Stev. 4.
t Tt^m. w toffc 4. limari« UH.
Letnik 1X1.
Ufeajc vsak dan. tudi ob nedeljah I« praznikih, ob 5 zjutraj.
b'iedf.&vo: Ulica Sv. Frančiška Asiikeg« SL 20. L nsdstr. — Vsi dopisi :iaj se pošiljajo uredmfcvu lista, ffefrinkirana pisna se ae iorejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoreij lica .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančilka Asilkega 5t. 30.
Telefon uredniitva in uprave Ste*. 11-57. Naročnina z a a I a: Za celo leto ....... K 24.—
Za pol leta
ca tri mesece........................•
ca nedeljsko izdaj« xa cela let« .«.••*« za pot leta.................
Pauaezae Številk« .Edinosti* se prodajajo pa S vlaarfen zastarela številke po 10 vinarjev.
Oglasi se ra&ina/o na milimetre v Sirokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgcvcer in obrtnikov.....mm po 10 vin.
OamrtBlce> zahvale, poslanice, oglasi denarnih za.
vodov........7 . . . . . mm po 20 vla.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... ,
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj p« 40 vinarjev
Oglase sprejema Inseratal oddelek .EdinosKV NarofcnfflC Id reklamacije se pošiljajo upravi t:.sta. Plačuje sc izlcljyČn3 t» upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inaaratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Arifkega it 20. — PoSaahfaniialčai račun 5t. 84I.fi.T2
Pregled najnovejših dosodkov.
Rusko bojišče. — Srditi boii na besa-rabski fronti. Vsi -oizkusi Rusov, da bi prebili našo fronto pri Toporucu. zavrnjeni. Ob izlivu Sereta, ob dolnji Strypi» ob Korminu in Styru ruski napadi odbiti. Na severovzhodni fronti artiljerijski napadi sovražnika.
Italijanska fronta. — Nič novega.
Balkansko bojišče. — Napad Črnogorcev pri Mojkovcu odbit. Nič posebnega.
Zapadno bojišče. — Uspešna nemška razstrelba severno ceste La Basee - Be-iune. Na ostali fronti nobenih posebnih dogodkov.
Turška bojišča. — Topovski boji in boji z bombami na fronti pri Seddil Bahru. Sicer noben^ -nebnih doeodkoy.
Razno. — Aretacija konzulov v Solu-mi. Protest Grške. Kralj Peter srbski v Solunu.	__
Rusko bojitte.
DUNAV. 3. (Kor.) Uradno se objavlja 3. januarja 1916, opoldne.
Na besarabski fronti so bili tudi včeraj ves dan srdki boji. Sovražnik je zastavil vse svoje sile, da prebije v ozemlju Topo-ruca naše črte. Vsi prodorni poizkusi so se izialovill ob krepkem odporu naših hrabrih čet. Število privedenih ujetnikov znaša 3 oficirje *ra 850 mož. Ob izlivu Sereta, ob dolnji StrypU ob potoku Korm^ nu in ob Stvrn so bili posamični ruski napadi odbiti. Številni deli severovzhodne fronte so bili v sovražnem topovskem ognju.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 3. (Kot.) Veliki glavni stan, 3. januarja 1916.
Rusi so nadaljevali včeraj na raznih mestih svoje akcije s patruljami in gonilnimi poveljstvi z istim neuspehom, kakor prejšnje dni.
Vrhovno armadno vodstvo.
I avstnisko-ttalijasskega bojišča.
DUNAJ 3. (Kor.) Uradno se objavlja:
januarja 1916, opoldne.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Cadorne.
DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cadorne 1. januarja.
Na vsej fronti živahno delovanje artiljerije. V dolini Lagarini smo pri drznem poizvedovanju proti Malga Zurea severno Dossocarine ujeli nekaj mož. Sovražnik je napadel naše postojanke na Corna Cal-da južno Rovereta, a je bil odbit.
Balkonsko Mttfe,
DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se objavlja: 3. januarja 1916, opoldne.
Pri Mojkovcu je bil črnogorski oddelek. ki se je drznil priti na severni breg Tare, pognan v beg. Položaj |e neizpre-menjieo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
CCTINJE, 1. (Kor.) Tekom obstreljevanja Drača dne 29. decembra po avstrijskem brodoviu, se je parnik »Mi-diel«, ki je imel na krovu okoli 6.000 ton živil za Črnogorsko, vnel. Blago je zgubljeno.	__
Aretacijo konzulov v Soluna.
MILAN, 2. (Kor.) »Corriere deila Sera« poroča iz Soluna: Število v štirih konzulatih aretiranih oseb znaša 51. Med njimi se nahaja tudi urednik »Nouveau Siecla«. Konzulati imajo še grbe, toda pri vhodih se nahajajo angleški in francoski vojaki. General Sarrail je izjavil zastopnikom grških oblasti na njihov protest proti areta-
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — francoski spisal Kavicr d« Montepia
XXXII.
Ljubezen.
—	Maurice, Maurice! Kako dober ste! . . . Dober ste, kakor je dober Bog sam! — je jecljala Leontina, upirajoč svoje lepe, v solzah radosti se topeče oči v Maurica, ki je še vedno klečal pred njo.
—	Ha! — je vzkliknil Maurice z onim Žarečim navdušenjem, ki je bilo lastno njegovi tako bogati in tako plemeniti naravi, — Leontina, ali niste dobri angel v mojem stanovanju? Vidite, odkar ste vi tu, se mi kar kopičijo naročila. Pred tremi meseci mi je začelo primanjkovati denarja. Ze sem mislil, da bi šel k notarju in se lotil svoje skromne dedščine, kar je naenkrat moja stara, v Italiji slikana olj-
ciji konzulov in preiskavi v pisarnah, da je vsled metanja bomb po sovražnih letalcih smatral to za upravičeno, da pa je definitivna odločitev v rokah angleške in francoske vlade.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Porta je potom ameriškega poslaništva vložila energičen protest proti samovoljni aretaciji otoman-skega konzula in uradnikov otomanskega konzulata v Solunu. Kakor se govori, bo turška vlada v slučaju, ako konzuli ne bi bili izpuščeni, ukrenila protikorake.
MILAN. 2. (Kot.) Kakor poročata »Se-colo« in »Corriere della Serra« iz Soluna, so bombe, ki jih je vrglo nekako letalo v Solunu, ubile 17 angleških in francoskih vojakov. Z ozirom na protest, ki ga je i-menom grškega notranjega ministra vložil prefekt Soluna, imenom generala Mo-scopulosa pa njegov adjutant pri angleško - francoskem armadnem poveljstvu, je armadno poveljstvo opozarjalo na pojav letalcev nad Solunom, s čemer je bil Solun s sovražne strani napravljen za vojno ozemlje. Angleške in francoske patrulje pod poveljstvom po enega oficirja so zaplenile tudi arhive konzulatov. Av-stroogrski konzul je protestiral. V bolgarskem konzulatu je bil tudi tajnik bolgarskega zunanjega ministrstva Abranov napaden in aretiran. Vsi aretiranci so bili na tovornih avtomobilih pod eskorto o-rožnikov in dragoncev odvedeni k ar-madnemu poveljstvu, kjer jim je bil naznanjen vzrok aretacije. Nato so bili prepeljani na francosko oklopnico »Patrie«.
LONDON, 1. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten: Število članov v Solunu aretiranega osobja konzulatov centralnih držav znaša skupno 62. Bolgarskega konzula ni bilo mogoče najti. On ni aretiran.
SOFIJA, 2. (Kor.) »Agence tel. bulga-re« konstatira, da je vzbudila aretacija konzulov v Solunu v Sofiji in posebno v sobranju velik vtisk. Na koridorjih sobranja je splošno prevladovalo prepričanje, da postaja v Atenah položaj za enten-to vedno težavnejši. Možno je, da Grška ne izstopi iz svoje nevtralnosti, vsekakor pa je stanje nepremostljivo.
ATENE. 2. (Kor.) Centralne države, Bolgarska in Turčija so izvršile pri grški vladi skupen korak radi aretacije konzulov v Solunu. Ministrski predsednik Sku-ludis je odgovoril, da je vlada že protestirala pri pariškem in londonskem kabinetu.
ATENE, 2. (Kor.) Grški kabinet je vložil radi solunskih dogodkov ostro protestno noto na vlade četverosporazuma. Nota izjavlja, da je Grška prisiljena, da protestira proti skrajno flagrantnemu in nečloveškemu kršenju suverenitete.
Aretacija — norveškega generalnega konzula.
BERLIN, 4. (Kor.) Poročevalec Wolf-fovega urada poroča iz Aten: General Sarrail je dal aretirati norveškega generalnega konzula v Solunu, Seefelderja.
Kron Peter no peti v Solin.
PARIZ, 2. (Kor.) Glasom Reuterjevega urada se nahaja kralj Peter srbski na potu v Solun.
BERLIN. 3. <^or.) Privatni korespon-dent VVolffovega urada poroča iz Soluna: Kakor se govori, odpotuje srbski kralj Peter iz Soluna, kamor je prispel, na krovu nekega francoskega rušilca torpedovk v Atene, da poseti kralja. Kralj v Solunu ni šel na kopno. Sprejel je na krovu rušilca generala Sarraila in Mahona in grškega generala Moscopulosa.
ATENE, 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Soluna: Srbski kralj je naprosil, da naj se za sprejem pripravljene čete odpusti, ker se ne misli izkrcati. Domneva se, da se misli izoeniti oiicijelnemu sprejemu.
Sestauek srbsk"""> poslanika v Atenah s kraliem Petrom.
ATENE, 3. 'v** > (Agence Havas.) Srbski poslanik je odnotoval v Solun v svrho razgovora s kraljem Petrom.
Srbski generalni štab se poda v Solun?
PARIZ, 4. (Kor.) Agencija Havas poroča iz Aten: Srbski generalni štab se poda
nata slika, na katero nisem računal več, ki sem jo že popolnoma pozabil, pri nekem slučajno in izjemoma poštenem trgovcu s slikami nepričakovano našla kupca . . . in kakšnega kupca! bogatega Angleža, ki mu je notranjost italijanske »osterije«, ki sem je naslikal, zbudila stare spomine in je potem mož, ne da bi se kaj pogajal, plačal za sliko štiritisoč frankov, to se pravi, trikrat več kot je bila vredna! In to še ni vse. Odtlej sem prejel za tri pastelne slike dvatisočdvestoinpetdeset frankov in sploh ne vem več, kje naj bi začel najnrej, da bi zadovoljil trgovce s slikami, ki me nadlegujejo in se prepirajo za vsak moj osnutek... Leontina, o, Leontina! Ko ste prestopila prag mojega stanovanja, ste prinesla vanje srečo, . . . ne čudite se tor^? da je sreča tudi v vašem c-rCU. Ce bi me zapustila, mi vzamete s seboj tudi sreč«.
— In vendar, dragi moj prijatelj, — je rekla Leontina, — ne morem ostati tu za vedno.
bale v SoUm, da sc sporazume z zavezniki, kako bi se najboljše uporabila srbska armada. — V Solunu se nadaljujejo aretacije pripadnikov sovražnih narodov.
Demisija črnogorske vlade.
CETINJE, 4. (Kor.) Kabinet je demisijo-niral. Dosedanjemu finančnemu ministru Muskoviću je poverjena sestava novega ministrstva.____
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA, 2. (Kor.) Pri razpravi o proračunskem provizoriju je izjavil ministrski predsednik Radoslavov, da je vlada protestirala proti aretaciji konzula v Solunu in zahtevala od Grške, da se posluži svojih suverenskih pravic, kajti naši konzuli niso akreditirani pri Angležih in Francozih, ampak pri grški vladi.
Sklicanje grške zbornice.
PARIZ, 2. (Kor.) Agence Havas poroča iz Aten: Po poročilih listov bo sklicanje zbornice pospešeno. Zbornica se snide 17. januarja. Dalje napovedujejo listi predstoječo proklamacijo obsednega stanja.	__>
Razmere v Solunu.
V »Berliner Tageblattu« poroča njegov posebni poročevalec dr. Leon Lederer 30. decembra iz Sofije o svojem razgovoru z nekim visokim inozemskim častnikon^ ki je bil nad en mesec v Solunu in je 25. decembra odpotoval odtam. Ta visoki inozemski častnik je pripovedoval:
»O razmerah, ki so doslej vladale v Solunu, vladajo v ostalem inozemstvu oči-vidno napačni pojmi. Uprava Soluna in ostalega zasedenega ozemlja, pošta in brzojav tej železnice so se do mojega odhoda nahajale še popolnoma v rokah grških oblasti. Angleži so se polastili samo železnice Solun - Gjevgjelija. Toda celo tudi na tej progi je bilo še mogoče potovanje privatnih oseb. Angleži pač morda po tajnih agentih nadzirajo promet proti vzhodu na progi Solun - Kočilar, po kateri sem prišel jaz, kakor tudi progo Solun - Bitolj, vendar pa človek nima na teh progah nikakršnih težav, če hoče zapustiti deželo. Vsekakor pa se seveda ta položaj lahko izpremeni vsak dan. Ravno tako Angleži tudi niso ustavili brzojavnega prometa. Za svoje namene imajo svoje lastne brezžične postaje, ne glede na ra-diotelegrafične naprave na svojih bojnih ladjah, ki stoje pred Solunom. To pa seveda ni nikakršna ovira, da ne bi človek na vseh postajah do bližine Doirana ne srečaval močnih četnih oddelkov.
Posebno veliko čet smo videli pri Sal-manliju, prvi postaji za Solunom na progi v Okčilar, in potem pri Kilindirju, odkoder, kakor je znano, vodi stranska proga v Karasuli ob progi Gjegjelija - Niš.
Glavne angleške in francoske naprave se nahajajo v okolici Soluna, kjer imajo naravnost trdnjavski značaj, in ob progi, ki iz Topčina, dvajset kilometrov severo-za^adno Soluna ob Vardarju vodi povprek čez poluo^3v Halkidike ob njegovem severnem robu v Orfano. Zdi se, da si Angleži in Francozi hočejo na ta način za slučaj poraza zagotovitvi poleg Soluna še tri zalive poluotoka Halkidike, Kasan-drski, Svetogorski in Orfanski zaliv, za vkrcavanja. Na omenjeni črti so si namreč po vseh pravilih zgradili strelske jarke, žične pregraje, artiljerijske postojanke in vse drugo, kar zahteva moderna vojna. Ne manjka ničesar. Oprema Angležev je sploh naj razkošnejša, kar sem jih videl. Dokolenica, uniforme »khaki«, jer-menje, črevlji, to vse ie skoraj pri vseh popolnoma novo in take kakovosti, kakor se je komaj poznala v miru. Če se s svojimi palicami iznrehajajo po solunskih u-licah, ni tem Angležem videti, da so vojaki, temveč športniki, ki so se s svojim klubom pripeljali v inozemstvo na kako tekmo. V resnici tudi strastno igrajo »golf« in »football« ter imaio tudi drugače vse, kar si more udobnosti domisliti Anglež od »cakesor* in * jama« do »whisky-ja«; le zdi se, da vojakom večkrat primanjkuje denarja. Vsaj doživlja se, da an-
—	Zakaj ne . . saj ste vendar svobodna?
—	Sem ... ali .
—	In moje delo?... Moji čopiči?
—- Svojih čr^ičev ne morete uporabljati zame, Maurice, saj niso vaši.
—	Čigavi pa?
—	Dota so, ki jo prinesete nekega dne oni, ki bo vaša soproga.
—	Moja soproga? — je ponavljal Maurice in uprl v Leontino dolg, resen pogled.
—	Brez dvoma. Nekega dne, prijatelj, se oženite, saj mislim, da se boste.
Maurice ie pomolčaJ nekoliko.
Zdelo se je, da je razmišljal.
Nato pa ie zamrmral:
—	Morda imate prav Leontina.
—	Ne morda, temveč gotovo.
—	Da, nekega dne se oženim.
—	Vidite torej.
—	In morda se to zgodi kmalu.
—	In pametno in plemenito bo vaše dejanje, dragi moj, ko nekega dne osrečite mlado dekle, ki bo vredno vas, —
gleški vojaki ponujajo človeku odeje, črevlje, jermenje za dvajsetino -vrednosti; samo da dobe denar. Vzrok temu je v angleškem načinu plačevanja vojaških plač, ker dobivajo vojaki samo del svoje plače v gotovini, ostanek pa potepi, ko se vrnejo v domovino, ako že ni bil izplačan njihovim rodbinam. V to plačo se jim tudi vračunava vse, kar čez redne potrebe dobivajo iž\ skladišč v Solunu. Vsak vojak ima takorekoč svoj račun pri angleški vladi. Častniki so akreditirani pri solunski podružnici londonske tvrdke Cox aud Co., kjer enostavno izstavljajo šeke. Ker so pa s svojimi nakupi opetovano prekora-čali svojo imovino, so ie sedaj uvedla stroga kontrola teh računov. Za ono, kar potrebujejo, plačujejo Angleži vsako ceno, ki se zahteva, ne da bi se pogajali, predvsem za sadje, svežo zelenjavo in druge stvari, ki jih niso mogli prinesti s seboj. Tako so nagnali cene živilom na nezaslišano višino, toda bilo bi napačno, ko bi se mislilo, da prebivalstvo zaradi tega morda trpi preveč. Pri Angležih lahko zasluži vsakdo, celo najubožnejši dninar, ker ima pri utrjevalnih in okopnih delih dobro mezdo.
Poleg teh razkošnih, bogatih kavalirjev se zde Francozje v svojih ponošenih, nekoliko ohlapnih uniformah da so njih ubož-ni sorodniki, in Angleži tudi ravnajo tako ž njimi. Gospodarji mesta so le Angleži. Razmerje med Angleži in Francozi se slabša od dne do dne. Častniki sploh ne občujejo med seboj. Poleg tega bi pa Angleži sedaj čisto radi opustili vse ponesrečeno orijentsko podjetje, ker jih zelo skrbi za Egipt.
S srbskimi begunci ravnajo Angleži naravnost kot z zamorci. Ne ljubijo jih tudi Francozi, toda francoska vlada je tem nesrečnim pregnancem vsaj ponudila Francosko kot zavetišče.
Se slabše kot razmerje med Agleži in Francozi je razmerje vsiljencev napram Grkom. Tudi ko se je izpraznjevalo mesto, kjer se sedaj nahaja samo kakih 20.000 mož grških čet, ni manjkalo prepirov. Posebno hud spor je bil zaradi vprašanja izpraznitve rta Karaburnu, ki so ga Grki močno utrdili in ki nadvladuje vhod v solunsko pristanišče. Zasedaj je ostai v rokah Grkov.	_______
Ko so se Grki začeli umikati iz mesta, se je prebivalstva ^lastila panika. Posebno so začeli bežati nemški, avstro -ogrski, bolgarski in turški državljani, prav tako pa tudi bogatejši Grki in Španci. Nemci in Avstrijci so večinoma uporabljali progo Solun-Bitolj toda doslej niso šc smeli prekoračiti nekdanje srbsko-grške meje. V Florini so se morali obrniti in se vrniti v Vodeno ob železniški progi Solun -Bitolj, majhno mesto s kakimi 15.000 prebivalcev, ki je seveda sedaj strahovito prenapolnjeno. Tudi soproga nemškega generalnega konzula v Solunu in neki šolski ravatelj se nahajata z otroki tamkaj.
uet, ki so zapustile Galipolj, doslej še ni bilo v Solunu. Zadnje dni se ni izkrcalo več kot po kakih 200 do 300 mož na Jan. O razpoloženju, ki vlada pri teh četah, mi je podal jasno sliko posebno pogovor dveh francoskih straž nedaleč od Doirana: »Ko bi vendar enkrat prišli Nemci ali Bol-garji, potem bi se zopet mogli lepo vrniti na Francosko.«__
Z zcpotfacia bollIHo.
BERLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. januarja 1916.
Velika razstrelba severno ceste La Bassee - Betune je imela popolen uspeh. Zasuli srno bojni in kritni jarek sovražnika kakor tudi zvezno pot. Preostali del posadke, ki se :e poizkušal rešiti z begom, je bil v našem uspešnem pehotnem ognju in ognju strojnih pušk. Sledeči, na široki fronti izvršeni nenadni napad je presenetil sovražne posadke jarkov, ki so se deloma rešile z naglim begom. Na ostali fronti nobenih dogodkov posebne važnosti. Pri obstreljevanju Lutterbacha v AI-zaciji po Francozih v novoletni noči ste bili pri zapustitvi cerkve ubiti ena mlada
je odgovorila Leontina počasi in zamolklo. Obledela je, a vendar je hotela zadušiti bridko bolest, ki jo je naenkrat občutila v svojem srcu.
Nastal je zopet daljši molk.
Po kakih štirih ali petih minutah se je popolnoma izpremenil izraz v Maurico-vern licu.
Kakor je bil pravkar zamišljen in resen, je sedaj postal odkrit in vesel.
pričel je zopet pogovor prav tam, kjer je obstal prej, in vprašal je smehljaje:
—	Potemtakem mislite, da bi bil dober soprog?
—	O da! — je zamrmrala Leontina in nehote vzdihnila.
—	In jaz mislim tudi, kajti človek je vedno dober soprog, če ljubi svojo soprogo, in oženiti se hočem le z dekletom, ki jo bom ljubil iz vsega srca in vse duše.
—	Toda ali najdete tako dekle?
—	Da, ker sem jo že našel.
—	Ah! — je vzkliknila Leontina, ki jo Je ob teh besedah spreletel leden mraz po
deklica in ena ženska In trije otroci ranjeni.
Vrhovno armadno vodstvo.
O eksploziji križarke »Natal«.
LONDON. 1. (Kor.) »Times« poročajo o eksploziji križarke »Natal«: Eksplozija se je zgodila v četrtek popoldne in je zahtevala mnogo človeških žrtev. Kakor sc javlja, je izmed 704 mož posadke prišlo ob življenje okoli 300_oficirjev in mornarjev. Ladja je bila v pristanišču. Pravi vzrok nesreče še ni znan.
LONDON, 1. (Kor.) Admiraliteta objavlja imena 14 oficirjev in 373 mož, ki so pri eksploziji križarke »Natal« zgubili življenje.
Novi vpoklici na Angleškem.
LONDON. 2. (Kor.) »Sunday Times« javljajo, da bodo 1. februarja vpoklicane nadaijnc štiri skupine Derbyjevih rekru-tov. Te skupine sestoie iz mož od 23—27 let.
Potopljeni narniki.
LONDON, 1. (Kor.) Posadka parnika »Persia« je znašala 200—300 mož, večji-del Laskari. Če so *>ili torej rešeni 4 čolni z največ 60 potniki, je prišlo še vedno 200 ljudij ob življenje. Med na krovu se na-hajajočnni osebami je bil tudi ameriški konzul v Adeuu. Peninsular in Oriental Line, ki ji pripada parnik, naznanja, da je imela »Persia«, ki je ndplula dne 18. decembra iz Londona v Bombay. mnogo pisem in zavojev s seboj, gotovo pa ni mela na krovu nič vojnega materijala ali čet.
LONDON, 3. (tfnr.) (Reuterjevo poročilo.) Britski parnik »GIengyle« je bil potopen. Rešenih je bilo približno sto oseb. Takisto je bil potonlien japonski parnik »Kenkokumaru« (3217 ton). Posadka je bila rešena. ___
French pl. Ynern.
LONDON, 2. (Kor.) Kakor poročajo »Times«, prevzame Frcnch ki je dobil naslov viskonta, predikat »pl. Yperri«.
S turških mt
CARIGRAD. 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: 2. januarja 1916: Dardanel-ska fronta: Seddil Bahr: Topovski dvoboj in boj z bombami se je nadaljeval. Ena križarka in en monitor sta se nekaj časa udeleževala streljanja. Naša artiljerija ju je prisilila, da sta se umaknila. En monitor je eno uro brezuspešno obstreljeval naše ožiuske baterije. Na višini Bašina je bila sovražna torpedovka zadeta in je u-bežala. Eno naših povodnih letal je vrglo na sovražna taborišča pri Seddil Bahru tri bombe. Naše ožinske baterije so uspešno obstreljevale sovražne zaloge - pri Seddil Bahru in so razrušile več zalog. — Z ostalih front nič novega.
KAIRO, 1. Uradno se poroča: Naš četni oddelek, ki je prodiral iz Matrulia, da obkoli upornike v Marunu, je našel sovražnike na naglem umikanju. Sovražnik je ostavil za več mesecev zalog, med drugim 400 ovc, 90 kamel in 200 šotorov. Po boju pri Majidu smo uplenili 12.000 ton municije za ročno orožje, 200 ovc, 84 kamel in 5 ton ječmena. Vrh tega je naša artiljerija ubila 60 kamel.
Rumunskl parlament odgoden.
BUKAREŠT, 2. (Kor.) Zbornica in senat sta bila odgodena do 2. februarja.
Novoletna voščila nadvojvode Friderika in cesarja Viljema.
DUNAJ, 2. (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo: Feldinaršal nadvojvoda Friderik je odposlal nemškemu cesarju brzojavko, v kateri mu v imenu avstro-ogrskih bojnih sil, katerim zapoveduje, izraža najspoštljiveja novoletna voščila ter izreka željo, da bi novo leto doneslo izpolnitev zaunanja, ki navdaja nas vseli, da z božjo pomočjo popolnoma premagamo premogočnega sovražnika. V brzojavnem odgovoru se ie nemški cesar prisrčno zahvalil na voščilih ter pripomnil, da se zavezniške čete z zahvalo do Vse-inožnemu, a tudi z upravičenim ponosom morejo zreti na minolo leto. Titno tuva-
žilah, da se je bolestno pretresla v njej vsaka mišica.
—	Našel sem jo, — je ponavljal Maurice, ki se je delal, kakor da bi ne videl rastoče bledosti in silnega duševnega razburjenja dekletovega, — našel sem jo in jo izvolil zase.
Ubogo dekle je zbralo vse svoje moči; okoli naenkrat r-obledelih ustnic je lebdel smehljaj, ki naj bi bil vesel, ki pa jo je neznansko bolel v srcu, in vprašala je?
—	Ali je lepa?
—	Dražestna.
—	Velika ali majhna?
—	Srednje rasti.
—	Rjavka ali plavka?
—	Plava kot Venera.
—	Ali je dobra?
Sama dobrota te je.
—	Bogata?
Ne; toda bo pa, kajti delal bom za dva.
—	Da, r . . o, da! Srečna bo, zelo srečna! — je dejala Leontina; — sedaj torej vid?te, da ne morem več ostati tu«
Sfran VI.
»EDINOST* štev. 4.
V Trstu, dne 4. januarja 19Ib.
rištvo orožja in plemenito tekmovanje na uveljavljanju volje do zmage sta bila geslo, pod katerim so bile izvojevane take lepe zmage. Ohranite nam tudi nadalje trdno zaupanje, da z božjo pomočjo pridemo do srečnega končnega uspeha. Tebi in tvojim četam izrekam najprisrčneje želje za delo nastopajočega leta. Naj bi vztrajnost in hrabrost vojakov pod tvojim vodstvom našli zasluženo plačilo.
Španski poslanik v avdHenci.
DUNAJ, 2. (Kor.) »Korrespondenz Wil-helm« poroča: Cesar je sprejel danes ob 11 dopoldne v Schonbrunnu španskega poslanika na Dunaju don Antonija de Ca-stro y Casaleiz v posebni avdijenci.
Uvoz vžigalic na Rusko.
Ph.TROGRAD, 1. (Kor.) Vlada je izdala dovoljenje, da se do 14. januarja 1917 uvozi na Rusko brez carine za eno milijardo škatelj vžigalic.	_
Položaj.
3. januarja.
Preko teh praznikov ni bilo z bojišč ni-kahih poročil o kakih posebnih dogodkih. Le s severnovzhodnega bojišča smo čuli o ofenzivnih napadih Rusov na besarab-ski meji proti armadi Pflanzer - Baltina, potem ob Strypi in severovzhodno Bur-kanovega. Sosebno proti Pflanzer - Bal-tinu so bili sovražni napadi precej ostri in krčeviti. Ali vse te napade so naše čete
—	glasom uradnih poročil — zmagovito odbile, j Ruski Invalid« trdi, da bo rusko bojišče odločilno. Tudi sedanji boji da i-inajo že odločilen karakter. Delovanje Nemcev na tem bojišču da kaže, da se le-tošiiia zimska vojna ne bo omejala na pozicijske boje. Odločilni dogodek utegne nastopiti poprej, nego se misli. Nemci posvečajo največ pažnje ruskemu bojišču, vsa druga da so podrejene naravi. Tudi Italijani so poizkušali svoje napade s silovitim topovskim ognjem, seveda z istota-ko navadnim negativnim uspehom. Z ozi-rom na razne govorice na podiagi poročil pretvezmh »očividcev« naglašamo, da je hrib sv. Mihaela, ki nadvladuje Gorico, slejkoprej trdno in nepremagljivo v naših rokah. Na francoskem in balkanskem bojišču je nastopil očividno štadij priprav za bodoče operacije. Tišina je to pred prihodnjimi viharji. Kakor so nas poučili vsi dosedanji dogodki v tej vojni, smemo brezpogojno zaupati vodstvu naših in nemških vojska — saj si je v vsem poteku te vojne znalo varovati inicijativo — da je noben načrt in namen nasprotnikov ne preseneti in da bo dobro pripravljeno za vsako eventualnost.
O namerah nasprotnikov se raznašaio razne vesti. Pred vsem pa bodi naglašeno, da se vesti, da hoče četverosporazum odnehati od dardanelske akcije in umek-niti svoje čete z Galipolja, niso uresničile, kakor tudi ni nobenega znaka, da bi to — vsaj sedaj — resno hotel.
Madjarski list »Az Est« pa je prinesel c načrtih entente za bodoče operacije na Balkanu vest, ki je v navzkrižju z gornjo domnevo. Vest prihaja iz Soluna in trdi, da četverosporazum umakne svoje čete z galipoljskega poluotoka in da podpTe žniimi svojo balkansko armado. K tej da se pritegne tudi — kolikor je je še — srbska armada, ki da jo nemudoma odpošljejo na fronto. Po mnenju militaričnih krogov v Solunu prevzame francoski ge-neralissimus Joffre vodstvo operacij en-tentnih čet na Balkanu. To zadnje zatrdilo je treba sprejeti z največjo rezervo, ker doslej nismo še nič čuli, kdo bi mogel nadomestovati Joffra na domači fran-
ctski fronti.
Dalje poročajo iz Bukarešta, da je tjakaj prišlo poročilo, da bodo v Albaniji izkrcane italijanske čete kooperirale s srbskimi. Srbsko - italijanski generalni štab da bo deloval sporazumno in skupno.
Nu, ta italijanska vojska v Albaniji menda ni tako silna, kakor se je zadnje dni kričalo v svet. Je glasov, ki trde, da šteje — da ali ne — kakih 30.000 mož, ne pa 100.000, ali celo 150.000 mož, kakor se je govorilo.
Zdi se pa, da je med Srbijo in Italijo res prišlo do zbližanja. dočim je vladala poprej neprestano neka napetost radi navskrižja srbskih in italijanskih aspi-racij na vzhodno obal Adrije. Ni težko razumeti tega. Srbija je v takem položaju, da jej je dobrodošla vsaka pomoč, pa prišla odkoderkoli. Italija pa računa menda, da Srbija — razbita in obnemogla
—	ne more biti več tako resna tekmovalka. O Italijanih pa je znano, da so radi prijatelji povsod, ako vedo, da — ne bodo oni plačali računov.
Drugače je z razmerjem med Italijo in Grško. Tu pa noče izginiti nezaupanje, radi Albanije. Zadnji italijanski ministrski svet se je baje največ bavil s tem kočljivim predmetom. Zabeleženja vredna je pri tem vest, da je italijanski minister Sonnino sprejel francoskega veleposlanika Barrera in pa ruinunskega poslanika kneza Ghiko.
Za razpoloženje v ententi je značilno, da so v Solunu aretirali konzule Avstrije, Nemčije, Bolgarske in Turčije. Naravno je, da je ta čin brutalnega nasilja in kršenja mednarodnega prava —kajti suverenske pravice nad Solunom ima Grška — vzbudil veliko ogorčenje v prizadetih državah in utegne imeti zle posledice. Bolgarska je že odgovorila z represaliiami. Radovedni smo, kaku bo ententa skušala opravičevati ta čin nasilja.
Konflikt med Avstro - Ogrsko in Ze-uinjenimi državami radi parnika »An-kona« je očiščen in je vse nade, da se vsled kulance naše vlade poravna mirnim potom. Rečeno ladjo so naši potopili, ker se je sumljivo vedla. Pri tem je po-
nesrečilo in trpelo škodo tudi nekaj Ame-rikancev. V noti, ki smo jo priobčili te dni, naša vlada obžaluje dogodek in je pripravljena poravnati vso škodo, in sicer ne le v toliko, kolikor je dokazana in ugotovljena, marveč tudi tisto, za katero ameriški vladi ni na razpolago dokazilni materijal. Nadejati se je torej, da dogodek z »Ankono« — toli tragičen s človeškega stališča — ne bo nadalje kalil razmerja med Avstro-Ogrsko in Zedin-jenimi državami.
Naj se dotaknemo državne krize v Kitajski. Povratek od republikanske k mo-narhiški obliki se ne izvrši tako gladko in hitro, kakor se je mislilo. To pa ne le radi odpora nekaterih od središča odda-ljenejih in važnih provincij. So Še drugi vzroki in oziri, ki so prisilili Juanšikaja, da je odložil zasedenje prestola. Navzkrižje z Japonsko še ni uravnano. Napram drugim ententnim vlastim se je novi cesar že vezal za to leto. Glavni vzrok pa je ta, da vlasti še niso priznale konstitucijonelne monarhije v Kitajski in da tega ni pričakovati, dokler ne bo sklenjen splošni mir. Za sedaj bo imel Juanšikaj dovolj posla, da ohrani mir v deželi sami.
„Nezadovoljna Indija"
V amerikanskem mesečniku »The New Review« priobčuje voditelj indijskih radi-kalcev »Baghi« naslednji članek:
»Preden je minulo prvo desetletje tega stoletja, je vladalo na vzhodu veliko razburjenje zaradi zmage Japonske. Oživel je ves orijent. Znamenje je bilo dano, da je prišel čas za Indijo, Perzijo, Kitajsko in Egipt, aa dosežejo svojo narodno svobodo. Ko je Kitajska dobila dovoljenje, da vstopi v skunnost »civiliziranih narodov«, tedaj so še bolj narastle indijske nade.
Će je zanemarjanje njihovih narodnih pravic dovedlo balkanske narode do današnje katastrofe, se more zgoditi Indiji tudi tako, če ne doseže svoje narodne samozavesti.
Možnosti radikalnega prevrata v Indiji si je pač svest vsak evropski državnik, toda uresničenje tega prevrata se mu zdi še neskončno daleč. Šele pred dvema letoma je izjavil lord James Bryce, ko je govoril o posledicah izgube Indije za Angleško: »V srečo Angleške in Indije so sedaj ta vprašanja še zelo daleč.« In ali niso dokazali dogodki zadnjih dni, da je imel lord Bryce prav, ko je sodil tako ontimistično? Ali ni res, da je Indija danes bolj kot kedai zvesta angleški vladi. Moj odgovor je: »Indija je ravno tako nezadovoljna in nevoljna kot je bila kedaj.«
Toda kake dokaze imam za to trditev? Ali ne objavlja časopisje neprestano na Angleškem in v Ameriki sijajnih opisov zveste vdanosti vseh indijskih slojev angleški stvari? Ali naslednje stvari niso resnične:
1.	da se indijski vojaki bore z brezpri-merno hrabrostjo;
2.	da so maharadže in navabi dali angleškemu kraljestvu velike množine denarja in človeškega materijala;
3.	da so zastopniki izobraženga srednjega stanu, kakor Babus, Suendra, Nath Banerji in Bhunendra Nath Basu obljubili vladi neomajno zvestobo in pomoč?
Vse to je resmea, toda res je pa tudi, da se tudi potvarja resnica in v tem tiči nesreča. Resnica se ne kaže v pravi luči ali pravih razmerah. In potem je pa tudi dejstev, ki so mnogo važnejša in ki se občinstvu tu in na Angleškem zamolčujejo popolnoma. Pripominjati vendar ni treba, da so vse vesti iz Indije pod angleško kontrolo.
Predvsem naj si razjasnimo, kaj je treba misliti o izrazih indijske zvestobe napram Angleški. Pripadniki plemen Gur-kha, Sikh in Panthan, ki so na krvavih evropskih bojiščih pokazali take čudovite sposobnosti in tako velik pogum, so le plačani vojaki. Oni tvore večji del stalne angleške armade v Indiji. Njihov edini poklic je borba. Pokličejo jih zelo mlade in vežbati morajo ter vežbati in nič drugega kot vežbati, tako da so končno zelo dobri bojni stroji. V tem pogledu kakor tudi v marsikaterem drugem so zelo podobni kozakom.
Izključeni so iz vsakega družabnega življenja, večinoma žive v svojih pustih barakah in se dan in noč pripravljajo za svoj posel. Kakor pri vseh plačanih vojakih po poklicu, se nahaja njihova vest v njihovem nožu. Njihova etika je etika neča. V raznih delih Azije in Afrike so osvojili za Angleško veliko kraljestvo. Nikdar niso razmišljali o upravičenosti ali neupravičenosti vojne. V Tibetu, na Kitajskem, v Burmi in v Afganistanu so na povelje svojega angleškega gospoda ubijali svoje sosede in sovernike.
Pred desetimi leti se je govorilo o njih, da bi na povelje postrelili tudi svoje matere in sestre, preden bi se zavedeli, kaj delajo. Taki so ti Kitchenerjevi ljubljenci — višek nietrovegra »znanstvenega« kulturnega sistema!
Toda duh časa ni pustil v miru niti teh zavržencev, njegov magični dotik je omečil njihova srca in jim odprl oči. Tudi oni začenjajo sedaj čutiti za svojo deželo, tudi oni čutijo nejasno nepravičenost sistema, pod katerim so bili izgojeni. Od leta 1905. sem se vedno bolj pojavlja med njimi nepokorščina in nezvestoba. Leta 1907. je med punjabskimi vojaki skoraj nastala revolucija in prošlo leto je vladala srdita protiangleška mržnja v severoin-dijskih vaseh, domovih domačih vojakov, zaradi stališča, ki ga je zavzela kanadska vlada napram indijskim priseljencem, med katerimi je bilo več dosluženih vojakov.
Ravno pred izbruhom vojne je bil položaj zelo nevaren in Angleška se je bala, da bi mogli biti v času nevarnosti njeni nezadovoljni vojaki njena največja
nesreča. In čas nevarnosti je prišel prej, kot se je pričakovalo.
Angleška vlada ?e storila, kar bi bila storila vsaka pametna vlada, poslala je »okužene« čete v Evropo. Rekla si je, da Indijec pozabi svoje stare Ideje in stare ideale, če ga pomešajo med francoske in angleške čete, ki so bile vse navdušene za vojno. In vendar ni vlada hotela riskirati ničesar in je zato ukrenila vse potrebno. Čete so previdno ločili od njihovih rojakov in strogo se je molčalo o njihovih kretnjah. Na drugi strani po so jim obetali velike nagrade. Plače so jim takoj zvišali od devet na enajst rupij (od 18 do 20 kron).
Tudi francoske in angleške ženske so pomagale svojim vladam, obsipajoč Indijce s cvetlicami, smehljaji in poljubi. Z vsakim indijskim polkom so poslali tudi domače svečenike, indijske in mohame-danske. Zjutraj in zvečer slikajo ti svečeniki svojim pobožnim poslušalcem naj-krasnejše stike »svarge« in »baluste«, indijskega in mohamedanskega raja, ki sta odprta edino le za tiste, ki umro v boju za »british raj« (angleško državo).
Zviti svečenik pripoveduje, da je pro-rokoval deveti prorok, Teg Bahadur, da Sikhi pud vodstvom Angležev osvoje svetovno državo. Torej v Berolin! Kajti božja volja je, da bo rumena zastava Indijcev plapolala nad Postdamom!
Druga dolžnost domačega indijskega evangelista je, da si izmisli kolikor mogoče voliko grozevitosti, ki jih baje za-grešajo Nemci. In česa vsega si potem ne izmisli razdražena orijentalska fantazija!
Ni čuda, da so se Indijci najhuje upirali Nemcem. Povem naj dogodek, za čigar resničnost sicer ne morem jamčiti popolnoma, ki se mi pa zdi zelo verjeten. V nekem boju je ostalo od kakih desettisoc Indijcev, le še kakih sto živih. Ti možje, ki so se borili, kakor da se ne bi mogli nikdar vdati, so naenkrat vsi popadli na kolena in so prosili svoje zmagovalce, naj jib rajši ustrele takoj, kot pa da jih raztrgajo kos za kosom.
Po bitki pri Neuve Chapelle sem vprašal nekaj ranjenih indijskih vojakov: No, kaj pravite Nemcem?« — »Imenitna artiljerija, gospod. Njena natančnost je neverjetna, njihove granate se razpokavajo prst pred nami in nas uničujejo. V boju moža proti možu pa jih prekašamo mi.«
»Toda zakaj pa udrihate tako divje po njih?« sem vprašal. Nekaj časa so me gledali molče, potem pa, ko so razumeli vprašanje, so pokimali pritrjevalno in rekli: »Razumemo vas. Toda kaj naj storimo? Vidite, postavljajo nas vedno v ospredje, takoj za nami pa »bele« (angleške) čete, ki nas enostavno rinejo v sovražne jarke. Če se zdi, da se obotavljamo tudi le trenutek, nas postrele odzad. Pravi vojak mora nastavljati kroglji edino le prsi, ne pa hrbta. In če se umaknemo potem, pa nas Nemci.... ali je res, da Nemci mučijo ujete Indijce?«
V zadnjem času so, kakor se zdi, izvedeli sološno, da jih Nemci ne mučijo in raztrgavajo. Dejstvo je, da se ujetim indijskim vojakom godi v Berolinu zelo dobro.
Te anekdote naj zadostujejo. Kar hočem reči s tem, je: indijski vojak je napravil Angležki dragocene usluge, toda če se bori dobro, je tako, ker je dober vojak, ne pa zato, ker posebno ljubi Angleže, ali sovraži Nemce. Skratka, dejstvo, da se indijski vojaki bore na angleški fronti, ne dokazuje, da so indijski narodi ali celo ti vojaki zvesti angleški državi.
Razglas.
Lastniki in upravitelji hiš m posestev se pozivljejo, da si v pisarni oddelka lil. na mestnem magistratu (IV. nadstropje) oskrbe pasje napovednice za leto 1916. in se opozarjajo na njihovo dolžnost, da v smislu in v izogib posledic § 14 pravilnika, izdanega 10. novembra 1911, št. II1/423/7 ex 10, napovedo v napovednici v zato določeni rubriki ime in poklic vseh stanovalcev in podnajemnikov poslopja, tudi najemnikov prodajalen, jim izroče napovednico, da kroži med njimi, in jo potem izpolnjeno in podpisano v izogib posledic, ki jih določa pravilnik, do 31. januarja L 1916. izroče v zgoraj imenovanem uradu.
Istočasno se pozivljejo lastniki psov, da plačajo do 15- januarja 1916, brez drugega poziva, predpisano pasjo pristojbino mestni blagajni, antecipatno, za vse leto.
Trst, 1. januarja 1916.
MESTNI MAGISTRAT.
Pripomba: Pasja pristojbina znaša v Trstu na leto 24 K za vsakega psa, iz-vzemši pse-čuvaje v okolici, ki morajo biti privezani in se plača zanje samo 4 K na leto.
Razglas.
V smislu veljavnih predpisov o plačevanju tlakarine se pozivljejo vsi lastniki konj in volov v mestu in spodnji okolici, da javijo posest takih živali podpisanemu mestnemu magistratu (pisarna oddelka 111. v IV. nadstropju) tekom meseca januarja in da plačajo dotično pristojbino za upravno leto 1916 mestni blagajni.
Občinska uprava se bo prepričala o resničnosti podanih napovedeb in se bodo oni, ki bi podali napačne napovedbe, kaznovali z globo v dvojni Izmeri pristojbine.
Ker se tlakarina plačuje antecipatno in za vse leto na podlagi posestnega stanja ob začetku leta, se opozarja, da se ne upoštevajo izpremembe posesti, nastale tekom leta.
Trst, if januarja 1916.
MESTNI MAGISTRAT.
Domače uestL
Deželni glavar goriški je ukrenil potrebne korake, da bi pristojni činitelji dovolili, da bi se v Gorici puščeno blago, ki se lahko pokvari, kakor n. pr. obleka, perilo itd. spravilo po zaupnih osebah iz mesta. Begunci se vabijo, da čim prej naznanijo begunskemu oddelku goriškega deželnega odbora (Fliicht-lingsabteilung des Gorzer Landesausschus-ses, Dunaj I Herrengasse 13) množino teh predmetov. Navedejo naj natančno ulico, hišno števiko, kraj, kjer je blago spravljeno, in osebo, ki je morebiti prevzela blago.
Občine so dolžne plačevati svoje uradnike tudi za čas vojne službe. Mestna občina Zdic na Češkem je svojemu tajniku vsled vpoklica pod orožje znižala plačo od 166 na 66 K 66 vin. mesečno. Tajnik je vložil tožbo na deželno sodišče v Pragi, ki je z razsodbo izreklo, da je občina dolžna plačevati polno plačo. To razsodbo je potrdilo tudi višje deželno sodišče in zatem tudi kasacijsko sodišče, torej vse tri instance.
V	četrtek, dan sv. Treh kraljev, se ponovi v korist ženske podružnice CMD dobro uspela ljudska Igra „Marijana". Vsi oni, ki so bili prošlo nedeljo navzoči, so se izrazili, da je igra lepa in dobro igrana. Naslovno nlogo igra gdč. Vera Ponikvarjeva, eno drugih glavnih ulog pa g. Štoka, star znanec iz prejšnjih še idealnih igralskih let. Oziraje se na dobro voljo naših igralcev in na plemeniti namen predstave, pričakuje podružnica velike udeležbe.
V	Italiji slave Oberdanka. „Messagero" je pozival, naj v Italiji proslavijo obletnico Oberdankove zločinske smrti in naj se v vrv, na katero je bil obešen, vplete italijanska trobojnica. Temu pozivu so sledila dne 20. m. m. razna mesta po Italiji, ponekod tudi ob sodelovanju oblasti. V Bologni je celo minister za „neodrešene dežele" Barzi-lai izrekel spominski govor v proslavo zločinca, ki je hotel umorili našega vladarja. Ta bivši Tržačan in večni švadroner je zaključil svoj govor z besedami: „Cim bomo v Trstu, poletimo k zopetnemu vstajenju Belgije in Srbije. Ali ostati morate složni in potrpežljivi; ne smete razgrajati radi malih pogrešk in nedostat-k o v, ki bi se dogodili na našem triumfalnem pohodu I" Po 7 mesecih vojevanja, se italijanska vojska ni mogla pomakniti niti za ped naprej In ta mož govori o — triumfalnem pohodu I! Mož nI resen. Resno in vele-značilno za moralične kvalitete italijanskih — državnikov pa je vsekako dejstvo, da se skrivno udeležujejo proslav takega slovesa, kakršnega je ostavil Oberdank. Grenka lekcija (e to za avstrijske bivše državnike.
Iz Kolonje. 6. januarja 1916., na praznik sv. Treh kraljev, bo v Kolonji prireditev CM otroškega vrtca ob treh popoldne v prostorih gostilne „Pri starem Matevžu". Po sporedu bo štrukljev in čajev večer. — Ker je namenjen dobiček naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda in obsega spoTed deklamacije, igre, petje, prizore in dvospeve naših lepih narodnih pesmi, pričakujemo obilne udeležbe.
Popravek. V včerajšnji podlistek se nam je vrinila neljuba pomota ravno v naslov: mesto „Ana z Griča" naj se glasi „Ona z Griča".
Nezgoda na delu. 181etni inštalater Her-mangild Godnik, ki stanuje v ulici Carpison v hiši št. 6, je včeraj opoldne pri svojem delu padel z neke lestve ter se pri tem do krvi pobil nad levim ušesom. Moral je vsled tega na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izlečil in obvezal rano.
Pazite na otroke. Antonija Vičičeva, ki stanuje v hiši št. 111 v skorklji, je včeraj popoldne ob eni prinesla na zdravniško postajo svojo komaj poldrugoletno hčerko Mar-garito, katera ji je bila doma padla s postelje ter si pri tem izvinila levo koleno. Zdravnik je otroku izvinjeno koleno naravnal in potem tesno povil, ter nato materi priporočil, naj v bodoče bolj pazi na svojega otroka^
Umrli so:
Prijavljeni dne 3. t. m. na mestnem fizikatn: Bonetto Mihael, bQ let, Kjadin št. 502; Stepa nič Ana, C2 let, begxmka iz Gorice; Jahnel Ana, 6S let, Andrej Hofeijeva nlica št 11; Pavlica Peter Karel, 29 let, Sv. Marija Magdalena z g. št. 116; MiheliC Ivan, 70 let, ul. di Tor S. Fiero štev. 4.
V	mestni bolnišnici dne 31. m. m.: Pcllis Lidija, 8 mesecev.
V	mestni bolniSnici dne 1. t. m.: Mladineo Simeon, 62 let; Skabranskv Henrik, 3 leta ; Bjeker Anton, 70 let.
V	mestni bolnišnici dne 2. t. m.: Pibermk Marija, 77 let; Zavagna Fran, 5. let; Juriševič Ivan, dan.
Kdo ve kal!
Prosijo se podatki o naslednjih osebah :
Rafael Malnlč, desetnik M. G. Abt. Nr. 97, vojna posta 608, išče Ivana Ipavca iz RoČinja Štev. /. Pred izbruhom vojne je bil ta odšel kot voznik za armado. Kdor bi kaj vedel, naj blagohotno sporoči na gornji naslov.
Darovi.
V	počeščenje spomin« pok. Vlaste Slavikoveje daroval g. dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Ti s tu. ženski podružnici CMD znesek X 10.
V	počeSčenje spomina pok. Frančiške Cerkvenič sta darovala ga. Koža Gregorinova-in g. čr. Gustav Gregorin isti podružnici K 10. Denar hrani uprava.
Podružnici CMD v Rojanu so darovali: gosp. Vladko K 10 v počeščenje spomina na dr. Stanka Stergerja; za božićnico na polo ge. Pavle Gržina: g. Anton Gregorin, praporščak 47. pešpolka K 5; g. Vončina K 1-40; po 1 K: gg. Mikota, Wolf, Eržen. Lepa hvala!
Darovi, došli ces. komisarja. Knjigarne Kari Glessich, L. Smolara & nečak In Jos. Stokel & Debarba mešto koledarjev K 1000. za vdovinski in sirotinski sklad; Ivan vitez pl. Scaramangi v p^ častite v spomina matere dr. Alberta Moskenija K
40. v korist istemu skladu; Karla Filiputti K 5 za bolne vojake na krasu. K 5 za židovske begunce iz Golicije, K 3. za bolne goriške begurrce in K 2. za sirotinski sklad ; učenci slovenske občinske ljudske šole v Barkovljah K 23 za vdor in ki in sirotinski tklad; da se oprostita novoletnih obiskov in voščil. Ana vdova Bouchs in Viktor Foachs, sedaj v Gradcu, v^ak po K 5. v korist istemu skladu.
Za podružnico CMD pri Sv. Ivanu se je nabralo
pri licitaciji Stokovega stenskega koledarja, katerega je daroval g. Hlnko Schmidt K 12 95. — Za, isto podružnic > je nabrala na novega leti dan naša Ivanka pri klobasah — v rodoljubni hiši g. Gregoriča pri Sv. Alojziju — K 20 Živela nabi-ralka in gostje !
Prejemki prodojolišč cprovizstliske komisije.
Osrednji urad proda jališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 27. decembra do inkluzivno 1. januarja 1916 naslednje prejemke:
Št.	1 v ul. Madonna del mare K	10.228 19
„	2 v šoli na trgu Rosario K	6.775 11
„	3 v ul. delie Poste št. 14 K	7.202 30
„	4v šoli v ul. Rossini K	4.27359
„	5 v ul. Bachi 8 K	5.080 54
„	6 v ul. Acquedotto št. 38 K	4.739" 11
,	7v šoli v ul. Parini K	11-27463
„	8 v šoli v ul. Donadoni K	9.120-61
„	9 v ul. sv. Marka št. 5 K	10170-15
„	10 v ul. Giulia 35 K	5-690 37
„	11 v zabavišču v Skednju K	3-420-80
„	12 pri ,Tirolcu< Sv. M. M. Zg. K	4.729 07
„	13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sd. K	2.511-59
„	14 pri Sv. Ivanu K	4.077*50
„	15 v Rojanu K	4.183 66
„	16 v Barkovljah __ K	3.275 30
Skupal K	96.753*08
u MALI 0GL
se ra&unajo po 4 stot, besedo. Mastno tiskane besede se računajo enfcrat ve8. — Najmanjša : pristojbina zna?a 40 etoćink. :
3E E s?
k
□□i
□ D □□
ŠtcKoua trpina re^ -
Molino piccolo 6t. 19.
nilVffffo tropine za krmo proila te po K 26 UlJElUlS kvintal. Beniamin Podboj, Trst, ulica Giulia 509.	1
ftoloHnln umivalnik, miza, svetiljka na pe-USivUlillli trelej, lončevine, preproga, ogrinjala, debela ženska suknja proda se. Ulica llapicio 5, vratar.	2
kavo ee napravi samo z specijaliteto „AMERINO*. Gospodinje pokupijo labko to kavo pri tvvdki „ A.XA" d. z. o. z., ul. M i rum ar štev. 13 (skladišče). V, kg- pristnega „AMERINO" K 1-35.	610
Tttovcl in prsKupoualcl. Iti^^.
kvarljivo fino pecivo nudi hiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. Razpošilja najmanj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana j,išta 7. 030
Buffet Oindobono
v Trstu, ulica San fti-colo 11, odprt od 7 zj. do 10 zvečer. Toči izvrstno pivo, dalmatin-ko in istrsko vino ter belo vipavsko, dobra kuhinja. (t>45
FOtOŽraf t'erki^P03*u«jjLZ0l>®t,v svojem
štev. 10.
ateljeju v Trstu, Yia dello Post^.
243«
Nfl npftlifti Je ^ečja množina finega čajnega nU [UUlilij masla. Via Geppa £t. G.
l^Titllllf)1?) zastavne listke, zlato, pokvarjeno IlUlJUJ&isI umetno zobovje. Via M&ria Tereza
15, T. nad Vsaki dan od 10—12.
(>37

Umetni zobje
z fn brez Čeljusti, zlgts Rrono io obrabiti
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
TRST, nI. Coserma št. 13,11. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
♦
♦
i

Milo, sveče razne vrste, osoljene ribe in sardine v škatljah po najnižjih cenah proda se
y skladišču ulica Menim št. 4.
t
ZOBOZDRAVNIK

Dr.J.Cermak
!se je preselil in ordinira sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
vMmi Soim. Miraale.
IIMETNi ZOBJE. j
Na praznik sv. Treh kraljev ob 4 pop. so ponovi v „Narodnem domu" ljudska Igra „Marijana".
vpisana zadruga z ome}, jamstvom v Gorici
ki posluje začasno pri
„Zvezi slovenskih zadrug" v Ljubijani
bode obrestovala hranilne vloge od januarja 1916 dalje po
S3T 4 3U °lo