slovenjgradcu. V Doliču pa jo je predal mladinec Drago Bizjak mladim nosilcem i,z s loven jigra-ške občine. DRAGI TOVARIŠ TITO Velenje, 12. maja — Med svojim enodnevnim obiskom je predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije imela več razgovorov v Velenju. Najprej je dopoldne obiskala velenjski rudnik. Tu je obšla nekatera delovišča v jami. Dalj časa se je na čelih v jami pogovarjala z rudarji. Zanimala se je za težave v katerih je velenjski rudnik. Letos smo prebivalci velenjske občine pozdravili štafeto mladosti v Velenju, pred kulturnim domom. Tu smo skupaj z ostalimi delovnimi ljudmi in mladino izročili tople čestitke za 75. rojstni dan našemu tovarišu Titu. Pred prihodom zvezne štafete so prinesli na trg štafetni palici iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Zvezno štafeto mladosti je prevzel inž. Janez Grašič, član zvezne konference SZDLJ in poslanec gospodarskega Zbora skupščine SRS. Ob tej priliki je imel inž. Grašič krajši govor. Takole je med drugim povedal: — Mladina, prebivalci velenjske občine smo se danes zbrali v svojem središču, da sprejmemo štafeto mladosti s pozdravi in najboljšimi željami vseh nas Josipu Brozu-Titu za njegov visoki jubilej, 75. rojstni dam in 30. obletnico, ko je prevzel vodstvo Komunistične partije Jugoslavije. Ob tem se obvezujemo, da bomo izpolnjevali naloge kot državljani socialistične Jugoslavije za izgradnjo socialistične družbe. Minilo je mnogo let, odkar je maršal Tito prišel kot voditelj na čelo Komunistične partije Jugoslavije, jo vodil z vsemi naprednimi ljudmi v boju proti sovražnikom in v boju za socialistično revolucijo, po vojni pa v izgradnji socializma. Nahajamo se v obdobju družbene in gospodarske preobrazbe. Naloge za uresničitev cil jev' te preobrazbe so ogromne — tega se moramo v popolnosti zavedati. Sleherni državljan mora vložiti vse svoje sposobnosti — ves svoj trud za dosego ciljev, saj bodo ti prinesli blagostanje našemu človeku, v svetu pa priznan je in še večji ugled, da je socialistična Jugoslavija postala tudi gospodarsko močna na osnovi družbenega in delavskega upravljanja. Graditi hočemo v miru, v sodelovanju z drugimi narodi na enakopravni osnovi. Zato pa najostreje obsojamo brutalno agresijo proti DR Vietnam, obsojamo kraljevi vojaški udar v Grčiji, kjer ljudstvo preživlja hude trenutke terorja in je naša solidarnost do ljudstva skupna s solidarnostjo vseh demokratičnih sil na svetu; obsojamo imperialistične sile, ki svoje gospodarske in politične interese poskušajo uveljavljati s pozicije sile in vojne. 13. maja ob dnevu varnosti, je predsednik občinske skupščine ing. Peter Krapež, priredil v delavskem klubu sprejem za delavce organov za notranje zadeve iz velenjske občine. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij občine in predstavniki uprave za notranje zadeve iz Celja. Ob tej priliki je inž. Peter Krapež podelil odlikovanja uslužbencem postaje milice iz Šoštanja in Velenja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz - Tito. Z ordenom zaslug za narod s srebrno zvezdo je bil odlikovan Ciril Levpuš-ček. Red dela s srebrnim vencem so dobili Avgust Bratuša, Bogomir Gnezda, Anion Krajnc, Anton Guček in Ciril Joger. Z medaljo dela pa so bili odlikovani Franc Bračič, Ivan Breznik, Kari Krajnik in Lovro Praznik. Bila je tudi v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje«,/ kjer se je pogovarjala s predstavniki kolektiva in si ogledala proizvodne Obrate. Zlasti se je zanimala za delovno zaščito in za njihovo sodelovanje v samoupravljanju. Vida Tomšič pa je bila tudi ob velenjskem jezeru. Popoldne je govorila v velenjskem kulturnem domu na javni tribuni. Z njo je bil tudi predsednik zvezne gospodarske Zbornice in zvezni poslanec Tone Bole. Na ta razgovor se je zbralo okoli 350 občanov. Predsednik občinsike konference SZDL Milan Šterban je otvoril javno tribuno in dejal, da je to ena izmed oblik dela občinske organizacije SZDL, ko organizira razgovore z najvišjimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. S tem želijo navezati neposredne stike med njimi in občani. Predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšičeva je najprej govorila o pomembnosti 30. obletnice ustanovitve slovenske Komunistične partije in dejala, da ni samo gola obletnica. Takrat, ko smo ustanavljali Komunistično partijo smo bili pred slično situacijo kot danes: Postavili smo, da mora pri naši revoluciji obstajati sila, ki bo znala pravilno usmerjati delavski razred. Naša akcija je bila popolnoma jasno začrtana, ker smo zaslutili vojno vihro. Sklonili smo, da se bomo postavili na lastne noge in da bomo ta boj tudi sami izbojevali. Po 30. letih uspešnega boja in dela, je dejala Vida Tomšičeva, delamo obračune. Pri tem ugotavljamo, da komunisti nismo zaprta sila, ločena od delavskega razreda. Odločitev Zveze komunistov je v sedanji fazi socialističnega razvoja enaka tistim odločitvam pred 30. leti. Raz- viti moramo takšno zvezo komunistov, ki bo omogočala, da se delovni ljudje kar najbolje borijo za svoje interese. (Nadaljevanje na 2. strani) Vida Tomšičeva je bila v jami velenjskega premogovnika. Lani je v Ilirski Bistrici, na izseljenskem pikniku, povabil predstavnik velenjskega turističnega društva vse navzoče, njihove prijatelje in znance, naj pridejo letos na izseljenski piknik v Velenje. Poročali smo že, da bo letošnji tradicionalni izseljenski piknik 4. julija v Velenju. Organizacijo te osrednje prireditve za slovenske rojake, ki bodo ob tem času na obisku v domačih krajih, je prevzelo velenjsko turistično društvo. Dobro vemo, da se turistični delavci že od decembra dalje pripravljajo na to pomembno turistično prireditev v Velenju. Skupaj s Slovensko izseljensko matico in prebivalci Velenja bodo storili vse, da naši rojaki ne bodo razočarani zapustili Velenja. Pri turističnem društvu so ustanovili poseben 32-članski delovni odbor. Ta spremlja delo ostalih delovnih komisij, jim pomaga pri delu iin odgovarja, da bo izseljenski piknik v Velenju kar najbolje uspel. Poleg tega osrednjega organa pa imajo pri turističnem društvu še naslednje komisije: za ureditev prireditvenega prostora, za pripravo kulturnega in zabavnega programa, za rediteljslco službo, za gostinstvo in trgovino, za tisk, propagando in foto službo, za prodajo turističnega materiala in vstopnic, za sprejem gostov in organizacijo izletov, za informacije in menjavo tuje valute in za športni ribolov. Brez dvoma bodo tako široko zasnovane priprave zagotovile kvaliteto. Poleg vseh priprav pa bodo posebno pozornost posvetili propagandi. Po vsej Sloveniji bodo obiskovalce vabili na prireditev letaki. Naše rojake pa bo o pikniku in Velenju še posebej informirala Slovenska izseljenska matica. Turistično društvo bo založilo tudi turistični vodič ■ po Velenju, ki bo okusno in praktično opremljen. OBVESTILO Obveščamo potrošnike, ki so do vključno 30. novembra 1966 kupili pri našem podjetju EFE elemente M I, da lahko vložijo zahtevek za povračilo preveč zaračunanega zveznega prometnega davka (zaračunan 20 % — pravilno 12 o/o). V ta namen morajo predložiti račun na upravi podjetja, referat — prometni davek, ki bo zgornje zahtevke reševal vsak torek in petek. Zadnji rok za vložitev zahtevka je 30. junij. Po tem roku ne bomo več reševali poslanih zahtevkov. Trgovsko podjetje »BAZEN« Velenje Pričakujejo, da bo prišlo na XII. tradicionalni piknik v Velenje okoli 10.000 ljudi. To pa ni majhno število. Zato se bodo morali toga dne gostinci dobro potruditi, da bodo zadostili potrebam tolikšnega števila ljudi. ' Sam piknik bo v neposredni bližini velenjskega jezera. Tu bo v dopoldanskih urah pisan kulturni program, ki ga bo v glavnem pripravila domača »Svoboda«. Sodelovala pa bosta tudi Ladko Korošec in Janez Rohaček. Kot lani v Ilirski Bistrici, bo tudi letos v Velenju skrbel za ples zabavni ansambel Slaki. Program bivanja izseljencev v Velenju bodo pripravili tako/ da si bo do gostje naslednji dan po pikniku lahko ogledali tudi bližnje turistične kraje. »Resnično želimo«, je povedal predsednik turističnega društva Velenje Mitja Lap, »da bi slovenski rojaki in ostali gostje odnesli iz Velenja najlepše vtise in da bi se sem še vračali.« MALA S»IA Tudi v Belih .vodah imajo Malo šolo. Vanjo hodijo vsi predšolski otroci iz tega področja. Trinajst jih je. Nekateri imajo do šole več kot eno uro hoda. In vendar radi pridejo. Šolo vodi učiteljica Jožica Praznik. Povedala je, da je takšna oblika vzgoje predšolskih otrok potrebna tudi za otroke, ki živijo na vasi. Zlasti se naučijo govoriti, skupinskega dela in iger z žogo. Otroci radi hodijo v Malo šolo. Starši pa so z veseljem sprejeli takšno obliko vzgoje in varstva otrok. Zato v Belih vodah ni nobenega predšolskega otroka, da ga starši ne bi poslali v njihovo Malo šolo. RAZSTAVA MLADIH Ob letošnjem praznovanju Dneva mladosti organizira občinski komite ZMS razstavo mladih. Kakšen je njen namen? Želijo, da bi prikazali prav vso dejavnost na področju naše občine. K sodelovanju vabijo vse mladinke in mladince, ki se v prostem času ukvarjajo s slikanjem, risanjem, izdelovanjem tehničnih in modelarskih izdelkov, konjičkarje in mlade literate. Torej je od mladih odrvisno; če bo razstava uspela. Na občinskem komiteju ZMS menijo, da bi lahko bila uspela manifestacija ob letošnjem Dnevu mladosti. Vse izdelke morajo mladinci oddati do 18. maja v mladinskem klubu, kjer bo razstava. Miloš Volk je govoril na otvoritvi avtobusne postaje v šoštanju. kuiurJkova pošta Med potjo so pionirji obiskovali grobove padlih bartizamov. Prižigali so svečke in grobove okrasili s cvetjem. Borci pa so jim pripovedovali partizanske zgodbe. Posebna delegacija slovenskih pionirjev bo prinesla dnevnike, ki so jih pisali naši pionirji, tovarišu Titu. V nje pa so vestno zapisovali vse značilnosti, ki so jih doživeli na pohodu po naši občini. Pri partizanskih grobovih v Paki so naši pionirji sprejeli kurirčkovo torbo s čestitkami tovarišu Titu za 75. rojstni dan. Nosili so jo od javke do javke. Vmes pa so jih čakale skrite sovražnikove zasede. Tudi tokrat so pionirji varno prenesli vsa pisma skozi našo Občino in j,o v Lepi njivi predali pionirjem i Mozirja. Najprej je kurirčkovo torbo prinesla pionirska patrulja na Titov trg v Velen ju. Tu so imeli pio nirji pred kulturnim domom partizanski miting. Kurirčkovo torbo je prevzel predsednik občinskega združenja ZB NOV Ivan Malenšek. Pionirjem in ostalim udeležencem partizanskega mitinga pa je spregovoril Martin Tovornik. Pionirji so nato prenesli kurirčkovo torbo do Šoštanja. Na Trgu svobode, pred spomenikom žrtvam fašizma, so tudi šoštanjski pionirji priredili partizanski miting. Pionirjem je govoril prvoborec Ivan Gu-šič. Povedal je, da so kurirji-pionir-ji v najtežjih borbah vedno požrtvovalno nosili partizansko pošto. Njihov delež, je dejal tovariš Gušič, ne moremo prezreti, saj so pionirji in mladina partizanom vedno zvesto pomagali. Na mitingu v Topolšici so pionirji recitirali in peli partizanske pes- Jvan Malenšek pregieduje pisma, L mi. Pozdravil pa jih je borec Slavko jih je prinesla v Velenje patrulja Vrtačnik. pionirjev — kurirjev. (Nadaljevanje s 1. strani) Ko je govorila o materialnem napredku, je dejala, da je Jugoslavija po stopnji rasti prva dežela v svetu. Pomembne uspehe pa smo dosegli tudi pri ureditvi notranjih odnosov, kjer smo dosledno razvili sistem neposredne socialistične dokumentacije in odpravili eksploatacijo človeka po človeku. Zato zahtevajo da-, našnji problemi razvitejšo Zvezo komunistov, ker hočemo, da postanejo delovni ljudje resnično uprav-ijalci. Vendar se nahajamo v zamo-tanejši situaciji kot pred 30 leti. Nato je predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije govorila o težnjah nekaterih statističnih sil pred IV. plenumom. Dejala je, da je bila sedanja odločitev Zveze komunistov za dosledno politiko razvijanja samoupravnega sistema enako pomembna kot takrat, ko se je Partija odločila za odkrit spopad s sovražnikom. Na IV. plenumu so sprejeli sklep o reorganizaciji Zveze komunistov, ker je za sedanji razvoj socialistične družbene ureditve zelo pomembno kako se bo Zveza komunistov organizirala. Vida Tomšičeva je govorila tudi o tezah, ki predvidevajo reorganizacijo. V njih je nakazano, kakšno Zvezo komunistov rabimo, da bo še naprej obdržala zgodovinski interes delavskega razreda. Teze so dane v javno razpravo, ker naša ZK ni zaprta organizacija, ločena od delovnih ljudi. Iz njih izhaja tudi, da komunisti uporabljamo za svoje akcije znanost. Gospodarski razvoj bomo morali v aktivnih političnih sir lah podpirati na ta način, je dejala Vida Tomšičeva, da bomo dosledno u-poštevali mnenje strokovniakp^. Njihova priporočila pa morajo sloneti na ekonomskih in rentabilnost-nih izračunih. Govorila je tudi o negospodarskih dejavnostih in pri tem povedala, da nekateri nočejo razumeti, da so v zdravstvu in šolstvu tudi skrite rezerve. Na koncu je predlagala, da naj občinska organizacija SZDL večkrat organizira takšne razgovore z občani. T^i pa bodo učinkovitejši, če bodo' organizirani po posameznih področjih. Na vprašanja udeležencev javne tribune je odgovarjal tudi Tone Bole. Občani so se predvsem zanimali kako bo z nadaljnjim gospodarskim razvojem šaleške doline in z gradnjo nove termoelektrarne. Opozorili pa so tudi na nekatere nepravilnosti. *> - t ... ■ - ^ > i!* porabili za dela na naših cestah 19 milijonov starih dinarjev. Največ sta prispevala občinska skupščina Velenje in gozdno gospodarstvo Nazarje, vsak po 5 milijonov starih dinarjev. Kmetijska zadruga šoštanj nam je dala milijon. Samoprispevek vaščanov v lesu in denarju je znašal 6 milijonov starih dinarjev. Za dva milijona pa smo naredili vrednosti s prostovoljnim delom«. »Prebivalci radi pridejo na prostovoljne akcije,« je povedal predsednik krajevne organizacije SZDL Zdravko Slemenšek in nadaljeval: »Vsi skupaj se dobro zavedamo, kaj predstavlja dobra prevozna cesta za naš kraj. Poljščine skoro ne uspevajo. Zato moramo razvijati živinorejo. Ne samo za zakol, temveč tudi za mleko in mlečne izdelke. Prevoz pa bi bil brez dobre ceste predrag. Naši ljudje se vse bolj zavedajo, da lahko uspešnd razvijamo kmečki turizem. Zdaj imamo že tri gostilne. Ob vznožju je gostilna pri1 Greben-šeku, v vasi pa pri Slemenšeku in Savineku. V turizmu in živinoreji vidimo našo bodočnost, zato se tudi vsi tako zavzemamo za cesto.« Res je. Svet v Belih vodah ni roden za poljske pridelke, čudoviti pa so po teh srednjevišinskih reb-rah pašniki, če bodo gojili živinorejo, vzporedno pa izdelovali mlečne izdelke, si bodo lahko rezali večji kos kruha. In če bi razvili še turizem — zimski, in letni — bi lahko kmetje prodali svoje pridelke kar doma. Zato rabijo cesto, dobro prevozno cesto, ki jih bo povezovala z dolino. Melhior Mazej, predsednik krajevne skupnosti je povedal: »Do oktobra nameravamo urediti te 4 kilometre ceste od vasi do Greben-ška. Za to imamo predvidena naslednja sredstva: od GLIN Nazarje 6 do 7 milijonov, občinske skupščine 3 milijone, LIK šoštanj 200.000, šoštanjske termoelektrarne 200.000 in kmetijske zadruge 50.000 starih dinarjev. Sami pa bomo s prostovoljnim delom naredili dela v vrednosti 4 milijone starih dinarjev. Res je, cesto bi radi imeli gotovo do oktobra. Takrat je občinski praznik. Naj povem, da smo poslali predlog na občinsko skupščino, da bi bila letošnja osrednja proslava občinskega praznika pri nas v Belih vodah. Ta datum sovpada tudi s pohodom II. grupe odredov preko Belih vod, oktobra 1942. leta. Menimo, da bi tako dostojno proslavili v Belih vodah tudi ta zgodovinski dogodek iz slavnih dni naše revolucije.« Še nekaj smo zvedeli v Belih vodah. Od Šoštanja preko Belih vod in dalje po Ljubiji je do Mozirja le 24 km. Sedanja cesta je sposobna za prevoz z lažjimi vozili. To so začeli uporabljati nekateri vozniki zlasti sedaj, ko je zaprta cesta preko Penka do Gorenja. S tem pa se je že uresničila želja Belovoščanov, ko je mogoče priti z vozili iz Savinjske doline in se napotiti preko Belih vod do Velenja in dalje. Pravijo, da je gostov vse več, saj jih privablja slikovita pokrajina. Verjamemo jim. Cesta je za te ljudi pomembna. Zato tudi tolikšna vztrajnost in prizadevnost. Hočejo si olajšati življenje in ustvariti lepšo prihodnost. Dolžnost vseh nas bi morala biti, da jim pomagamo pri njihovih prizadevanjih. V teku je akcija za lepšanje mesta v mednarodnem turističnem letu. Vsekakor odobravam članek »šaleškega rudarja«, ki govori o neredu v našem mestu. Naše mesto je tudi rezultat mnogih udarniških ur. Danes pa nekateri godrnjajo in ne spoštujejo truda drugih ljudi. Vseeno jim je kako izgleda naše mesto. Tudi hišni redi so včasih le kos papirja. Večina hišnikov je dejala — krivi so otroci. Potemtakem so tudi njihovi zraven. Po mojem pa niso krivi samo otroci, saj nemalo-kateri starejši ni dobro vzgojen. Otroke je treba vzgajali in poučevati. Torej so odgovorni starši. Večkrat je treba otroke opozoriti, to je res, toda pri njih lepa beseda mesto najde. Zapomnimo- si, da so otrokov največji vzgled starši. V vašem članku ste imenovali tudi Zidan- škovo ulico. Tu sla kioska. Na začetku ulice (na odcepu na Tomšičevo) je znak: za vsa vozila promet prepovedan. Toda kako drugače je v resnici. Kolesarji divjajo po mili volji. Nekateri so celo tako nesramni, da z zvoncem zahtevajo prednost. Večkrat pa lahko opaziš tudi kak moped ali celo motor. Potem pa res ni čudno, da gredo otroci na zelcnice, saj na poti niso varni. Med hišnima številkama 3 in 4 gredo ljudje velikokrat kar po zelenici do mladinskega kluba, želeli pa bi tudi, da nam končno stanovanjsko podjetje popravi strelovode. Hišnik nam venomer odgovarja, da je okvare prijavil, le popravili jih še niso. Želim pa tudi, da bi se predstavniki hišnih svetpv ali hišniki končno naučili pravilno obešati zastave ob večjih praznikih. K. J. Velenje NOVO! NOVO! Odprl sem kemično čistilnico v Velenju pod gradom. Čistim kvalitetno, ceneno in v ekspresnem času. Likam parno in z vašimi predmeti ravnam čimbolj pazljivo. Pridite in prepričajte se sami. KEMIČNA ČISTILNICA A. GOLČER Velenje — Ljubljanska 6 BILI SMO PRI ODKRITJU SPOMENIKA ŽRTVAM V OSUVIENCIMI) SEJA občinskega KOMITEJA ZES Jasno postavljene naloge komunistov Slovenski komunisti so z resolucijo, sprejeto na VII. plenumu, prvič po 30. letih zgradili svoj dokument kot kolektivno telo. To lahko označimo kot začetek permanentnega dela centralnega komiteja. Resolucija je rezultat nove delitve odgovornosti med predsedstvom, izvršnim komitejem in komisijami centralnega komiteja. Lahko rečemo, da so tudi občinska vodstva in OO ZK bili udeleženi pri njenem kreiranju. Vsekakor pa je pomembna javnost dela VII. plenuma CK ZKS. Tudi na zadnji seji občinskega ko- je bilo, da so nekateri prosvetni de-miteja ZKS v Velenju so komunisti lavci po svoje razumeli in interpre- Komisija za internirance pri občinskem odboru ZZB Velenje je omogočila bivšim internirancem in svojcem umrlih v Auschvvitzu — Os-wiencim ogled edinstvene komemo-racije v spomin žrtvam tega zloglasnega nacističnega taborišča. Obenem je bilo tudi odkritje spomenika štirim milijonom žrtvam. Pot nas je vodila do madžarske meje. Carinske formalnosti smo kaj hitro opravili, zanimivo, da prej pri Madžarih, kot na naši strani. Kmalu smo bili pri Blatnem jezeru, ki smo si ga tudi ogledali. Nadaljevali smo pot proti glavnemu mestu te sosednje države — Budimpešti. To smo si v skoraj dveh dneh dodobra ogledali. Moram povedati, da nas je im- Po končanih govorih so odkrili spomenik. Predstavnik Poljske je precital »Apel iz Osvviencisma«. V njem je opisal nečloveško 'trpljenje žrtev taboriSča. Dejal je, da je ogromno število žrtev Auschwitza svarilo vsem narodom. Po tem so delegacije položile vence. Ganljivo je bilo gledati svojce umrlih, kako posipajo rodno zemljo okrog spo- menika — zadnja čast in spomin zverinsko ubitilm. Tudi iz šaleške doline smo prinesli zemljo. Po počastitvi spomina na žrtve smo začeli zapuščati ta prostor gorja in terorja. Ogledali smo si še muzej in že se je pričela naša pot proti domu. M. V. TEDEN RDEČEGA KRIŽA Mednarodni spomenik žrtvam v Os-wiencimu. Foto: M. Volk pmsionirala s svojo lepoto in urejenostjo. Med drugimi zanimivostmi smo videli tudi znani Margitin otok. Nadaljevali smo pot proti našemili cilju — Poljski. Kaj hitro smo bili mimo lepih, cvetočih in velikih pokrajin na češko-poljski meji. No, l u na ni Slo tako hitro in gladko. Po-•ijaM? MJ nafc dodobra pregledali, ]ire-šteli. Tudi to je minilo. Pridružil se na;m je tudi poljski vodič. Tiho nas je pozdravil. Končno smo prispeli. V koloni avtobusov smo se odpeljali iz Krako va v Osvviencim. Kaj kmalu smo zagledali muzejski prostor bivšega taborišča. še vedno je prepreden z bodečo žico. Le barak in krema torijev ni več. Krematorijev, v katerih je umrlo skoraj štiri milijone ljudi. Začela se je svečanost. Točno oib 11. "uri so topovske salve in državna himna napovedali začetek. Te se je udeležilo nad 200.000 udeležencev. Kakšen konglomerat narodov: Ame-rilkknci, Angleži, Avstrijci, Belgijci, Bolgari, Cigani, ČehOslovaki, Francozi, Grki, Jugoslovani, Rusi, Romuni, Švicarji, Turki, Madžari, Italijani i'"ift Žid je. Predstavniki vseh tistih narodov, ki so med vojno umirali v tem zloglasnem taborišču. Na svečanosti je govoril predsednik polj-ike vlade Cyrankiewicz, ki je bil tudi jetnik tega taborišča. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE < Oddelek za notranje zadeve StevUka 2,21/16, 17, 18, 19, 20, 21/1967 Datum: 10. 5. 1967 RAZGLAS Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju mesta Velenja in Šoštanja najdeni spodaj navedeni predmeti: — ženska denarnica z gotovino, najdena v Šoštanju na Cankarjevi cesti; — ogrodje moškega kolesa znamke - »ROG«, zelene barve; — moško kolo znamke »ROG-SPORT«, črne barve, najdeno v Velenju; ■ — moško kolo znamke »ROG«, črne barve, najdeno v Velenju; T- dva zaboja steklene volne; — žensko kolo znamke »ROG-SPORT«, zelene barve, najdeno v Velenju. Prosimo lastnike teh predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo predmeti last družbenega premoženja. Najdene prefclmete si lahko ogledate vsako sredo popoldne. ■ ' Načelnik Martin TOVORNIK, I. r. Teden rdečega križa je že tradicionalna manifestacija. Organiziramo ga v spomin aa njegovega ustanovitelja Henryja Dunanta. Rodil se je 8. maja. Videl je nečloveško trpljenje ranjencev na bojiščih, v tistih časih jim ni še nihče pomagal. Zadal si je nalogo, da bo ustanovil humano organizacijo, ki bo pomagala ranjencem. Od tedaj pa se je organizacija razvila, in danes deluje na področju socialne zdravstvene — vzgojne dejavnosti. Letošnji teden Rdečega križa, je v vsem svetu posvečen gesla: »Varujmo zdravje, preprečujmo nesrečo, re-šujmo življenja.« Tudi v Velenju bomo praznovali teden Rdečega križa. Občinski odbor Rdečega križa bo organiziral nekaj akcij. Ne smemo pa misliti, da gre za nekaj novega. Ne, dejavnost v tednu Rdečega križa naj bo samo okrepljeno logično nadaljevanje celotnega dela. Kakšne pa bodo te akcije? Da bi zvedeli, smo obiskali sekretarja občinskega odbora Rdečega križa tovariša Toma Hudoletnika. V tednu Rdečega križa bodo aktivisti Rdečega križa obiskali stare ali obolele člane in jih obdarili. V tem tednu bo tudi seja občinskega odbora Rdečega križa. V prihodnje pa pripravljajo tudi obširnejše akcije. Med te sodi vsekakor velika krvodajalska akcija. 3. junija bodo imeli v Šoštanju proslavo dneva krvodajalcev. Na njej bodo najboljše krvodajalce odlikovali z zlatimi in srebrnimi značkami. Gospodarske organizacije TGO »Gorenje«, tovarna usnja Šoštanj in Chrom-metal, pa bodo dobile diplome za izredno uspešno izvedbo lanske krvodajalske akcije. Zakaj taka aktivnost ravno na področju krvodajalstva? Na področju naše občine mora dati kri nad 1300 krvodajalcev, da bi pokrili potrebe, torej kar precejšnje število. Zanimalo nas je tudi, kakšna je dejavnost podmladkarjev. Ti letos organizirano nabirajo zdravilna zelišča. Odlikovali so se že pri nabiranju lapuhovega cvetja, v bližnji prihodnosti pa bodo najmlajši člani organizacije priredili izlet. Dejavnost organizacije Rdečega križa v čega križa za organizacijo na našem območju edini čas dejavnosti, ampak logično nadaljevanje celotnega dela. Tomo Hudoletnik obravnavali idejno-politična izhodišča in naloge Zveze komunistov. Ugotovili so, da so člani z zadovoljstvom sprejeli resolucijo. Menijo, da ta mnogo konkretneje kot katerikoli dokument doslej, opredeljuje naloge članov. Posebej je bilo na seji zavrnjeno stališče nekaterih, ki vidijo v resoluciji preveč splošen akt, ki ga člani ne bodo razumeli. Vsekakor je dovolj konkretna. Po mnenju članov občinskega komiteja ZKS Velenje je bil izredno demokratičen sprejem tega dokumenta. Kritično so tudi ocenili dosedanje delo občinskega komiteja in sklepe, ki so jih pred resolucijo sprejeli. Ugotovili so, da jih ni treba korigirati, saj so v skladu z idejnimi izhodišči sprejete resolucije. V razpravi so se dalj časa zadržali na problemih idejne jasnosti in nalog ZK na področju družbenega izobraževalnega procesa. Ugotovljeno INTERVJU OB TEDNU VARNOSTI Od 13. do 20. maja bodo vsi delavci organov za notranje zadeve praznovali svoj praznik »Teden javne varnosti«. 13. maja 1944 je namreč tovariš Tito z odredbo ustanovil oddelek za zaščito ljudstva. Ta dan je tudi rojstni dan naše državne varnosti. Zanimalo nas je, kakšni so problemi in želje organov državne varnosti na področju naše občine. Zato smo obiskali komandirja postaje milice v šoštanju in Velenju. Najprej smo se pogovorili s komandirjem šoštanjske postaje, tovarišem Bogomirjem Gnezdo. Zani- tednu. krvodajalcev in po njeiji je zeloipestra. malo na&ij«, kaki> bodo praznovali Vsekakor je razveseljivo, da ni teden Rde- letošnji praznik. MLADI RUDAR Letos je že tretje leto, kar izhaja pri rudarskem šolskem centru glasilo — Mladi rudar. Lahko rečemo, da se je fizionomija lista precej spremenila. List je imel v začetku bolj značaj informatorja. Ta pomen pa se je vedno bolj izgubljal. Danes predstavlja pravzaprav literarno tribuno vseh velenjskih srednješolcev. Vendar nii namen članov uredniškega odbora in pa mentorjev, profesorjev slavistike na RšC, da bi šlo glasilo izključno v literarno smer. Postal naj bi resnična tribuna življenja mladih, njihovih uspehov in problemov. Pogovarjali smo se s članom uredniškega odbora Francem Žerdinom. Ta je dejal, da bi bila napredek in kvaliteta lista lahko še večja, če bi bil krog sodelavcev širši'. Razumljivo je, da so učenci precej zaposleni, vendar to ne bi smela biti ovira. Zato želi uredniški odbor predvsem razširiti krog sodelavcev. Zanimivo je, da dijaki 'sodelujejo pri vseh fazah nastajanja lista, tudi pri tehničnem urejanju. In kaj bi mladi pravzaprav radi povedali preko svojega lista? Frainc Žerdin je dejal, da želijo v njem izraziti prav vse: probleme, razočaranja, uspehe itd. Meni, da je važno poslanstvo glasila tudi v tem, da pokaže, da je veliko mladih, ki jim beat glasba in dolgi lasje niso ediina skrb. Želijo tudi drugače uveljavljati svojo osebnost. Morda je med najbolj posrečenimi ravno literarno oblikovanje. Bogomir Gnezda Tovariš Gnezda je dejal: »Letos za praznilk ne bo dela prost dan. Zato bo tudi vse potekalo v bolj delavnem vzdušju, kot prejšnja leta. Pomembna novost bo morda tudi to, da si bodo v soboto 13. maja lahko ogledali postajo in način dela miličnikov šoštanjski šolarji. Morda bo ta akci ja tudi vzpodbudila nekatere, da bodo nadaljevali šolanje na šoli za miličnike kadete.« Vsa letošnja akcija pa poteka pod geslom: »Tedčn javne varnosti«. Varnosti v prometu Ibodo v tem prazničnem tednu posvetili glavno skrb. Tovariš komandir meni, da je velik problem na področju Šoštanja, da veliko voznikov nima vozniških izpitov. Morda zadeva za to deloma krivda tudi AMD. S tovarišem Gnezdom smo govorili tudi o sodelovanju z občani, saj je po zadnji reorganizaciji dobila služba milice vsekakor novo Vlogo. Dejal je, da je sodelovanje največkrat dobro. Samo včasih naletijo na težave; če bi odpravili tudi te, bi bilo delo lahko zares učinkovito. Zelo pereč problem na šoštanjski postaji pa je vprašanje kadrov. Postaja milice nima stanovanj. Toda v bližnji prihodnosti želijo odpraviti tudi težave take narave. PROGRAM DELA VELENJSKIH PLANINCEV Velenjsko planinsko društvo želi v prihodnjem obdobju popestriti In obogatiti svojo aktivnost. S tem pa nameravajo razširiti vrste svojih članov. Glavne smeri dejavosti v prihodnjem obdobju bodo še vedno predavanja, izleti, delo z mladino, alpinistična dejavnost in pa sodelovanje s sorodnimi organizacijami. Pripravljajo nekaj zelo zanimivih predavanj z naslovi: na Triglav in njegovo soseščino, v zahodnih Julijskih alpah, na strehi sveta itd. Izbira izletov bo zelo pestra. Ustregli bodo prav vsem ljubiteljem planin. Organizirati nameravajo tudi plezalno šolo in odpravo na Grossglockner. Tudi postaja v Velenju se ukvarja s podobnimi problemi. Komandir postaje tovariš Ciril Joger je dejal, da morda edinole problem s stanovanji ni tako pereč. Za to se imajo zahvaliti izrednemu razumevanju občinske skupščine in rudniku lignita Velenje. Ker pa je o problemih postaj milic govoril še tovariš Gnezda, smo s tovarišem Jogrom izbrali drugo temo — mladinsko prestop-ništvo. To v Velenju še ni tako pereče, kljub temu, da je kar prece j pojavov mladinske delikvence. Tovariš Joger meni, da morajo biti pri vzgojnem procesu mladih ljudi angažirani prav vsi elementi, ki lahko pozitivno vplivajo na rast mladih. Med take lahko prištevamo zlasti družbenopolitične organizacije, posebej Zvezo mladine, športne, kulturne in druge organizacije ter društva. Vzgoja mladih postaja resnično spontan proces v katerem moramo sodelovati prav vsi. Le tako bomo uspeli. LahkoTečemo, da so prizadevanja postaje milice precejšnja. Saj končno tudi sami želijo, da bi se stanje izboljšalo. Po besedah tovariša jogra, pa je naša zakonodaja izredno humana in pa včasih tudi premila. Tejšt se nekateri delikven-ti zavedajo in s takim položajem okoriščajo. Morda največja težava na področju mladinske delikvence pa je problem povratništva. Na koncu pogovora pa je tovariš Joger dejal, da je izredno razveseljivo, da začenjajo občani razumevati novo vlogo milice. Želi, da bi bilo sodelovanje z občani še boljše. Tako bo milica lahko realizirala vse naloge, ki pa niso majhne. Ciril Joger tirali podpis protokola med našo državo in cerkvijo. S tem v zvezi so bili mnenja, da bi moralo biti v prihodnje več budnosti in kontrole s strani vodstev šol, posebno ravnateljev, kako se izobraževalni — učno vzgojni proces odvija. To področje dejavnosti članov ZK je bilo v zadnjem času nekoliko zanemarjeno. Zato se odpira vrsta vprašanj, ki jim bodo morali v prihodnje posvetiti več pozornosti. Med drugim je bilo odločno zavzeto stališče, da se družba ne bi smela odreči vplivu pri oblikovanju kadrovske politike v šolstvu, zlasti pri postavljanju ravnateljev; pri tem bi morale odigrati pomembno vlogo občinske skupščine. Ne bi smeli dopuščati, da se kadrovska vprašanja, ki so izrednega pomena za kvalitetni in uspešni socialistični izobraževalni proces, v celoti prenesejo na šolske delovne skupnosti. Tudi pri komunalnih podjetjih opažajo, da se močno zapirajo sama vase. Zato je vse teže kontrolirati njihovo, poslovanje. So celo primeri, da zavračajo konstruktivna opozorila občanov in občinske skupščine, sklicujoč se na odločitve svojih samoupravnih organov. Smatrajo, da bi bilo potrebno samoupravne organe razširiti'z eksternimi zainteresiranimi občani in predstavniki občinske skupščine, kakor je to pri ostalih družbenih službah. Na ta način bi se ustvarilo aktivnejše sodelovanje med komunalnimi delovnimi organizacijami in neposredno zainteresiranimi. V razpravi so se dotaknili še vrste aktualnih in perečih vprašanj s področja utrjevanja in razvijanja samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah. Ugotovljeno je bilo, da je gospodarska in družbena reforma povzročila v nekaterih delovnih organizacijah precejšnje gospodarske motnje, v drugih pa sprostila ustvarjalnost in pospešila širše gospodarsko sodelovanje, ki se je pokazalo kot ekonomska nuja. Pri vsem tem pa ostaja še mnogo odprtih problemov, ki bodo zahtevali od komunistov in vseh naprednih sil v velenjski občini, da jih temeljito proučijo in jih postavijo na pravo mesto. Po vsestranski konfrontaciji neposredne občinske problematike s stališči, so sprejeli izhodišča za delovanje članstva ZK v prihodnjem obdobju: 0 Vsi komunisti v občini se morajo temeljito seznaniti s stališči resolucije in se na ta način oborožiti za aktivnejše zavzemanje na področjih, kjer delujejo. % Zato morajo takoj organizirati razprave v vseh 00 ZK, vodstvih, s skupinami komunistov, v aktivih in drugih oblikah, ki se bodo pokazale primerne. Razprave morajo sloneti na konkretni idejno-politični oceni problematike, s katero se posamezna sredina srečuje. 0 Člani občinskega komiteja morajo v svojih 00 ZK in v drugih oblikah povezanosti sodelovati in pomagati pri aplikaciji stališč resolucije v neposredno družbeno dogajanje delovne organizacije, komune in terena. 0 Vse 00 ZK naj izdelajo, ob sodelovanju s člani občinskega komiteja, analizo politične situacije in ob realni oceni stanja ugotovijo idejno-politična izhodišča in pristope za reševanje najbolj perečih vprašanj družbenega okolja v katerem delujejo ter jih povežejo s tekočimi in perspektivnimi nalogami. % Vsem družbeno-političnim organizacijam in samoupravnim organom bo občinski komite poslal odprto pismo s pozivom za sprejem v Zvezo komunistov. Pred občinsko konferenco so predvideli še dve seji občinskega komiteja, na katerih bodo obravnavali med drugim tudi, kako komunisti in OO ZK uresničujejo stališča resolucije. RAZGOVOR PRED 11. MEDNARODNIM KRITERIJEM V VELENJU PROIZVAJATI KVALITETNI PREMOG HINKO DERMOL: »Velenjčani bodo dostojno zastopali naše barve« Kot smo obljubili v prejšnji številki, smo se tokrat pogovarjali s trenerjem prve ekipe kotalkarsko-drsalnega kluba Hlnkom Dermolom o pripravah velenjskih kotalkarjev na 2. mednarodni kriterij v Velenju. tem finančni rezultat podjetja občutno poslabšal, saj predstavlja za cca 350 milijonov S-din manjšo realizacijo ali 63.000 toa izpada pri proizvodnji premoga. Člani upravnega odbora so poudarili, da se uravnovesiti. Nenehno zniževanje delovnih bo v naslednjih mesecih situacija postopoma dni postaja že nekoliko nevarno glede na izboljševala in da bodo morali nadoknaditi Tovariš Dermol, vam so poverjene priprave velenjskih kotalkarjev, ki bodo sodelovali na tem tekmovanju. Kako te priprave potekajo in kateri tekmovalci bodo na njem sodelovali? — V vsem času našega obstoja nismo nikoli posebej tempirali priprave za neko določeno tekmovanje. Smatramo namreč, da je za ta šport potrebno vsakodnevno intenzivno delo in to tako v letnem kot zimskem času. Poleg tega ne dajemo nobenemu tekmovanju posebne prioritete, kajti na tak način bi ob posebnih pripravah neke določene skupine bili prikrajšani vsi tisti, ki se tekmovanja ne morejo udeležiti. Zato o nekem začetku priprav za to tekmovanje ne moremo govoriti, saj so naši kotalkarji takoj ob nastopu lepega vremena zamenjali drsalke za kotalke in se tako z vsakodnevnim treningom začeli pripravljati na predstoječo tekmovalno sezono. Vsekakor pa je intenzivnost treningov prve skupine mnogo večja od ostalih treh skupin, kar pa je pripisati večji fizični vzdržljivosti in tuHi večji volji. Zlasti pa je zanimanje prve skupine poraslo s tem, ko nam je v letošnjem letu uspelo pritegniti v pomoč bivšo olimpijsko in svetovno prvakinjo v gimnastiki Evo Bosakovo iz CSSR, iki s svojim izrednim smislom za sestave in kulturo gibov veliko prispeva za hitrejšo kvalitetno rast starejših kotalkarjev. Iz te skupine bodo na tekmovanju sodelovali skoraj vsi. Nekateri kot tekmovalci, drugim pa se bo nudila možnost, da na ekshibi-cijskem nastopu pokažejo svoje znanje. Tako bodo v prvem večeru po končanem tekmovanju parov in pred razglasitvijo rezultatov nastopili Bojana Jevšenak, Oti Blatnik ter par Tanja Vivod — Milan Jurčič. Na samem tekmovanju pa bo sodelovalo kar 6 tekmovalcev in to v moški konkurenci Franci Blatnik, Slavko Korenič in Bojan Osolnik, v ženski Duša Fišer ter Tatjana Lap — Bojan Osolnik in Nataša Dermol — Slavko Korenič v konkurenci parov. Kot je iz propozicij razvidno in če se bodo vsi povabljeni odzvali, bo na tem tekmovanju sodelovala vsa evropska elita in morda celo tekmovalci iz drugih celin. Na kakšno uvrstitev vaših tekmovalcev računate v tej močni mednarodni konkurenci? — Vsako mednarodno tekmovanje, zlasti pa še takšno kakršnega po udeležbi predvidevamo v Velenju, zahteva od slehernega tekmovalca ne le precejšnje znanje, temveč predvsem veliko tekmovalno rutino, ki pa si jo je moč pridobiti le na tovrstnih tekmovanjih. Le-te pa imajo naši tekmovalci, razen Blatnika in Koreniča, zelo malo ali skoraj nič. Kljub temu pa sem prepričan, da bodo vsi dostojno zastopali tako klubske kot državne barve. Znano nam je, da ste v tem športu samo-rastnik, saj niste nikoli drsali niti kotalkali. Kljub temu pa so se vaši varovanci povzpeli že v sam vrh tega športa v Jugoslaviji. Kako? — Že vem, kaj ste hoteli reči. Kot trmastega me vsi poznajo. Kljub mnogim »polenom«, ki sem jih že dobil pod noge, mi volja še vedno ni pošla. Osnovno gonilo ki me priklepa na klub, pa je ljubezen do otrok. Skupaj z njimi rastem, se izpolnjujem, skupaj 7. njimi se veselim slehernega napredka. Izkoristim vsako možno priliko, da se od tovrstnih strokovnjakov nekaj naučim. Poudariti pa moram, da imamo danes v našem klubu že tekmovalce, ki stojijo na tem, da se ali povzpnejo v sam vrh tega športa na svetu ali pa da ostanejo na sedanjem nivoju. Le-tem sem osebno lahko samo »pastir«, bojim pa se, da bi jim to v bodoče bolj škodilo kot koristilo. Moja velika želja je, da bi sc tem perspektivnim tekmovalcem omogočil trening tam, kjer kotalkanje preneha biti le znanje osnovnih športnih prvin, temveč se z obvladanjem telesne in MARIJA PETERLIN Ni iz naših krajev. Dolenjka je. Njen značaj je podoben Dolenjski — tiha, mirna je. Za nekatere pravijo, da nosijo srce na dlani, no tovarišica Marija ga že ne. Težko gredo be- duhovne kulture združi v umetniško celoto. Seveda pa to ni niti v moji moči, niti v moči našega kluba. O vprašanju vrhunskega športa bodo morali končno enkrat spregovoriti tam, kjer je za to mesto, pa naj bo to v tej ali oni obliki, da bomo vsaj vedeli ali se je vredno pehati za doseganjem čim višjih ciljev. Dan za dnem, ure in ure prebijete na ko-talkaUšču s svojimi kotalkarji. Oprostite, ali je skrivnost, če vas vprašam, kakšno plačilo prejme- ia svoje delo? Hlnko Dermol na treningu — Veste, morda nisem izbral najbolj primerne športne panoge za svoje izživljanje. Čeprav lep, je ta šport razmeroma mlad in ga večina tretira kot igro, v kateri se otroci zabavajo. Kakšna jc ta igra, pa naj povedo tekmovalci sami, čeprav so še otroci. In ker se otrok ne jemlje resno, imam občutek, da se dovolj resno ne jemlje tudi naš klub. Zato je ljubezen do teh otrok in uspehi, ki jih dosegajo, edino plačilo za moje delo. Mnenja pa sem, da so v Velenju že zelo redki tisti ljubitelji, ki še delajo in trenutno rešujejo čast velenjskega športa. Kaj pa, ko bo ob današnji komercializaciji tudi pri njih zbledel idealizem? Mnoge pikre pripombe ironični nasmehi, brezbrižnost in brezper-spektivno gledanje v bodočnost tega športa, pač ne morejo biti jamstvo in vzpodbuda za njihovo delo. Na koncu bi rad na vaše zadnje vprašanje dal še majhno [pripombo. Vprašanje se naj ne bi glasilo, koliko dobim za svoje delo, temveč koliko dajem, da ga lahko opravljam? Ob slovesu smo temu neumornemu društvenemu delavcu zaželeli, da bi k uspehom, ki jih Je s svojimi varovanci v pretekli dobi že dosegel, dodal še enega In to kar najuspešnejšo uvrstitev njegove ekipe na 2. mednarodnem kriteriju v umetnostnem kotalkanju v Velenju. sede iz nje. Rada je sama, saj tako si mislim, bere, posluša dobro glasbd, in pa veliko pre- mišlja o mladih, o svetu, ki jo obdaja. Ta svet, ki zna biti tako krut in nečloveški. Sovraži vojne, kdaj bo konec nesmiselnega ubijanja v Vietnamu, konec lakote, bede med ljudmi? Ne smemo pa misliti, da se predaja sanjarjenju, ne! te dolgo dela kot mladinska funkcionarka. Sedaj je predsednica mladine v Topolšici. Srečuje se z mladimi in njihovimi težavami. Nezaposlenost mladih, brezdelje, pijančevanje, toda niso .vsi taki, nekateri so prizadevni, trudijo se, pa jim včasih vseeno ne uspe. Zato ne smemo vedno samo obsojati. Tovarišica Marija pravi, da mladina danes ni prav nič drugačna, kot je bila, le zahteve časa, tempo življenja in še kaj, vse to vpliva, da danes živimo drugače. Storili pa bi krivico, če bi vse mladince sodili po nekaterih slabih. Dolgo že dela v mladinski organizaciji. Letos je bila izbrana v delegacijo slovenskih mladincev, ki bo odšla 25. maja k tovarišu Titu. Zelo je počaščena in vesela. Izpolnila se ji je davna želja. Meni, da je to velika nagrada in vzpodbuda za njeno delo. Še in še sva se pogovarjala. Želi nadaljevati študij, želi, želi še marsikaj ... Vseskozi pa se je vračala k obisku tovariša Tita. Tudi mi ti čestitamo tovarišica Marija, saj vemo, da to čast zaslužiš. Konec meseca aprila je upravni odbor rudnika lignita Velenje med drugim obravnaval tudi proizvodne dosežke in da bi pridobivali čim kvalitetnejši premog. Sprejel Je tudi operativni plan osnovne proizvodnje za mesec maj, U predvideva 231.200 ton lignita. Člani upravnega odbora so največ razpravljali o kvaliteti proizvodnje premoga, ki je v zadnjem času zelo dobra ter ustreza planski finančne kalkulacije rudnika. V letošnjem delavnike do konca leta, sicer lahko pride kalorični vrednosti, vendar pa kljub temu, sicer redke reklamacije odjemalcev, zahtevajo, da nenehno zasledujejo to problematiko. Obstoječa težka situacija, ki bažira na večji ponudbi kot pa je povpraševanje, zahteva od prodajne službe podjetja večje napore za zadostitev, včasih kar nekoliko pretiranih zahtev kupcev, glede kvalitete. Kljub temu, da store vsi obrati vse kar se storiti da, je potrebno glede na tržno stanje, kvaliteto premoga nekoliko izboljševati, so poudarili člani upravnega odbora. Uvedba ostrejšega sejanja premoga na klasirnici je povzročila nižjo realizacijo glede posameznih asortimentov ter je samo kosovca manj za cca 4 odstotke, vendar pa je to delo klasi-ranja in odbiranja jalovine, potrebno spraviti do najvišje možne mere, čeprav se posamezni propusti ne bodo dali čisto odpraviti. S tem v zvezi je upravni odbor sprejel nekatere konkretne sklepe, ki nalagajo teh- letu je izpadlo že 8 delavnikov ter se je s do precejšnje finančne izgube podjetja. Gasilci na pohodu po poteh okupirane Ljubljane Odpravili smo se zgodaj; zjutraj. Kot vsako leto smo se tudi letos želeli udeležiti te manifestacije. Ulice so tfile prazne, mesto je še spalo. Kmalu smo bili v Ljubljani. Ustavili smo se sredi mesta, ki je bilo v zastavah. Nismo dolgo čakali. Ob 6. uri se je začel ognjemet z ljubljanskega gradu. Začela se je velika manifestacija v spomin na težke medvojne čase. Mesto je zaživelo. Stari, in mladi so hiteli na Zborna mesta, veliko je bilo talkih, ki so se nični službi rudnika odgovorne in stalne nai- želeli udeležiti pohoda. Ljubljančani so prihajali na pločnike in pozdravljali udeležence. Ti so bili skoraj iz vseh krajev naše domovine, loge. Operativni plan osnovne proizvodnje rudnika predvideva 21 delavnikov ter proizvod- njo 231.200 ton ali dnevno 10.045 ton, kar po- bilo pa je tudi nekaj tujih tekmo-meni, da je operativni plan enak osnovnemu valcev. rebalansiranemu planu, vendar pa predvideva dva delavnika manj. To pa zaradi tega, ker še vedno ni vsklajeno stanje glede staie-ža in proizvodnje ter prodaje. Nekaterim delavcem namreč še ni iztekel odpovedni rok. Vsekakor, da bo stanje potrebno čimprej Sodelovali so športniki iz Madžarske, Avstrije, ČSSR, Italije, Romunije in Nizozemske. Tudi mi1 smo odšli na startno mesto. Ob 7. uri je deset tisoč udeležencev odšlo na de- set kilometrov dolgo pot. Pogled na kolono je bil res slikovit. Veliko zastav, praporov, tekmovalci so bili v športnih dresih, uniformah raznih organizacij. Proga je tekla po Tolstojevi ulici mimo remize proti Večni poti ter preko Mirja do Trga revolucije. Videli smo precej bližnje Ljubljane. Proga ni bila posebno težavna. V naši ekipi je bil najmlajši Janko Žerdoner, ki je prav lahko zmogel to preizkušnjo. Zaradi svoje majhne postave pa je bil pogosto tarča novinarjev. Res škoda, da smo se udeležili iz Velenja pohoda le mi. Marsikdo je bil prikrajšan za čudovito doživetje. Na koncu pa lahko omenim še zaključno slovesnost, ki je bila v dvorani Slovenske filharmonije. Udeležili so se je domači in tuji gostje. Razglasili pa so tudi rezultate. Mirko Melanšek ZADNIE DNI PO SVETU Minilo je pol meseca, kar se je v Grčiji uveljavil nov režim. Prav lahko ga označimo z besedo monarho-fašističen. Domovina demokracije je doživela diktaturo vojaške junte. Ta je v tem kratkem času izdala več sto prepovedi, ukazov, odlokov. Le malo od teh ne poudarjajo nevarnosti komunizma. Današnji oblastniki torej rešujejo deželo pred komunizmom. V ta namen so prepovedali kar 279 organizacij in zdru- ženj. Med njimi tudi take kot po-uhelenska zveza invalidov odporniškega gibanja od 1941. do 1944., zveze pirejskih in atenskih taksistov itd. Zapirajo miroljube, atenski olimpijski stadion je postal ječa, otoki koncentracijska taborišča. Zaprti so tudi vsi vodilni politiki, zaprt je tudi grški narodni heroj Le-sos. Kam vodi ta politika sile? Vodilna trojka puča je zelo zgovorna. Tiskovne konference si sledijo ... IN DOMOVINI 9. maja se je konstituirala republiška skupščina. Na skupni seji vseh zborov so poslanci izvolili za novega predsednika skupščine SRS Sergeja Kraigherja, podpredsednika dr. Jožeta Brlieja, medtem ko podpredsedniku Janku Rudolfu mandat še ni potekel. Republiški zbor je za predsednika izvršnega sveta soglasno izvolil Staneta Kavčiča in na njegov predlog še druge člane izvršnega sveta: inž. Franca Razdev-ška, Rina Simonitija, Draga Flisa, Viktorja Repiča, Bojana Lubeja, Vinka Hafnerja, Zoro Tomič, dr. Vladimirja Bračiča, Borisa Vadnja-la, Jožka Štruklja, dr. Franca Hoče- varja, inž. Mirana Mejaka in dr. Er-nesta Petriča. Na ločenih sejah pa so zbori republiške skupščine izvolili tudi svoje predsednike. Za predsednika republiškega zbora je bil izvoljen dr. Joža Vilfan, za predsednika gospodaHskega zlbora Miran Goslar, za predsednika prosvetno-kulturnega zbora Miloš Poljanšek. Za predsednika socialno-zdravstve-nega zbora dr. Vinko Mozetič, za predsednico organizacijsko-politič-nega zbora pa Vera Kolarič. Poslanec republiškega zbora iz našega področja Lojze Napotnik je bil izvoljen za člana odbora za delo in socialno zavarovanje. ena za drugo. Publiciteta je velika, toda pišejo le časopisi, ki so naklonjeni novemu režimu. Kakšna metoda tiska? In kaj obljublja junta? Grško ljudstvo čaka res »rožnata« prihodnost, če bodo lepo previdni, vsaka jx>litična aktivnost, ki ni v prid junti, je zločin. V zameno za to pa bo dežela postala napredna, pravična, v njej bo živelo svobodno ljudstvo, komunizem pa bo tako oslabljen, da ne bo mogel ogrožati ljudstva z lažnimi idejami. Torej res »lepa« prihodnost. O kakšni resnični demokraciji ni sledu. Stara antična Grčija bi bila lahko vzor novi, ki bi lahko bila naprednejša, žal pa je zelo, zelo drugače: - Vesti iz Šmartnega ob Paki V ožjem predelu Šmartnega ob Paki rastejo stanovanjske hišice ko gobe po dežju. Sedaj jih je v gradnji 25. Razveseljivo je, da si pri gradnji ljudje pomagajo drug drugemu in tako zmanjšujejo stroške gradnje. Gradijo večinoma mlajši judje. fi šoštanjska kmetijska zadruga — obrat Šmartno ob Paki, je od pozne jeseni pa doslej napolnil nov hlev s 100 glavami mlade živine. Obrat ko-operira tudi s kmeti. To sodelovanje bo letos dalo 25 ton mesa. Tudi hmelj je ves v kooperaciji, vendar se nasadi iz leta v leto manjšajo, ker niti kooperantom, niti zadrugi odkupna cena hmelja ne ustreza. Zgodaj spomladi je kmetijski obrat uredil tudi manjši plantažni nasad > •VifvV* . HOTEL »PAKA« VELENJE KONCERTNA NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN. RAZEN PONEDELJKA sadnega drevja. Posadili so 800 niz-kodebelnih drevesc. Zelo hitro raste tudi motorizacija. V samem Šmartnem je 21 ftistnikov osebnih vozil. K temu je precej pripomogla tudi šola za usposabljanje šoferjev, katero vodi tamkajšnje avto-moto društvo. Pa nekateri jadi-kujejo, da s svojimi plačami ne morejo izhajati... Z. K. KRATKE IZ VELENJA — Pred nedavnim sta bila ob pločniku pri ,internatu rudarskega šolskega centra na Prežlhovi cesti z betonskimi temelji vred lzruvana in vržena po tleh dva lična cestna koška za smeti. Neznanim »kulturnim« povzročiteljem ob tem »iskreno čestitamo . . .« — Pri avtobusni postaji, blizu Sodobne opreme v Velenju, sc že pozna nastop toplejšega vremena. Odvržene prazne vrečke hladnih »Lučk« na veliko »krasijo« asfaltno ploščad, čeprav so v bližini tudi koši za smeti . . . — Hoja po zelenicah in vožnja s kolesi in mopedi po pločnikih trgovskega centra Velenja, mimo trgovin In osuplih, prestrašenih pešcev se nadaljuje v skladu z naraščajočo motorizacijo in »blcikilza-cijo«. Zakaj pa ne, saj nihče ne ukrepa in ne kaznuje ...? — Prodajalne »Borovo« naj ne prodajajo več gumijastih copat s črno gumo na podplatih, kajti v telovadnici rudarskega šolskega centra je prepovedano uporabljati to vrsto obutve. .'T.5'',:' ;.V\ g; c l a s i l o socialistične zveze delovbeoa ljudstva obclns vblehje Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavc, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek in Rudi 2evart — List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in kllšejl: GP Celjski tisk Celje. JtiH KRi Miechela je v formi in srečna 6. februarja, po dolgem pohodu po džungli, je prišla do predstraž saigonskih enot. Amerikanci so jo spet naložili v helikopter in prepeljali do svojih baz. že naslednji dan se je pogovarjala s kolegi — novinarji. — Sem srečna in v formi — je najprej izjavila novinarjem. Miechele je bila na tej tiskovni konferenci zelo razpoložena. Novinarji so opazili, da je simpatična manekenka shujšala. — Mogoče sem shujšala samo za kilo, ker sem stalno hodila, — je dejala. Moji čuvarji so bili lokalni gverilci. Na žalost nisem imela prilike, da se srečam s pravimi enotami osvobodilnega gibanja. Tisti, ki so me čuvali, so bili zelo pazljivi. Prinašali so mi najboljšo hrano, ki so jo imeli na voljo. Zato moram še enkrat povedati, če sem izgubila na teži sem zato, ker smo stalno pešačili. Miechele je pripovedovala kako je bilo med bombnimi napadi. — Drugi dan mojega bivanja med gverilskimi borci, so začela ameriška letala bombardirati ozemlje na katerem smo bili. Presenečena sem bila nad disciplino borcev. Amerikanci so bombardirali v naletih. Mi pa smo iz zaklonišča šteli eksplozije. Prešteli smo 438 odvrženih bomb. Po končanih napadih smo prišli iz zaklonišča, da pogledamo kolikšna je škoda. Škoda: dva poškodovana ameriška aviona! Miechele pravi, da so takšna bombardiranja amerikan-cev zgrešena, ker skoraj nimajo kakšnega večjega efekta. — Od prvega bombardiranja — pravi Miechele ni bilo nobene druge škode kot to, da je bila džungla razkopana. Nepoškodovana je ostala celo poljska vojaška kuhinja, čeprav je padla bomba 9 metrov od nje. Nihče ni bil ranjen. Zvečer, ko so se borci zbrali, so še smejali, igrali karte in prepevali. £< 1*1 Še naprej je Miechele duhovito pripovedovala o načinu ameriških bombnih napadov. — Na svobodnem ozemlju se otroci igrajo prosto, kot da ni vojne. Samo takrat, ko se pojavijo avioni, se skrijejo. To naredijo brez panike, lepo in mirno. Najbolj jezi upornike, ker Američani mečejo na pragozd kemična sredstva, ki olupijo stebla. Izjave o učinkovitosti bombnih napadov niso preslišali v Ameriki. Ameriški novinarji so celo preverili nekatere njene izjave. Prišli so do istih zaključkov. Ni čudno, da so si po odkritjih Miechele Ray grizli v Ameriki nohte. Samo pri enem bombardiranju, da so razo-rali nekaj kvadratnih kilometrov džungle, so Amerikanci izgubili tri avione, dva helikopterja, mrtvih pa je bilo sedem pilotov. Izračun: 420.000 dolarjev. V Vietnamu imajo ujetniki malo sreče. Miechele Ray pa je bila ena tistih, ki je imela srečo. Sama pravi: »Bila sem gostja in ne ujetnik.« Njeni prijatelji novinarji so povedali, da jo je doletela sreča zaradi dveh stvari — ujeli so jo v Vietnamu in ni Vietnamka. Na jugu nimajo posebnih taborišč, zato jetnike po navadi streljajo. Le redkokaterega osvobodijo. Kaj delajo ujetniki na severu? Ujetništvo na severu je drugačno. Dva Amerikanca sta bila sedem dni v ujetništvu in sta v tem času odkopavala neeksplodirane ameriške bombe, ki so jih kasneje demontirali. Da bi si skrajšala čas, sta prepevala. Po vrnitvi iz ujetništva sta povedala, da so nekatere ujetnike okovali. Miechelini prijatelji pravijo: »V tej kruti vojni je imela Miechele Ray mnogo, mnogo sreče.« Rdečelasa in črnooka lepotica Po vrntivi iz ujetništva je Miechele še vedno ostala očarljiva lepotica, ki ni izgubila svojega prirodnega šarma. Kot kaže, je vedno želela spremeniti predstavo, ki jo ima sama o sebi in dokaže, da ni vsaka draž v vnanji lepoti in hladnem sijaju. Zato se je že poprej v Parizu odpeljala s svojim avtomobilom do švicarskih Alp ali pa na Riviero, kjer je osvajala trofeje za hitro vožnjo in za vzpone na gore. — Menili so, — pripoveduje Miechele, da so vse Francozinje debele in imajo bolna jetra. Zato je tudi moja višina (1,75) dajala tak vtis. V Vietnamu sem bila vedno razpoložena in disciplinirana. Peli smo skupaj na dežju in soncu. Skušali so me zrediti in celo pesmi so peli o meni. Ko je to pripovedovala, je Miechele ponavljala dve besedi: »Bao či« in »Fap«. To sta bili edini besedici, ki se jih je naučila v Vietnamu. Prva pomeni novinar, druga pa Francozinja. Miechele Ray, pariška manekenka in vojni poročevalec, je zapustila Vietnam in se vrnila v Pariz. Po vsem tem kar je doživela na bojiščih, se nekateri čudijo, da se je še sploh vrnila živa iz tega vojnega kotlja. Kaj bo sedaj delala, še ni povedala. Samo manekenka prav gotovo ne bo. Verjetno bo presenetila svet s kakšno novo avanturo, podobno samo njej — Miechele Ray. (Konec) obrnil na levo in vprašal: potem? Vprašam vas, kaj po »No, Marjana, ali nisem prav tem?« storil, da sem pripeljal Mihe- »Kakšna zadruga?« je zalo?« Zdaj se mu je prvič zde- mrmral starec. »To je mini-u , . lo, da lažje prenaša svoje lo.« malensek nnflll^lH^H a Vdovstvo. Ob sobotnih veče- »Nič ni minilo! Nič, verje- rih je rad posedel v kuhinji mite mi — jaz tudi nekaj m prislužkoval drsanju sir- vem! Lahko se zgodi. A bi Lojz jim je plačeval z napeve, ji je pripovedoval o kove krtače po podu v veži vam potem ne bilo žal, da enakim drobižem, kakrš- nedoživljenih slasteh, ki jih m hiši. To je bila stara, do- niste pomagali lastni hčeri nega so mu dajali: za ža- je spoznala ob nedeljskih bro znana pesem, ki je že ko bi ji bili lahko?« Drago je lito žganje, raztrgane cunje popoldnevih na vrtu pod dolgo ni več slišal. Kadar je govoril, kakor bi se bila veli-m kisel jabolčnik jim je me- hruško, ko je ležala na tre- Mihela prišla pospravljat ku- ka in nepopravljiva krivica taLzanikrn »boglonaj«. Pasje buhu v travi in brala zgodbe hinjo, ji je včasih rekel: že zgodila, Ana pa mu je pri-ži vi j en je, si je mislil včasih, o zaljubljenih mladih ljudeh »Spat bi šla, no,« in Mihela kimavala, kot bi hotela očeta Povsod je enako: v vaseh ali pa gledala v nebo, široko Je vedela, da je zadovoljen z posvariti. Zaborštom, v vaseh vzdolž ko tvelika modra rjuha in se njo. Sicer pa je bila vesela, »Tisti travnik Na hribčku « Bistrice in v vaseh onkraj spominjala tistih nekaj fil- da je iz hiše izginil vonj za- je rekla Ana in prijazno po-Save. Vendar pa je bolje kot mov, ki jih je videla. puščenosti. Končno je bila gledala očeta, doma, kjer je žena, ki je po- Ko je mislila na vse to j; vesela tudi dekelske kamre »Tisti travnik Na hribčku,« stala neznansko ošabna, od- je poStalo srce tako jahkJ0 pod streho, ki si jo je ure- je naglo soglašal Drago, kar prejema pokojnino in }n vesejQ Nocoj ji najbrž ne I*'-, , . . ,..„ , »Komaj tri voziče sena kjer oženjem sinovi m snahe bo treba stati JQJb strani in Mihela Je sta.™ hlso brez vam vrže, otava je pa zanič,« kričijo nad njim: »Kako, a opazovati plesalcev. Lahko Pndri*ov sprejela za svoj je spet rekla Ana. te še m hudič vzel?« — Lojz sr b naniesa]a kakor žp novl dom 111 m več mislila ..m;,-, n„ , > pa jim porogljivo odgovarja: dolgo ne Po vasi se ie 1 na to- da bi se Pobrala. Ra- ea Senišete « £ Snflr&i? »Brez skrbi, še vam bom ^vedelo da so Zale elovl zen hiše pa so bili še ljudje. Pr^f,« je silil Drago, delal sramoto.« Nato oni sa- Sf dekle kf dela v to Na'PreJ c bila tu stara Pod- >>N+erad. tr8am ^mljo od mo besno prikimavajo. in vami in vsak fant bo ho d !esnica< ki dekleta ni marala, grunta,« je ugovarjal Zaletel, govore o zaporu m prisil; Vsaj enkrat plesati z njo ker se je bala, da jo bo sča- »Moj bog!« se je zagnal nem delu, o uboznici in smrti •' „ . J . 1.. ' soma čisto izpodrinila. Vča- Drago. »A se to pravi trgati v obcestnem jarku. Pasje j'osKocni ritem ji je pre- sih je proti večeru prišla do- zemljo od grunta? Prav ni-življenje, zares!) i^E^Si{"aJOT® t T mov Ana- Ana ie bila zmeraj kjer se ne bo poznalo!« Potepuh in bebec sta se ^di dvcmsča.Tako gosposko, toda neokusno ob- »Saj sem vseskozi delala ?eSl£t^elfm" BC oS,TjepozSJa n^vsJo fe ff iBMlft doma, ata,« je vzdihnila Ana. obielo da ie nozabil'i naVii 7 • "^uovoijna. iva- aoma, ata,« je vzdihnila Ana. utrujenost ki io ie čutila T'T Je Se#|a v, kuhinP z »In Prav P"jetno ni sta- »Pa je menda res ne bo!« p ei na iodu U" otrokom na kolenih, se pogo- novati v hiši, kjer je spodaj Toda Mihela je že prišla, maizapra^leno si ^ r^kH — jala r Podles™co in Pila gostilna. Prav nič, ata! Na- V roki je držala krpo, ki jo oh žiSie fe ifav ^nlo FV. £yovko. Z zoprnimi vsezadnje bi si tudi želela, je odtrgala od kake zavržene leno' J P g V° kret,nJa/ni J e namakala rezi- da bi imel moj otrok lasten srajce. »Daj no prst, Anžek,« p ne k™ha .v cal. ln Jih jedla dom.« je rekla prijazno. 3. z nasobljemrm ustnicami, Ta razgovor se je ponav- Bebec je globoko dihal od Mihela je bila v hiši že k neprestano if1 Vsak"k,rat' kadar sta Pri- zadovoljstva ko mu je zave- mesec dni' in še 2m™ g opazovala nc da bfs^T zde fe^J"^?™?1' ^ Mi" zovala prst Potem je odšla vedeIa kaj naj si, J lo vredno spregovoriti z njo. ^ * da sf staruec v prašičjo kuhinjo, Anzek pa prav misli 0 Cirilu. O vseh Komaj kdaj pa kdaj ji je V2ajVn- da ne bo je kar obstal in strme za drugih.si je bila na jasnem,-malomarno vrgla besedo, ka- frlgn\koStbo Ani prepisal njo. Lojz je jezno sunil samo 0 cirilu ne . kor bi dala beraču vboga me. ES?*! Staremu bo malce obeni. imUr Ar. .. „»„„: iAx! a _ AA _ nudo odtrgati zemljo od i, Cirilu pa je čisto vse- nJ°" .—-1- J [r1 ocuuu u ^iinu uc. oiio je, ui uaia oeracu voogaime. '"'Z'" obe"l- . , ,., kakor da se čuti v stari hiši Zato ji je tudi dekle odgovar- odtl:?atl ?ei?.ljo od »Tepec!« ga je nahruhl. bolj tujega kot ona jalo kr^tko jn skoro ^ frunta Cir.lu pa je čisto vse- odlesnica 0 . t .. .. — xr—-___; eno- ivadar nanese pogovor fc^ j—---------- mmm mmm msm ii^ vzkliknil bebec in Dri nriči nekoliko neznanska — pla- . tn.K/at ai1 dvakrat v tednu MlffeSitKiS Potem pa Miha. Mihela ga hi^i nililfvoVdePvaoarJni ko-" ^ ni živela v tako veliki bi j° spominjal na potepuha s^la Slika in včasih tel in no d ktui la Eezdvo- kmečki hiši in vsi njeni spo- Loj za. Toda Drago je bil fe ie ustavi a pred njo. Slika rišče ie nrišeTzaletel z bldo- mini so se vrteli le okoli zmeraJ ^po oblečen - skoro ^.kazala 1^adeSa fa"ta, sko-risce je prisei ^aieiei z ocuu itljč tetine baite č-ev pregosposko za na kmete —- raJ.,še dečka, v partizanski nom iposta pod eno roko m ^ekaj časa se j! je začela h? skrbno obrit in vonjal je po uniformi, z drzno postrani steklenico zganja v drugi. dozdevati čisto domača kolonjski vodi. Nosil ji ob Pomaknjeno čepico na glavi. SoaUednekirufnomoK' samo nekoliko zanemarjena.' - dobrega kamena in ^Prshn j ud bno č. Ko se il ozrla UteorikS Kakor bi videla malce baha- P'sane ameriške kravate. V vjlf brzostrelka. Ena roka Ko se je ozrla ji je priKimai. gk . eosnodinio obraz se je zdel Miheli ne- se J,e oklepala cevi, drugo je roS Izreke3! g ^ °d ki se^etofko verjetno °zfk in-zmerai h^zdelf" °braZ,Se ^ r; J? • S. j i v postarala Toda ta nrimm je primerjala ptiču z dolgim neh zdel lep, pravilen m pri- Mihela je zardela. Ko je J; n™^ °alala Po dveh kljunom - celo njegove oŠ Jeten, žive oči so se prešerno na agala na ogenj je čutila, {ednih si ?e rela da ie ldša so bile drobne in okrogle kot smejale. Mihela je menila, da kako postaja , drvena in ne- teleti kot bogata dnrn^ T Ptičje. Neprestano je" kadil je Miha podoben Cirilu, rodna kot . bi ji nekdo za- Kot legata domačija, ?igaJrete inFkadar je govoril, Pravzaprav ne: Ciril bi bil vozi j al m.s.ce.Takajebila n»o :lo^judj.eajgtehli D^ je beseda prehitevala besedo Jahko podoben Mihi, če bi ne zmeraj, ce jo ,e kdo opazo- J«°J^o^^^tilj m to Mihela je natanko vede, bil njegov obraz tako vase ^MaaiSR SA^i«^ teM^i-s GosnoS? se ie samovšeč- Hiša je vonjala po puščobi starlf,c=. tezko, Sleda /nino na Mihelo, ki je ravno stala no nasmehnff J>fja Nočem, in moških, po staremPusnju spakljivo vedenje in da mu pred Mihovo fotografijo s da biwa da i m nismo zavrženi ponošeni obleki in e zet naravnost zoprn, ma- cunjo za prah v roki, je sto- postresH &pfav nimam go- pajčevinah. Tretji teden je ^ga vnuka pa je imel rad m pil bliže, potrkal s sredincem snodinie v MšiTzaTrenutek bila hiša Miheli že tako b i- kadar Je.bl1 v k"hmP' « ga po sliki in rekel: fe utihnil in postavil težki zu, da si je začela prizadeva- fef j^u^ft^ni /To je .p. Miha. moj naj- balon na tla. »A pri vas tudi ti da. bi jo spravila v red. je tudi, da Starec m stare]šl sln Veterinar je.« vabijo menjce? Mislim - v S^hiš^kor iiS še Mihela je prikimala, starcc tvojih krajih?« ... ?e postorili in zmefai d' ; • pa je grenko dodal: Tudi. in turščico maj,jo ^.-- ^o^ot j!i ^s?]? »Tale uniforma g vsi skupaj.« »Aha. Skoro tako kot pri prve dni, ko je komaVprišfa mleko v kanglico ali pa si je »Tale uniforma ga je spe Nikoli bi si ne bila mis a naložila v pohvimlasto toAi- Ijala.« ' ' ' • -- ' co kar je pac našla v shram- »Kam?« je vprašala neho- »Ana. SKOTO uns.o KUI pil lusiirn, cn kar ip ran ražb v them nas.« Vzdignil je balon in da bi jo utegnila tuja hiša b? Hči in zet sta Zalltelu ^" te prišla na dvorišče, se je z JZ tovarne in potem je dela- nim ^ht m zmeraj znova presenetilo, ka- vasi oglasila harmonika, la pozno v noč. Zaletel je spr- "f- ^ , y dar je naletel na človeka, ki Kmet se je napol okrenil ya nezaupljivo gledal tujko, »K-je se vam bo poznalo ce ni nič vedel o Zaletelovi hiši k Miheli. kl Je stikala po čumnati, po- nama pomagate postaviti hi- in razmerah v njej.) »Blaž je že tu. To bodo metala kaščo, stresala praz- so? Končno potrebujeva sa- >>gel : partizane in dve gnali dirindaj! Najbrž prav m^hi jih nosila v*malo ga,rcelo, 1 eyn o^ka Ap- leti nisio niLSfo njern^ do jutra.« sk adišce na dvorišču, pomi- ,Dl Jallk? zgah doma j k j st »Vrnil se ie Mihela je prikimala in se vala pod in znova obesila na Nobenega denarja ne priča- ipomladi pednš irideseteaa nasmehnila. Zavzeto je pri- prazna okna oprane zavese. k"fnvra',oce' Prav nobenega z^™^ ^e postal To fe sluškovala razposajenim gla- Potem pa mu je njena priza- aenarja.« ^ menda toliko kot poročnik sovom harmonike, ki so pri- devnost začela ugajati. Sta- »Torej ga ze imata?« je po- Potem pa ie vse dni presedel hajali kakor iz velike dalja- rec je spoznal, da ima dekle smehljivo dejal Zaletel. prj knjigah in še ponoči se ve in so bili nenadoma čisto spretne roke in čut za red. Drago se je držal, kot bi je učil. — Kaj boš s tem' — blizu, potem pa so se spet Bila je zelo prikupna, ko je imel denar, a bi ne maral, sem mu rekel — kmečka ie razpršili na vse vetrove. Ne- švigala po hiši kot podlasica da bi drugi o tem kaj vedeli, drugačna, tu s kniieami nič kaj veselega, razposajenega m preprosta obleka ji je do- Morebiti je s tem namigoval ne Spraviš — Pa se ni dal jo je prevzelo. Spomnila se bro pnstojala Gospodar si na tistih tristo tisočakov, ki pregovoriti. Položil ie izpite je, kako je kot mrsavo štiri- je včasih dejal, da ni prav jih je polagoma znosil iz za- čez gimnazijo, ne da bi bil najstletno dekletce z drugi- n c podobna kmečkemu de- družne prodajalne. (O tem je jaz kaj vedel! Potem ie odšd mi vred majila turščico in kletu, k, je nekoč celo delalo Miheli pripovedovala Lenka.) v živinozdravniško šoto in ie je potem gledala kako so na zagi Po dolgem času je Tudi Ana je gledala, kot bi postal veterinar, če b °ne bH odrasli fantje m dekleta ple- bil spet ma one zadovoljen, skrivala tajnost, ki je niti nikoli v partizanih bi b sali na praznem podu, ona Njegova spalnica je bila spet lastnemu očetu ne more za- ostal doma in se držal erim- pa se je stiskala v kot m jih cista, stare čipkaste zavese upati. Drago je rekel: ta. Ampak izpite je dobro na- zavistno opazovala. Nihče ^e zlikane m nabrane v lične »Samo spomnite se, oče, redil - celo profesorji so se m prosij za ples čeprav je gube veliko zrcalo na omari kako je bilo pred nekaj leti mu čudili...« vedela da bi znala bolje ple- za obleko se je bleščalo. Kri- Prišla je odredba - hop! - Mihela ie čutila iz starče sati kot odrasla dekleta, žem razmetane cunje so ne- pa ste bili vsi v kmečki™ ,,rCA T starče- Fantje, ki so jo dražili, če opazno izginile in 'zakonski dmg Kar čez noč - tak£ nibfviPM^°Sen^ jih je srečala na samem, se postelji sta bili postlani, po- rekoč' - Dragov X s ie nri S^vk-?' bdMlha ost.a v družbi niso prav nič menili stelja umrle gospodinje pa je temno.stalnekofikn J«knHn ,°ma' bl,bdmorda res rešil zanjo. Oh, kako si je takrat bila čedno prekrita z zeleno ^n in .nPt i .^ i?^ st?rega skrbl za Srunt' toda želela, da bi bila že^odrasla rožnato Ode?o l^er, kad£ »D^da ta&I č^zToč ^olF™05™ ^ ™ ^ m bi sme a plesati! Glas har- je legel, se mu je zdelo, da Mislite, da se to ne bi moglo momke, ki je vlekel dobro je spet tako kot takrat, ko je več zgoditi' Nič ne vemo--- znane, tisočkrat preigrane rajnica še živela. Skoro bi se kaj se pride! No — in kaj_(Se nadaljuje) šport šport šport šport ATLETIKA ZAPIS IZ ŠOLSKE KRONIKE V NADALJEVANJIH Slovenske učitelje so zamenjali nemški. V začetku vojne je nemški župan Hubert Hauke dejal: »Nikoli več ne boste učili.« Slovenski jezik je zamenjala nemščina. Začela se je vladavina nemškega nacizma. Okupatorji so začeli s ponemčevanjem, najprej v šolah. Za zavedne učitelje ni bilo več dela. Mladino so vzgajali zagrizeni fanatiki, pristaši Hitlerja. Iz Slovenije so hoteli napraviti del svojega Reicha. Toda slovensko ljudstvo se ni vdalo. Partizanski oddelki so postajali vedno močnejši, nastajala je nova ljudska vojska. Nemcem ni bilo lahko. Šolska poslopja so spremenili v zaklonišča in bunkerje, šoštanj-ski šolarji pa so se zopet selili iz poslopja v poslopje. Teror je bil velik, toda vsem je vlivala nove moči bližajoča se svoboda. 27. aprila 1944 je bil drugi partizanski napad na šoštanj. Partizani so zažgali osnovno šolo, v kateri so imeli Nemci vojašnico. Lahko si mislimo, kako težko je bilo poučevati v tistih časih. Čez naše mesto so že leteli ameriški bombniki. Nemci so skušali svoje poraze prekriti, vendar nihče več jim ni verjel. Bližal se je končni obračun. Zmagali smo mi. Nemci so bežali, njihovi hlapci so se tresli za življenja. V Sošta-niu so visele prve slovenske zastave. Zastave svobodne Slovenije. Teh radostnih trenutkov se še dobro spominjam, čeprav sem bil tedaj zelo mlad. Vrnili smo se iz Srbije, iz izgnanstva. Spominjam se sprevoda v katerem so vodili nemškega župana Haukeja, tistega, ki je dejal slovenskim učiteljem: »Nikoli več ne boste učili.« Ljudje so ga obmetavali z različnimi predmeti. Čeprav še otrok, nisem bil presenečen. Med izgnanstvom v Srbiji sem videl še hujše stvari. Osvobojen šoštanj je zaživel novo življenje. Konec je bilo suženjstva, trpljenja in mučenja. Šolsko poslopje je bilo zasedeno. V njem so bili vojaki. Kljub temu, pa se je pouk kmalu pričel. Otvoritev je bila v Mišičevi dvorani pod vodstvom tov. Trobine. Navzoč je bil tudi okrajni sekretar tovariš Ulrih, ki je v krajšem govoru pozdravil učence. 20. maja 1945 je komandant mesta, na prošnjo okrajnega odbora, dal izprazniti prejšnjo meščansko šolo (I. osnovna šola), da bi čimprej pričeli z rednim poukom. Že 25. maja, za rojstni dan tovariša Tita so imeli šolarji proslavo. Pozdravni govor je imela tovarišica Marica Trobejeva. Pozdravila je otroke in učitelje, dejala pa je tudi, da je izredno srečna, da so se vrnili časi svobode in materinega jezika. Ne smemo misliti, da je bilo problemov s tem konec. Šola ni imela knjig, učil, inventarja itd. Prvi učitelji v Šoštanju po osvoboditvi so bili: Justina Trobina, Tone De Co-sta, Marica in Cilka Trobej, Justina Uranič, Ela Razgoršek in Greta Ban. Glavni namen pouka je bil vzbuditi narodno zavest v učencih, uničiti vse kali, ki jih je za-sejala ' okupatorjeva roka. Pouk so imeli dopoldne in popoldne. Ker učnih knjig ni bilo, so jih nadomestili časopisi. Učna snov pa se je omejila le na zgodovino, čitanje, pisanje in slovenščino. Za krajši čas pa so morali pouk zopet prekiniti. V šoli so imeli bolničarski tečaj 51. divizije. Ta prekinitev pa ni bila dolgotrajna. Z začasnim dekretom je okrožni odbor OF imenoval Cilko Trobe-jevo za prvo upraviteljico. Poleg že omenjenih so prišli še novi učitelji: Franc Burdijan, Franc Kurnik, Emilija Ravtar, Rudolf Macarol, Vanda Roetel, Hedvika Fohn, Srečko Majer in drugi. Razmere v šolstvu so se počasi normalizirale. V teli časih je pričela z delom tudi »meščanska šola«, njen upravitelj je bil Franc Hribernik, v njej pa so učenci po končani osnovni šoli nadaljevali šolanje. Torej sta bili v enem poslopju dve šoli, kajti v današnji II. osnovni šoli so bili vojaki. Začeli so preurejati šolsko poslopje, saj je ta v vojnih časih služila kot vojašnica in bunker. Prenovitvena dela so končali 18. oktobra 1945. Ob tej priliki so imeli tudi proslavo. Leto 1945, leto svobode, je bilo res nepozabno. Skoraj vsak teden so učenci manifestirali po ulicah. Učitelji so z ogromnimi napori pospeševali zanimanje učencev za materin jezik in naravo. To so bili trenutki velike sreče in ti se ne pozabljajo zlahka. Medtem pa je življenje teklo dalje. Kraj in šola sta se spreminjala. Učitelji v tistih časih so bili tesno povezani z življenjem okrog njih. Mladina se je združevala v nove organizacije, žarišče le-teh pa so bile šole. Organizacije so dosegle prav lepe uspehe. Učenci so zbirali staro železo, mladinski dinar, tekmovali so v učnem uspehu in na delovnih akcijah. Ukvarjali pa so se tudi z idejno vzgojo učencev. Veliko se je govorilo o ljudski revoluciji, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. Ljudje v kraju so bili šolskemu delu zelo naklonjeni. Učenci so v šoli dobili svoj drugi dom. Pouk se je odvijal po novem učnem načrtu, šolsko leto 1946/47 je bilo v znaku učiteljskih tečajev, na njih so se učitelji seznanjali z novimi zahtevami pri pouku. 27. aprila 1946 so prvič praznovali dan ustanovitve Osvobodilne fronte, prvič v svobodni domovini. Zelo svečano so praznovali tudi 1. maj. Praznična povorka je krenila iz Šoštanja proti Prelogam, kjer so položili temeljni kamen za nov rudnik in elektrarno. Dan mladosti, rojstni dan tovariša Tita, pa so šolarji praznovali z veliko manifestacijo pod naslovom »Nabrusimo kose«. V tem času so še vedno prihajali novi učitelji: Zdenka Stani, Mira Cvikelj, Janko in Marija Prislan, Ivanka Svet in drugi. IZPOLNI I F, IZKEZlTE IN POŠLJITE! P. n. »ŠALEŠKI RUDAR« Velenje Titov trg 2 p. p. 89 -a a M >'ji v "3 o. o a ta >Cj O tH cO V j j a i | a i ■ >!/} 3 M c l •— PL, a 1 r— i K (3 (H O P-. NOGOMET Slovenska conska nogometna liga Xafta - Velenje 1:3 (1:3) V 17. kolu prvenstva SCNL so Velenjčani premagali v Lendavi domačo »Nafto« z rezultatom 3:1. Obe enajsterici sta že v začetku močno napadali in v šestih minutah igre dosegli kar 3 zadetke — dva so dosegli Velenjčani enega pa domačini. Pred koncem prvega dela igre pa so Velenjčani dosegli še tretji zadetek. To je bil tudi končni rezultat. V drugem delu igre pa kljub priložnostim ni prišlo do spremenjenega rezultata. Gole za Velenje so dosegli: Kujan 2 in Topčič. Nastopili pa so: Devič, Kuret, Spegelj, Gornboc, Trpin, Sitar, Kovač, Gojevič, Kujan, Topčič in Maj-dak. Grafičar - Partizan (Š) 1:1 Nogometaši iz Šoštanja so gostovali v Murski Soboti in igrali z moštvom »Grafičarja« neodločeno 1:1. šoštanjčani so se tokrat izkazali z borbeno igro, vendar kljub temu, da so v prvem delu imeli pobudo,, niso svoje prednosti znali izraziti v Ostali rezultati 17. kola: Mejnik : Steklar 2:2 (1:1) Tehinostroj : Fužinar 3:1 (2:1) Lestvica rezultatu. Edini gol je v začetku igre dosegel Pavšek. Za »Partizana« so nastopili: Če-pelnik, Podojsteršek, Slatinšek, Bukovec, Koren, Tajnik, Pavšek, Hla-din, Novak, Stevančevič, Ramšak. Olimp : Pohorje 3:3 (2:3) Kladivar : Drava 2:0 (0:0) Kladivar 17 13 3 1 70:12 29 Grafičar 17 6 4 7 28:33 16 Olimp 16 9 4 3 50:29 22 Nafta , 16 5 5 6 37:31 15 Partizan (Š) 17 9 2 6 35:38 20 Velenje 17 4 5 8 27:38 13 Steklar 17 7 4 6 45:32 18 Mejnik 17 4 5 8 24:39 13 Drava 17 7 4 6 39:34 18 Pohorje 17 4 3 10 21:61 11 Fužinar 17 8 2 7 34:35- 18 Tehnostroj 17 3 3 11 30:58 9 CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZA V prvenstveni tekmi CNP je enajsterica iz šmartnega ob Paki premagala moštvo Ljub-nega z rezultatom 2:1 (1:0). šmarčani še nadalje vodijo na lestvici pred Žalcem. ROKOMET Štirje kandidati za vrh Tekmovanje v štajerski coni postaja vse ligo. Te so: Velenje, Fužinar, Branik in Šo- bolj zanimivo. Po 17. kolu so se pojavile kar šlanj. Medsebojna srečanja teh moštev bodo štiri ekipe, ki imajo možnost za osvojitev odločila za vrstni red prvih štirih mest na prvenstva in vstop v republiško rokometno iestvici. Velenje — Štore 42:5 (20:1) Velenjčani so dokazali, da so v zelo dobri Gole za Velenje so dosegli: Ocvirk 10, formi, saj so dosegli odličen rezulat 42:5, kar MraVljak 10, Silovšek 7, Kovač 4, Pocajt 2, jim bo lahko veliko pomagalo v končnih obračunih za prvo mesto. Lahovnik 1, Brilej 2, Aljančič 6. Murska Sobota — Šoštanj 16:21 (8:10) Moštvo »Partizana« je z zmago v Murski Vrstni red po 17. kolu: Velenje 25, Fužinar Soboti postalo četrti kandidat, ki ima vse 23, Branik 22, Šoštanj 22, Murska Sobota 20, možnosti da doseže prvo mesto v štajerski Krog 12, Griže 12, Petrovče 9, Velika Nedelja coni. Največ golov za šoštanjčane sta doseg- 5, Štore 1. la Bubiik in Kac T^ak po 6. BERBY ZA ŠOŠTANJČANE Derby srečanje štajerske zone med rokome-taši .Šoštanja in Velenja je prisostvovalo na stadionu v Šoštanju okoli 600 gledalcev, ki so bodrili eno in drugo ekipo. Srečanje je bilo predvsem pomembno za Velenjčane, saj bi v primeru zmage si že zagotovili prvo mesto in v jeseni nastope v slovenski ligi. Počim šoštanjčani v nobenem primeru ne bodo mogii osvojili prvega mesta. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: šoštanj — Kokot, Kac Š., Pejovnik, Koče-var, Korpnik, Hajsek, Bubik, Kac R., Kovač, Hribernik in Zupane. Velenje — Devič, Brilej, Aljančič, Kovač, Pocajt, Blagotinšek, Ravnjak, Silovšek. Mravljak, Ocvirk in Kožar. Ze sam začetek je pokazal, da so šoštanjčani bolje pripravljeni in so že v nekaj minutah vodili s 5:2. To je povsem parali-ziralo rokometaše Velenja, ki se ob hitrih akcijah prodornega Kaca in hitrega Bublka nikakor niso mogli zbrati. Tako' so si šoštanjčani že v prvem polčasu priigrali izdatno prednost 12:5. V nadaljevanju pia so razliko v golih še povečali in zmagali z rezultatom 23:12. Gole so dosegli za šoštanjčane: Bubik 8, Kac š. 7, Kac R. 3, Korpnik in Hribernik 2, Hajsek it Za Velenje — Mravljak 4, Ovnik 3, Aljančič 2 ter Pocajt, Brilej in Kovač po enega. Občinsko prvenstvo v rokometu Komisija za rokomet pri občinski zvezi za telesno kulturo Velenje, je organizirala občinsko prvenstvo v rokometu za pionirje in pionirke. Nastopila so šolska športna društva osnovnih šol iz Šoštanja in Velenja ter šmartnega- ob Paki. Najuspešnejši sta bili ekipi ŠŠD osnovne šole Gustava šiliha iz Velenja, ki sta osvojili naslov občinskega prvaka za leto 1967 (pionirji in pionirke). Rezultati medsebojnih srečanj pionirjev, šoštanj II : šoštanj I 5:6 (2:3) Velenje II : šoštanj I 5:6 (2:4) šoštanj I : Velenje I 6:10 (3:6) šoštanj II : šoštanj I 7:6 (3:3) šm. ob Paki : šoštanj. I 2:10 (1:3) Velenje I : šm. ob Paki 16:3 (8:0) Velenje I : Šoštanj II 10:8 (5:4) Velenje I : Velenje II 4:4 (0:3; šm. ob Paki : šoštanj II 5:9 (1:6) šm. ob Paki : Velenje II 0:5 (w. o.) Gimnazici so tekmovali Dijaki velenjske gimnazije so se na športnem dnevu pomerili med seboj v atletiki. Tekmovanje je veljalo za atletski srednješolski pokal Slovenije. Nastopijo je preko 100 mladincev in mladink. . Mladinci: » 100 m — Lah 12,9 300 m — Breznik 45,6 1000 m — Meh 3:00,8 Štafeta 4X 100 m (Kompan, Vrtačnik, Kru-šič, Blatnik) 54,0. Daljina — Aberšek 540 Višina — 1—2 Aberšek, Vali 150 Krogla (5 kg) — Rahten 13,55. Mladinke: 100 m — Lap 14,4 lOOm — Ranišak 1:59,4 štafeta 4 X 100 m (Tamše, Lap, Kac, Kotnik) 59,4 Višina — Tamše 135 Daljina — Gams 400 Krogla (4 kg) — Kac 8,85 ELEKTR4 ŠE BEtEZ TOČK V štirih kolih letošnjega prvenstva košarkarjev v slovenski ligi, šo-štanjski ligaš še ni uspel dobiti nobene točke. V četrtem kolu so jih premagali na domačem igrišču košarkarji iz Domžal z rezultatom 66:40 ( 30:24). Tekma je bila slaba. Od igre so imeli več gostje, ki so preko svojega dobrega centra pokrili koš šoštanj-čanom. Domače moštvo pa je igralo raztrgano, brez smiselnih kombinacij. Akcije dobrih posameznikov, Kaca in Lukmana, pa niso vselej uspele. To je bila doslej najboljša tekma šoštanjčanov v tem prvenstvu. Za Elektro so bili uspešni: Kac in Lukman 12, De Costa 6, Videmšek 4, Cerar, Jerič in Moškon po 2. V petem kolu pa so šoštanjčani gostovali v Ilirski Bistrici in se pomerili z ekipo Lesonita. Kljub dobri igri, so izgubili srečanje z rezultatom 67:62 (31:27). ODBOJKA Topolšica : Steklar 3:0 (15:2, 15:9, 15:5) V celjsko-mariborski odbojkarski ligi so odbojkarji Topolšice premagali Steklarja iz Slovenske Bistrice z rezultatom 3:0. Za ekipo Topolšice nastopajo: Franc Kavnik, Viki Zager, Karli Zager, Tone Kugonič, Janko Kugonič, Tone Starič, Lojze Starič, Slavko Bevc, Matjaž Kle-menčič. Drago Tamše in Boleslav Simo-niti. V prijateljskem odbojkarskem srečanju so Topolščani premagali ekipo TGO »Gorenje« z rezultatom 3:0. Lestvica: 1. I. osn. šola Velenje 4 3 1 0 7 40:21 2. II osn. šola šoštanj 4 3 0 1 6 30:26 3. I. osn. šola šoštanj 4 2 0 2 4 27:23 4. II osn. šola šoštanj 4 112 3 18:15 5. osn. šola šm. ob Paki 4 0 0 4 0 10:40 Najboljši strelci golov: Rabič (Vel. I) 13, Sevčnikar (šošt. I) 12, Globočnik (Vel. I) 8, Železnik (ŠM) 7, Javornik (Vel. I) 7, Petek (šošt.) 7. Pionirke: šoštanj II : Velenje II 1:2 (0:0) šoštanj II : šoštanj I 4:4 (2:1) Velenje I : šoštanj II 3:2 (2:1) Velenje II : šoštanj I 1:1 (0:1) šoštanj I : Velenje I 1:9 (0:4) Velenje I : Velenje II 4:1 (0:0) Lestvica: 1. I. osn. šola Velenje 3 3 0 0 6 16:4 2. II. osn. šola Velenje 3 1113 4:6 3. I. osn. šola šoštanj 3 0 2 1 2 6:14 4. II. osn. šola šoštanj 3 0 12 1 7:9 Največ golov so dosegle: Kolar (Vel. I) 10, Kac (šošt. II) 3, itd. Mednarodno srečanje judoistov za pokal maršala Tita v Velenju Organizator tekmovanja za pokal maršala Tita judo zveze Slovenije je poveril izvedbo prireditve judo klubu »Partizan-Rudar-ja« Velenje. Tekmovanje bo v telovadnici rudarskega šolskega centra v nedeljo, 21. maja 1967 s pričetkom ob 9. uri. Nastopili bodo: dve pokrajinski ekipi Zvezne republike Nemčije, reprezentanca Avstrije in reprezentanci Hrvatske in Slovenije. Ljubitelji juda vabljeni! HOTEL »PAKA« VELENJE KONCERTNA NARODNA IN PLESNA GLASBA VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA mali oglasi Harmonikar in pesem je spremljala pionirske patrulje, ki so nosili »kurirčkovo torbo«. Slavko Vrtačnik je govoril na mitingu, ki so ga priredili pionirji iz To-polšice. Maj ^mesec Še nismo končali s praznovanji ob mesecu mladosti. Mladi bodo svoj praznik praznovali ves mesec maj. Najprej »Kurirčkova pošta« in nato štafeta mladosti. To sta bili dve največji manifestaciji naše mladine. Lepo so se na nju pripravili. O tem kaj nazorno pričajo naši posnetki... mladosti Tudi v Šoštanju, pred spomenikom žrtvam fašizma, so pionirji iz obeh osnovnih šol priredili miting. Zbranim je govoril prevoborec Ivan Gu-slč. Drago Bizjak je izročil v Doliču štafetno palico predstavnikom slovenje- graške mladine. Pionirji na pohodu niso pozabili padlih borcev. Pri grobovih in spomenikih so se ustavili, prižgali svečko in se spomnili vseh žrtev, ki so darovali svoja dragocena življenja. Oprosti mlada napovedovalka iz partizanskega mitinga v Velenju, da se nismo pozanimali za tvoje ime. Vsi, ki smo te poslušali pa se te dobro spominjamo, ker si tako korajžno in glasno napovedovala. Pionirji so prišli na partizanski miting s parolami: »Mi smo Titovi — Tito je naš!« POVZROČIL NESREČO IN ZBEŽAL Na cesti v Arnačah pri Velenju je 23. aprila ob 18.45 url, neznant mopedist podrl Hed-viko Razgoršek iz Velenja, ki je šla peš po cesti. Mopedist je po nesreči pobegnil. Razgorškovo pa so odpeljali v bolnišnico. TESNO JE PREHITEVAL V soboto, 29. aprila ob 20.25 url so se pri prometni nesreči v Velenju na Koroški cesti lažje poškodovali Franc Hleb, Franc Sevčnikar in Jože Pirmanšek. Hleb je šel iz Pesja proti Velenju in peljal ob sebi kolo. Za njim sta se z motorjem CE 12-408 pripeljala Sevčnikar ln Pirmanšek. Ker sta tesno prehitevala sta zadela v Hleba. Vsi trije so padli in se tako poškodovali, da so jih odpeljali v bolnišnico. ZANESLO GA JE V TOVORNJAK Ivan Kostrevec se je v petek 5. maja, peljal z osebnim avtomobilom NM 33-42 iz Ve- lenja proti Polzeli. V Ložnici je nasproti pripeljal Franc Turk tovorni avtomobil CE 118-01. Pri zaviranju je Kostrevca zaneslo proti tovornjaku tako, da sta trčila. OVCA POVZROČILA NESREČO V soboto 6. maja, okrog 14.40 ure, se je huje poškodoval motorist Emil Dolinšek iz Laz. Z motorjem CE 16-327 se je peljal proti Bevčam. Ob cesti so bile za drevo privezane ovce. Preko ceste je stekla ena od njih in napela verigo, v katero se je zadel motorist. Padel je ln se poškodoval. SPREGLEDAL JE RDEČO UTRIPAJOČO LUC Istega dne okrog 16. ure, se je na železniškem prelazu na Kidričevi cesti pripetila lažja nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila CE 35-66 Kos Valter spregledal rdečo utripajočo luč ln zapeljal na železniško progo v trenutku, ko je prlpejal tovorni vlak proti Dravogradu. Tik pred progo je vozniku uspelo ustaviti avtomobil, vendar ga |e vlak zadel ln poškodoval sprednji del avtolobila. škoda znaša okrog 800 N-dinarjev. Poškodovan nI bil nihče. PREKLICI 9 Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicujeta: Franc Klemene, Hrastovec 44, št. 671 in.Jože Lenart, Hrastovec 43, št. 139. ŽALJIVKE • Obžaljujem izrečene besede o Martini Cevzar, trgovski pomočnici »Velme«. Marija Kunej. # Jože Klemenčič, Topolšica 58, preklicujem neresnične besede o Luciji Volk, Topolšica 66, in se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. PRODAM # Prodam novo klavirsko harmoniko Weltmeister, 3 registri, 32 basov (80.000 S-din). Naslov v uredništvu. O Zelo poceni prodam stanovanjsko hišo na Trgu svobode v Šoštanju (3,000.000 S-din). Naslov v uredništvu. 0 Ugodno prodam motorno kolo »NSU maksi«. Pivko, Tomšičeva 24. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. IZGUBLJENO O 7. maja sem izgubila žensko uro od Tomšičeve 26 do Konovega. Najditelj naj jo vrne na Tomšičevi 26 — Urbančič. # Prosim najditelja temno modre aktovke, da jo vrne v dopoldanskih urah proti nagradi hišnici v Jurčičevi 2, Velenje." Nosilci štafetne palice na poti proti Doliču.