Halo pizza °®O9 63 24 9 1 neverjetno NIZKE CENE! RAČUNALNIKI Lendavska39b, M.Sobota,tel:33002 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana 9000 murska sobota, vegova 13, tel.: (069) 32 735, faks.: (069) 31 954 Microsoft QUALIFIED DEALER 6 LET TRADICIJE! SIEMENS NIXDORF Canon URADNI PRODAJALEC Hiša celostnih računalniških rešitev! SIEMENS šSMms»'L.''5.,A’ NIX D O RF NAJVEČJI EVROPEJEC KONČNO V POMURJUI Murska Sobota, 28. novembra 1996, leto XLVIII, št. 48, cena 170 SIT Ureditev Bukovniškega jezera Ribe noter, ribe ven VREME ob koncu tedna bo spremenljivo do pretežno oblačno in hladno vreme. Vestnikov koledar 28. november, četrtek, Jaka 29. november, petek, Vlasta 30. november, sobota, Andrej 1. december, nedelja, Marjan 2. december, ponedeljek, Blanka 3. december, torek, Frančišek 4. december, sreda, Barabara Pregovor Na Andreja sneg - z žitom kreg. ve, kaj bi z njimi čunajmo - s predsodki Samo za ene bi se izbruh bolezni zavlekel. Zoper smrtonosni aids ni zdravila, sledica bolezni je smrt in tega dejstva po naravi stvari ne spremeni ne omili še tako izbrano leporečenje, prav tako ničesar ne spreme-upajoče iskanje zdravila. Če je neozdravljivost aidsa z naravoslovnega vidika povsem jasna in v tem trenutku dokončna, pa je druž- boslovno obravnavanje bolezni ali videnje njenih socialnih razsežnosti silno razčlenjeno. Pogovor z dr. Renato Karba, dr. Zvonkom hgličičem in dr. Vladimirjem Kepejem Ko Prekmurje ne ve, da jih ima, in ko država ne ^ije novopečeni doktorji znanosti. Trije lz serije »2000 mladih raziskovalcev«. O nujnosti regionalnega ^koliko drugače Zakaj pomurski turizem ni »kulturni«? ^Vse poti vodi jo v | v DECEM-1 BRU vam | potrošnik 1 omogoča | Ugoden akun: kf)|iain^',(e GORENJE s 5 % popusta 'Mar'5*693 prosra,na s 5 % popusta 'Hami rt k®™'1'6 in keramičnih ploščic, domačih in uvoženih, z 10 % popusta 'iheZ, ”lnil( Siemens»za 5.864,00 sit Siemens že za 3.967,00 sit Min . 's,r°i MGA že za 6.469,00 sit es,ev Alpos že za 3.648,00 sit 0k M ^^vinskem plačilu nad 30.000,00 Qobite še 5 % dodatnega popusta. Akcija traja do konca decembra v vseh POTROŠNIKOVIH TRGOVINAH s tehničnim blagom. vanje z besedo AIDS kar tako za šalo, omalovaževanje nevarnosti in postavljanje s čim domiselnejšim zaničevanjem vsega, kar se dogaja pod znamenjem rdeče pentlje, v trenutku strezni resnica -olezen je v meni, bolezen je ob meni. Nevarnost okužbe namreč ni tam ^cje daleč od nas, medicinsko sporočilo je povsem jasno: trenutno ■■■veštvo nima cepiva proti virusu HIV, prav tako ne sredstva, s kate- Kdo žeje zapisal misel, daje bolezen novega veka kazen bož-. ja za družbeno obrobje? Tudi ta izjava odkriva resnico, da je bolezen najbolj prizadela predvsem marginalne družbene skupine. Narkomani, homo- in biseksualne osebe, ki se prostituirajo, so zaradi načina prenašanja okužbe najbolj ogroženi. Vsaka družba pa ima v sebi kal sovraštva do njih, zavračanja in izobčevanja, a kadar se marginalnost poveže še z nevarnostjo širjenja neozdravljive bolezni, težnja po izobčenju pljuskne od skrajno mislečih skupin tudi navzven. Oglašanja z zahtevami, da se država z zakoni zoperstavi širjenju bolezni tudi z izločitvijo bolnih v azile in omejitvijo njihovega gibanja, nosi v sebi jasno sporočilo - rešeni bomo, če se jih bomo rešili. Zato očistimo našo družbo! Na straneh našega tednika smo pred meseci že zapisali: aids zbuja v nas strah. Vendar strah pred tem, da še sami ne bi zboleli, v nas ne budi usmiljenja in pomilovanja bolnih, kot je to morda pri drugih boleznih. Drami prepričanje, da je naša pravica, biti obvarovan pred boleznijo, nad pravico bolnega človeka, da živi kot človek do svojega konca. Iz strahu se lahko rodi brezglavo in panično rav- nanje, nestrpnost do bolnih in terjanje njihovega izobčenja, in prav tako iz strahu pred družbenim izobčenjem se zavijajo v molčečnost okuženi. Strah torej ne prispeva k omejevanju epidemije bolezni in linčanje bolnih je ne bo zajezilo. Omeji jo lahko le osveščenost ter zavestno ščitenje samega sebe. Zato si ob letošnjem svetovnem dnevu aidsa pod geslom En svet - eno upanje moramo prebrati poziv: Prispevaj k zmanjšanju predsodkov, strahu in histerije v povezavi s to boleznijo. Povej na glas, da podpiraš samo boj proti aidsu, ne pa boja proti ljudem, ki imajo aids. Zaščiti sebe in spoštuj druge. MAJDA HORVAT Posojila za pripadnike madžarske narodnostne skupnosti Razstava ročnih del varovancev doma v Lukavcih Z naravo in stvaritvami rok do polnejšega življenja 2 vestnik, 28. november 199J Aktualno okoli nas Evropska konferenca o prihodnosti podeželja Evropa kmetijstvo vseeno potrebuje in ga namerava obdržati tudi v prihodnosti. To in še veliko drugega, predvsem kmetijstvu in podeželju naklonjenega, je bilo povedanega v treh dneh med 7. in 9. novembrom na konferenci v Corku, mestecu na Irskem. Tam je komisija Evropske zveze pripravila enega največjih posvetov na temo razvoja podeželja v prihodnosti. Na konferenci je bila sprejeta tudi tako imenovana »Deklaracija iz Corka«. Predsedstvo komisije bo deklaracijo - podpisalo jo je več kot 500 udeležencev tega srečanja - predložilo voditeljem držav članic EZ na njihovem decembrskem srečanju v Dublinu. Odkar je dobil pred dvema letoma najvišji »čin« v evropskem kmetijstvu nekdanji avstrijski minister za kmetijstvo Franz Fisch-ler, je ta del bruseljskega proračuna »shujšal« s krepkih 50 na 48 odstotkov. Najpogostejša beseda, ki jo je ta gospod med prvimi uvedel v bruseljski besednjak, je bila reforma in še enkrat reforma. Visoki ravni kmetijskih odkupnih cen, ki je bila kriva za »drago« prodajo presežkov na svetovni trg, je sledila administrativna omejitev proizvodnje nekaterih proizvodov ter zniževanje stopnje intervencijskih cen. Izpadi v dohodku se sedaj čedalje bolj pokrivajo s proračunskimi neposrednimi plačili kmetom, večji pomen pa sta pridobili strukturna in regionalna politika. Reforme so bile torej »spočete«, seveda pa ostaja še naprej aktualno nekoliko provokativno vprašanje, namreč ali je v postindustrijsko razviti Evropi za tako »neučinkovito« in stroškovno intenzivno kmetijstvo sploh še prostor, in če je, kakšno naj bi to kmetijstvo bilo v prihodnosti. Med drugim je komisar Fischler v svojem govoru v Corku povzel mnenje večine udeležencev in udeleženk konference: Evropska zveza se mora odločiti, kakšno ceno je pripravljena plačati za ekonomsko in socialno preživetje podeželja ali, povedano drugače, koliko bodo Evropo stale ekonomske in socialne posledice urbanizacije, ki bo neizogibno sledila predvidenemu izumiranju podeželja. Če se kmalu ne bodo začele izvajati aktivnosti, ki bi preprečile nadaljnje preseljevanje s podeželja v mesta, bo evropsko podeželje doživelo nepopravljivo škodo - še več zapuščenih hribovskih kmetij, izumiranje industrije na podeželju, zapuščene vasi. V času neprestane rasti nezaposlenosti - ne samo v kmetijstvu - v Evropi nam torej mora biti jasno, kakšno »ceno« je imel v mislih Fischler. Pri tem bi bilo dobro spomniti na empirične raziskave o preseljevanju med mesti in podeželjem, ki sojih nekateri ameriški ekonomisti naredili v začetku 70. let. Visoka stopnja fleksibilnosti ameriškega trga delovne sile je bila predvsem kriva za izumiranje tamkajšnjega podeželja in koncentracijo prebivalstva v mestih. Ugotovitve ameriških strokovnjakov so takrat pokazale, da pride ob pomanjkanju ustrezne strukturne in regionalne politike do preseljevanja s podeželja v velika urbana središča, kjer naj bi bilo laže najti dobro zaposlitev, čeprav v teh mestih vlada visoka stopnja brezposelnosti. Pri tem naj bi na vsako novoodprto delovno mesto v urbanem središču prišli vsaj trije priseljenci oz. priseljenke s podeželja, kar potem vodi v še večjo socialno bedo v mestih. Kakšna je torej »cena«, ki jo je Evropska zveza pripravljena plačati, da bi evropsko podeželje še naprej ostalo vsaj kolikor toliko poseljeno? Iz skladov za razvoj podeželja naj bi v celotnem obdobju 1994-1999 za strukturno pomoč priteklo kakih 30 milijard ekujev. In čeprav je iz absolutnih številk izredno težavno kakršnokoli sklepanje tudi o dejanskih učinkih,-ki naj bi jih ta količina denarja pustila na evropskem kmetijstvu, pa vsekakor kaže, da se Fischlerju ne bo treba sramovati, ko se bo ob priložnosti vračal v rodno Tirolsko. Kljub temu finančnemu uspehu v dobro evropskega kmetijstva, ostaja Fischler še naprej reformator. Evropski kmet mora postati podjetnik, ki bo sposoben konkurenčne proizvodnje in sodobnega trženja tega, kar »da od sebe«. Pri tem so nujne boljša organiziranost, kreativnost ter solidarnost na ravni podeželske skupnosti. Lokalna komponenta glede na regionalno, nacionalno in skupno evropsko je tista, na kateri mora sloneti večina pobud za nadalnji razvoj podeželja. Načelo subsidiarnosti je tudi tukaj tisto temeljno načelo, ko Evropska zveza na lokalni ravni posega samo takrat, ko res ne gre drugače. Od sposobnosti - ali nesposobnosti - lokalnih skupnosti pa je potem precej odvisno tudi njihovo preživetje v prihodnosti. Čeprav je treba priznati, da bo prispevek zaposlenih agrarnega sektorja v narodnem dohodku evropskih držav v prihodnosti čedalje manjši, pa je treba povedati, da bo ta sektor vseeno.pomemben členek v gospodarskih aktivnostih podeželja. In širitev Evropske zveze na Vzhod? Kot kažejo makroekonomske simulacije slovenskega Zavoda za makroekonomske analize in razvoj, raziskovalne ustanove, ki se pri nas še najresneje ukvarja s predvidevanjem stroškov in koristi, ki jih bo/bi Slovenija imela od polnopravnega članstva v Evropski zvezi, se najslabše piše sektorju pod imenom »kmetijski in gozdarski proizvodi«. Vendar ne v vsakem primeru; če ostane v EZ vse tako, kot je sedaj, in bo Bruselj tudi slovenskim kmetom pripravljen plačevati denarna nadomestila za podpiranje njihovega preživetja, potem se za slovensko kmetijstvo ni treba bati. Če pa do popolnega prevzema skupne agrarne politike EZ ne bo prišlo, potem je Evropa za slovenskega kmeta ne samo nezanimiva, marveč ga v prihodnosti tudi eksistenčno ogroža. Andrej Horvat Privatizacija živilske industrije na Madžarskem Veliko tujega kapitala V zasebni lasti je že 80 odstotkov podjetij, tujega kapitala pa je v njih 50 odstotkov Madžarska živilska industrija, ki temelji na dobrem kmetijstvu, se je začela razvijati v začetku 80. let. Na vseh področjih je začelo nastajati na ducate novih predelovalnih obratov in tovarn, v teh letih pa so na primer začeli tudi s proizvodnjo nekaterih pozneje svetovno znanih izdelkov, kot so klobase Pick in Herz, konzerve Globus, pivo Dreher, šunka v konzervah in drugih. Živilska industrija je še danes eno od pomembnejših področij madžarskega narodnega gospodarstva, saj ima 8- do 9-odstotni delež v družbenem bruto proizvodu. Samooskrba z najpomembnejšimi živilskimi izdelki je 126-odstot-na, živilska industrija pa je tudi najpomembnejši odjemalec kmetijskih pridelkov, saj prevzame 70 odstotkov vse primarne kmetijske proizvodnje. S pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco pomaga ohranjati ustrezno plačilno bilanco države, saj dosega letni izvoz živilskih izdelkov glede na tržne možnosti od 1,5 do 1,9 milijarde dolarjev, medtem ko se giblje uvoz živilskih izdelkov med 400 in 700 milijoni dolarjev. Pomemben je tudi podatek, da od 4 do 4,5 odstotka vseh zaposlenih zaposluje prav živilsko-predelovalna industrija. Največji porabnik izdelkov madžarske živilske industrije je domači trg, saj je v letu 1994 na tem trgu prodala kar 84 odstotkov proizvodnje. V naslednjih letih seje ta delež zaradi večje usmeritve v izvoz nekoliko zmanjševal in madžarska živilska industrija proda zdaj na tujih trgih od 16 do 20 odstotkov izdelkov. Najpomembnejši izvozni artikli so iz sadja in zelenjave, vino, meso in mesni izdelki, alkoholne pijače in posamezni mlečni izdelki. Države Evropske unije so najpomembnejše uvoznice kmetijskih in živilskih izdelkov iz Madžarske, saj na teh trgih konča 40 odstotkov celotnega madžarskega kmetijskega izvoza, znotraj Evropske unije pa so največji uvozniki Nemčija. Italija in Avstrija. Tudi pri madžarskem uvozu živil so države iz Evropske unije največji partner. Narašča tudi trgovanje s sosednjimi državami, s Slovenijo in Hrvaško. Tuji kapital tudi za naložbe Konec privatizacije seveda še ne pomeni tudi konca sedanje lastniške sestave v živilskopredelovalni industriji, saj je za te dejavnosti še vedno čutiti močno zanimanje tujega kapitala, zato bo potrebno še računati z lastniškimi spremembami. V devetdesetih letih je prišlo z lastniškimi spremembami v živilski industriji do velikih razlik, saj je bila hitrejša rast tistih dejavnosti, kjer je bilo veliko tujega kapitala, medtem ko so se druge tradicionalne dejavnosti nemalokrat znašle v kriznem položaju VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WW stran: http://www.p-inf.si. Organizacijske in lastniške spremembe V zadnjih petih letih je prišlo v madžarski živilskopredelovalni industriji tudi do bistvenih organizacijskih in lastniških sprememb. Število živilskopredelovalnih podjetij se je v tem času povečalo za štirikrat in zdaj jih je že več kot 8.500. Podjetniška sestava je v glavnem že podobna evropski, saj okoli 86 odstotkov obratov predstavljajo tako imenovana mikropo-djetja z manj kot 10 zaposlenimi, 12,3 odstotka je majhnih in srednjih ter 1,7 odstotka velikih podjetij. Poleg organizacijskih so seveda pomembne lastniške spremembe, saj se je večina državnih podjetij živilske predelave v razmeroma kratkem času sprivatizirala. Če se je privatizacija živilske industrije začela v letu 1990, je do konca leta 1994 od 138 državanih podjetij v celoti ali delno prešlo v zasebno last 106 podjetij. Do danes je okoli 80 odstotkov vsega kapitala v zasebni lasti, tuji kapital pa je pri tem udeležen kar s 50 odstotki. Madžarska je tako država v tranziciji, ki je največ svojega premoženja prodala tujcem, saj je tuji kapital tudi na drugih področjih, ne le v kmetijstvu in živilski industriji. Madžarska je bila v zadnjih šestih letih med vsemi državami vzhodne Evrope za tuje vlagatelje najbolj vabljiva, približno polovica podjetniškega kapitala se je vlagala v predelovalno industrijo, pomemben del pri tem pa je pritegnila tudi živilska predelava. Madžari tako visok delež tujega kapitala v svojem gospodarstvu utemeljujejo tudi s tem, da je njihova industrija na ta način ohranila eksistenčno in konkurenčno sposobnost, saj zgolj domači kapital za to ne bi zadoščal. Hkrati pa je bil tudi interes tujega kapitala, da si prek vlaganj v madžarsko industrijo okrepi svoj položaj, zaupanje in konkurenčnost na tem trgu. Danes imajo vse pomembnejše multinacionalne družbe, ki izdelujejo živila, pijače ali tobačne izdelke, na Madžarskem svoje sestrske firme ali proizvodne obrate. in so celo nazadovale. Na osnovi rezultatov dosedanjih lastniških in organizacijskih sprememb so si zastavili tudi cilje. V nasprotju s prejšnjimi težnjami po velikih podjetjih naj bi v prihodnosti prevladovala majhna in srednja podjetja, ki naj bi bila temelj razvoja. Privatizacija in strukturne spremembe so ugodno vplivale tudi na posodobitev obstoječih in gradnjo novih proizvodnih obratov, v petih letih pa so naložbe za te namene presegle 150 milijard forintov. Od 5 do 6,5 odstotka vseh naložb v madžarsko gospodarstvo je bilo usmerjenih v živilsko industrijo, za na- ložbe v objekte je odpadlo od 2,6 do 3,2 odstotka in v opremo od 7 do 10 odstotkov vseh naložb. Značilen je zelo velik delež tujih naložb, ki dosega kar 70 odstotkov, delež Evropske unije v tujih naložbah pa presega 90 odstotkov. V letih od 1990 do 1995 so pri naložbah v živilsko industrijo poleg tako imenovanih zelenih programov prevladovala vlaganja v posodabljanje tehnologije, računalniško opremljanje proizvodnje ter v nove trženjske funkcije. Kljub nekaterim kritikam o razprodaji premoženja tujcem Madžan nad tem niso posebno zaskrbljeni m trdijo, da so iz tega potegnili pred’; sem koristi. Marsikatero podjetje«11 predelovalni obrat jim je tako uspelo ubraniti pred propadom, z madžarskim vključevanjem v Evropsko 1* o pa se tudi njihova živilska predelava tovrstnim procesom tako ali tak® ne bi mogla izogniti. LUDVIK KOVAČ f Iz Zagreba piše »Stoenka« na barikadah demokracij Izjemne moči Radia 101 so se ustrašili tudi hade-zejevci z resno bolnim Tudmanom Da bi oponašali ljubljanski Radio Študent, so pred slabimi trinajstimi leti v Zagrebu ustanovili Radio 101, ki je v prejšnjem režimu kot edini elektronski medij na Hrvaškem omogočal porajajoči se opoziciji, da jo volilci spoznajo. » Veličastno zmago HDZ v Zagrebu smo dosegli zlasti po zaslugi Radia 101,« je po prvih večstrankarskih volitvah maja 1990javno priznal hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman. Toda popularna »stoenka«, kot jo imenujejo Zagrebčani, je hadezejevski oblasti šla čedalje bolj na živce. Zato so jo večkrat skušali pogasiti, nazadnje prejšnjo sredo, ko ji je prohadezejevski svet za telekomunikacije odvzel frekvenco in jo dodelil neobstoječemu Radiu Globus 101. To pa je bil uvod v dvodnevne množične demonstracije po Zagrebu. Dobri poznavalci razmer pravijo, da je uspelo v strogem središču Zagreba zbrati več kot 100.000 ljudi v novejši zgodovini le še rock skupini Prijavo kazalište (leta 1989)! Po hrvaškem telekomunikacijskem zakonu je hrvaški parlament (sabor) imenoval devetčlanski svet za telekomunikacije, v njem pa sta le dva predstavnika formalne in neformalne opozicije - Stjepan Radič (kmečka stranka) in prof. dr. Nina Vajič (pravna fakulteta) -, ki sta oddala svoj glas »stoenki«. Problem sveta za telekomunikacije, ki odloča o dodeljevanju koncesij za radijske frekvence za petletno obdobje, je namreč v tem, dd ga sestavljajo politiki, med njimi pa imajo glavno besedo hadezejevski skrajneži. Zato ni naključje, da je imel prof dr. Marko Sapunar (fakulteta političnih znanosti) vrsto izmišljenih pripomb na dosedanje delo Radia 101, pred glasovanjem pa je celo javno priznal, da »stoe-nke« sploh ne posluša. »Telekomunikacijski svet je pravzaprav urad predsednika države v malem,« meni urednik političnega programa Radia 101 Željko Matič in nadaljuje, da »profesor, kakršen je dr. Sapunar, nima kaj iskati na fakulteti«. V svetu za telekomunikacije, ki ga vodi minister brez listnice Branko Močibob, imata glavno besedo namestnica Tudmanovega urada Vesna Škare - Ožbolt in Tudmanov svetovalec za notranjo politiko in nacionalno varnost podeželjski zdravnik dr. Ivič Pašalič kot izraziti predstavnik desnega, hercegovskega krila HDZ. To združbo, ki se je minulo sredo točno opoldne poigrala Z živci Zagrebčanov, je imenoval celo general Sloboda Praljak (mimogrede: gre za nekdanjega poveljnika HVO v BiH, ki mu pripisujejo odgovornost za rušenje znamenitega Hajrudinovega mostu v Mostarju), »komunistični blebetavci«. General Praljak pravi, da so bili reporterji »stoenke« edini na prvi bojni črti pri Sisku, ki jo je kot poveljnik prostovoljcev, sestavljenih iz predstavnikov hrvaških kulturnih delavcev, tudi ubranil. V podporo Radiu 101 so se izrekli tudi nekateri drugi visoki častniki hrvaške vojske, eden od njih, ki se po naključju piše Slovenec, je pa po narodnosti Hrvat, je vrnil čin stotnika in državna odlikovanja »kot protest zaradi dušenja Radia 101 in demokracije«. Tudi hadezejevski predsednik Matice Hrvatske dr. Josip Bratulič je svoje strankarske kolege javno opozoril, da se vračajo v »najtemnejše obdobje enoumja, v katerem je gorela edinole luč Radia 101«. Zato dogajanja ljudstva na zagrebških trgih in11 cah ni mogoče opisati kot protihadezejevsko, ker) videti, da je poskus ukinitve »stoenke« izzval dosU najhujši notranji pretres v populističnem gibanj HDZ, ki ga še edinole drži kolikor toliko skupaj resi bolni predsednik in poglavar države dr. Franjo j man. Še pred vrnitvijo iz washingtonske bolnism Walter Reed v Zagreb je dr. Tudman v zanjinaCl nem slogu izjavil: »Poglejte, kaj se spet gredo v ŽAk. bu. Dinamo, vrnitev komunizma ... Tega ne bo dopustili!« Druga znamenitost Zagreba so navijači nek njega Ugaša iz Maksimirja NK Dinama (P° J manovi direktivi so Dinamo najprej preimenoval NK Gradanski, sedaj pa se imenuje NK Croatia)1’ Blue Boysi, ki so pred natanko sedmimi leti (ob,e njem dnevu republike) med Zagrebom in Dobovo P prečili prihod srbskim mitingarjem v Ljubljano, J so Srbi nameravali uprizoriti svoj »miting resni Popularni BBB so bili tudi med prvimi hrvaškimi P stovoljci v domovinski vojni: Dinamo jim pomeni> to ime«, ki jim ga Je dobesedno odvzel nekdanjiJ general in predsednik ŠD Partizan Beograd dr. Tudman. Prav Bad Blue Boysi so na prvih zagret demonstracijah nosili transparente: »Dražen, in 101 - so večni« (torej tudi v spomin pokojnemu šarkarju Draženu Petroviču), »Vzeli ste nam ^nai mestnega župana in 101 - kaj nam še lahko?«11 Bad Blue Boysi niso bili le prvi oranizatorji žičnih demonstracij po Zagrebu, temveč so na „ skem zadnjem predvolilnem mitingu v Zagrebu d $ besno reagiranje dr. Franja Tudmana; fotografija prikazuje dr. Tudmana s peno na ustih, je p^ mala na vse naslovnice svetovnega časopisja. Hrvaški oblastniki z obolelim Tudmanom oa nočejo ali pa ne zmorejo razumeti, da v Beli hi drugih centrih svetovne politike, ko gre za več govorijo o položaju javnih občil kot o katerem drugem vprašanju. Tudi svetovna javnost več diu 101, splitskem Feral Tribune in reškem J listu (edini neodvisni dnevnik) kot pa o tem, kaj dogaja na Hrvaškem. »Odnosi med ZDA in ah bodo v prihodnje predvsem odvisni od položaja Ja občil na Hrvaškem,« je v Zagrebu pojasnil rea8ia,$ ameriške adiministracije in kongresa velepos ZDA Peter Galbraith. Dr. Tudman pa tem ugotl’^. odgovarja, naj zahodne sile tako rekoč najprej t^jle stijo pred svojim pragom, saj na Balkanu nB° sposobne ustvariti pravičnega mira. Zato se lahko po prvem »dogajanju IjudšN Hrvaškem izcimi marsikaj. V zvezi z usodo Ra^..rfir je za zdaj pomembno predvsem, da bo svet za,e. nikacije še enkrat odločal o dodelitvi koncesij -dijske frekvence, čeprav javnost zahteva od sabo razreši dosedanji telekomunikacijski svet in van) $ nuje politično neobremenjene predstavnike 2l,aJi„jl kulture in društva novinarjev. Kdaj se bo to zgO" težko napovedati, ker je jasno le-to, da po JO. bru, ko bi »stoenka« po sredini odločitvi sveta za! m munikacije morala prenehati delovati, Radio 11» p utihnil, kajti kakršen koli vnovični poskus ukinm m grebške svetinje« bi se konča! na barikadah ~v° nu z nepredvidljivimi posledicami. s Jetnik, 28. november 1996 J Regijski posvet o volilni zakonodaji Aktualno doma »Rehabilitirati volilce, da dobijo nazaj svojo oblast! . komajda so se malce oddahnili od nedavnih parlamentarnih volitev, J nas zopet čaka še eno nič manj pomembno opravilo. Zadnji dan voli-kampanje so namreč začeli teči roki za izvedbo referenduma o volilni Zakonodaji. Volilci se bomo 8. decembra lahko odločali med tremi pre-za spremembo volilnega sistema. Tako se bomo izrekali med v°krožnim večinskim sistemom, kombinacijo večinskega in proporcionalnega sistema in čistim proporcionalnim sistemom. Pobudniki za te sPremembe so skupina poslancev državnega zbora, državni svet in social-"amokratska stranka. »Dejstvo je, da se je referendu-kampanja začela v nepri-mernem času, saj poteka takoj Po državnozborskih volitvah. Pri te® pa smo to nalogo vzeli resno edino v državnem svetu. Nanjo s,no se pripravljali od spomladi ^Prej, s čimer smo želeli ljudi ^bolj pripraviti na bližnji refe-Mum. Predlagamo spremembo tedanjega volilnega sistema, ki Seie Pokazal za slabega in po-^Pjkljivega, ker ne zastopa vo-volilcev, hkrati pa ne zagota-fevsem regijam enakopravne ^topanosti v državnem zboru. si državni svet prizadeva za finalno kombinacijo večinske-:?'n Proporcionalnega volilnega lslema po nemškem vzorcu. Vs-* volilec bi imel dva glasova. S prvim glasom bi po večinskem sistemu izvolil poslanca svojega volilnega okraja - v Sloveniji bi jih bilo 44 z drugim glasom pa bi po proporcionalnem sistemu izvolil politično stranko. Vsaka stranka bi imela v parlamentu ravno toliko poslancev, kolikor odstotkov glasov bi dobila. Tako bi v državnem zboru po eni strani dosegli enakopravno zastopanost vseh volilnih okrajev - izvolitev poslancev v okraju bi bila dokončna - in hkrati sorazmerno zastopanost političnih strank,« je na regijskem posvetu v Murski Soboti med drugim dejal predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan. Na posvetu, ki se gaje udeležila peščica pomurskih župa- nov, predsednikov občinskih svetov in občinskih funkcionarjev ter državna svetnika dr. Jože Magdič in Evgen Sapač, je bilo rečeno, da se v prvi vrsti zavzemajo za uvedbo kombiniranega volilnega sistema, ki zagotavlja odločilni vpliv volilcev na izvolitev poslancev, enakopravno zastopanost vseh volilnih okrajev v državnem zboru in sorazmerno za- ■ stopanost političnih interesov. Uresničitev teh ciljev pa bi dosegli na ta način, da bi državo razdelili na 11 volilnih enot, vsako med njimi na 4 volilne okraje, pri čemer bi v vsaki volilni enoti izvolili 8 poslancev. Tako bi izvolili 88 poslancev državnega zbora, 2 poslanca pa pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na podlagi posebne volilne pravice. Potemtakem naj bi vsaj v enem delu s kombiniranim volilnim sistemom dali več besede volilcu, saj bi imel le-ta dva glasova, ki omogočata podporo osebnosti in določeni politični stranki. Kot navajajo, naj bi bil volilni sistem, ki ga predlaga državni svet, boljši od večinskega, ki daje prednost zmagoviti stranki, hkrati pa tudi boljši od proporcionalnega, ki ra-zoseblja volitve in povzroča centralizacijo. Na ta način naj bi se izognili skrajnim primerom in dobili uravnotežen volilni sistem. S tem bi, kot je poudaril dr. Kristan, »rehabilitirali volilce, da dobijo nazaj svojo oblast! V ospredju je avtonomna pravica volilcev, da izvolijo svojega poslanca, s čimer bi bil volilec gospodar volitev in ne zgolj objekt. Pri tem smo se opirali na nemški kombinirani volilni sistem, ki se je v sodobnem parlamentarizmu pokazal za stabilnega. Sicer pa v svetu opuščajo čiste volilne sisteme in iščejo najrazličnejše kombinacije. V primerjavi z večinskim sistemom kombinirani onemogoča, da bi zmagovalna stranka dobila vse glasove v parlamentu. Za proporcionalni sistem pa je značilno, da volilec ni pomemben, ampak predstavlja le sredstvo za uveljavitev določene politične stranke.« MILAN JERŠE ^eklovi dnevi ’96 v Črenšovcih posvečeni spominu in delu dr. Ivana Zelka Duhovnik in zgodovinopisec ,Os je minilo 10 let od smrti dr. Ivana Zelka, rojenega v Črenšovcih iiiht Škof Tomažič gaje leta 1935 posvetil v duhovnika. Dušnopa-(UK° Poslanstvo je najprej opravljal v različnih krajih, od leta 1946 in ^"•rti pa je služboval v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. Bil je tudi Jyatelj cerkvene zgodovine na Teološki fakulteti v Mariboru, ves čas la n6 "kvarjal še z zgodovinopisjem, in to zlasti o preteklosti Prekmu-Wr d^Or Kleklovih dnevov se je zato odločil, da bodo to tradicionalno editev posvetili prav spominu in delu dr. Ivana Zelka. ^V.0 Pr'l°žnost je dr. Vilko ^Sert 1Z^rak uredH in s spremno Oprem'l Zelkove znanstve-ovinske razprave v dokaj p z naslovom Zgodo-1^, rekmurja, ki jo je izdala Po-Sij]0. a založba. V našem tedniku *i||(j ° Predstavili že v prejšnji šte-^Ub| ln.s’cer P° predstavitvi v Oj; .aid. V domačem kraju pa so J ln tudi dr. Zel-ku spregovo- rili minuli petek in soboto. Kot je na otvoritvi Kleklovih dnevov ’96 dejal predsednik KJeklovega od- bora Daniel Kolenko, je dala čren-šovska fara malo tako pomembnih mož, kot je bil dr. Ivan Zelko. Preden so o vsebini in pomenu omenjene knjige spregovorili še doc. dr. Andrej Hozjan (škofijski arhivar v Mariboru), Franc Kuzmič (kustos pedagog v Pokrajinskem muzeju M. Sobota, Ludvik Sukič (glavni in odgovorni urednik Pomurske založbe) in Janez Kraj smo zapisali tako, kot je njegova sedanja uradna oblika, čeprav po mnenju mnogih (tudi dr. Ivana Zelka) ni pravilna, ampak bi moralo biti Črensovci (izvor iz besede črensa). Balažič (kustos za umetnostno zgodovino v Pokrajinskem muzeju M. Sobota), sta del besedila iz knjige doživeto predstavili učiteljici OŠ Črensovci Majda Frančič in Nataša Litrop, pri branju odlomkov pa ju je na cimbale spremljal Andrej Sobočan iz M. Sobote. V kulturnem programu se je predstavil tudi komorni pevski zbor Gloria iz Velike Polane. Vsi so bili mnenja, da imajo Zelkove razprave, ki so objavljene v knjigi, poleg zgodovinske tudi znanstveno vrednost, saj so njegove teze in ugotovitve zares nesporne. To velja tudi za poglavje o Turkih in v njem za tisti del, v katerem je zapisano, da je bil vodja branilcev Hadik ubit na begu in ne v neposrednem boju pri kapeli sv. Trojice, kjer je shranjena njegova mu- mija. J. G madžarski veleposlanik v Sloveniji na obisku v Pomurju V '«WW£jUIkJIYl T V/*<****». T K_/>V « »/***J* >*•* T jemalo izkoriščene obmejne možnosti s Zvočna gospodarska zbornica za Pomurje je nosilec p kovanja z Madžarsko, neurejena prometna infrastruktura N^največja ovira za krepitev blagovne menjave S0?k n°ve8a madžarskega veleposlanika v Sloveniji Istvana Oszija in arskega svetnika Tiborja Lestarja na sedežu območne gospodarske Za Pomurje ter v nekaterih podjetjih so gostitelji izkoristili predv-Sez»anitev z aktualnimi gospodarskimi vprašanji, ki zadevajo gospo-V 0 “teh držav, obisk pa naj bi prispeval tudi k nadaljnji krepitve tovr--delovanja. Prav prek pomurske območne gospodarske zbornice !' ^d P°tcka 80 odstotkov vsega zborničnega sodelovanja med Slovenijo Versko, zbornica v Murski Soboti pa je tudi nosilec obmejnega sode-državama. Sicer pa ima območna gospodarska zbornica sk-?Porazume o sodelovanju z zbornicami vseh obmejnih županij, poleg |>0 b^ Z Osm’m’ drugimi madžarskimi županijskimi zbornicami. Ne^^dah veleposlanika Oszija % ®d državama v zelo kratkem etli dobri politični in tudi odnosi in madžarska Prizadeva, da bi takšne ^Postavila tudi z drugimi JtudjJlrri' državami. Po njegovem Jiveleposlaništev, da Ji tj j 'd gradi mostove med tisti-Jo ineJii° sodelovati. Med Slove-। adžarsko je na tem po-v©Hko neizkoriščenih mož- TOa, ' Pa bi morali izkoristiti “'iti SrM^ejnih območij in prite-dstva različnih mednarod- nih finančnih iin razvojnih institucij. Pomursko gospodarstvo ustvari z izvozom 20 odstotkov svojih prihodkov, pomemben delež k temu pa prispeva tudi madžarsko tržišče. V lanskem letu je pomursko gospodarstvo z izvozom na Madžarsko ustvarilo 13,28 milijona dolarjev prihodkov, kar je 11,6 odstotka vsega slovenskega izvoza na to tržišče, iz Madžarske pa je uvozilo blago v vrednosti 32 milijonov dolarjev, kar je 12 odstotkov slovenskega uvoza iz te sosednje države. Po besedah pomurskih gospodarstvenikov so možnosti sodelovanja še premalo izkoriščene, saj bi glede na obmej-nost Pomurja pričakovali večji delež te regije v skupni menjavi med državama. Med vzroki za to so omenjali nerazvito prometno infrastrukturo, h krepitvi sodelovanja pa bi lahko veliko prispeval tudi sporazum o obmejnem prometu med državama, ki se pripravlja že nekaj časa, vendar še ne velja. Žal ugotavljajo, da se je v letošnjih devetih mesecih menjava med državama zmanjšala, vendar Madžari vsaj zaenkrat nad temi procesi niso preveč zaskrbljeni, saj menjava s Slovenijo še vedno predstavlja največji obseg med vsemi južnoslovanskimi državami. V prvem tričetrtletju je izvoz Slovenije na Madžarsko dosegel vrednost 64 milijonov dolarjev, medtem ko je Madžarska v Slovenijo izvozila za 154 milijonov blaga. Slovenski izvoz se je tako v tem obdobju zmanjšal za 7 do 8 odstotkov, madžarski pa za 10 do 11 odstotkov, vendar je pričakovati, da se bo do konca leta še nekoliko popravil, tako da bo skupna menjava dosegla vrednost od 300 do 310 milijonov dolarjev (slovenski izvoz 100 milijonov in madžarski od 200 do 210 milijonov dolarjev). Seveda bo manjša od lanske, ko je znašala skupna menjava med Slovenijo in Madžarsko 350 milijonov dolarjev. Po mnenju pomurskih gospodarstvenikov precej vplivajo na slabši izvoz slovenskih podjetij na Madžarsko nove uvozne takse, ki so jih Madžari uvedli za vse blago, ponovno pa so poudarili neurejeno prometno infrastrukturo. Ozko grlo je še vedno mejni prehod v Dolgi vasi, katerega je lani prešlo 233 tisoč, letos pa že 260 tisoč tovornjakov. Ob železniški in avtocestni povezavi pa Pomurci opozarjajo še na nekatere druge prometne povezave, ki jih bo potrebno v interesu obeh držav čim prej urediti. Pri tem posebej omenjajo ustrezno cestno povezavo med Monoštrom in Mursko Soboto, kjer bi kazalo uvesti tudi avtobusno povezavo ter cestno povezavo od Murske Sobote prek Prosenjakovce z madžarsko stranjo. L. K. Posojila za pripadnike madžarske narodnostne skupnosti Samo za ene Ko je bil sredi poletja v parlamentarni proceduri zakon o uporabi kupnine po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, na določilo, da se 2,5 odstotka zbranega denarja nameni za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodnostni skupnosti, nihče ni imel pripomb. Uredbo o merilih, pogojih in postopku za dodelitev sredstev je vlada sprejela konec lanskega leta, v drugi polovici januarja pa je bil v uradnem listu objavljen še javni razpis za razdelitev zbranega denarja. In takrat je na lendavskem koncu počilo, pripombe pa so se vrstile predvsem zaradi določila, ki pravi, da imajo pravico do tega ugodnega posojila le fizične osebe, ki so pripadniki avtohtone narodnostne skupnosti, ter pravne osebe v večinski lasti pripadnikov narodnostne skupnosti. To pomeni, da je bil do posojila, ki gaje razpisalo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, upravičen podjetnik, ki je sam pripadnik narodnosti, medtem ko drugi, ki to ni, vendar pa zaposluje pripadnike narodnosti, na ta denar ni mogel računati. »Takrat ko smo pripravljali državno uredbo, smo imeli tudi sestanek s predstavniki narodnostnih skupnosti in smo pristali na takšno dikcijo,« je za Vestnik povedal državni podsekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Ivo Piry. Vrelo je med zasebnimi podjetniki pa tudi v podjetjih, ki na to posojilo zaradi nedokončanega lastninskega postopka tudi niso mogla računati. Letele so pikre tudi na račun dajanja mnenj s strani narodnostne skupnosti, ki je na svoj naslov prejela več protestnih dopisov. Pregled razdeljenih posojil za madžarsko narodnostno skupnost Upravna enota Murska Sobota Podjetja Kmetije Vinograd. St. vlog 2 4 2 Št. odobr. 2 4 2 Zahtevek v mio. 51,3 4,5 2,0 Odobr. sr. v mio 51.3 4,5 2,0 Upravna enota Lendava Št. vlog Št. odobr. Zahtevek v mio. Odobr. sr. v mio Podjetja 27 20 123.7 123,7 Kmetje 5 5 25,4 25,4 Vinograd. 2 2 4,5 4,5 ..............—J »Mi smo dajali mnenje na osnovi drugega in devetega člena uredbe o merilih, pogojih in postopkih za dodelitev sredstev. Če bi ravnali drugače, bi delali protizakonito,« je povedal pre-1 dsednik sveta Pomurske madžarske narodnostne skupnosti Jožef Balaško. Svet narodnostne skupnosti je torej pri dajanju svojega mnenja upošteval določilo uredbe, ki daje prednost pripadnikom avtohtone narodnostne skupnosti, saj so takšna navodila prejeli tudi iz Ljubljane. Dal je pozitivno mnenje za tiste projekte, kjer je bila jasna lastninska struktura glede narodnostne pripadnosti, načelno pa je podprl tudi vse druge projekte in investicije, ki so si pridobile strokovno oceno o ekonomski upravičenosti naložbe iz Centra za razvoj podjetništva Lendava ali kmetijske svetovalne službe. »V teh primerih smo presojo, ali je projekt upravičen do denarja ali ne, prepustili medresorski komisiji pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj,« je še povedal Balaško. In slednja je skoraj v vseh primerih, kjer ni bila jasna narodnostna pripadnost, ne glede na ekonomsko upravičenost projekta, rekla ne. Zaradi ugodnega posojila, ki narodnostni skupnosti daje prednost, je na lendavskem koncu prišlo do številnih zamer, podtikanj in sovražnih izjav. V Ljubljano seveda to ni pljusknilo. Čeprav je bil razpis končan konec marca, so prvi denar upravičenci dobili, šele oktobra. Pri postopku se je močno zapletalo in vključena banka je terjala tudi ustrezno jamstvo ministrstva, daje znižala odstotek za hipoteke. Zaradi vsega tega so se posojilu nekateri, katerim je že bilo odobreno, odrekli. Državni podsekretar s pristojnega ministrstva Ivo Piry je povedal, da se vsi, ki so se mu odrekli ali zanj še niso zaprosili, spet lahko prijavijo na naslednji razpis. Ta bo namreč že v začetku prihodnjega leta, do takrat pa bodo opravili strokovno analizo letošnjega ter proučili pripombe in pripravili predlog za vlado z vsebinsko spremembo uredbe, »Novi pogoji lastništva so lahko tisti utemeljen razlog za spremembe,« je izjavil Ivo Piry in s tem napovedal, da se bodo predlagane spremembe najverjetneje nanašale na drugi člen uredbe, ki določa, da posojilo sme biti dodeljeno le tistim lastnikom, ki so pripadniki narodnostne skupnosti. In katere vsebinske pripombe pripravljajo pri madžarski narodnostni skupnosti? »Narodnostna skupnost ima pripombe, ki pa jih zaenkrat ne dajemo v javnost, saj jih moramo na svojih organih najprej verificirati. Preden bo objavljen ponovni razpis, želimo imeti zelo resen sestanek z ministrstvom ter župani vseh občin, kjer živi narodnost, da uskladimo, kakšne projekte želimo podpreti. Predlagali pa bomo tudi poenostavitev postopkov. Ti so bili sedaj preveč zapleteni in dolgotrajni. Najverjetnejo bo skupnost za to, da se upošteva struktura zaposlenih v podjetju - zato tudi želimo razgovor z ministrstvom - in da podjetje mora upoštevati vse odredbe o dvojezičnem poslovanju na dvojezičnem območju, kakor določajo občinski akti. Poleg strukture zaposlenih bo torej pogoj za pozitivno soglasje tudi to, če se bomo seveda tako uspeli dogovoriti z vlado,« je na vprašanje odgovoril predsednik sveta Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti Jožef Balaško. MAJDA HORVAT 4 vestnik, 28. november 1996 ospodarstvo Zakaj pomurski turizem ni »kulturni«? Odgovor je enostaven in kratek: zato, ker tako hočejo drugi. In če delamo tako, kakor hočejo drugi, pomeni, da nimamo samospoštovanja, samozavesti, skratka, ne cenimo se dovolj. Kdo so to drugi? Vsi, ki imajo od takšnega položaja Pomurja (gospodarstva, turizma, kulture) koristi, najsi gre za državne inštitucije ali komercialne organizacije in podjetja. Dejstvo pa je, da imajo od sedanjega nesodelovanja občin koristi prav vsi, le občine ne; pravzaprav so novopečeni občinski uradniki, ki skrbijo za razvoj turizma, gospodarstva, okolje in še kaj (bogatejša je občina, več takšnih »administratorjev« si lahko omisli), prepričani, da so sami najbolj pametni in da bodo največ dobrega naredili za svojo občino, če se bodo po svoje in na skrivaj trudili po načelu: bolje, da jaz dobim prej (čeprav manj) kot on. V resnici pa je to povzpetništvo in zaplotništvo le odsev ozkosti, da ne govorimo o nizki ravni in nevizionarstvu, ki bo uspevalo le nekaj let. In kaj ima zgoraj zapisano skupnega s turizmom in kulturo. Marsikaj, pravzaprav je njun nadaljnji razvoj odvisen od sodelovanja in razumevanja občin. Ali se je kdo vprašal, kakšna je vizija pokrajine, kaj si želimo, kako naj nas vidijo preostala Slovenija in tuji turisti? Če mi ne bomo o tem razmišljali, ne bo nihče namesto nas. Povprečnemu slovenskemu turistu, ki pripotuje v Slovenske gorice, Prlekijo, Prekmurje, Goričko ali Lendavske gorice, je dovolj, da se dobro »napoka« hrane in pijače. »Joj, veste, tukile so tako dobri ljudje, toliko hrane imajo, pa tako poceni; kako bogate so gibanice, kako sladko je vino...« Večino izletnikov zanima v Prlekiji in Prekmurju le to. Roko na srce, tako je. Da pa je tako, smo krivi sami, ker na to pristajamo. Ne potrudimo se dovolj, da bi poskrbeli za predstavitev kulturnozgodovinskih spomenikov, da bi tisto, kar imamo, prodali po primerni ceni. Vsaka vas je lahko zanimiva, tudi domače rdeče vino je dobrota, ker je, če tako hočete, najbolj naravno in je zato bio. Vsako znamenje ima določen pomen in je svojevrstna vrednota, vsaka kapelica, cerkev, grad. In zakaj tega ne znamo prodajati? Ker organizirajo izlete v to pokrajino drugi. Druge agencije pripeljejo sem goste in jim na hitro pokažejo najbližje spomenike, kakšnega lončarja - dlje od Sela le redki pridejo -, nato pa v prvo gostilno ali turistično kmetijo in »gozba« ... Vodstvo po pokrajini ob Muri bi morali opravljati le domači turistični vodniki. Dovolj jih je, saj so mnogi opravili tečaje. Občine bi morale sprejeti sklepe, da lahko po njihovi občini vodijo izletnike le domači turistični vodniki. To je mogoče in to je prvi korak. Prav tako bi morali poskrbeti za boljšo ponudbo; to niso le turistični spominki, ampak vse, kar je iz te pokrajine in kar je mogoče prodati: domači kruh, neškropljena jabolka, meso iz tunke in gibanice v primerni embalaži (če vozijo kremšnite in šarlote od daleč domov, bi lahko gibanice tudi!), pa domačo »palinko«, posušeno sadje, gobe, marmelade, suhe rože, in vse, kar gospodinje in obrtniki lahko izdelajo doma. Povsod, kjer so postanki in ogledi, bi morali izletnikom ponuditi kaj za nakup; če se na dan ustavi pet avtobusov in če se jih v vsaki skupini le pet odloči za nakup, je že nekaj! To je sicer zelo laična predstavitev treženja, toda -kakšen ekonomist in spretnež bi že znal poskrbeti za to, in to brez velikih in dragih projektov. Se je kdo vprašal, zakaj ni prav nič iz severovzhodne Slovenije vključenega v mednarodne turistične projekte? Na primer Venerina pot, projekt, ki poteka v nekaj evropskih državah in ki ga v Sloveniji koordinira agencija Vas, vključuje le gradove v osrednji Sloveniji, Gorenjski in Notranjski. V projekt, ki ga prav tako financira Evropska unija in se imenuje Prebujajoča se lepotica, so vključene le znamenitosti Dolenjske in Bele krajine. Spet smo na začetku: nihče ne bo poskrbel za promocijo naše pokrajine, če ne bomo sami. Najprej moramo sami spoznati, kakšne vrednote imamo, se zavedati, da so tudi majhna vaška cerkvica, na pol porušen grad ali znamenje ob cesti lahko prav tako zanimivi in pomembni kot katedrala v velemestu. Tu lahko občine veliko storijo. Pa ne vsaka zase, s tem da bi izdajali svoje prospekte in brušure, ampak z večjim sodelovanjem. Namreč to, da se občine bolj zavzemajo za kulturno dediščino, za večjo vključenost kulture v turizem in kakovostnejšo komercialno ponudbo, ne pomeni, da mora vsaka občina ustanavljati svoj muzej, svojo galerijico in svoje zgodovinsko društvo. To se namreč tačas že dogaja. Sicer pa: ni problem, če to hočejo in ima občina denar tudi za to, da uredi kakšno spominsko sobo. Toda to ne pomeni, da morajo zaradi tega živeti Irza svojim plotom in se zadovoljiti s svojo majhno pogačo. Ločiti je treba takšno ljubiteljsko ukvarjanje s kulturo in delovanje strokovnih ustanov, najsi bo galerije, muzeja, gledališča in podobno. Neka inštitucija je strokovna in usposobljena ne samo zaradi naziva »pokrajinski«, ampak zaradi ljudi, ki delujejo v njej kot strokovnjaki. Ce ne bomo spoznali pomena takšnih osrednjih organizacij in ustanov, se lahko zgodi, da bomo postali pokrajina dobre hrane in pijače, vaških etnoloških razstav in »kulturnih« veselic, majhnih zasebnih muzejčkov in gulerijic. In ne mislite, da vas bo kdo pri tem oviral! »Nekdo« bi zelo rad. da bi se v tej pokrajini dobesedno raztrgali na vseh področjih, saj bi potem laže usmerjali in delili fičnike iz Maribora ali Ljubljane. Cilj vseh, ki tačas vodijo občine in razna turistično-zgodovinsko-kultuma društva, bi moral biti predvsem eden: regionalna kulturna in regionalna turistična usmeritev. Nič novega, le to, kar poznajo že na Gorenjskem, Primorskem, kraško-obalnem območju in v Ljubljani. In kaj pomeni takšna enotna usmeritev vseh: da hočemo imeti v severovzhodni Sloveniji svoj regionalni zavod za varstvo kulturne dediščine, svoj regionalni zavod za varstvo naravne dediščine (to funkcijo zdaj opravlja mariborski zavod), da hočemo imeti trden pokrajinski muzej, dobro založeno pokrajinsko knjižnico (v novih prostorih), da hočemo imeti tudi dobro usposobljeno in računalniško opremljeno regionalno turistično organizaacijo, ki bo končno poskrbela za redno in sprotno informiranje o prireditvah (vključenost v Internet je nuja), večje sodelovanje podjetnikov in njihovih organizacij ...in seveda priskrbeti moramo zaposlitev in zaslužek predvsem vsem domačim ljudem, pa najsi gre za turistične vodnike, ki bodo z večjim občutkom in spoštovanjem predstavljali to pokrajno, ali za izdelovalce spominkov, kmetovalce ali obrtnike. Za vse našteto niso potrebni zakoni, projekti, odloki... potrebno je le malce razumevanja, širine, dolgoročnega razmišljanja in volje. Lahko torej ostanemo samozadovoljni in »vaški« ali pa svetovljani z evropskega križišča, ki to »vaškost« spretno prodajajo kot zanimivost. BERNARDA B. PEČEK 1,5 milijarde za odseka v severovzhodni Sloveniji Slovenska Bistrica in Ormož investiciji Darsa Začetek rekonstrukcije M3 ali južne prometnice v severovzhodni Sloveniji - V petek so podpisali pogodbo za začetek in domnevni konec te rekonstrukcije, torej za priključek na avtocesto in obvoznico Ormoža V petek, 22. novembra, so v ormoškem gradu podpisali pogodbe v vrednosti 1,5 milijarde tolarjev, ki bodo ne le zagotovile delo podjetjem iz Maribora, Celja in Ljubljane, ampak morebiti tudi spremenile dosedanjo prometno usmeritev. Gre za naložbo v severovzhodni Sloveniji, ki se bo financirala s sredstvi Darsa, ter za uresničevanje zahtev, ki so jih pred leti sprejele prleške občine. Župan Občine Ormož Vili Trofenik je poudaril, da pomeni podpis pogodb o gradnji avtocestnega priključka pri Slovenski Bistrici in obvoznice Ormoža začetek reševanja najbolj črnih točk na cestni povezavi Slovenska Bistrica, Pragersko, Ptuj in Ormož. Nadzor nad izvedbo del bo vodil Vladimir Breščak, direktor projekta Severovzhodna Slovenija pri DDC, ki opravlja posle inženirja za Dars in je minuli petek predstavil obe investiciji. Obvoznica Ormoža (priprave so menda potekale že vse od leta 1992.) bo potekala po severni strani, dolga pa bo 3,7 kilometra, na zahodu se bo priključila na magistralno cesto, na vzhodu pa na novo križišče. Z javnim razpisom sta dela pri- dobila GIZ Gradis in SCT za gradnjo ceste v vrednosti 696 milijonov SIT in Cestno podjetje Celje, ki bo gradilo premostitvene objekte v vrednosti 423 milijonov SIT; najzahtevnejši objekt je viadukt (324 metrov) prek potoka Lešnica, poleg tega pa bodo zgrajeni trije nadvozi ter prestaviti in prilagoditi obstoječe komunalne vode. V minulih dveh letih je pogodbeno oddanih že 13 °a' sekov avtocest v skupni dolžim 143 kilometrov in v skupni vrt' dnosti 50 milijard tolarjev. Nacionalnem programu, spt® jetem novembra lani, naj bi® konca 1999. zgradili še 386 ® lometrov avtocest in cest us reznega standarda v smen z’ hod-vzhod ter po letu 1999 s 113 kilometrov avtoceste smeri sever- jug. Že dokonča _ so odseki Razdrto-Čebulovic3 Divača-Dane, Selo-ŠepPe^ ’ obvoznica Šempetra, Šentilj Pesnica in Hoče-Arja vas. gradnji je 13 odsekov, in S1C del Vzhodne avtocestne obvo niče Maribora, Arja vasj^Jjl. Jože Brodnik, predsednik uprave Darsa, je pred podpisom pomembnih pogodb v Ormožu povedal »V tem času, ko prihajamo v novo parlamentarno obdobje, si je treba zaželeti predvsem veliko sreče in uspeha v prihodnje. Smo na veliki prelomnici konstituiranja novega parlamenta in no^ vlade, od česar pa je avtocestni program v celoti odvisen. Sedaj ni več pomembno, kako narediti odseke fizično, ampak je pomembno, kako zagotoviti denar. To pa je odvisno predvsem od političnega in strokovnega konsenza v Sloveniji. Mislim, da bosta novi parlament in vlada enako kot doslej čutila, da je treba rešiti osnovne prometne tokove v Sloveniji od vzhoda do zahoda in od severa do juga. Zato je nujen zakon o zbiranju namenskih sredstev za avtoceste. Na tej osnovi bomo že v letu 1997 lahko sklepali nove kreditne pogodbe in nadaljevali z gradnjo v okviru rokov v nacionalnem programu tako od vzhoda proti zahodu kot od severa proti jug1^ Vrh slovenskega cestnega gradbeništva in investiranja je v Ormožu podpisal pomembne pogodbe o začetku rekonstrukcije in gradnje ceste M3 po južnem robu Prlekije. za prečkanje lokalnih cest in osem deviacij gozdnih in dovoznih cest. Dela naj bi končali v 14 mesecih. Dela na priključku na avtocesto pri Slovenski Bistrici, s čimer se bodo šoferji v prihodnje izognili vožnji skozi mesto, je dobilo Cestno podjetje Maribor v vrednosti skoraj 350 milijonov tolarjev, končali pa naj bi jih v osmih mesecih. Poleg 800-metrskega priključka na avtocesto in 860 metrov rekonstrukcije magistralne ceste S.Bistrica-Hajdina bo potreb-mo zgraditi mostove prek potoka Devina, urediti spremembe poljskih poti, javno razsvetljavo križišč, ramp in magistralne ceste, vodnogospodarske objekte sko (končan naj bi bil 5eP^e bra 1997. leta, takrat P^" rekonstruirana 6 metrov si cesta skozi Tuhinjsko do tako da se bodo lahko dela na odseku čez Črni g in Trojane), del severne o ne ceste Ljubljana, vZ r avtocesta v Ljubljani, Fernetiči, obvoznica C" etl. ter avtocestni priključek j ska Bistrica sever. Th te bi izbrali izvajalce za gr" yj. odsekov Divača-Kozina pava-Selo, do konca 'eta gZ dpisali tudi pogodbe za 2 gradnje na odsekih vra Blagovica ter Blagovica tjakob. a _ pcčE^ BERNARDA B. kt I I I j 1 S Pomurskim sejmom na Foodapestu 96 Brez slovenskih razstavljalcev Primerjava med obema sejmoma zaradi specifičnosti obeh prireditev ni mogoča, bi se pa madžarski organizatorji marsikje lahko zgledovali po svojih gornjeradgonskih kolegih Kar je tuje, ni nujno, da je tudi boljše. O tem smo se lahko prepričali ob ogledu 3. mednarodnega sejma hrane, pijače in živilskih izdelkov Foodapest ’96, ki je bil od 20. do 23. novembra v Budimpešti. Pomurski sejem kot organizator mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je na sejem v Budimpešto tokrat popeljal strokovne sodelavce in novinarje z željo, da primerjajo obe sejemski prireditvi, hkrati pa si pridobijo tudi nove izkušnje z organizacijo tovrstnih prireditev. rijah. Posebej so nagradili izdelke, ki so se v obdobju od 1993 do 1995 najbolj uveljavili na madžar- ■ skem trgu in uspeli povečati svoj tržni delež, v drugi kategoriji pa so nagradili nove izdelke, ki so prišli na trg v letih 1994-96. V prvi kate- se vrstila vse štiri dni lili sojih v več tematskih s । letos so dali poudarek je ve; vinu, posebna pozornost l3 ]3vi Ijala novim trendom v'P„ oaval* hrane, ki sojih letos obr pod skupnim naslovom > o hrane. um kn’6’ Čeprav je med radgon^ta11’ tijskim sejmom in budi skim precej podobnosti.s fjava vendarle očitne, realna Pr.Z pa nemogoča. Če Foo"aP stj fl' vtis urejenosti in opremU6 ^vili16 stavnega prostora, imaZoyi o» pomanjkljivosti in pri nJ pravi bi se madžarski org rIije; lahko zgledovali po svoji j^t^J1 radgonskih kolegih. Org; Z sejma v Gornji Radgod^^J Že prvi vtis ob obisku budimpe-štanske sejemske prireditve ni bil najboljši, saj so se gostitelji izneverili že pra na začetku. Čeprav je bil naš obisk sejma vnaprej dogovorjen in z madžarske strani tudi potrjen sprejem v tiskovnem središču, kjer naj bi dobili osnovne informacije o tej prireditvi, do srečanja ni prišlo. Naši »gostitelji« so nam dali le vedeti, da pač nimajo časa in naj si sami postrežemo z informacijami, ki so na voljo v tiskovnem središču. Organizatorji radgonskega sejma si kaj takšnega gotovo še niso in si tudi ne bodo privoščili pa tudi sicer na Pomurskem sejmu ne zahtevajo sejemskih vstopnic za predstavnike drugih sejmov, ki prihajajo na to prireditev. Je pa siceršnja primerjava med budipeštanskim in gornjeradgon-skim sejmom tako rekoč nemogoča, saj imata obe prireditvi svoje značilnosti. V obeh primerih gre za kmetijsko manifestacijo, vendar je madžarska veliko bolj specializirana za ožja področja, ki so zato do- kaj dobro predstavljena. Na 20 tisoč kvadratnih metrih razstavnih prostorov (vsi razstavljale! so se predstavili v dvoranah) se je predstavilo 700 razstavljalcev iz 28 držav, od teh je bilo 231 tujih. Največji del razstavnih prostorov, kar 60 odstotkov, so namenili živilskim izdelkom, preostale prostore pa so v približno enakem obsegu namenili pijačam ter opremi za živilskopredelovalno industrijo. Žal med neposrednimi razstavljale! nismo zasledili nobenega slovenskega podjetja, je pa bilo nekaj naših izdelkov opaziti pri posameznih madžarskih posrednikih. Med njimi tudi Radensko, ki se je s svojimi mineralnimi pijačami predstavljala na prostoru madžarskega trgovca. Podobno kot mednarodni kme-tijsko-ivilski sejem v Gornji Radgoni tudi Foodapest spremlja bogat program strokovnih prireditev. Posebne strokovne komisije razstavljene izdelke tudi ocenjujejo in podeljujejo nagrade v dveh katego- Sejem Foodapest se lahko pohvali z izredno urejenostjo razsta*a|! po"111 rov, letos pa je na 20 tisoč kvadratnih metrih v razstavnih dvor gostoljubje 700 razstavljalcem iz 28 držav. goriji so letos nagradili 13 in v drugi 24 izdelkov madžarskih izdelovalcev. Med strokovnimi prireditvami naj omenimo še številna strokovna predavanja in posvetovanja, ki so gotovo s pridom uP^ev ne izkušnje organiza J n ob pesta, in to je bil tudi Ijev tokratnega potovam * pešto. vestnik, 28. november 1996 43. gostinsko-turistični zbor »Ajdi« priznanje za kakovost gostinske ponudbe | V hotel Ajda se vsako leto vrača 90 odstotkov 'i gostov, kar je največji dokaz kakovosti V prvi polovici novembra je v starosti slovenskih turističnih krajev, na potekal 43. gostinsko-turistični zbor. V gorenjski biser, ki je bil ttssih mondeno letovišče predvsem angleških turistov, je v tistih dneh Prispelo okrog 5000 obiskovalcev največjega zborovanja slovenskih go-^ko-turističnih delavcev. Veliko teh je bilo tekmovalcev, precej spod-Mevalcev in sodelavcev, nekaj pa tudi občudovalcev kuharskih mojstro-"n in natakarskih spretnosti. V kulinaričnih, sommelierskih, natakarskih, barskih, receptor-K1h, kmečkogospodinjskih, »po-spravljalskih« n še drugih spret-ostih, veščinah in znanjih seje Pomerilo skupaj 317 tekmoval-eev’ od tega 243 odraslih, 74 uč-ncev iz slovenskih srednjih go-Nnsko-turističnih šol ter 6 iz ma-(.?ars.ke gostinske šole. Z njimi in “ njih je bilo tudi 27 budnih entorjev. Tudi tokrat so najzas-Znejšim podelili plakete, priz-atlia in znake kakovosti. Mno-® se zdi, da je le-teh preveč, “a.glede na slabo plačan in še a še cenjen gostinski in turistič-kP,oklic je vsaka pohvala še ka-stv • r°došla. Mojstrom kuhar-^Ht strežbe so podelili 10 tra-kakovosti, 3 priznanja z zlato ij eto, 2 zlata znaka kakovosti . srebrni znak kakovosti; dru-®krriovalci so prejeli 80 priz-iihV Z'ato medaljo (poleg teh so p ‘5 prejeli tudi učenci), 91 2nanj s srebrno medaljo (29 učenci) in 37 priznanj z bronasto medaljo (4 učenci). Za presojo strokovnosti in kakovosti dela tekmovalcev in njihovih izdelkov je bilo odgovornih 98 članov komi- ga bifeja je sodelovalo 12 tekmovalcev, pri razstavi kulinaričnih izdelkov 18, pri razstavi slaščičarskih izdelkov 17 in pri razstavi omizij 16 tekmovalcev. 34 tekmovalcev je sodelovalo v ekipnem kuhanju in strežbi menija, 12 pri pripravi jedi pred gostom, 5 pri pripravi dietnih jedi in 14 pri pripravi ješprenčka. Največja udeležba je bila pri tekmovanju barmanov, saj se jih je pomerilo 28, tekmovalo je šest vinskih svetovalcev, sedem pa se jih je pomerilo v točenju piva. 26 sobaric je tekmovalo v pravilnem pospravljanju, 15 receptorjev pa v pravilnem 8% s® g J? Ji- fi Ul "g E £ K MS sij (realno 48, kajti nekateri člani so sodelovali v več tekmovalnih komisijah). Ocenjevali so 20 disciplin. Pri razstavi hladno-tople- sprejemanju gostov. Šest tekmovalcev je tekmovalo v »športnem« delu, za posebna priznanja pa se je potegovalo 16 mojstrov. 11 go- spodinj se je udeležilo tekmovanja turističnih kmetij. Učenci srednjih šol so tekmovali v kuharstvu, strežbi, turizmu in slaščičarstvu. Če so se na lanskem zborovanju v Radencih zasebni gostinci predstavili z bogato izbiro štrukljev z vseh koncev Slovenije, so se na tokratnem srečanju na Bledu predstavili z izbiro več kot sto vrst solat. Na osnovi sklepa upravnega odbora Združenja za turizem in gostinstvo so na 43. gostinsko-tu-rističnem zboru podelili več priznanj z zlato plaketo posameznikom in podjetjem. Zdravilišče Moravske Toplice, Hotel Ajda, Moravske toplice je prejel priznanje za kakovost gostinske ponudbe, v obrazložitev so zapisali: Hote! Ajda je bil zgrajen 1990. leta za goste, ki zahtevajo nadpovprečno kakovost hotelskih in gostinskih storitev ter bogato dodatno zdraviliško-turistično ponudbo. Tako so gostom na voljo sodobno urejene in opremljene sobe, restavracija z veliko izbiro menijev, dietne in vegetarijanske prehrane, domačo in mednarodno kuhinjo, »dunajska kavarna«, aperitiv bar in taverna. Možnost kongresne dejavnosti je zagoto-voljena s konferenčno dvorano, umetnost pa vstopa v hotel skozi galerijo. Gostom so na voljo bogat animacijski program, ponudba športno-rekreativnega parka in dodatna ponudba bazenov, savne, fitnesa itd. Zadovoljstvo gostov potrjuje podatek, da se jih kar 90 % vrača vsako leto. BBP Pospešeno do gradnje železnice do Madžarske Osnutek lokacijskega načrta železniške proge Puconci-Hodoš-državna meja v javni razpravi en mesec - Koncesija za državne gozdove in obnova gozdov v Prekmurju - O ugovoru vesti in predlogu novega zakona o bankah Vlada je pripravila sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta železniške proge Puconci-Hodoš-državna meja. Javno ga bodo razgrnili na sedežu Urada Republike Slovenije za prostorsko planiranje, obenem pa je vlada poslala osnutek lokacijskega načrta občinam Puconci, Gornji Petrovci in Hodoš - Šalovci s predlogom, da v skadu s svojimi predpisi poskrbijo za izvedbo njegove javne razgrnitve in za organizacijo ustrezne javne obravnave ter da se območje, ki ga opredeljuje osnutek lokacijskega načrta, prevzame v prostorske sestavine njihovega dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana. Čas za razgrnitev je en mesec, ta čas se priporoča tudi omenjenim občinam; začetek razgrnitve pa naj bi bil dan potem, ko osnutek lokacijskega načrta sprejmejo na občini. Pripombe bodo sprejemali tako na občinah kot na ministrstvu za okolje, kjer bodo morali odgovoriti na vse pripombe. Poseg v prostor predstavlja gradnjo železniške proge pretežno v koridorju leta 1945 ukinjene meddržavne železniške povezave med Madžarsko in Slovenijo, kije do popolne demontaže 1968. še povezovala Mursko Soboto s Hodošem. Z novogradnjo naj bi bil spet vzpostavljena železniška povezava med Slovenijo in Madžarsko. Železniška proga, ki se pri Puconcih navezuje na obstoječo železniško omrežje Slovenije, bo imela poleg izboljšave, povezane na lokalni in medregionalni ravni sosednjih območij, tudi vlogo povezave Luke Koper z državami višegrajske skupine. Železniška proga bo z boljšo dostopnostjo omogočila hitrejši gospodarski razvoj območja Goričkega. S tem naj bi se del cestnega prometa usmeril na železnico. Načrtovani odsek bo del proge 1. reda Pragersko-Ormož-Murska Sobota-Hodoš-državna meja z možnostjo vožnje do 160 kilometrov na uro. V prvi fazi bo zgrajena enotirna neelektrificirana proga s cestnimi podvozi in drugimi zavarovanimi nivojskimi križišči, v drugi fazi bo to eletrificirana proga, v tretji dvotirna elektrificirana proga. Toliko z »državne« strani. h 0 odpovedi kolektivne pogodbe Zaplet postaja vse hujši! p s0 “Spovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, za kar V “počile delodajalske organizacije in Gospodarska zbornica lobe 'ie> se spor s sindikati poglablja. Zaplet je že tako velik, da n stran ne pristaja na pogajanja v podrejenem stanju, prihajalo hai b* ‘od' do vmešavanja v svobodo sindikalnega delovanja. To Mce L?® zgodilo zato, ker je predsednik skivenske gospodarske zbor-Me] dlrektorjem naložil, naj na skupnem sestanku zagotovijo tudi buJzb” predsednikov sindikatov v podjetjih. Pri tem gre za grobo v ustavno zagotovljeno svobodo sindikalnega delovanja, 1» J ^vezi svobodnih sindikatov obsojajo sklic tega sestanka, saj je u Njihovem še ena zmota GZS in iskanje podpore za svoja dejanja aPačni strani. tj2Zez.a svobodnih sindikatov Za javnost izraža za-1^ nje’ da organi delodajal-Uj0 °rganizacij trmasto vztra-sv°jth sklepih oziroma ^fTt n° zaostrujejo nastali ^ai i .m?d delojemalci in de-!tou. ■ $e več, na pragu 21. , Ja želijo z metodami in stroškov bolniškega dopusta, po mnenju sindikatov še bolj ovira že tako načet socialni dialog. In to zgolj na račun pridobljenih pravic delavcev, ne pa da odgovorni dejavniki spremenijo svojo miselnost. sredstvi iz 19. stoletja reševati gospodarske in socialne probleme. Reševati probleme gospodarstva v državi samo na račun stroškov dela ali prejemkov delavcev, kot so prevoz na delo, plačilo prehrane med delom, dodatek za delovno dobo, jubilejne nagrade in izplačevanje Anarhija Zato svobodni sindikati ponovno opozarjajo delodajalske organizacije, da bo, če z njihove strani ne bo prave volje ter pripravljenosti za dogovarjanje in kompromise, s 1. januarjem 1997 nastala prevelika pravna praznina, ki bo dopuščala samovoljno krčenje pridobljenih pravic delavcev. Odgovornost in posledice za to pa bo nedvomno nosil partner, kije enostransko odpovedal kolektivne pogodbe! Javnemu protestu se pridružuje tudi Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije, ki je na Gospodarsko zbornico Slovenije in Združenje delodajal- I cev Slovenije naslovil odprto pismo. V njem navaja, da so iz sredstev javnega obveščanja zvedeli za poziv predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, da se odpovejo vse, tudi veljavne kolektivne pogodbe in začne namesto partnerstva ustvarjati anarhija. Preden storite katerikoli korak, jih pozivajo na pogovor z vodstvom Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. Kot navajajo, bi morali predvsem razmisliti in se vprašati, ali ljudje s takšnimi pogledi na prihodnost in socialno partnerstvo lahko vodijo inštitucijo, kot je Gospodarska zbornica Slovenije. MILAN JERŠE ovi krediti EKO-sklada Tokrat za čistilne naprave ^°leg razpisanega posojila za zmanjševanje onesnaženja žraka je na voljo tudi 710 milijonov tolarjev za naložbe v Stilne naprave za tehnološke odpadne pline in vode (p^a za zamenjavo okolju škodljivih načinov ogrevanja J.l0*L drva, mazut) z okoljsko sprejemljivimi ogrevalnimi sistemi s°lar ’ ogrevanje, lahko kurilno olje, toplotne črpalke in Po"® sisteme lahko zaprosijo občani iz 55 občin. Med njimi ni t °^'n, čeprav bi prav tukajšnji prebivalci s slabimi doho-V Poa ,a posojila še kako potrebovali; nekdo je pač določil, da zrak ■ j" n' onesnažen, torej obnove niso potrebne (ali naj ljudje še uporabljajo trda goriva?). Ekološki razvojni sklad Republike Slovenije, d. d., Ljubljana je namreč v Uradnem listu RS številka 66/96 objavil nov javni razpis za dodelitev ugodnih posojil za naložbe v zmanj- stemov in naprav, ki neposredno zmanjšujejo obremenjevanje okolja z obstoječimi tehnologijami. Konkretneje ta javni razpis namenjen za naložbe v čistilne naprave za tehnološke odpadne pline in za tehnološke odpadne vode ter za naložbe v ureditev ravnanja s posebnimi odpadki. S posojili bo mogoče financirati 50 odstotkov predračunske vrednosti investicije, razpisana obrestna mera je TOM + 6%, odplačilna doba pa 5 let. Pogoj za odobritev posojila je, da gre za kompleksno naložbo v letu 1996/1997 na osnovi gradbenega dovoljenja ozi- roma je ob prijavi na razpis po- iZv5e je Pomurje po krivem pj8®*0 Pr’ najemanju ugodnih 0LS°j'l ( s 5,6-odstotno letno ur mero) za plinifikacijo, |9r 'tev toplotnih črpalk ali so ne8a sistema, pa bo lahko prišlo na svoj račun pri naslednjem razpisu, kije namenjen industriji za naložbe v čistilne naprave za tehnološke odpadne vode in pline ter za ureditev ravnanja s posebnimi odpadki. sevanje onesnaženja okolja. Za- trebno predložiti vsaj odobreno radi omejenih sredstev - le 710 ' ' milijonov tolarjev - in izredno dragih naložb v ekologijo zaenkrat ne bodo kreditirali investicij v nove, okolju prijaznejše tehnologije, ampak je javni razpis omejen le na kreditiranje si- lokacijsko dovoljenje. Kreditojemalci bodo morali predhodno dokazati svojo odplačilno sposobnost in posojila zavarovati praviloma z bančno garancijo. BBP Sanacija gozdov v Prekmurju Vladaje sprejela dve uredbi za kmetijstvo. S prvo ureja uvoz svežih breskev in nektarin; posebne dajatve znašajo 19 tolarjev za vsak uvožen kilogram, s katerimi hočejo zaščititi domače pridelovalce. Druga uredba pa govori o koncesiji o izkoriščanju gozdov, ki so v lasti države in s katerimi gospodari sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Določeni so pogoji za koncesijo za izkoriščanje gozdov: sečnjo, spravilo lesa, prodajo gozdno-lesnih produktov, opravljanje varnostnih, gojitvenih in vzdrževalnih del. Koncesije se lahko podelijo za 20 let brez javnega razpisa tistim, ki so upravljali gozdove že pred sprejetjem zakona o gozdovih. Za druge pa bo pripravljen javni razpis, na osnovi katerega se bo delila koncesija, in sicer za obdobje do konca poteka veljavnosti sedanjih gozdno-gospodarskih načrtov plus deset let. Po tem obdobju se bodo koncesije podeljevale za deset let na osnovi javnega razpisa. Vlada je sprejela tudi program dela Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v tem letu. Predvidevajo sanacijo in vzdrževanje infrastrukture v občinah Murska Sobota in Gornja Radgona, predvsem pa v Ormožu, kjer prihaja do usadov in plazov. Skladje imel leta 1992 okoli 350.000 ha gozdov, 63.000 ha je bilo vrnjenih zaradi denacionalizacije, nekaj večjih postopkov denacionalizacije pa še poteka. Letos pričakujejo podpis dolgoročnih koncesijskih pogodb z vsemi nekdanjimi družbenimi upravljalci, ki želijo delati kot prej. V Prekmurju je poleg divjadi največji problem sušenje hrastovih sestojev, starejših drogovnjakov in mlajših debeljakov, ki so sicer še premladi za redno obnovo, sestojev mehkih listavcev na avstrijsko-slovenski meji ob reki Muri in sestojev črne jelše na njenih avtohtonih rastiščih. V Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije predvidevajo sanacijo hrastovih, jelševih in topolovih sestojev v Prekmurju; v letošnjem letu predvidevajo, da bodo financirali okoli 10 hektarjev umetne obnove z vso ustrezno zaščito in nego. V preteklih letih je bil stečajni postopek uveden za štiri kmetijska podjetja oz. zadruge; med njimi za Zadružno podjetje Mursko polje, Križevci in Kmetijstvo Črnci. Podjetje Mursko polje bi rado prodalo kmetijska zemljišča oz. gozdove, ki pa so jih pridobili s plačilom. Vendar prodaja ni bila mogoča, ker se do danes ni nedvomno ugotovilo, katera zemljišča so bila tako pridobljena. Čaka jih preverjanje v zemljiški knjigi za nekaj deset let nazaj, medtem pa so bile komasacije, zamenjave, razdružitve itd. Dolžnost poveljnikov pri ugovoru vesti Vlada je sprejela tudi uredbo o ugovoru vesti. V njej so natančneje določene naloge in postopki državnih organov pri uveljavljanju ugovora vesti vojaške dolžnosti ter urejene vse oblike izvajanja nadomestne civilne službe, služenje vojaškega roka brez orožja oziroma obvezno usposabljanje z zaščito in reševanje tistih,- ki jim je ugovor vesti priznan po odsluženju vojaškega roka. Z uredbo je določena tudi odgovornost vojaških poveljnikov, da seznanijo vojaške obveznike med vojaško službo o možnostih uveljavljanja ugovora vesti med vojaško službo. Vlada je obravnavala zakon o bankah in ga poslala v prvo branje v državni zbor. S sprejetjem tega zakona bo prenehal zakon o sanaciji bank in hranilnic in ukinjena bo Agencija za sanacijo bank. V predlogu zakona so urejeni splošne naloge bank, statusne določbe, opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev, delovanje podružnic in predstavništev bank, finančne skupine, načela varnega in skrbnega poslovanja, načela varovanja zaupnih podatkov, določila o poslovnih knjigah, kontroli in nadzoru, zajamčenih vlogah in stečaju banke. Po tem predlogu zakona bodo imele dostop na naš trg tudi tuje banke, ki bodo morale dobiti dovoljenje Banke Slovenije. To bo moralo biti opravljeno do polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji. Marjan Horvat vestnik, 28. november 199® »ociala, šolstvo, zdravstvo Jasnina duha v obzorju dima Znanci, ki so pred leti potovali po Ameriki, so nam pripovedovali, da v Ameriki kadijo samo še črnci in prostitutke. Japijevska kultura mladih, uspešnih, zdravih in poslovnih je cvetela. Kaditi je bilo sramotno, kajti kajenje indicira, da ne cenimo svojega zdravja in ga torej zapravljamo. Iz česar potencialni poslovni partnerji sklepajo, da bi tako najbrž ravnali še z vsemi drugimi bogastvi, ne samo zdravjem, ki je itak naše največje. In kdor kadi, ni popolnoma zdrav. Pomeni, da je bolehen in nevitalen, skratka poslovno delno nesposoben in nepriporočljiv partner. Kajenje je izguba. Tobak in papir, ki ju plačujemo, izgorita v neugleden kupček pepela, filter odvržemo. Kajenje je telesu škodljivo, pa je svetel povzetek, s katerim so nam mahala razumska osemdeseta. Prišla so devetdeseta in Slovenci še vedno kadimo. Kajenje cigaret (p)ostaja statusni simbol. Marlboro rdeče kadijo obrtniki in neosveščeni. Lučki strike kadijo feministke. Gallouises kadijo slikarji. Mehki BOSS so cigarete univerzitetnih asistentov in profesorjev. Kirn kadijo avše. Marlboro lights razvajenci. 57 zidarji in 57 mild klošarski dijaki. Trdi boss uradnice. Ja, najbrž je pomenil oglasni pano z napol dogorelo vžigalico in napisom »Cigareta - odločitev je moja!« prav to - povej mi, kakšne cigarete kadiš, in povem ti, kaj si. Na naslednjih plakatih seje dogorevajoča cigareta spremenila v jekleno ost, podobno trnku. Od ponedeljka naprej je v veljavi nov tobačni zakon, ki ne prepušča več odločitve niti ne grozi z ostjo. Kratko in malo prepoveduje: prepoveduje kajenje na javnih prostorih, prepoveduje kajenje tam, kjer nekadilci jedo, pijejo, stojijo, čakajo ... In ravno s to svojo prepovedjo dokončno jemlje kajenju tisto, kar je, in ga koncentrira na njegovo nekadilsko definicijo sramotne odvisnosti. V prvi vrsti je kajenje javna dejavnost, je tisto, kar resda delamo sebi, toda v družbi in samo tam ima svoj pravi smisel in pomen. Kajti noben kadilec ne kadi samo zato, da bi si uničeval zdravje. In prav to naj po novem kadilec počne, sam doma kot Maculay Culkin ali skrivaj na stranišču kot zadnji džanki naj se strupi in sram naj ga bo! Ali pa naj bo sram tiste, ki cigarete nikoli niso poskusili niti jim ni nikoli prijala, pa bi radi vseeno v tozadevnih prepovedovanjih in ozave-ščanjih neskončno uživali. Sendvič s posebno smo že poskusili, pa nam najbrž sploh ni prijal. Pa ga vseeno še niso prepovedali, čeprav vsak dan vidim neskončne vrste mladih, ki nanj čakajo v vrsti pred trgovino in da - med njimi je mnogo mlajših od petnajst let. Pa se dokazi tega, kako Škodljiva je posebna, vsak dan sprehajajo po ulicah v obliki mozoljavih in predebelih otrok in odraslih. Kot pasivni uživalci sendviča s posebno smo že bili deležni smrdečih emisij. Ne dvomim, da nekateri v sendviču še posebno uživajo. Uživajo in si kvarijo zdravje. Isto bi lahko trdili za vse vrste mesa. Pa za škropljeno zelenjavo. Da ne govorimo o tem, da bi bilo najbrž potrebno s posebnim odlokom ministrstva za zdravstvo z grožnjo kazni s kamenjanem in javnim sramotenjem prepovedati življenje v Anhovem, Trbovljah, okolici Šoštanja, Ljubljani. Kakorkoli že, vsakršna hinavska državna skrb za zdravje sodržavljanov zelo neprepričljivo ždi za novim tobačnim zakonom. Kadilec kadi zato, ker si je našel en užitek več kot nekadilec. Prižiga si svojo smotko in se tako vedno znova postavlja v odnos do ognja. Skrbi za neke vrste ravnotežje v naši uglašenosti med štirimi elementi: vodo, zemljo, zrakom - temi tremi naši sterilni civilizaciji še sprejemljivimi pasivnimi elementi - in četrtim: ognjem, čisto aktivnostjo. In zato je kajenje nevarno. Igrati se z ognjem je nevarno. Zato ni za otroke niti slabiče. Zato je prav, da so tudi nekadilci. Kajenje je vedno znova samioinciacija, vedno znova napad na lastno telo, da, če hočete, tudi zdravju škodljiv, ki je pa sam sebi smoter. Od sendviča s posebno smo siti. V nas vzbudi občutek zadovoljstva in zaspanosti - kakšna hipokrizija, ko pa dobro vemo, da nam škodi. Kajenje je nasprotno iskrena dejavnost. Vedno znova nas vzdraži, draži v grlu, pušča občutek grenkobe v ustih in žge. med prsti. Ampak z vsakim novim dimom se zavedamo, da to, kar počnemo, to delno neugodje, počnemu lastnemu telesu. In ker to počnemu nešemu lastnemu telesu, se začnemo zavedati, da ga imamo in da ga moramo izkoristiti. In okrepiti. Zavedamo se, da kajenje spada v ekonomijo duha in da njegovo telesno zaznavanje implicira naše telo, kije vendarle šibkejše od duha. Kajti kajenje duhu kadilca koristi. In začnemo se zavedati, daje telo minljivo, da lahko umremo kot bolni kadilci ali zdravi nekadilci, toda duh, duh je večen. Valentina M. Smej Na OŠ Stročja vas »so se šli Egipt« Zanimiva ura zgodovine V predmetniku zgodovine za 6. razred je tudi poglavlje o Egiptu. Obravnavanje te snovi je lahko za učence tudi zelo zanimivo, če se je lotijo na podoben način, kot je to storila učiteljica zgodovine in zemljepisa na OŠ Stročja vas CILKA SAVIČ. Pretekli četrtek so učni del končali ter svoje delo predstavili tudi staršem in nekterim povabljenim gostom. Tudi to je bilo dokaj zanimivo. Popolnoma drugačen pristop pri obravnavi te teme kot doslej ji je omogočila strokovna ekskurzija učiteljev zgodovine in zemljepisa v Jordanijo in Egipt. S poti so prinesli tudi razno gradivo, slike, filme in še kaj, kar so lahko vključili v pouk. Pravzaprav so si zamislili že kar projekt na to temo. Prav vsi učenci so imeli določeno nalogo (odločili so se prostovoljno). Ali so raziskovali oz. poizvedovali vse o reki Nil nekoč in danes ali o Delček praktičnega prikaza o zgodovini Egipta. (Posnetek: J. G.) Kakšen predmetnik naj bi veljal za 9-letno osnovno šolo? Ponekod manj, drugje več ali novo Največ prahu se dviga zaradi tehničnega pouka, likovne in glasbene vzgoje, ker naj bi bili to v tretji triadi le izbirni predmeti Bolj ko se bliža prehod na »podaljšano« (za eno leto) sedanjo osnovno šolo v Sloveniji - v šolskem letu 1998/99 naj bi štartaie po novem zakonu prve šole, na katerih bodo imeli ustrezne kadrovske, prostorske in druge možnosti pa tudi soglasje staršev in šolskega ministra, v šolskem letu 2001/2 pa se začne izvajati pouk po novi zakonodaji za vse učence v državi bolj se dviga temperatura zlasti v strokovnih šolskih krogih. Učencev nameč tako in tako skoraj nihče ne sprašuje, kako bi bilo zanje bolje, starši pa imajo prav tako le neznaten vpliv. Resnici na ljubo je to res predvsem strokovno vprašanje, toda kaj, ko imajo strokovnjaki (šolniki) tako različne poglede! Kot je določeno, bo imela osnovna šola pri nas od leta 2001 dalje tri vzgojno-izobra- ževalna obdobja (triade) - prvo od 1. do vključno 3. razreda, drugo od 4. do vključno 6. razreda, tretje pa od 7. do 9. razreda. V prvi triadi bosta hkrati v razredu učitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok, lahko pa tudi dva učitelja razrednega pouka; v drugi triadi bodo poučevali v 4. razredu poleg učiteljev razrednega pouka še učitelji predmetnega pouka za tuji jezik in vzgojne predmete (največ dva predmeta), v 5. razredu bodo lahko poleg razrednih učite- RAZREDI: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. , PREDMETI: število ur pri posameznem predmetu skupaj ur Slovenski jezik 6 7 7 5 5 5 4 4 4 1645 Tuji jezik 2 3 4 4 3 ■ 3 665 Likovna umetnost 2 2 2 1,5 1,5 1 350 . Glasbena umetnost 2 2 2 1,5 1,5 1 350 Umetnost 1 1 1 105 Matematika 4 4 5 5 4 4 4 4 4 1330 Tehnika 2 70 Gospodinjstvo 1 35 Naravoslovje in tehnika 3 3 210 Naravoslovje 2 3,5 192,5 Biologija 1,5 2 122,5 Kemija 2 2 140 Fizika 2 ■ 2 140 Spoznavanje okolja 3 3 3 315 Družba 2 3 175 Zemljepis 1 2 1,5 2 227,5 Zgodovina 1 2 2 2 245 Etika in družba 1 1 70 Športna vzgoja 3 3 3 3 3 3 3 3 3 840 Izbir, predmet I 2 2 2 210 Izbir, predmet 2 1,5 1,5 1,5 157,5 Izbir, predmet 3 1,5 1,5 1,5 157,5 Ure oddelčne skupine 1 1 1 1 v 1 1 210 Ijev poučevali tri predmet® predmetni učitelji, v 6. razredu pa bodo poučevali učitelj predmetnega, lahko pa tud' učitelji razrednega pouka;v tretji triadi pa bodo poučeval1 samo učitelji predmetnegaP°' uka. Bistveno drugače kot doslej bo predvsem v prvih treh razredih osnovne šole, ko bosta pri pouka hkrati dva pe^' goska delavca (praviloma u£1' telj/ica/ in vzgojitelj/ica/)- E®' teri bo začel, kako se bosta dopolnjevala in še nešteto drugi vprašanj je zaenkrat še odpr tih. In o tem skoraj ni slišati Ja vnih razprav, polemik .•■ Kopja pa se zelo lomijoza radi predvidenega novega Pf£ dmetnika, ki ga je konec ok 0 bra dala v presojo podroco kurikularna komisija za Pren. vo osnovne šole. Kakšen # bi bil? , J Primerjava s sedaj veljav^ predmetnikom kaže, da naj se povečal fond ur za ski jezik (+370), tuji (+258), matematiko (+“ ’ športno vzgojo (+80), n^a slovje, družboslovje in odd® no skupnost. Manj ur v a lutnem številu pa je n.ame11 nih umetnosti (-25), zlaS 10. tehničnemu pouku in g°s dinjstvu (skupaj predmeti bodo ponujeni u cem kot izbirni predmeti v ji triadi glede na njihove z in interese. Med izbirnima predme v tem obdoboju naj bi se Zh tudi likovna in glasbena vZ» Veliko se jih s takšnimi res mi (predlogi) ne strinja, s J jim zdi, da bo to prineslo r dnotenje predmetov, pri a prihaja še najbolj do 1 učenčeva ustvarjalnost, po vsej verjetnosti tudi hova nagnjenja pa so raz ,e zato naj bi imeli možnos, poglabljajo predvsem v področje, ki jih posebno ma. Katera stran bo ob »dvoboja« močnejša, Pa + enkrat še težko napoveda JOŽE Murskosoboški varstveno-delovni center Hiša je že njihova Že pred leti so si varovanci murskosoboškega varstveno-delovnega centra ob novem letu, ko smo pripravljali reportažo o njihovi skupnosti, želeli novih prostorov, takih, ki bi bili samo njihovi, in v katerih bi jim bilo prijetneje. Ves čas, torej od ustanovitve naprej, si prostore morajo deliti z zaposlenimi v invalidskem podjetju Solidarnost ter se stiskati v dveh delavnicah ali na osemištiridesetih kvadratnih metrih. Leta so minila, petnajst varovancev in njihovi mentorji pa še vedno živijo in delajo v starih prostorih, čeprav tokrat prepričani, da se bodo že prihodnje leto lahko vselili v novo hišo, kupljeno prav zanje. gatitev prostega časa varovancev z novimi vsebinami. Vse to za kakovostnejše in prijetnejše življenje naših varovancev. V mansardnih prostorih bi lahko organizirali tudi stanovanjsko skupnost za tiste varovance, ki živijo brez staršev in 11^ nimajo urejenih primernih r^j. za bivanje,« je povedala s0®ve]j](ili ca. Zaradi novih prostorov,.^ okoli petsto kvadratnih bodo v varstvo lahko spreje dvajset varovancev. MAJDA Delo tujcev 11 p $ Prostorka stiska jih spremlja vse od ustanovitve centra leta 1989 in zaradi tega «... nam prostori ne dajejo možnosti za uva- ljudeh, njihovih bivališlih in prehrani ali o faraonih, egiptovskih pisavah ali o piramidah. O vsem tem so prebirali v raznih knjigah, risali, izdelovali Tu-tankamovo masko ..., potem pa pripravili skupaj z učiteljico Cilko še javno predstavitev za starše in nekatere goste. Prav gotovo je bila ta ura zgodovine tudi zanje zelo zanimiva. J. GRAJ janje novih programov in vsebin dela, ki bi obogatile življenje naših varovancev, prav tako pa ne moremo vključiti težko prizadetih invalidov niti organizirati bivanjske skupnosti,« je o prostorkem problemu povedala vodja centra Angela Lang - Benko. Zato skupaj z društvom za pomoč duševno prizadetim, Centrom za socialno delo, občino in šolo s prilagojenim programom še tri leta iščejo možnosti ter si prizadevajo rešiti problem. Najprej so se ozirali po nekdanjem bolnišničnem ORL-oddelku, vendar se je tu zataknilo zaradi denacionalizacijskega postopka pa tudi preureditev prostorov bi bila predraga. Lani pa se jim je nepričakovano ponudila priložnost nakupa stanovanjske hiše z vrtom in sadovnjakom v Murski Soboti blizu šolskega igrišča in šole s prilagojenim programom. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve danarja za to ni imelo, toda murskosoboška občina je založila denar, ki so ga z ministrstva že tudi povrnili. Hiša je kupljena, za preureditev in dozidavo delavnic imajo na ministrstvu pripravljen že tudi idejni načrt, prihodnje leto pa naj bi za investicijo imeli tudi denar. »V tej hiši bi lahko res izvajali vse. Načrtujemo organiziranje šiviljske in mizarske delavnice ter obo- ti Za*0*19 Do konca septembra so delodajalci na murskosoboški eno za zaposlovanje vložili 505 prošenj za izdajo delovnih dovoljenj ' kar je 111 prošenj manj kot v enakem lanskem obdobju. K**1 P Mesečne informacije murskosoboškega zaposlitvenega zavoda, 417 delovnih dovoljenj, 34 prošenj pa rešili negativno. Ob ‘ vljajo, da delodajaci, ki so k nam priseljeni in ki vlagajo prošnj® slitev tujca, domačih brezposelnih oseb potem tudi ne zapos U bilo delovno dovoljenje iz istega delavca tudi po tri ^51 nec septembra je bilo ta ^ei regiji zaposlenih 595 tuje ^dl’1’ najst od teh je delalo P° tj0|oče!1 šestdeset pa jih dela za Število izdanih delovnih dovoljenj seje najbolj zmanjšalo za lendavsko upravno enoto (za 44 odstotkov), za murskosoboško (12) Jn ljutomersko (6 odstotkov), vendar pa je še vedno največ tujcev za- Največ izdanih dovoljenj imajo naslednja podjetja: Z lendavskega konca: , r r g. Nafta 47, Gidos 27, PE Mitra 14, Variš 13, Lek 13, GG Iz Ljutomera: PE Mura 56, PGP17, Kras niči Džimi, s-N & Murskosoboška upravna enota: Nada Čeh, s. p., Nočni D ’ g Iz gornjeradgonskega kota: Bedžeti Nemik, s. p., Nocm poslenih prav v podjetjih z lendavskega konca. Zakon o zaposlovanju tujcev pravi, da pristojna služba sme izdati delovno dovoljenje za največ eno leto, potem mora delodajalec ponovno vložiti prošnjo. Doslej so to možnost delodajalci večinoma tudi izkoristili. Toda po letošnjih prošnjah sodeč se delodajalci odločajo za krajši čas, le za nekaj mesecev, po preteku tega časa pa se spet oglasijo. Torej vsako izdano dovoljenje ne pomeni tudi prihoda novega tujca, saj, kot ugotavljajo strokovni delavci Zavoda za zaposlovanje, imajo primere, ko je čas, saj so si delovno do 1 dobili v letu 1992. K / tujce* šanju števila zaposlen1 delodajalci ob meji še v tl)a zaposliti tujce, saj so zan ^i) ’ delavca manjše pa tudi del0 zaslužek pristajajo na ne razmere. Pri izdaJLečltfat dovoljenja za tujce naj ^jih 0 ločajo specifična zna.n-,‘™|na domači iskalci dela nimajo-- - ^r , trola in evidence zaPoS.,vijenib,t,. cialno zavarovanih pril cev pa delodajalce odv rab zakona. 'e ha 11S P«! I »o. C o 0 b h Ji h ^gstnik, 28. november 1996 cme 7 Gornji Petrovci Ceste dobivajo končno podobo Med najpomembnejšimi nalogami Občine Gornji Petrovci je prav gotovo obnova makadamskih in drugih cest, ki so velikega pomena za *a del Goričkega. Vsekakor velja poudariti, da so z dveletnim progra-tnom gradnje cest, za kar so doslej porabili okrog 210 milijonov to-hrjev, uresničili večino začrtanih nalog. Tako je bil v minulem letu z?rajen cestni odsek Križevci-nafta, pred kratkim pa so sklenili dela Pri obnovi dveh odsekov, in sicer republiške ceste Gornji Petrovci-Stanjevci v dolžini 2,3 kilometra, za kar so odšteli 47 milijonov to-tarjev, in lokalne ceste Šulinci-Ženavlje-Boreča v dolžini 5,14 kilome-[ra, kijih je stala 105 milijonov SIT. Z obnovo slednje so začeli že hnsko leto, saj so se spričo zahtevnosti del odločili za postopno gradnjo. Glede na ogromen finančni zalogaj so se prijavili tudi na natečaj Ustreznega ministrstva, vendar so po njihovem mnenju dobili iz Mavne blagajne premalo denarja. Ugotavljajo namreč, da se niso “»Volj Upoštevala merila, kot so obmejna lega, demografsko ogroženo ubmočje in neurejena komunalna infrastruktura. Poleg tega pa so gle-e »a število prebivalcev dobili manj denarja kot drugje. Vsa dela so UsPešno izvedli delavci Cestnega podjetja Murska Sobota. VIJE SE CESTA NAVZGOR - Del cestnega odseka Šulinci-Že-navlje-Boreča pri Šulincih je pomemben premik za tamkajšnje krajane. 29. seja beltinskega občinskega sveta Ali občinski proračun res ni oškodovan?! Trenutno pa poteka obnova [ePubliške ceste pri osnovni šoli v Gornjih Petrovcih v dol-z'ui 800 metrov in 2,2 kilome-ha dolgega odseka od Doliča mejnega prehoda v Marti-nju. V prvem primeru petrovska ^cina zagotavlja 4,5 milijona dolarjev, ker si prizadevajo, da hkrati uredili tudi ta del na- meravamo posaditi več cvetličnih gred in zelenic. Istočasno pa bomo uredili tudi kanalizacijo in ulično razsvetljavo,« nam je zaupal župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber. Prav tako se pripravljajo na obnovo vaških cest, za kar bo občina prispevala 30-odstotni delež, in sicer v naseljih Kukeč, ■■ parkirišča, znaša 5 milijonov SIT. Slovesna otvoritev tega spominskega znamenja bo naslednje leto. Dela so zaupali Cestnemu podjetju Murska Sobota s kooperanti, kipar pa je Mirko Bratuša. Kot nam je povedal župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, je uspešno izvajanje cestnega programa treba pripisati tudi vzornemu sodelovanju s predstavniki občinskega odbora za cestno infrastrukturo, saj so skupno zastavili strategijo razvoja na tem pomembnem področju. Hkrati so se dogovorili, da pred začetkom vs- eh del najprej odstranijo vso nepotrebno navlako ob trasah cest in grmičevje. Na ta način namreč zagotavljajo večjo varnost v prometu. V Gornjih Petrovcih pa poteka tudi gradnja poslovnega objekta, ki so jo zaupali Gradbenemu inženiringu Gomboc iz Beltinec. V zgradbi, ki bo vsekakor velika pridobitev za celotno občino, bodo med drugim prostori LB Pomurske banke, trgovina Pletilstva Prosenjakovci, gostinski in trgovski lokal. Predvidevajo, da bodo s to naložbo končali že sredi letošnjega de- CESTE PRI ŠOLI - Gre za velik poseg, ki naj bi prispe-l ’ boljši in varnejši prometni povezavi z Mursko Soboto, Hodošem Kuzmo. > kar naj bi prispevalo k lep-videzu občinskega sre-Zato bodo precejšnjo °2°rnost namenili ureditvi °hce šole, pri čemer bodo nabili ustrezno skrb varnosti s ^žencev v promeru, zlasti l arjev. »To je prava pot, da s. n’° z ureditvijo ceste in šol-e okolice dobili zelo lepo in Jmerno naložbo v zgornjem 11 Gornjih Petrovec, kjer na- Košarovci, Ženavlje in Nerad-novci. V teh primerih pa gre za sofinanciranje programov posameznih krajevnih skupnosti, za kar naj bi porabili blizu 20 milijonov tolarjev. Omembe vredno je, da se v naselju Ženavlje gradi spominsko znamenje na dogodek ob padcu balona v Ženavljah med prvo in drugo svetovno vojno. Vrednost teh del, ki vključuje tudi postavitev MILAN JERŠE cembra. NOV POSLOVNI OBJEKT - V spodnjem delu Gornjih Petrovec pa nastaja sodobna zgradba z vrsto pomembnih dejavnosti za kraj in širšo okolico. Fotografija: JURE ZAUNEKER eJa v Gornji Radgoni Odlok o proračunu bodo objavili v lokalnem časopisu n°vem se uradne občinske objave ne bodo več objavljale v Urad-h(k'.lsh|, ampak v lokalnem časopisu Prepih,« je bil eden sklepov na SeJi v Gornji Radgoni. To pa velja tudi za proračun, kije bil znova hUj.^eui redu, vendar ni prinesel vidnega napredka. Svetniki so spre-l| n '*udi predlagani dnevni red z dvaindvajsetimi točkami in ga skrajšalo^ devetnajst, med drugim pa so z dnevnega reda umaknili sedmo« 'n s*eer odlok o ustanovitvi javnega podetja Čistoča. Svetniki 0ča komunalnega podjetja Čis-lovit ^knili, je o potrebi po usta-S?1 župan Miha Vodenik vsee-PodjP^ovoril. Razložil jim je, da bi hj Je ustanovila radgonska obči-totOvn°vim podjetjem pa bi prav ^hko pridobili nekaj sreds- fasednik sveta Peter 'bdau je uvodoma ^avičil vse novinarje, se seje ne bodo beležili, ker naj bi na sejem v ^dirnpešto. Da jih ne °’ Je sporočil Prepihov ^inar. Spregledal pa Je' da so bili navzoči ^kateri drugi mediji- nalno podjetje naj ne bi delovalo tako kot bi moralo, bi Čistoča imela nalogo, ki bi jo moralo opravljati že sedanje Komunalno podjetje. Poleg tega tudi poslovanje obstoječe Komunale ni rentabilno, v vseh teh letih pa se ni zbirala niti amortizacija. Ob vprašanju komunale pa so se znova vrnili k poročilu poslovanja Komunalnega podjetja Gornja Radgona za leto 1995. Svetnikom se je zdelo poročilo direktorja Miroslava Prajndia predolgo, hkrati pa nesmiselno, da se podaja staro poročilo, ne pa letošnje. Tudi letos je podjetje poslovalo z izgubo in bi bila analiza zelo zanimiva. Anton Tropenauer seje kasneje v svoji razpravi vrnil v zgodovino, v čas prejšnjega direktorja Jurija Vodenika, ki naj bi razprodajal podjetje (separacijo, ki deluje še danes, in drugo). Hkrati pa takoj navezal na dejstvo, da je v interesu župana, da uniči sedanje podjetje in ustanovi novo ter s tem prevali krivdo na sedanjega direktorja, ker je Jurij županov brat. Potrebno je dati priložnost sedanji komunali, naj shodi, je še dodal. Tudi Feliks Petek se je pridružil Tropenauerjevemu mnenju, da je potrebno najprej ugotoviti, ali vodstvo ne dela dobro, pa ga potem zamenjati, ne pa ustanavljati novega podjetja. G. Vodenik je odgovoril, da nikoli ni v to mešal svojega brata, hkrati pa Tropenaue-rju zabrusil, da je zloben in pokvarjen. Razvila se je še razprava, kdo je pristojen vzdrževati lokalne in krajevne ceste ter zimsko službo ter kdo ni opravljal svojih dolžnosti. G. Petek je poudaril, da župan v proračunu ni namenil sredstev za vzdrževanje cest ter da so sredstva, namenjena temu, zasluga sveta občine. Hkrati pa je od župana zahteval, da s Komunalo pripravi celosten program za nemoteno zimsko službo. Spregovoril je tudi župan, ki je povedal, da ne smejo mešati pristojnosti občinske uprave in Komunale, saj naj bi bila občina dolžna za gradnjo novih cest, ne pa za vzdrževanje. Hkrati pa je očital, da so svetniki februarja govorili o pre- oblikovanju komunalnega podjetja, sedaj pa trdijo popolnoma nasprotno. Nadaljeval se je tudi dvogovor zaradi proračuna. Župan je svetnike obvestil, da s 1. oktobrom občinska uprava ne bo več dobila dodatka za stimulacijo. Hkrati pa je dodal, da ne bo dovolil, da bi svet odločal o uspešnosti njegovega dela, ampak volilci. Od njega smo tudi slišali, daje denar umazana stvar, še posebno, če se z njim ukvarjajo umazani ljudje. Precej občanov radgonske občine je že začelo apelirati na svetnike, naj začnejo resno delati. Nekateri svetniki pa so se na predlog strank, predvsem Slovenske ljudske stranke, zavzemali, da bi sedaj vseepo popustili pri proračunu, in predlagali konsenz med županom in svetniki. Hkrati pa je g.. Križan povedal, da so prav gotovb oboji delali napake, zato je potrebno, da vsak nekoliko popusti. Le tako bomo spremenili to našo smešno sceno. Vendar je g. Tropenauer temu nasprotoval in predlagal, da ostanejo pri obstoječem proračunu in gla sujejo o objavi. Vsak nadaljni teden je zavlačevanje, vsebinsko pa tako ali tako ne bi bilo nobenih sprememb. Na koncu razprav so sprejeli odlok o dopolnitvi in spremembi odloka o proračunu občine za letošnje leto, in sicer da se odlok o proračunu občine Gornja Radgona objavi v lokalnem časopisu Prepih. Hkrati je predsednik sveta Peter Fridau pozval župana in odbore, da skupaj čim prej dobijo ustrezen rebalans, ki bo odsev dejanskega stanja financiranja proračunske porabe. Aleksandra Nana Rituper Beltinski svetniki nadaljujejo s tradicijo sestankovanja v različnih krajih novoustanovljene občine, saj so se tokrat sestali v Dokležovju. Med vsebinskimi točkami so najprej obravnavali odlok o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtec Beltinci in ga soglasno sprejeli. Vodja referata za družbene dejavnosti Emilija Kavaš je med drugim poudarila, da imajo po novi zakonodaji v beltinski občini možnost ustanovitve samostojnega zavoda. Z vrtci v Beltincih, Melincih, Dokležovju, Gančanih in Lipovcih, ki so doslej spadali v VVZ Murska Sobota, ima Občina Beltinci deset enot, ki so popolnoma zasedene. Poleg tega načrtujejo gradnjo dveh oddelkov jasli v enoti Beltinci. Kot je bilo rečeno, bo kmalu mogoče dodati tudi vrtec v Ižakovcih, le enota mora biti prej ustanovljena. Naslednji trije osnutki odlokov, ki jih je pojasnil vodja referata za komunalne dejavnosti Janez Senica, pa so bistvenega pomena za urejanje komunalnih zadev v občini. Tako osnutek odloka o gospodarskih javnih službah posega v strokovno-tehnične in razvojne naloge gospodarskih javnih služb, varstvo uporabnikov in financiranje teh služb. Med variantnima predlogoma v 9. členu odloka, ki govori o izvajalcih dejavnosti na podlagi koncesije, so se odločili, da jih z javnim razpisom izbira občinski svet, ne pa župan. Tudi osnutka odloka o komunalnem redarstvu, ki zajema organizacijo, pristojnosti uradne osebe in kazenske določbe zaradi kršenja tega odloka, niso spremenili. Podobno velja za osnutek odloka o obvezni uporabi kanalizacije v občini, ki ureja pravice in obveznosti upravljalca in uporabnikov kanalizacije, čeprav je bilo največ razprav o 7. členu odloka. V njej je namreč opredeljeno plačevanje kanalščine za gospodinjstva. Nekatere svetnike je najbolj motil način plačevanja čiščenja odpadnih voda glede na število živali, drugi pa so postavljali v ospredje merilnike vode, ki naj bi jih večina že imela. Precej vroča pa je bila razprava o poročilu župana in na-- dzornega odbora o gradnji primarnega vodovoda Beltinci-Ižakovci-Melinci. Za izvedbo gradbenih del je bil izbran Gradbeni inženiring Gomboc iz Beltinec, za montažna dela pa lendavski Gidos. 4. oktobra 1995 je dal projektant vodovoda VGP Mura iz Murske Sobote pisni predlog za spremembo cevi, podjetje Komunala Murska Sobota pa je zahtevalo, da se vgradijo cevi Ductil in ne PVC. Skupna pogodbena vrednost del je znašala dobrih 34,1 milijona tolarjev. Zagotovljeno je bilo, da bo nemotena oskrba z vodo mogoča z gradnjo dodatnih vodnih zajetij in postavitvijo povezovalnega cevovoda s črpališčem Krog - Ižakovci. Med gradnjo vodovoda je prišlo do zastojev zaradi nasprotovanja lastnikov parcel v Melincih. Ker ni moglo priti do sporazumne rešitve, so se odločili za novo traso. To pa je seveda podražilo gradnjo vodovoda za skoraj 3,5 milijona tolarjev. Po končanju del na spremenjeni trasi je bila ugotovljena netesnost na odseku med sifonom na Doblu in vodnim zbiralnikom. 25. oktobra letos je Gidos začel z odpravljanjem nastale napake. Zdaj čaka občinsko upravo le še, da uredi tehnični prevzem objekta in skupaj z izvajalcema sprejme finančni obračun. Nadzorni odbor, ki ga kot predsednik vodi Jože Tivadar, pa je navedel, da so bile pri razpisu javnega natečaja narejene nekatere proceduralne napake, vendar meni, da te pomanjkljivosti niso povzročile materialnega oškodovanja proračuna Občine Beltinci. Prav o slednjem so bila mnenja dokaj različna. Po besedah predsednika občinskega sveta Marjana Maučeca naj bi do podražitev prišlo zaradi polaganja drugačnih cevi in spremembe trase, za kar naj bi v občinskem proračunu predvideli dodaten denar. Branko Žižek je opozoril na določena razhajanja v lanskem občinskem proračunu, pri čemer pa svetniki nikoli niso sprejeli odločitve o pokritju dodatnih stroškov. Zato naj bi bil oškodovan občinski proračun. Po-mnenju Jožeta Tivadarja bi strokovna komisija morala pregledati stanje in ga objaviti v Uradnem listu, česar pa niso storili. Župan Jožef Kavaš je dodal, da bo končni obračun mogoč šele po tehničnem prevzemu vodovoda. Ker pa ta odgovor ni povsem zadovoljil nekaterih svetnikov, so se odločili za glasovanje. Obveljal je ugotovitveni sklep predsednika občinskega sveta Marjana Maučeca, po katerem se iz poročila nadzornega odbora izvzame 2. točka, ki pravi, da pomanjkljivosti niso povzročile materialnega oškodovanja občinskega proračuna. MILAN JERŠE ■ LJUTOMER - Občinska uprava že več mesecev nima tajnika - D. Kurbos je odšel v službo na SKB banko, in ker tudi župan L. Bratuša ne opravlja te funkcije poklicno (je namreč direktor Mlekoprometa), nekateri s takšnim stanjem niso zadovoljni, in to predvsem zato, ker ne morejo dobiti ustreznih informacij od odgovornih oseb. Na ta problem je opozorila na zadnji seji Občinskega sveta Jelka Rostaher in dobila odgovor, da je župan skoraj vsak dan na občini od 11. ure do poznega večera, novega tajnika pa še iščejo. Morda bo on poskrbel tudi za odgovore na šest vprašanj, ki jih je že lani in v prvi polovici tega leta postavil svetnik Janez Kuhar? (J. G.) vestnik, 28. november 1996 Od R & S ostal le znak Začetek nove zgodbe Usoda podjetja (starega ali novega) bo znana do konca leta - Cilj zaposlenih je povečanje mesečne realizacije - Osvajanje ruskega trga Pred dobrima dvema mesecema se je zgodba z nemškim partnerjem Steinlejem dokončno sklenila: po sodni poti jim je bil odvzet partnerski delež, tako je sedaj Radenska 100-odstotni lastnik podjetja R & S oziroma nekdanjega TPO-ja. Pravzaprav je glavni razlog prekinitve sodelovanja, ki seje začelo krhati že 1993. leta, stečaj nemškega podjetja Steinle. Izguba, ki še vedno tare firmo R & S in zaradi katere so nekateri napovedovali tudi stečaj te boračevske »valilnice najbolje usposobljenih kadrov v strojegradnji«, pa ni toliko povezana s Steinlejem kot z dogajanji na evropskem trgu v zadnjeme letu in pol; da bi se ohranili na trgu, so »morali« kakovostne izdelke večkrat prodajati pod ceno. Toda tudi ta zgodba je od letošnjega polletja končana. Mesečna realizacija 130 milijonov jim zagotavlja normalno tekoče poslovanje, kako bodo rešili problem stare izgube, pa bo znano do konca leta - o tem ne odloča vodstvo podjetje, temveč nadzorni svet Radenske, ki zastopa interese lastnikov. Steinle - nujnost kriznega časa Je bilo sodelovanje z nemškim partnerjem Steinlejem sploh smi Pravilno in pošteno rešena reklamacija V naši pisarni nimamo opraviti le s pritožbami. To priča naslednji primer potrošnika iz Murske Sobote. V prodajalni Planike je kupil čevlje. Po nekaj tednih uporabe se je na notranjem delu čevlja (opetniku) strgala podloga. Ko je stranka čevlje reklamirala, so ji podlogo zamenjali z novo. Seveda seje kaj kmalu strgala tudi ta, saj je bila izdelana iz enakega materiala. Po ponovni reklamacijo so ji podlogo spet zamenjali, tokrat z usnjeno. Pa tudi ta ni trajala ravno dolgo. In, ne boste verjeli, brez slabe volje in enako hitro (vsakokrat je trajalo le nekaj dni) so podlogo ponovno (tretjič!) zamenjali. Tokrat s tako iz posebno trpežnega materiala Goretexa. Res, ni kaj dodati! Pisarna ZP M. Sobota je odprta v ponedeljek in sredo od 9.00 dp 12.00 in od 15.00 do 17.00 ure, tel.: 27 300. selno, ko pa je radensko firmo pustil na cedilu ob prvi priliki? Direktor podjetja R & S Andrej Frangež trdi, daje bilo to v letih, ko se je rušil prejšnji jugoslovan ski trg, več kot nujno (sam je bil sicer ob podpisu partnerske pogodbe s Steinlejem odsoten, saj je opravljal dolžnosti na Dunaju). TPO je v osemdesetih letih 80 odstotkov opreme prodal na jugoslovanskem trgu, na trgu, kjer so bili domači proizvajalci kar dobro zaščiteni. Zaradi gospodarske krize, inflacije in drugih znanih razprtij je bilo podjetje že takrat v veliki krizi, kadri pa so odhajali. Preusmeritev na evropski trg je bila mogoča le s pomočjo podjetja, ki je imelo razširjeno svojo zastopniško mrežo, kajti Slovenija je zaradi vojne na Balkanu tudi v devetdesetih letih veljala za t. i. krizno območje, s katerim ni bilo priporočljivo sklepati poslov. 1990. leta so podpisali pogodbo s Steinlejem, in čeprav se je sodelovanje začelo resno krhati že 1993. leta, so vseeno uspeli obdržati stik z Evropo. S Steinlejem so popolnoma prekinili že 1994. leta in od takrat so začeli graditi lastno prodajno mrežo. Dolgove, ki jim jih je pustil nemški partner, so poračunali prek sodišča z lastniškim deležem, proti njemu pa so vložili tožbo tudi na nemškem sodišču. Danes prodajo 100 odstotkov na tujem trgu, zastopniške firme imajo v Nemčiji, Belgiji in Nizozemski, kmalu se bo pridružila Francija, posli pa se obetajo tudi v Angliji in na Poljskem. Največji trg, ki se šele odpira, je Rusija; prvi prodor so naredili s prodajo polnilne linije enemu največjih pivovarjev - 50 odstotkov prodanega je paletiza-cije, 20 odstotkov pralnih strojev in 10 odstotkov drugega. Na nizke cene ne bodo več pristajali Kakšna je izguba, nam iz ust direktorja R & S ni uspelo izvedeti. Zagotavlja pa, da je v prihodnje ne bo več, saj jim že sedanja mesečna realizacija 130 milijonov tolarjev omogoča normalno poslovanje; njihov glavni cilj je dvigniti mesečno realizacijo na 150 milijonov, to pomeni, da bo potrebno z istim številom zaposlenih izdelati še več kakovostnih izdelkov, to potem tudi prodati in končno za to dobiti primerno plačilo. Na očitke, da so v preteklosti pristajali na prenizko ceno, je direktor Frangež odgovoril: »Prej smo res dosegali nizko ceno, ker nam je konkurenca z J i Zahoda zniževala ceno. Naj- ( huje je na nemškem trgu, kjer je nasploh velika luknja; investicijski val se je ustavil, prodaja piva se je ustavila in celo znižala za 5 odstotkov. Investicije so se ustavile, v glavnem so le obnove in za te se tepe po deset dobaviteljev opreme. Stranke to izkoriščajo in pritiskajo na cene. To se je začelo nekje konec lanskega leta in je trajalo do prve polovice letošnjega leta - v tem času smo na trgu dosegali zares slabe cene. Te razmere pa so se sedaj izboljšale, tako da že dosegamo boljše cene. Enostavno smo sprejeli poslovno odločitev, da ne sprejemamo več posla pod ceno, kajti obseg mesečne realizacije se je tako dvignil, da lahko določenim podcenjenim poslom rečeš tudi ne.« Kakšna bo nadaljnja usoda podjetja zaradi izgube v preteklosti, bo odločil nadzorni svet Radenske, ki odloča v imenu lastnikov delnic Radenske. Znak R & S je uveljavljen in ostaja Do konca leta bo znana usoda podjetja iz Beračeve. Tovarna ali TPO Te dni končujejo delo na ogromnem pralnem stroju, ki je enakovr« izdelku katerekoli svetovne konkurence na tem področju. Je v celoti avto tiziran, plod domačega znanja in izdelan doma. Ko ga preizkusijo, ga D odpeljali naročniku Moritzu Fiegu za njegovo pivovarno Fiege Bochun1- je bilo najmlajše podjetje Radenske, ki je izdelovalo polnilne linije, pralne stroje, izplakovalne stroje in drugo, kar je potrebno pri polnjenju pijač. Izdelujejo tudi druge pakirne stroje (npr. za znanega avstrijskega kupca, ki pakira riž). Ves čas so skrbeli za usposobljanje kadrov in razvoj. Tačas spadajo v srednji cenovni razred, ime R & S pa je uveljavljeno na evropskem tržišču kot nadvse kakovostno. Njihova prednost je v tem, da se spoznajo na posel, daje vsak izdelek neke vrste unikat, nadgradnja prejšnjega, ki ga poznajo »do obisti«, pri takšnem delu pa je pomembno poleg dobrega zastopstva* neki tuji državi predvsem to, da je zagotovljena tudi redna servisna služba. V slovenski strojegradnji bi težko našli podjetje, ki b1 jim bilo kos tako po kadrih kot po uveljavljenih izdelkih. A1U6 bil »pridelek izgube« nujnost? »Podjetje in zaposleni smo ogromno vložili v razvoj. Čeprav som mislil, da bo šlo hitreje, pa zdaj vidim, da je potreben določen čas> se stvari uredilo. V minulih letihse je izdelal program, ki gaje tržiti - in to po vsem svetu. IM" se na tujem trgu lahko uveljavi potreben predvsem kakovosten delek po primerni ceni in zaja^ »servis certifikat« je minimu'"’ pomeni,da imaš urejeno nou 'poslovanje, da če narediš lahko ugotoviš, kje. In eeje° tega poslovanja zadosten, Je goče tudi rentabilno poslovale cilj je, dvigniti mesečno realih na 150 milijonov tolarjev.« BERNARDA B. PECt Bi si kupili nov avto? Se preselili v večje stanovanje? Ustanovili lastno agencijo? Kakršnekoli že so vaše sanje, pomagali vam jih bomo uresničiti. Dovolite nam, da oplemenitimo vaš denar. Smo uspešna mednarodna banka, ki je dejavna v Sloveniji od leta 1992. Pokličite nas na telefonsko številko: 061 132 11 74. Banka uspešnih. CREDITANSTALT Poetovna enote: Santa OetlUfinslBlt d d. 1000 Kotnikova 5, wt.; GB V 132 00 70.06V 132 t1 7*. faks; 0617 132 52 06. 064/ 132 S2 96 5000 Kotove 3a. far, 065/26 <68,. faks; 0657 26 468, 2000 Marii**, tat 224 lata- 06^7 »301 Murska Sufaufa LeruiaVsfca 11, (eL, «09/22 813?,: ?1 ?B0.faks 063733523. , Dogajanje na ljubljanski borzi Borzni trg, natančneje kotacija B, je bogatejši še za delnico Luke Koper. Borzna premiera je uspela le delno, kajti tečaj je razen prvega dne vsak naslednji dan drsel navzdol. Prav tako je tudi gibanje vseh drugih delnic še vedno rahlo negativno, to pomeni, da posameznim delnicam cena še naprej pada. Konec preteklega tedna so se na svoji konferenci v Portorožu prvič srečali tudi upravljalci investicijskih skladov. Poleg upra-vljalcev skladov se je je udeležilo tudi precej borznikov in drugih finančnikov. Na konferenci se je zvrstilo kar nekaj zanimivih predavanj, eden od predavateljev je bil tudi iz naše osrednje banke, to je Banke Slovenije, na temo tujih naložb portfolio pri nas. Ravno takšne vrste naložb so namreč pri nas pred kratkim oživile borzno dogajanje. Nekako se je dobil vtis, da takšna vrsta investicij pri nas trenutno ni najbolj zaželjena, vsaj za Banko Slovenije ne. Ker tak denar ne pride naravnost v podjetje, ampak kroži na sekundarnem trgu, podjetjem ne omogoča novih naložb, povzroča pa pritisk na apreciacijo tolarja (krepitev tolarja glede na tujo valuto). Depreciacija (zniževanje) deviznega tečaja pa nikakor ni v prid našim izvoznikom, zato mora poseči centralna banka. Ker z odkupi deviz, posredno ali neposredno, pride v obtok določena količina tolarjev, se posledično sproži pritisk na inflacijo, zato so težave osrednje banke zelo jasne. Inštrumentov, ki omogočajo odkup deviz, hkrati pa sterilizacijo tolarjev, pa nima ravno na pretek. Ta tema je bila zelo zanimiva, kajti ravno od nadaljnjih ukrepov Banke Slovenije bo zelo odvisno dogajanje na borznem trgu. Jasno je, da Banka Slovenije ne more sprejeti direktnih ukrepov, kajti za to nima pristojnosti, posredno pa je njena politika lahko zelo vplivna. 2.600 r— 2.500 2.400 2.300 2.200 2.100 2.000 ----- 21.11.96 LKPG 25.11.96 Borzni trg Delnice Kot smo že omenili, smo prejšnjo sredo dočakali kotacijo enega zelo uspešnih slovenskih podjetij -Luke Koper. Ker je cena pred kotacijo dobesedno poletela navzgor, s 1.300 na 2.300 SIT, pričakovanja o nadaljnji rasti na borzi niso biia več tako optimistična. Pri ceni 2.300 SIT je bila presežena tudi že knjigovodska vrednost delnice, ki znaša okrog 2.100 SIT. Toda ne glede na analizo so jo nakupa željni investitorji pognali do tečaja 2.800 SIT. Ker trenutno na trgu denarja ni na pretek, je bilo zelo malo verjetno, da se bo pri tem tečaju tudi stabilizirala, še manj verjetno pa, da bi naraščala. Argument taki predpostavki so tudi precej boljše alternativne naložbe na trgu z drugimi delnicami. In če se investitorji ravnajo racionalno (kar naj bi tudi se, razen če gre za posebne interese), ni razloga, da bi dajali prednost manj donosnim naložbam. Takšna sklepanja so se kot pravilna pokazala že naslednji dan, potrjevala pa so se še ves teden. Namreč tečaj je začel drseti navzdol, trenutno pa je med 2.100 in 2.200 SIT. Izkazalo seje, da so se špekulanti tokrat precej opekli. Negativen predznak daje delnici tudi dejstvo, da morajo tujci za nakup delnice pridobiti soglasje države, ni pa nobenega zagotovila, da ga bodo tudi dobili. Ker pa je Luka strateško pomembno podjetje za srednjo in vzhodno Evropo, najbrž tujih kupcev delnic ne bi smelo manjkati. Obveznice jCe Čeprav so skoraj vse o^^te-denominirane v tuji valuti, . roje zadnje čase znano, da J1 v 0 na krepitev glede na tolar ni vrlina, se je povpraševanj6 P žavnih obveznicah nekoli , večalo. Nakup je vsekakor sp bujen z iztekajočim se let0 možnostjo davčne olajšave . veznicami. Taki nakupi so i^ no kratkoročne narave, za staja velika verjetnost, da te obveznice po novem letu tro pojavile na trgu. Zunajborzni trg Tržna kapitalizacija del^. spet nekoliko manjša kot v lem tednu. Vzrok za man-,sleJ1 domen vrednosti je znižanje c je mala vseh delnic. Pesimiz6” na tem trgu precej pogoste! na borznem, saj gre končn0 ef- 27.11.96 I m1 tudi za no večje t™’1i Zato P°vfvs6-med trgom4 kakor ni im apak obst^e vzvod, ko spf«-negativne membe Pa nem trgu X tivne sP16^0' na zunajborznem trgu in 0 Cene delnic se tako P0^^ čajo na raven izpred treh va kjer jih je stabiliziralo don14 praševanje. Tako se je npr,.. Tovarne olja Gea spet Pr' vrednosti 1.400 SIT, pred jj p? pa se je z njo trgovalo 1.700 SIT. Zelo zanimiva n na pozornosti je tudi delni sa iz Rač. Trenutno se z nj jjJ. po cenah med 9.000 in 9-kar je gledano na poletne P rezultate zelo nizko. Velik P j« obeh delnic pa tudi dr skromna dnevna likvidno5pr dopušča malo večjega P°s tem ne bi bistveno vpliva ‘ no. Slavke ROGAN, dtP' vestnik, 28. november 1996 9 metijska panorama Kako plemenske mladice vključiti v čredo? Namen reje plemenskih svinj sta prireja kakovostnih pujskov za pitanje in vzreja plemenskega materiala. Za proizvodno obdobje štejemo čas od nakupa izločitve. Pri plemenskih svinjah je reprodukcijski ciklus takšen, da je Proizvodno obdobje živali relativno kratko glede na druge vrste živali. Zato vključujemo v čredo oziroma v hlev vsako leto približno 30 do 40 % novih živali. Pri tem se srečujemo s številnimi problemi. Zato skušam v tem članku °Pisati, kako moramo z živalmi ravnati ob nakupu in vključitvi v čredo. Postopek vključevanja nebrejih mladic v čredo ban pred vselitvijo karantenski Prostor ogrejemo. Tisti dan, ko jih Vselimo (vselimo živali, stare 170 živalim ne damo nobene hra-samo vodo. Optimalno naj bi živali ostale v karantenskem hlevu 40 dni. Osnovni parametri ob vključitvi v čredo Vsaka žival naj bi imela na vo-l°od 1 do 1,5 kvadratnega metra Prostora. Temperatura v hlevu naj °° 20 stopinj, če živalim nastilja-"J0' sicer pa 22 stopinj. Velikost *Upine naj bo od 4 do 10 živali. red pripustom živali hranimo s krmno mešanico 40 do 50 MJ ME na dan, krma mora biti zdrava in neoporečna. Ob prvem pripustu naj bo starost živali okoli 220 dni, težka pa naj bo okoli 120 kilogramov. Stik z merjascem naj vzpostavi pred bukanjem. Pomurje je izrazito prašičerej-ska pokrajina in reja prašičev ima dolgoletno tradicijo. Po letu 1989 so se začele uveljavljati kmetije, ki so specializirane za vzrejo plemenskih mladic, t. i. rejska središča. Kmetija, ki ima takšen status, je pod kontrolo območne selekcijske službe in mora izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za takšne reje. Z vključevanjem nebrejih plemenskih mladic v čredo so se pri nas pojavljali številni problemi. Da bi se temu izognili, so se pojavila razmišljanja, da bi začeli prodajati breje plemenske mladice. Ta razmišljanja so se tudi uresničila in od začetka delovanja rejskih središč, to je od leta 1989, prodajamo v Prekmurju in Prlekiji breje plemenske mladice in jih vključujemo v osnovno čredo na kmetiji. Vendar pa tudi prodaja brejih plemenskih svinj povzroča problem in težave pri vključevanju le-teh v čredo. Zato smo pripravili tudi postopek vključevanja teh mladic v čredo. Vključevanje brejih plemenskih mladic v čredo Dan prej razkužimo prostor, kamor bomo živali uhlevili. Prevoz živali naj bo kakovosten in primeren (prevozno sredstvo naj bo čisto, brez ostrih robov, in na njem naj bo dovolj prostora za eno žival, če vozimo več živali, pazimo, da se ne pretepajo). Uhlevitev živali naj poteka počasi brez priganjanja s čim manj stresov, ker vse to negativno vpliva na žival in pujske v maternici. Prvi dan je dobro, če žival dobi enako krmo kot v prejšnji reji ali pa samo vodo. Prehrana naj bo kakovostna in prilagojena obroku v prejšnji reji. Zadnji mesec pred pripustom povečamo krmni obrok in živali dehelmentiziramo in vita-miniziramo. Vsaj 7 do 10 dni pred porodom živali preselimo v prostor za prasitve, kjer pripravimo vse potrebno za porod. Živali pripravimo na porod (napoj iz otrobov). Pomembno je, da dajemo živali ob laktaciji kakovostno krmo in glede na velikost gnezda odmerimo pravilno količino krme. Pazimo seveda, da plemensko mladico pravočasno odstavimo. Dostikrat se zgodi, da ostanejo pujski predolgo pri svinji in jo izčrpajo. Zaradi tega potem lahko imamo probleme s ponovnim pripustom. Ko živali odstavimo, jo ponovno pripustimo in takrat menimo, da se je plemenska mladica uspešno vključila v čredo. Kratek povzetek vsega tega je, da vključujemo plemenske mladice v čredo postopno in usklajeno. Če upoštevamo zgoraj navedena navodila, lahko pričakujemo uspeh. Izpustitev enega samega opravila ne daje želenega uspeha. Ko pride do problemov v reji, skušajmo najprej ugotoviti napake, ki smo jih naredili, oziroma se spomnimo, česa nismo naredili, šele nato lahko rečemo, da plemenska mladica ni kakovostna. Pri nakupu plemenskih mladic pa si tega vsekakor ne želimo, saj je cilj, da čimprej dobimo gnezdo zdravih in kakovostnih pujskov. Zorica Abraham - Panič, dipl. inž. kmet. Kako ocenjujemo domače žganje? Sadjarsko društvo Pomurja je letos spomladi pripravilo prvo ocenjevanje domačih žganih pijač v Pomurju in celo Sloveniji. Cilj ocenjevanja ni bil povečevanje porabe žganih pijač, pač pa da bi bila poraba le-teh kar najbolj kulturna in zdravju čim manj škodljiva. Povsod na podeželju, kjer pridelujejo sadje, je to večkrat poškodovano ali prezrelo, zato ga predelujemo, med drugim tudi v domače žganje. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da kakovostno žganje lahko dobimo le iz kakovostne surovine. Zato zbiramo le zdravo, negnilo in zrelo sadje, posebna pazljivost pa je potrebna tudi pri pripravi surovine za žganje. Kot smo zapisali, naj bo sadje zrelo in zdravo, gnilih plodov ne zbiramo. Posoda, v katero dajemo sadje, naj bo čista in primerna za vrenje. Dobro bi bilo, če lahko na posodo nastavimo vrelno veho. Ko masa prevre, jo moramo v 10 do 20 dneh (odvisno od sadja) dati kuhat (destilacijo). Pri kuhanju se držimo pravil, ki nam zagotavljajo, da dobimo kakovostno domače žganje. Govedoreja v Pomurju (nadaljevanje s prejšnje številke) Umerjava mlečnosti v kontroli proizvodnje lemurju in Sloveniji Leto Pomurje A-kontrola Pomurje A- in Z-kontrola Slovenija A-kontrola Slo A- in Z-kontr. št. živali mlečnost št. kg živali št. živali mlečnost kg št. živali 1 1.332 3.648 27.011 62.271 ' 3.866 159.759 4^92 11.235 3.672 26.312 63.554 3.951 168.632 ^1993 11.029 3.550 25.041 63.316 3.910 156.974 1994~ 10.326 3.673 22.711 63.376 4.074 147.557 0 Podatkih mlečnost po kravi narašča tako kot v Sloveniji tudi pri letu । el padec mlečnosti je bil v letu 1993, to pa zaradi suše. V y94 pa seje mlečnost zelo povečala. Problemi kloroz v nasadih Jeseni so na rastlinskem listju vidne bledice, zato lahko posumimo, da je nekaj narobe. Sum nam daje vedeti, da je čas za zatiranje. V nasadih, v katerih se pojavljajo bledice, gre največkrat za pomanjkanje železa v tleh. Zelo občutljive rastline za klorozo so vinska trta, breskve, hruške, kutine, jagode in maline. Med okrasnimi rastlinami pa vrtnice, volčji bob, nageljni, gladiole, hortenzije in rododendromi. jMa mesa I, Falkih dr. Čepina smo v letu 1994 priredili v državi Sloveniji 20 |c ’nJ govejega mesa, kot ga potrebujemo. Kot vidimo iz prejšnje tabe-nas Prireja mesa z leti pada. To pa zaradi zmanjševanja staleža Ijg^olznic. V Pomurju se povprečje krav vsako leto zniža za približno * Kosov. To prispeva k zmanjšanju staleža govejih pitancev. izdanih potnih listov p Pomurju med leti 1991-1995 Uto ih listov v Pomurju med leti 1991-1995 0 G. Radgona Lendava Ljutomer M. Sobota Pomurje —— 1 5517 13975 2 4729 3069 13551 3 3508 2228 12802 4 2871 2167 ^datki so dobljeni na veterinarski inšpekciji na osnovi izdanih ^0|u .. ?ov’ Iti jih mora prodajalec predložiti ob prodaji oziroma % 8 21v’ne- Ti podatki so točni, zajemajo pa tudi tisto živino, predi? ^Vp8?Vej°’ ki Je bila uvožena kot mlado pitano govedo in pri nas v devet mesecev dopitana. V teh podatkih nt zajeto ob-UE G. Radgona. '2leta te P°datke analiziramo, vidimo, da prodaja goveda v Pomurju l9jj v leto močno pada. Po primerjavi prodanih živali v letih od lO % tlo 1993 seje v M. Soboti zmanjšala prodaja v dveh letih za ha območju Ljutomera za 30 % in Lendave za 37 %. Jože Puhan, dipl. inž. kmet. Železova kloroza povzroča ru-menenje v medžilnem prostoru na najmlajših listih, žile pa ostanejo zelene. To je tipični prepoznavni znak v primerjavi z drugimi kloro-zami, ki jih povzroča največkrat pomanjkanje magnezija. Pri pomanjkanju magnezija ob listnih žilah ostanejo večji ali manjši deli zeleni. Pri dolgotrajnejšem pomanjkanju magnezija se listi začno sušiti in odpadati. Kloroza se pogosto pojavlja na zemljiščih, ki vsebujejo preveč apna (pH tal je večji od 7 do 8). K razvoju kloroz pripomorejo težka, zbita in zelo vlažna tla. V vinogradništvu ukrepamo proti klo-rozi, če je posledica takšnih tal, tako, da tla večkrat globoko obdelamo oziroma podrahljamo. Dobro je, da opravimo analizo zemlje. Tako dobimo podatke o založenosti z dušikom, kalijem, fosforjem, kalcijem, železom, magnezijem, borom, bakrom, manganom in molibdenom. Kloroze v vinogradih preprečujemo, če gnojimo tla z gnojili za kislo delovanje. To so amonijev sulfat, superfosfat in kalijev sulfat. Pri blažjih oblikah so delno učinkovita razna tekoča gnojila, ki jih dodamo škropivu. Proti klorozi je zelo učinkovita zelena galica (fero sulfat), ki znižuje pH tal in izboljšuje njihovo strukturo. Poleg železa vsebuje še mangan, cink, kobalt in magnezij. Zeleno galico trosimo okoli kloro- tičnih trsov oziroma v medvrstni prostor, če so prizadete večje površine, trosimo jeseni in zgodaj spomladi. Glede na intenzivnost kloroze dodamo 0,5-1 kg zelene galice na trs. Potrositi jo moramo enakomerno v širini 1-1,5 m od trsa. Zeleno galico lahko dodajamo tudi z listnim škropljenjem. Uporabimo 0,2- do 0,4-odstotno razstopi-no, ki ji dodamo 0,5-odstotka uree. Škropimo ob prvem pojavu rume-nenja listov in ponavljamo 2- do 4-krat v sezoni v 10-dnevnih razmakih. Zaradi korozivnega delovanja moramo vse orodje in opremo po uporabi dobro oprati z vodo. Zaradi tega se zelena galica pogosteje trosi, kot škropi. Pri preprečevanju kloroz na drevesih in grmičevju je način dodajanja zelene galice enak kot pri vinski trsti. Pri večjih drevesih se priporoča, da v oddaljenosti od debla, približno enaki širini krošnje, izvrtamo 5-8 lukenj, globokih 30 cm. Vanje nasujemo zeleno galico in je uporabimo 1-3 kg, odvisno od velikosti drevesa. V luknje dolijemo vodo, da se galica raztopi. Pri manjših drevesih in grmičevju potrosimo galico enakomerno v območjih korenin. V drevesnicah uporabimo 30-40 g galice na m2. Po aplikaciji površino obilno zalijemo. Zelena galica je vsestransko uporabna, vendar moramo pri uporabi upoštevati vsa omenjena načela. Nande Osojnik, dipl. inž. kmet. Pokušnja in ocenjevanje domačih žganj Za ocenjevanje kakovosti domačih žganj lahko uporabimo že uveljavljeno metodo po 20-točkovnem sistemu Buxbaum, ki se kot uradna metoda uporablja tudi za ocenjevanje drugih alkoholnih pijač. Pri ocenjevanju domačih žganj se običajno omejimo na ocenjevanje barve, vonja in okusa. Barva pri domačih žganjih je večinoma prozorna, degustator pa jo presoja z očesom, ali ustreza barvi žganja, ki ga ocenjuje. Bistrino ocenjuje degustator tako, da do četrtine natočeni kozarec z žganjem dvigne v višino oči, se obrne proti svetlobi in kozarec narahlo zaziblje, da laže ugotovi, ali je žganje popolnoma bistro ali motno, kalno oziroma megleno. Vonj oziroma intenzivnost aromatičnih snovi v žganju degustator ocenjuje tako, da ga poduha, ko še miruje. Nato pijačo kroži v kozarcu z desne proti levi strani, dokler ne vzvalovi; na ta način omogoči, da se 1 hlapne dišeče snovi hitreje sproščajo in jih z lahkoto zaznava skozi Sluznico nosne votline. Pomembno vlogo pri ugotavljanju vseh odtenkov aromatičnih snovi v žganju ima pravilna uporaba kozarca, kije za te namene posebej oblikovan. Najprimernejša je jajčasta oblika, ki se proti vrhu polagoma zoži, da degustator ob pokušnji z nosom laže zapre zgornjo odprtino kozarca, v kateri se kopičijo dišeče snovi, ki jih želi zaznati. Po vonju degustator spozna, ali ima žganje prijetno in izvrstno razvito aromo, ali pa je ta aroma slabo razvita in ima še stranski oz. tuji vonj (vonj po zažganem, po koščicah, po patoki, po kislen, po plesni itd.). Okus žganja degustator ocenjuje na koncu, da na osnovi predhodno ocenjenih lastnosti dobi celosten vtis o njegovi kakovosti. Pri ocenjevanju okusa mora praviloma narediti majhen požirek in paziti, da se žganje enakomerno razlije po vseh delih jezika. Sladkobo se namreč zazna na konici jezika, slanost na obrobju, kislost na zgornjem robu in grenkobo na korenu jezika. Najprimernejša temperatura za ocenjevanje domačih žganj je od 15 do 20 stopinj Celzija. Pri ocenjevanju domačih žganj se degustator ravna po točkovni metodi, po kateri barvo oceni od 0 do 1 točke, podobno tudi bistrino, vonj od 0 do 8 točk in okus od 0 do 10 točk. Maksimalna ocena lahko tako doseže 20 točk, bronasto medaljo pa prejmejo žganja z oceno od 12 do 15,50 točke, srebrno žganja z oceno od 15,51 do 18,00 točke, vsem žganjem, katerih ocena presega 18,10 točke, pa pripada zlata medalja. Ob koncu naj opozorim na nekatere najbolj pogoste napake, ki smo jih opazili ob spomladanskem ocenjevanju domačega žganja. Cesto je bil navzoč okus po cvetu (preveč prvega toka v žganju), po patoki (preveč zadnjega toka), po prismojenem, po kislem, po plesni ter 'kus in vonj po koščicah ali po žveplu in okus po žarkem maslu. Pri i tkaterih žganjih smo opazili tudi motnost, zaradi preveč čreslovine je bilo žganje trpko, včasih pa je imelo tudi pekoč okus (hrenovo žganje). Vse to so napake, ki se jim z malo več znanja in pazljivosti lahko izognemo. Vlado Smodiš, kmet. inž. KSS za Pomurje Na povabilo Gorenja Trgovine, ki je generalni zastopnik za prodajo traktorjev Zetor v Sloveniji, ter Avtoprevozništva in servisov, ki je generalni serviser za te traktorje, so se v Velenju mudili kmetje iz Ljutomera in okolice. Gostje so se seznanili z bogato ponudbo traktorjev Zetor, mnogi so jih tudi preizkusili, z organizacijo servisne službe ter z oskrbo z originalnimi rezervnimi deli. Spoznali so še drugo ponudbo Gorenja Trgovine za kmetijstvo - kmetijske stroje in priključne kmetijske stroje Gorenje. Besedilo in fotografija: M. Lipovšek Turnišče - cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 79 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih do 20 kilogramov. Za parje bilo potrebno odšteti 13 tisoč tolarjev, prodali pa so 50 živali. 10 vestnik, 28. november 1996 ntervju Pogovor z doktorji Renato Karba, Zvonkom JagUčičem in Vladimirjem Kepejem Ko Prekmurje ne ve, da jih ima, in ko država ne ve kaj bi z njimi Trije novopečeni doktorji znanosti. Trije iz serije »2000 mladih raziskovalcev«. Trije Sobočani, ki raziskujejo in živijo v Ljubljani, trije, ki jih v tujini poznajo bolje kot v domačem kraju. In kaj mislijo doktorica elektrotehnike, zaposlena kot svetovalka ministra na ministrstvu za znanost in tehnologijo Renata Karba; doktor fizike, zaposlen na Institutu za matematiko, fiziko in mehaniko Zvonko Jagličič in doktor kemije, zaposlen na Fakulteti za kemijo in letošnji Krkin nagrajenec, Vladimir Kepe o odnosu do znanja, volitvah, vključevanju v EU in seveda o razvoju Prekmurja, ki so ga zapustili že pred več kot desetletjem? In ne nazadnje, ali so jim lokalni oblastniki ob doktorski disertaciji zaželeli uspešno kariero, če že ne vedo, kako bi njihovo znanje porabili v domačem kraju? S čim ste se ukvarjali v doktorski disertaciji in kako bodo rezultati raziskav uporabni? Jagličič: Ukvarjal sem se z meritvami jedrske in elektronske magne-tizacije z dc SQUID-om. SQUID je superprevodni detektor za zelo šibka magnetna polja in se največkrat uporablja v medicinske namene. Nekoliko prirejenega smo uporabili za osnovne raziskave v trdni snovi, v glavnem na enem od fulerenov. To so ogljikove spojine, katerih odkritelji so prav letos dobili Nobelovo nagrado za kemijo. Raziskava je bila bazična, uporabnost teh ma- Dr. Renata Karba gnetnih materialov npr. v industriji pa se bo morda pokazala v prihodnje. Karba: Osnovni namen dela, ki je opisano v disertaciji, je bil, ugotoviti učinke električne stimulacije na celjenje kroničnih ran, optimizirati program stimulacije in pojasniti biološke mehanizme, prek katerih električni tok vpliva na celjenje. Poleg klinične študije, v kateri so sodelovali bolniki z značilnimi kroničnimi ranami, je bila opravljena še vrsta temeljnih raziskav, v osnovi pa je bila naloga aplikativna, saj se elek-troterapevtska metoda, s katero smo v klinični študiji dosegli najboljše rezultate, že rutinsko uporablja v rehabilitacijskih ustanovah v Sloveniji in tudi v tujini. Kepe: Pri svojem delu sem se ukvarjal s pripravo spojin, ki se imenujejo piran-2-oni. Predstavniki teh spojin so npr. antibiotiki kumarin-skega tipa, nekaj teh spojin pa je tudi aktivnih proti virusu HIV in so primerne za razvoj zdravila proti aidsu. Delo, ki sem ga opravil, je s področja bazičnih raziskav in kot tako nima neposredne aplikativne vrednosti, nadaljevanje teh raziskav pa je zanimivo za farmacevtsko industrijo. Kako se je spremenil odnos do znanosti in znanja v Sloveniji po letu 1991? Kepe: Žal ima naša družba še vedno zelo mačehovski odnos do znanja in intelektualcev. Mislim pa, da se bo ta odnos spremenil pri prihodnjih generacijah, ki se zavedajo, da smo na začetku informacijske dobe, kjer se bo cenilo predvsem znanje. Zato bodo v prihodnje uspešna tista podjetja, ki bodo veliko vlagala v razvoj in ljudi, ki imajo za to potrebno znanje. Za pridobitev teh znanj pa se bo potrebno po končanem študiju, kjer dobimo osnovna znanja iz določenega področja, še dodatno specializirati. Imeti doktorat, pomeni namreč, da imaš izkušnje in znanje za raziskovanje na novih področjih ter da si sposoben reševati probleme, ki se pri tem pojavljajo. Jagličič: Zadnjih pet let seje obseg proračuna ministrstva za znanost in tehnologijo nenehno manjšal, kar kaže tudi na vedno nižjo ceno znanja pa tudi samega procesa izobraževanja, šolstva in vrednotenja učiteljevega dela. Karba: Znanost se je v zadnjih letih znašla v nezavidljivem položaju, saj se proračunska sredstva za raziskave in visoko šolstvo drastično zmanjšujejo, gospodarstvo pa v prehodnem obdobju ni bilo pripravljeno vlagati v razvojne projekte. V podjetjih, ki so se znašla v težavah, so najprej razpadli razvojni oddelki, v katerih so bili zaposleni najvišje kvalificirani ljudje. Trenuten odnos do znanja v Slove niji se mi zdi kritičen, spremembe v miselnosti pa prepočasi prodirajo. Vsi trije ste bili mladi raziskovalci. Kakšne so bile prednosti projekta »2000 mladih raziskovalcev«? Kepe: Projekt 2000 mladih raziskovalcev se je začel nekje po letu 1985, saj so takrat ugotovili, daje med zaposlenimi premalo visoko izobraženih ljudi. S tem so omogočili velikemu številu mladih sposobnih ljudi nadaljnje nabiranje znanja in izpopolnjevanje na svojem področju. Drugi vzrok za to akcijo pa so bili po mojem mišljenju prvi znaki krize brezposelnosti, ki so se takrat pojavljali. Marsikdo od nas, ki smo nadaljevali podiplomski študij, bi bil po diplomi namreč brez službe, česar pa si v prejšnjem sistemu seveda niso mogli privoščiti. Karba: Namen projekta je bil, izobraziti strokovnjake, ki ne bi samo zapolnjevali mest na univerzi, ampak bi se zaposlovali tudi na inštitutih in predvsem v industrijskih razvojnih oddelkih. Jagličič: Pozitivna plat te akcije je bila, daje omogočila čim širšemu krogu mladih ljudi, da so prišli do znanja in doktorata. V šestih letih, kolikor je trajal podiplomski študij, smo imeli zagotovljena sredstva za preživetje in vse možnosti za raziskovalno delo. Toda, kam z vsemi doktoiji po študiju? Karba: Načelno dobro zastavljena akcija »2000 mladih raziskovalcev« nas je v močno spremenjenih družbenih in gospodarskih razmerah v zadnjih letih pripeljala v absurdno situacijo, ko se zdi, da je v Slovneiji preveč visoko izobraženih ljudi. Delovna mesta na univerzah in inštitutih so zapolnjena, gospodarstvo pa ne uspe zaposliti in koristno uporabiti večine strokovnjakov, ki so z omenjeno akcijo dobili možnost podiplomskega študija. Vendar tako ne more iti naprej. Prej ali slej bo tudi pri nas morala prodreti preprosta resnica, daje najbolj donosno prodajati znanje oziroma izdelke visokih tehnologij in da gospodarstvo ne more temeljiti zgolj na trgovini in storitvah. Kepe: Sčasoma bo industrija sposobna sprejeti vse doktorje, ki smo izšli iz te akcije, saj se število novih mladih raziskovalcev v zadnjih letih korenito manjša. Trenutno pa je problem velik, saj so tudi prijave za raziskovalne projekte vezane na zaposlitev v ustanovi, ki ima ustrezno opremo. V Ameriki imajo poleg nekaterih univerz t. i. razvojne parke, kjer mladi znanstveniki dobijo v uporabo raziskovalno opremo in sredstva, da lahko samostojno izpeljejo določene projekte, pri čemer si seveda morebiten dobiček delijo z univerzo. Je za razvoj znanosti pri nas pomembno, kdo je zmagal na volitvah? Karba: Moj refleksni odgovor bi bil, da zagotovo, saj je razvoj znanosti življenjsko odvisen od velikosti proračunskega deleža, ki ji bo namenjen. Če bolje razmislim, pa je očitno, da vsi politiki, ne glede na barve, v javnih nastopih radi poudarjajo svoje zavedanje pomena znanosti in razvoja novih tehnologij, kar pa se hitro konča, ko naj bi prišla na vrsto konkretna dejanja podpore. Sredstva za znanost in tehnologijo se iz leta v leto vztrajno krčijo ne glede na to, da smo imeli v zadnjih petih letih resornega ministra iz vrst Zelenih, ZLSD in SKD. Za dosedanjo vlado je bila znanost ena zadnjih prioritet. Kepe: Imeli smo vlado, ki je v svojem štiriletnem mandatu zmanjšala sredstva za znanost za 40 odstotkov, zato ne vem, zakaj ne bi poskusili z novo vlado. V pomladanskih strankah je precej profesorjev, za katere lahko upamo, da se bodo zavzeli za izboljšanje stanja v znanosti. Osebno nisem član ne bene stranke. Jagličič: Nisem v stranki in me politika ne zanima. A li imajo v znanosti moški prednost pred ženskami? Jagličič: Med fiziki je malo žensk, zato so večinoma zeželjene in je pozicija prej obratna. Vsekakor pa v splošnem velja, da je moškemu lažje delati znanstveno kariero, mogoče ne toliko zato, ker bi ženske v znanosti diskriminirali, pač pa ker domače delo še vedno delimo na moško in žensko. In slednjega je več. Karba: Sloveni ja je glede tega (in še marsičesa drugega) najprijetnejša država, kar jih poznam. Seveda ne mislim trditi, da so razmere idealne, vendar so konkretno na področju znanosti po mojem mnenju in izkušnjah možnosti izenačene. Prepričana pa sem, da so razmere veliko bolj krute in diskriminacija žensk pogostejša v gospodarstvu. Kepe: Ženske imajo pri nas uradno vse možnosti, vendar pa poglejte strukturo ljudi, ki so na vodilnih položajih: tudi v parlamentu so ženske v občutni manjšini. Tudi med univerzitetnimi profesorji je malo žensk. V mnogih podjetjih pa je pogosto vprašanje za žensko, ali ima otroke oz. v kolikšnem času jih namerava imeti. Poznam tudi primer, ko so doktorici kemijskih znanosti na pogovoru za službo rekli, da naj ne planira otrok v naslednjih treh letih, dokler se ne uveljavi. To je lep zgled diskriminacije in za resnično enakopravnost bomo morali še veliko storiti.. Vsi trije ste Prekmurci. Kakšne perspektive vidite za razvoj Prekmurja? Jagličič: Predvsem se moramo truditi, da bi ohranili to, kar je naravno dano, npr. kmetijstvo in živilsko industrijo, ki danes propadata. Karba: Perspektiven se mi zdi razvoj v smeri biološko neoporečnega kmetijstva ter zdraviliškega in ekološkega turizma. Slovensko gospodarstvo se počasi bliža najnižji točki, ko bo vse, kar je bilo zapisano propadu, propadlo, končuje se tudi lastninsko preoblikovanje. Neizbežno se bo pokazalo, katera podjetja so zdrava in sposbna preživeti. Po drugi strani pa sem prepričana, da so Prekmurci agilni ljudje in da ne bodo apatično čakali rešitev na zavodu za zaposlovanje. Perajajoča se majhna podjetja pomenijo začetek novega razvoja, upam pa tudi, da bo delo na zemlji spet dobilo veljavo in spoštovanje, ki ga zasluži. Kepe: Do kmeta se država še vedno pogosto vede kot do razrednega sovražnika, čeprav je ravno kmetijstvo tisto, ki ima pri nas prihodnost. Predvsem z biloškim pridelovanjem hrane v povezavi z zdraviliškim turizmom. Poleg tega je prihodnost tudi v gojenju specifičnih pridelkov, npr. Krka ima program »zelena zdravila«, marsikatero od teh rastlin bi lahko gojili tudi pri nas. V preteklosti sta se veliko gojila tudi lan in konplja. Še moja stara mama si je sama stkala platno za celo balo iz konoplje. Taje sicer prepovedana, vendar pa obstajajo tudi sorte, ki vsebujejo veliko manj THC-ja, kot gaje v zloglasnem ka-nabisu. Izdelki iz konpljevega plat Dr. Zvonko Jagličič na so specifičnost in bi jih lahko prodajali turistom. Kar se tiče podjetij, pa mislim, da bodo razvoj omogočala prilagodljiva majhna podjetja, saj so velika podjetja, npr. Mura, zelo občutljiva za spremembe na trgu. Prihodnost pa je tudi v turizmu, tako zdraviliškem kot tudi v turistih, ki samo potujejo skozi Prekmurje. Vsi trije raziskujete na področjih, za katere se običajno zanima tudi vojska. Ali sodelujete z njimi? Jagličič: Moj inštitut ne sodeluje z vojsko, bolj smo povezani z inštitutom Jožef Stefan. Res pa je, da ko ima pri raziskavah vmes prste vojska, je tudi denar. Karba: V bioki-bernetiki nismo i-meli raziskovalnih programov, ki bi jih financirala vojska. Očitno jih naši projekti niso zanimali. Kepe: Kot kemik si ne želim sodelovanja z vojsko. Kdo si pa želi, da bi si ga zapomnili po strupih? Poleg tega pa je del promocije za doktorja znanosti tudi obljuba, da boš svoje znanje uporabljal le v človekoljubne namene. Ali je za Slovenijo nujna vključitev v EU? Karba: Vključi tev v EU ima svoje dobre in slabe strani. Za znanstveno sfero menim, da brez priključitve ne bomo preživeli. Priključitev res pomeni obveznosti, torej tudi prispevanje v proračun EU za znanost in tehnologijo, hkrati pa pomeni za naše raziskovalce dostop do vseh programov, lažje sodelovanje s tujino, dostope do raziskovalnih inštitucij in opreme, pretok raziskovalcev bo enostaven, hkrati pa bomo lahko sodelovali na razpisih za projektna sredstva. Kepe: Slovenci smo podvrženi samozadostnosti in zapiranju v lastne meje. Temu se lahko izognemo s pretokom informacij in ljudi. Vse to pa lahko dosežemo le v EU. Jagličič: Menim, da se bo Slovenija vključila v EU, ne glede na to, če si bo to zelo prizadevala ali ne. Takšen je pač normalen tok dogodkov. Slovenska znanost pa je brez dvoma že zdaj del evropske. Ob formalni vključitvi se bo sprostilo veliko projektov, pri katerih bo možno kandidirati. Res pa je, da bomo s tem izgubili nekatere ugodnosti, ko lahko kot nekdanje vzhodna država sodelujemo pri nekaterih projektih, ne da bi vanje vlagali denar. Kaj pa vključitev v Nato? Karba: Prepričana sem, da bo vključitev v Nato za Slovenijo pomenila ogromen strošek, njenih prednosti pa mi zaenkrat še nihče ni prepričljivo predstavil. Kepe: Glede na to, da so naši sosedje Italijani že v Natu in da bodo Madžari kmalu sprejeti, je tudi za nas prihodnost v Natu. Še posebno, ker imamo s sosednjo Hrvaško nerešeno obmejno vprašanje, čemur lahko dodamo še njene notranje probleme. Mislim, daje članstvo za nas ugodno, ker nas bo sililo v določeno samodisciplino, saj pomeni, da se bo potrebno držati nekaterih dogovorjenih pravil v mednarodnih odnosih. Pri nas je namreč problem ta, daje na oblasti relativno majhna skupina ljudi, zaradi česar je velika možnost, da se bodo ponavljale podobne stvari, kot je bila orožarska afera. Jagličič: Če to pomeni večjo varnost ob manjših stroških, sem takoj za. Bojim se pa, da drugi pogoj ne drži. Kaj je z resnico v znanosti in kaj je za vas osebno resnica? Jagličič: Mogoče sem se za študij fizike odločil prav zato, ker se mi je zdelo, da bom od nje dobil še največ odgovorov na: Zakaj? Zakaj je nekaj takšno, kot je? Kako deluje? S časom sem ugotovil, da bolj ko greš proti cilju, dlje je. Da odgovori na zgornja vprašanja niso enolični, daje resnica v znanosti le trenutno splošno sprejeto mnenje, ki ga lahko ovrže že en sam poskus, ki se ne bo pokoraval »resnici«. Karba: Braniti resnico oziroma biti pošten je dandanes v znanosti vse težje. Vedno manj denarja za raziskovanje vodi po eni strani do velike tekmovalnosti med raziskovalci, ki je lahko stimulativna, po drugi strani pa do silne potrebe po proizvajanju rezultatov, brez katerih ni preživetja. Slednje raziskovalce kar sili k predimenzioniranju pomena Istnih dosežkov, pri čemer pa je Dr. Vladimir Kepe jasno, da špektakulranih rezu ni mogoče kar serijsko produc' Zato cenim vsakega rzaiskova c . je sposobeen objektivno svoje delo, ga pošteno predstav' uvrstiti na njegovo mesto v sve Kepe: V znanosti je resn^asoni, tisto, kar lahko potrdiš s posku ki temelji na osnovnih zak° Med nami pa je resnica temelji na dojemanju vsakega P^ meznika, saj že moje oči . °aI1je gače kot vaše in se moje doje neke slike razlikuje od vašega-Ali menite, da je evropski n mišljenja bipolaren, npr- rf ' rjavi z vzhodnjaki, ki poznaj alternativo, ki je ne moreš cirati na bipolarno opozirO ■ Kepe: Naš način mišljenja J^^ precej bipolaren, kar verjetno iz krščanskega ločevanja do zlega. Vzhodnjaki pa imajo se alternativo, ki ni niti da n'1 -es lahko eno ali drugo ali pa stanje vmesnosti, ki ga razumemo. Na Vzhodu si j0 govoren za svoja dejanja.za karmo, zato vedno obstaja n določenost. Nihče ti ne da o P za tvoje napake in te ne odr mena lastne vesti. _ . Ali so vam lokalni politik'0 v doktorski disertaciji česo pa so bili preobremeni^11' tvami? Vsi trije: Ne. niSem Karba: Ne. Takih čestita pričakovala in nanje spl° pomislila, ker se mi zdi pra ^ih ktorate čim manj mistificir da nanje gledamo kot na no je bi konec šolanja. Tako sprejo pomenilo tudi korak na jemu zaposlovanju mlad' vnjakov z doktorskimi na® bi Kepe: Toda to ni čudno- v0Ji-lahko bilo drugače, če so Pa Ini ljudje družbe, ki se zelo vsko obnaša do znanja- . dr Toda če bi vam P011^1^^ vanje npr. na kakšni pK inštituciji, bi sodelovali- Vsi trije: Bi. . ' Jagličič: Ko pridem o vedno oglasim na tretji O • delujem pri modelarskem pa tudi na vsakoletnem te . jož« taboru, na katerega me P0^ Horvat. Stike imam tudi zjezijo, predvsem prek prijal ta Lukača, ki na njej p°uC in računalništvo. hej s«e z,««** pogovarjala Amna_ Fotografija: Nataša ti k «s in k ti io »h 'hi Pis H Ib "t| % "ati % "e S 5 H vestnik, 28. november 1996 11 ulturna obzorja Prekmurci na Dunaju v Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava likovne kolonije "Prekmurci na Dunaju«. Razstavljajo akademski slikarji Nikolaj Beer, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Mirko Rajnar. Razstava je skromna Po obsegu, razstavljenih je komaj osem slik, vendar kljub kolektivnemu odmiku ali upadanju kvalitete, ki ga povzroča kratkočasno bivanje v koloniji, še vedno lahko rečemo, da so razstavljena dela kakovostna. skrajno intimna, hkrati pa je to intimnost izničil s formatom slik, ko je z velikostjo intimno spreminjal v javno. Najnovejša dela Marjana Gumilarja imajo dosti stvarnejšo težo, hkrati pa z njimi Nikolaj Beer nam z eno sliko Predstavlja Dunajsko ulico, z drugo pa Kmetico na Dunaju. Očitno blišč Dunaja ni tisti mo-dv, ki bi razvnemal Beerovo slikarsko strast. Tako je Beerova druga slika Kmetica na Dunaju nePritnerno boljša. Po obravna-Vanju likovne strukture in same 'aktilnosti likovnega polja bi Bee-rove slike lahko primerjali s slikarstvom Franka Auerbacha. Slike obeh slikarjev imajo tisti oralni ali gastronomski značaj, za katerega si je, upravičeno ali ne, domišljal, da ga ima Salvador ~ali, kije o svojih slikah govoril k°t o »jedljivi« mehkobi sira ca-nremberta. Hkrati pa je ravno ta gastronomski značaj slik tisto, kar Beera loči od Auerbacha, kajti glede skorjaste površine se kdi, daje Beer nezavedno bolj kotna Auerbacha vezan na razuzdano njivo in skorjo doma *aPečenega kruha ali »beliša«. tako pojmovanje Beerovih slik nam navzezadnje narekuje tudi eerov vsebinski koncept, od ka-erega ne odstopa in hkrati tudi ne more odstopiti, če hoče svoje Carstvo ohraniti tako kot je -^stno. Kar se tiče likovne kako-°sti Beerovih slik, lahko na vsak dačin rečemo, da so virtuozne. Ptašanje je le, ali lahko istoča-*no govorimo tudi o rutinirano-’• Marjan Gumilarje slikar, ki as glede na svoj siceršnji opus vsemi razstavljajočimi sli-arji najbolj prijetno preseneča, ^stavljena dela kažejo dosti ‘j analitično obravnavanje liko-ne materije, kot je to bil recimo ^Anatomija barve, ki naj bi to alitičnost izražal že v svojem ?s'ovu. Drug presenetljiv dejavne ta, da Marjan Gumilar ne predstavlja več svojih likovnih rešitev kot parafrazo problemov Barneta Newmana in Tuga Sušnika. Prav tako je zanimiv Gumilarjev preskok paradoksa, ki smo mu bili priča na njegovi pregledni razstavi. Takrat nam je Gumilar predstavil svoja dela kot razpira novo polje likovnih problemov, ki jih, kot je mogoče videti, uspešno rešuje. Zdenko Huzjan razstavlja diptih z narci-stično-mazohističnim naslovom Zaupaj svojim ranam. Huzjan kot izrazit figuralik poskuša v najnovejših delih figuro, s katero se je Reprodukcija - Marjan Gumilar: Brez naslova, 199 Razstava v Narodni galeriji v Ljubljani biblije na Slovenskem ^Zstava »knjige knjig« bo odprta do 5. Ibarja 1997 ___________ ske c-. 'ia je za Slovence, ki smo se kot narod oblikovali v okviru krščan-^edniJ.aeij®’ nedvomno temeljnega in utemeljujočega pomena ... Naši > ',So v Bibliji videli razkritje resnice bivajočega in navzočnost njego-%n i',ra ter končnega Smisla, simbolno poročilo o svoji (pra)preteklosti, °PiS()v . Prihodnjega upanja, zbirko brezpogojno zavezujočih modrostnih .^ar' "• navodil. Biblija je zaznamovala njihovo književno Wanje. oblikovala njihov jezik. Brali oziroma poslušali sojo privatno estveno, v družinskih in verski skupnosti. Kot knjigo knjig so jo skr-^episovali, tiskali, krasili in skrbno hranili.« Cerkve (delno tudi židovska) za vir božjega razodetja, za božjo besedo, obvezno za vero in življenje. Biblija obsega hebrejsko staro zavezo (stari testament). Ti spisi so nastajali celo tisočletje, bili so večkrat predelani in nekaj knjig stare zaveze seje ohranilo samo v grškem prevodu. Knjige nove zaveze (novi testament) so bile verjetno takoj po nastanku večkrat - prepisane. Knjige starega testamenta: I. Postava (pet Mojzesovih knjig), II. Preroki (Jozue, Izaija, Jeremija, Eze-hijel), III. Spisi (Psalmi, Pregovori, Jobova knjiga ...). Knjige novega testamenta: I. Evangeliji (po Mateju, Marku, Luku in Janezu), II. Apostolska dela, III. Apostolski listi in pisma (na primer Pavlova), IV. Razodetje sv. Janeza. neizbrisno zapisal v zgodovino tako slovenskega kakor tudi prekmurskega slikarstva, povsem izničiti. Diptih se nam kaže, če ga obrnemo pokonci, kot reminiscenca na slikarstvo Marka Rot-hka. Ta reminiscenca je sicer v duhovnih razsežnostih Huzjano-vega slikarstva logična predvsem zato, ker provenienco obeh slikarjev lahko iščemo in tudi najdemo, kakor je to storil Robert Rosenblum glede Rothkovega slikarstva v slikarstvu romantike. Vendar pa ta reminiscenca na Rothka in hkraten poskus, naslikati abstraktno sliko v okviru omenjenih duhovnih razsežnosti Huzjanovega slikarstva, ni edini, prav tako pa tudi ne sijajen izbor. Kar pa se same kakovosti tiče, je Huzjan sposoben narediti neprimerno boljša dela, tako se zdi Huzjanov ekskurz v abstrakcijo prej neposrečen kot posrečen poskus. Če že Huzjan na Dunaju ni naslikal homunkulusa, pa se je menda zdelo Mirku Raj-narju nujno in potrebno, da Huzjana, v tem primeru, dopolni. Tako da figura na manjši Raj-narjevi sliki presenetljivo spominja na Huzjanove starejše rešitve. O pravkar povedanem se lahko prepričamo s pomočjo kataloga, ki gaje izdala Moderna galerija ob Huzjanovi pregledni razstavi. Razlika med nekaterimi Rajnarjevimi novejšimi in Huzja-novimi starejšimi rešitvami je predvsem v uporabi samega kolo-rita in obravnavanju likovne materije. Rajnarjeva večja slika pa kaže, da je teden dni bivanja v koloniji premalo, da bi se izgotovila brezhibna in prepričljiva slika. Na to kažejo tudi zametki tiste skorajda filigransko detajli-stično komponirane celote, s katero Rajnar finalizira svoja dela. Po vsebinski plati vidimo na Raj-narjevi večji sliki izrisano črko P, ki zavzema vso višino platna in s svojo dominacijo spominja na celostranske inicialke ali mo-nograme v inzularnih iluminira-nih rokopisih, recimo v The Bo-ok of Kells. Glede na to, da se ista forma črke P pojavlja tudi na nekaterih drugih Rajnarjevih slikah, sklepamo, da gre za dobesedno transkripcijo ideje kot likovnega udejanjenja verbuma, pri čemer pa se enigmatično pojavlja samo prva črka, tako da v bistvu ostaja skrivnost, katera najverjetneje slikarju z&lo ljuba beseda ali besedi se začneta s črko P. ROBERT INHOF kulturni koledar zaP>sano v uvodnem delu Po ki nam je koristen vodnik 80joZStav' Oblije na Slovenskem, ki Diga|Ol!Pr'' 19. septembra v Narod-tig o ji v Ljubljani v Puharjevi uli-Po' * Ustava bo odprta do 5. ja-T°rej Je še nekaj časa, da si Razstavljenih je okrog OU ,njižnih spomenikov«, ki so se v slovenskih zbirkah, predv-te»n v fondih Narodne in univerzi-knjižice. ^delna predstavitev Biblija, nastala na Slovenskem Toliko za boljše razumevanje branja. Pa se vrnimo k ljubljanski sveto Nsm.sa17162116 biblije oziroma sveta So pr ln druga svetopisemska dela si^-^stavljena v kronološkem so-hiJU sv°iega nastanka, in sicer v !lov formalnih sklopih. Obi-najprej »naleti« na sred-® r°kopi.sne biblije, na biblič-tok^^^ent® in tudi na novoveške Mtc!Se' V drugi skupini so biblije, ^bpj •v '$■ stoletju. V naslednji le i^1?0 redki tiski oziroma izjemna pr aje' ki jih imajo naše knjižnice, prv‘ a" zgodnji prevodi, %r.Tpne izdaje, prevodi v redkeje *e 9ene jezike. Četrti del razsta-^ijarpS° narnenili slovenskim bi-oziroma sveto pismo je d sPisov, ki jih imajo krščanske T ^JAZHIITRI ir. BVC STVA-S.^' ___ -■ PERVE MOSESSOV^ BVQ VE, G E NESI S 1 M E. novan» Ksmr. A vRN DiitrA« Dalmatinova Biblija, izdana v Wittembergu 1584. leta pisemski razstavi. Najprej v del, kjer so razstavljeni srednjeveški rokopisi! Občudujemo: Matejev evangelij, prepisan in slikarsko okrašen, iz leta 1135; Sveto pismo nove zaveze iz leta 1200, tako imenovano Hrenovo Biblijo z letnikom 1310 itd. Srednjeveški kristjani v zgodnjem (srednjeveškem) veku na Zahodu biblije niso brali v hebrejskem, aramejskem in grškem izvirniku, temveč v latinskem prevodu. (nadaljevanje prihodnič) Pripravil: ŠTEFAN SOBOČAN Revija za kulturo Separatio Prejšnji teden je izšla druga letošnja številka revije za kulturo Separatio. S tem so se uresničile obljube ob izidu prve letošnje številke, da lahko letos pričakujemo še kakšno številko. In smo jo dobili. Taje nekoliko bolj poetično filozofsko naravnana, hkrati pa je velik poudarek na veledogodku v tem desetletju, in sicer odprtju mladinskega kulturnega informativnega kluba v Murski Soboti, kjer je bila tudi predstavitev. Revija ima poleg uvodnika še tri sklope Scena X, Literatura ter In Me-moriam: Štefan Smej. S fotografijami pa sta revijo opremila Matej Fišer in Brigita Novak. Revijo odpira zanimivo zastavljen uvodnik Dušana Šarotarja, ki želi dogajanje v Sloveniji pojasniti s korelacijskim grafikonom o povezanosti potresne nevarnosti in razvitostjo določene regije. V reviji si lahko preberete prispevek Renata Lukača o Internetu - komunikaciji prihodnosti. O informacijski mreži, informacijskem smetišču in nasploh komunikaciji, ki bo bistveno spremenila in zaznamovala svet. Predvsem pa o pozitivnih in tudi negativnih straneh nove komunikacije. Robert Titan - Felix je sestavil prispevek Zgodba o neki neskončni zgodbi. In sicer omenja dve fronti mladih, MIKK in ZZRKM, prvi, ki je začela obstajati, in drugi, kateri se zdi prostor MIKK-a premajhen za ustvarjanje. Poezijja Gorana Šiške Poezija strojev (Barton in Jack) se ukvarja s tem, ali lahko soavtorstvo pri umetnosti pripišemo tudi strojem. In kakšno povezavo imata s tem Barton in Jack, Burton Fink se namreč s tem ukvarja tudi v svoji knjigi Matematične poezije. Esej o hrani Usedlina na retoriki je spisal Dušan Šarotar in so ga prebrali na Radiu Slovenija ob dnevu reformacije. Robert Titan - Felix v prispevku Struktura blodeža med zemljo in nebesom. Matrice navidezne smrti razpravlja o romanu Gorana Šiške, ki naj bi bil po krivici neobjavljen. V drugem sklopu Literatura lahko preberemo tekst Milana Vincetiča o mitski deželi z naslovom Itaka, preobljudena. Sledi fotoreportaža o otvoritvi mladinskega kluba MIKK. V tej številki sodeluje tudi Vid Sagadin s Pismom. Robert Titan - Felix je prispeval še dva psalma, Satanovega in Hermesovega. Skarabej in Vestalka je odlomek iz gradiva za roman, ki prihaja izpod peresa Ferija Lainščka. Svojo pripoved o Lajki pa je napisal Milan Vincetič. Ta sklop pa končuje poezija Jožeta Livijena Beg in lov. Zadnji del revije Separatio pa je posvečen pred nedavnim umrlemu Štefanu Smeju, ki je bil eden od tistih, ki so to revijo začeli ustvarjati. Objavljena sta eden zadnjih intervjujev s Smejem, naslovljen z Oh, kako dolgo že nisem bil pri Muri, ki ga je zapisal Dušan Šarotar, ter odlomek Smejevega prispevka Točno opoldne, ki je bil objavljen v reviji Separatio leta 1991. Morda pa bi lahko uredništvo revije razmišljalo, da bi pritegnilo več različnih avtorjih, saj je verjetno še kdo, ki ima kaj povedati za kulturno revijo, ampak? Revija Separatio bi lahko bila povsem dobra, če ne bi bila tako »intertekstualno avtorska«, če ne bi kuhinjo razumeli kot »realizacijo srednjeveških sanj alkimistov«, če ne bi iskali v »nerazrešljivem, antagonističnem razmerju med avtorjem oz. subjektovim uzave-ščanjem disperznosti in izumljivosti veristične resičnosti«, če se ne bi ukvarjali s »holografskopodobo zlomljene vrtnice« ... In ko to razrešimo, lahko le vzkliknemo: Life is simple, isn’t it? oder so etwas. Aleksandra Nana Rituper LITERARNA URA - Na Srednji kmnetijski šoli Rakičan so pripravili pred kratkim literarno uro s pesnikom Danetom Zajcem. Pogovora z njim - vodil ga je Milan Vincetič - se je udeležilo mnogo dijakov, ki so imeli priložnost slišati veliko zanimivega in nepozabnega. Upajmo, da jim bo srečanje s pesnikom vlilo več zanimanja za branje in razumevanje poezije, ki je v zadnjem času, prav tako kot tudi kmetijstvo, potisnjena na stranski tir. Dane Zajc si je po srečanju z dijaki skupaj z Milanom Vincetičem ogledal okolico kmetijske šole, kjer smo gaje ujeli tudi v naš fotoobjektiv. (M. Ferko) GLEDALIŠČE LJUTOMER: V Domu kulture Ljutomer bo v petek, 29. novembra, ob 19. uri prva repriza gledališke predstave Evalda Flisarja Stric iz Amerike. Predstavo je pripravila ljutomerska gledališka skupina KUD-a Ivana Kaučiča, režiral pa jo je Stane Kralj. GLASBA MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo v petek, 29. novembra, ob 19. uri nastopil učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 16.30 lahko otroci v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: Vsak ponedeljek se v otroškem oddelku knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura, ki jo vodi Branka Jasna Stoman. OTVORITVE RADENCI: V galeriji Medikoss v hotelu Radin bo v petek, 29. novembra, ob 18. uri otvoritev razstave Irene Polanec. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo del slikarske kolonije Prekmurci na Dunaju. Svoja dela razstavljajo Nikolaj Beer, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Mirko Rajnar. Na ogled bo do 15. decembra. MURSKA SOBOTA: V Galeriji je na ogled tudi razstava Irene Brunec Mala plastika, slike. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del slovenskih umetnikov Toneta Demšarja, Štefana Galiča, Rada Jeriča, Marjana Skumavca in Boža Petka. MURSKA SOBOTA: V Mladinskem informativnem kulturnem klubu (Kocljeva 7) si lahko ogledate fotografije Mateja Fišerja. MURSKA SOBOTA: V preddverju gledališke dvorane v soboškem gradu si lahko ogledate razstavo literarnih del udeležencev srečanja Oko besede ’96, ki jo je pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica. MURSKA SOBOTA: V soboški enoti LB je na ogled razstava o denarju in varčevanju. Ogledate si lahko stare hranilne knjižice (najstarejša je iz leta 1878), hranilnike, numizmatično zbirko papirnatega in kovanega denarja ter drugo. Razstavo so pripravili člani Zgodovinskega društva iz Gornje Radgone. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate likovno razstavo Silva Preloga. Razstava je posvečena spominu na domačega likovnega pedagoga. Ogledate si jo lahko do 1. decembra. PUCONCI: V občinski zgradbi si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Jožeta Horvata - Jakija. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo slik g. Bransbergerja. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih občine Moravske toplice si lahko ogledate dela, ki so nastala na počitniški likovni koloniji Kančevci ’96. ŠALOVCI: V občinskih prostorih Občine Hodoš - Šalovci razstavlja študent likovne pedagogike Jože Livijen. Svoja dela je naslovil Slike z motivi pravljičnih bitij in predmetov iz romskega sveta. 12 vestnik, 28. november 1996 «a glasbeni sceni Peter Andre Boljše od fantov C. L T. A. ? Jazz & Blues Znani šarmer Grover Washington Jr. je pred kratkim izdal svoj novi album z naslovom Soulfool Strat. Glede na prejšnji odlični albumu Ali My Tomorrovvs, ki je temeljil na pravi jazzovski tradiciji, je novi album precejšnje razočaranje, saj se je Grover ponovno odločil za svoj preverjeni stil izredno lahko poslušljive glasbe, katere skupni imenovalec z jazzom je zgolj saksofon, katerega pa Grover vsekakor obvlada. Plošča je posneta za velikanko Columbio, tako da se Groverju Washingtonu Jr. ponovno obeta dober zaslužek. V nasprotju z Groverjevo ploščo je prišla pred kratkim na tržišče plošča, za katero lahko rečemo, da je ena tistih, zaradi katerih imamo radi jazz. Skupaj stajo posnela dva francoska svetovno znana in priznana glasbenika. Legendarni violinist Stephane Grappelli in pianist Michel Petrucciani sta združila moči in posnela zelo prijazen in lep album z naslovom Flamingo, na katerem izvajata klasike, kot so Sweet Georgia Brown, I Got Rhytem, I Love New York In June, I Remember April in druge. Pri vseh skladbah sodelujeta prav tako legendarna basist George Mraz in bobnar Roy Haynes. Plošča je posneta za založbo Dreyfus Recor-ds. Znani in že skoraj pozabljeni bobnar Alphonse Mouzon se je vrnil z novim izdelkom, katerega je poimenoval The Night Is Stili Young. Glasba na tem albumu je mešanica akustičnega straightahead in mehkega modernega jazza. Alphonso se na albumu predstavlja kot pianist, basist, bobnar in tolkalist. Ob vsem tem pa mu pomagajo basist Tony. Dumas, trobentač Sal Marquez (znan po sodelovanju z Frankom Zappo v sedemdesetih letih), tenor saksofonist Ralph Moor, tenor saksofonist Ernie Watts, alt saksofonist Gerald Albright in alt saksofonist Erič Marienthal. Plošča je posneta za založbo Tenacious Records. S svojo novo drugo samostojno ploščo seje predstavil znani newyorški bobnar Joe Baron. Znan je predvsem po sodelovanju s kitaristom Billom Frisellom in z zasedbo Johna Zorna Naked City. Njegova zdajšnja zasedba se imenuje Barondovrn, v njej pa poleg Joea sodelujeta še tenor saksofonist Ellery Eskelin in pozavnist Steve Swell. Dokaj čudna zasedba. Plošča se imenuje Crackshot in je v zadnjem času deležna izrednih kritik poznavalcev te glasbe. Sicer pa je za Joea znano, da bi lahko posnel solistično ploščo, kjer bi igral zgolj bobne, pa ob tem nikomur ne bi bilo dolgčas. Tokrat vam predstavljamo eno najbolj seksi zvezd, ki so vzniknile v zadnjem letu, to je Avstralec Peter Andre. Zaslovel je s skladbama My-sterious Girl in Flava. Peter je star trindvajset let, rodil se je v Angliji, pri desetih letih pa se je s starši preselil v Avstralijo, temperament pa sta mu že v zibelko položila starša, ki sta po rodu Grka. Peti je začel že zelo zgodaj in kjer koli je le dobil priložnost, pri sedemnajstih letih pa je s skladbo Bobbyja Browna Don’t Be Cruel zmagal na televizijskem tekmovanju talentov in dobil pogodbo za snemanje. To pa mu je odprlo vrata v svet glasbe. Kljub temu pa tudi njemu uspeh ni prišel sam po sebi, zanj seje moral pošteno potruditi. Pel pa je že, odkar se spomni. Svoj prvi javni nastop je uprizoril kar v avtobusu. Neki deklici, ki mu je bila všeč in je bila precej starejša, je začel na glas peti. Nje sicer ni osvojil, ampak je spoznal, da lahko s svojim petjem marsikaj doseže. Zelo rad pa je poslušal glasbo Marvina Gaya in Luthra Vandrossa, za katero gaje navdušil njegov oče, te dobre navade pa so prinesli iz Evrope, saj mladina v Avstraliji raje poslušala »modernejše« glasbenike. Prvi resnejši uspeh je dosegel leta 1993 s skladbo Gimme Litt-le Sign, s katero se je v Avstraliji povzpel na tretje mesto, plošča pa je bila najbolje prodajana. V Avstraliji in Novi Zelandiji je kmalu postal prava zvezda, uspeh pa se je hitro širil po vsem svetu. Znal pa je tudi izrabiti vse svoje naravne talente. Tudi telo je tisto, v katero je Peter vložil kar precej trdega dela. Že od svojega dvanajstega leta vsak dan razvija svoje telo v različnih športnih studiih, nekaj časa pa je treniral tudi boks. Njegove oblikovane mišice pa lahko občudujete tudi v vseh videospotih, saj kar kipijo izpod oprijetih majic. Njegova svetovna slava pa se je praktično začela, ko seje odpravil v London, da si pridobi glasbene izkušnje in posname nekaj skladb. Tam je najel stanovanje ter dneve in noči trdo delal. Ni trajalo dolgo, ko se je skladba Mysrterious Girl povzpela na marsikatero lestvico, takoj za to skladbo pa je sledil nov hit Flava. Peter Andre pa še vedno ni povsem zadovoljen s svojim uspehom, sam pravi, da bo uspešen šele takrat, ko bo odšel na veliko svetovno turnejo, kjer bo polnil velike stadione. Dekleta, ki vam je Peter Andre všeč, Pa se boste morala do takrat zadovoljiti z njegovimi videspoti in fotografijami. Narodne skladbe ob citrah Joži Kališnik in Miha Dovžan Pri Helidonu je izšla kaseta in kompaktna plošča Narodne ob citrah, kjer so zbrane nekatere najlepše slovenske narodne pesmi. Na snemanju kasete sta svoje glasbeno znanje združila Joži Kališnik in Miha Dovžan. Prisluhnete lahko skladbam, kot so Po jezeru bliz’ Triglava, Izidor ovčice pasel, Nmau čez izaro, Pri farni cerkvici, in drugim, ki jih prav gotovo poznate. Sicer pa je Joži Kališnik začela prepevati že leta 1975 v ženskem pevskem zboru Solidarnost iz Kamnika in njen glas je zbudil pozornost pri enem najboljših slovenskih narodnozabavnih ansamblih - pri Ansamblu bratov Avsenik, ki jo je tudi povabil k so- delovanju. Z njim je sodelovala dobro desetletje. V letih 1992 in 1993 je z ansamblom Igor in Zlati zvoki posnel3 dve kaseti, od jeseni 1993 Pa sodeluje s citrarjem Miho® Dovžanom. Kmalu za tem sta skupaj posnela vrsto narodnih Pe' smi, tudi za arhiv RTV-ja, nekaj pesmi pa sta posnela s Stanetom Mancinijem. Ka'1' šnikova in Dovžan veliko skupaj nastopata, vključujeta Pa slovenske narodne in sodobne melodije, med katerimi je veliko Avsenikovih in D°v' Nova kaseta Adi Smolar. Saj te prime, pa te mine (Helidon) Adi se lahko pohvali z novo kompaktno ploščo in kaseto Saj te prime - pa te mine. Na novo ploščo in v okviru tega se bo ustavil tudi v Murski Soboti: žanovih. Vendar tudi sedaj ne po^' vata, saj sta že proti koncu snemanja nove plošče. Zanj0 sta posnela Gregorčičeve Pe smi, za katere je vse priredbe za glas in citre pripravil Vilk° Ovsenik. Ob kaseti bo izšla tudi knj' ga o Gregorčiču prof. kaseti je dvanjast, na kompaktni plošči pa petnajst novih skladb. Adi pa je tudi v svojih novih skladbah precej družbeno kritičen in tudi sam pravi, da zgodbe svojih pesmi jemlje predvsem iz življenja. »Kakor se vrti naš svet, se z njim obračajo lepi, veseli, smešni pa tudi žalostni trenutki, ki sestavljajo naš vsakdan.« In Adi je dovolj tenkočuten avtor, da jih opazi in po svoje komentira, karikira, predela in nam jih ponudi na svoj način, poln duhovitih domislic in tudi grenkih spoznanj.« V zadnjem času pa je postal še bolj družbeno kritičen, saj nam njegove nove skladbe razkrijejo, da v njih zajema zelo širok razpon človeških stisk in problemov, ki zvenijo precej satirično, človek pa se lahko ob njih zamisli (aids, droge, klošarji..., pa tiste manj hude, kot so zaljubljenost v znane igralce in pevce ...) Adi je začel svojo samostojno kantavtorsko pot v zgodnjih osemdesetih letih, in čeprav je bil zelo priljubljen, je svojo prvo kasto izdal šele leta 1991, in to v samozaložbi. Čez dve leti je pri Helidonu izšla njegova druga kaseta, posneta v živo, Noja, pa kaj. Z njo je Adi osvojil vso Slovenijo. Leta 1994 je izšla njegova naslednja kaseta in tudi kompaktna plošča Neprilagojen, ki jo je posnel z Letečimi potepuhi. Ta plošča pa je izšla celo v platinasti nakladi. Adi sedaj promovira svojo V petek, 29. novembra, bo v hotelu Zvezda v Murski Soboti koncert Adija Smolarja. Sivca. AUDIO-VIDEO-cP 69000 Murska Sobot > Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS (069) 37 333 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. ONE OF US - Joan Osborne 2. THIS IS A LIE - The Cure 3. DINNER WITH DELORES - Symbol (Prince) 4. THE NEW POLLUTION - Beck 5. IN TOO DEEP - Belinda Carlisle 6. THE GOT DANG SONG - Curties Mayfield 7. DANCE INTO THE LIGHT - Phil Collins PREDLOGI: DON'T CRY FOR ME ARGENTINA - Madonna WHY SHOULD I ČARE - Toni Braxtoir BY NORTHERN LIGHT - Oyster Band Znani tenor in sopran saksofonist Wayne Shorter preživlja precej hude čase. Njegov zadnji album High Life, posnet za založbo Verve, so kritiki in poslušalci dobesedno raztrgali. Prav tako ima probleme s turnejo, na kateri predstavlja svoj zadnji izdelek, saj je obisk poslušalstva izredno skromen, tako da prihaja celo do odpovedi določenih datumov.. Poleg tega je pred kratkim prišlo do odpovedi nedavno napovedanega novega albuma legendarne jazz-rock skupine Weather Report. Nad vsem tem pa lebdi njegova osebna tragedija ob tragično preminuli ženi, ki je julija letos potovala z nesrečnim letalom družbe TWA. Iztok R. Glasbena uganka Prejšnjič smo zastavili nekoliko težjo glasbeno uganko, pa vendar vas je bilo kar nekaj takih, ki ste vedeli, da je letos dobil Ježkovo nagrado Jani Kovačič. Iz bobna pravilnih odgovorov pa smo izžrebali odgovor Ide Fras, Lomanoše 22, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke: Novice od tu... Slovenska estradna umetnica Simona Weiss je pred nedavnim izdala svojo novo ploščo z naslovom Srce na plan. Pri istoimenski skladbi ji je pomagala Alenka Godec. Med tistimi, ki so sodelovali pri nastajanju njene najnovejše plošče, so bili tudi Stojan Antauer, Regina in skupina Slapovi. Cole Moretti in njegova skupina 1 x band še vedno poskušajo prodati evrovizijsko popevko Tih deževen dan. Pred nedavnim so jo namreč zremixali. Medtem ko čakajo na sonce, upsl, uspeh svoje skladbe, pripravljajo material za novo ploščo. ... in tam Temnopolta pevka Whitney Houston se bo za nekaj časa znova poslovila od mikrofona. Pred nedavnim je namreč sporočila, daje znova noseča ter da s Bobbyjem Brownom pričakujeta, da bo njuna hčerkica Bobbi Kristina dobila bratca. Še prej pa bo do konca posnela film The Preachers Wife. Prince, imenovan Symbol, je na glasbene police položil svoj novi izdelek - ploščo Emancipacion. To je njegova prva plošča, ki je izšla pri založbi EMI, in glede na to, kakšno razmerje je imel s svojo prejšnjo založbo, je to gotovo pravi naslov. Prva skladba s te plošče je priredba Betcha By Golly Wow, od u Cu BS Z Kateri slovenski glasbenik je nagrajenec letošnje Ježkove nagrade? Njegovi kratici sta J. K.______ Odgovor: Kupon št. 44 Odgovore pošljite do 6. decembra na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite brati v rubriki Na glasbe-( ni sceni. Če ne veste odgovora, nam pišite o svojih željah! MLRSKOMORSKA LESTVICA 1. Jasmin Stavros in Alka Vujiča: Zrak, zemlja, zrak 2. Davor Radolfi in Ritmo Loco: Nočas oko tri 3. Pupo: La notte 4. Oliver Dragojevoč: Kreni 5. Fiordaliso: II mare piu'grande che c'e Predlog - Vattena amore - Mietta & Amedio Minghi GLASUJEM ZA:_____________________________ LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. MENTOL BOMBON - Zoran Predin & Šukar 2. VRISKANJE IN JOK - Vlado Kreslin 3. LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD - Avtomobili 4. TAKŠNA SEM - Neca Falk 5. VEČNA MELODIJA - Best Company 6. OSTANI TAKŠEN KOT Sl - Tatjana Dremelj 7. SAJ TE PRIME, PA TE MINE - Adi Smolar PREDLOGI: ZVEZDA MOJE SREČE - Darko Kegl NIČ NOVEGA POD MESECEM - Jani Kovačič NA DEŽ - Lopatic Family Band LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MAR£L° 1. SPOMIN NA PRLEKIJO - Štrk 2. HEJ, PRIJATELJI - Alfi Nipič in njegovi muzikanti 3. OB ABRAHAMU- Ans. Braneta Klavžarja 4. DOMOTOŽJE - Ans. Henček 5. NAŠE PLANINE - Ans. Franca Miheliča 6. LJUBEZEN IN GORE - Ans. Zupan 7. DANES JE SREČEN DAN - Ans. Franca Potočarja PREDLOGI: MUZIKANTOVA ŽENA - Ans. Francija Falanta VOŠČILO STARŠEMA - Štirje kovači TA POLKA ŠMENTANA - Gašperji M « Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 25. decembra 1996, na naslov: Murs'< val, Uligp arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice, - Kupon št. 48--------------------------------------------------------------- Glasujem za skladbo: *tuja: _____________ ‘domača:____________ 'narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: vestnik, 28. november 1996____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ /J Jaz pa mislim... (o dobrih in slabih učiteljih) Naše anketno vprašanje se je tokrat glasilo: Kaj misliš o dobrih in slabih učiteljih? AMADEJ HERZOG, 6. razred OŠ Cankova: Brez njega mi živeti ni Ko zjutraj se zbudim, takoj k računalniku pohitim. Najprej pišem v W0RDU dokument, v PASCALU pa nastaja argument. Popoldne igrice igram, saj le-te najraje imam. Če pa hočem narediti kak projekt, me v POWER POINTU čaka kakšen splet. Na računalniku pa so žal tudi problemi, najhujši virusi so med vsemi; in če jih zasledim, jih s SCANOM ali F-PROTOM odpodim. Ko pomislim na tretje tisočletje, vem, da brez PENTIUMA mi ne bo za petje. Se z INTERNETOM zemeljska bo obla zmanjševala, upam in želim, da tudi prijaznejša bo postala. MATJAŽ HORVAT, 6. a OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Moja najljubša Zamrlo poletje Bilo je poletje in bila sva tako srečna, razigrana, zaljubljena ... Dolge vroče dneve sva preživela skupaj. Hiteli so kot minute. Bilo je kot v sanjah. Lepo, prelepo, da bi trajalo ...?_ Topli dnevi so se iztekli. Z vremenom si postal hladen tudi ti. Listje na drevju je že opadlo. Bo »odpadla« tudi najina ljubezen, ki je iz dneva v dan vse bolj krhka? Bojim se! Sonce v mojih očeh je še vedno toplo kot tistega avgustovskega dne, ko sem se zaljubila na prvi pogled. Ostajajo mi vprašanja in dvomi, kajti tvoji odgovori so prazni. Strah me je! Ali boš s snegom in mrzlo zimo postal siv, mrzel in leden tudi ti? Moja ljubezen je še vroča, sposobna staliti ves led in sneg, čeprav me »tvoja« ljubezen boli. M. S. (srednješolka) »Dobri so učitelji, ki nas znajo učiti, nam razložijo in pokažejo, če jih kaj vprašamo, ne dajejo preveč nezadostnih ocen, se ne jezijo na nas,, ampak se pogovorijo, nas tudi pohvalijo, če si to zaslužimo ... Slabi pa so tisti, ki nam dajejo preveč domačih nalog, so prestrogi, te zavrnejo, naj boš tiho, če kaj vprašaš ... Mislim, da so na naši šoli v glavnem samo dobri učitelji in učiteljice.« TONČKA HREN, dijakinja 2. letnika Srednje zdravstvene šole M. Sobota: »Dobri uči-telji so razumevajoči, in sicer so pripravljeni še nekrat razložiti snov, če je nisi razumel; Prav tako se mi zdi prav, da ne delajo razlik med dobrimi in slabšimi dijaki, ta-k° da bi imeli Prvi protekci-J° pri ocenje-Vanju; dobri so seveda tudi tisti, ki si vza-mejo čas za nas v prostih Urah. Tisti, ki imajo nasprotne lastnosti od °menjenega, pa so po mojem slabi. Mednje bi Uvrstila tudi učitelje in učiteljice, ki dijaka skušajo osramotiti pred celim razredom.« ANDREJ PRELOG, učenec 8. raz. OŠ Ce-Zanjevci: »Dobri učitelji so tisti, ki ne vpijejo Ua nas in se lahko z njimi o vsem pogovoriš. Lahko pa so strogi, toda do vseh enako. Vsekakor morajo pravično ocenjevati. Vseeno mi j«, ali so moški ali ženske. Pri pouku pa so Zame najboljši tisti, pri katerih nam ni potreb-n° le sedeti in poslušati, ampak lahko tudi kaj Praktičnega delamo in pri katerih imamo čim večkrat skupinski pouk. Slabi pa so tisti, ki se preveč derejo na ■nas in jim ne moreš zaupati, ko si v kakšnih težavah.« MOJCA BAŠA, učenka 5. razreda OŠ Beltinci: »Zame je bil doslej najboljši učitelj v 4. razredu, in si- cer zato, ker je med poukom večkrat vzel v roke harmoniko ter nam kaj zaigral, da smo se malo razvedrili, se bolje počutili in potem lažje učili. Dobri so tudi tisti, ki se ne derejo na nas in so nam pripravljeni snov še enkrat razložiti, če je ne razumemo. Slabi pa so tisti učitelji, ki se jih učenci preveč bojimo in nas včasih tudi fizično kaznujejo (klofutajo).« KSENIJA BENČEC, učenka 8. raz. OŠ Ba-kovci?“»Mislim, da so dobri tisti učitelji in učiteljice, ki so prijazni do u-čencev, pravično ocenjujejo in ne delajo razlik med nami. Prav je, da so tudi primerno urejeni in oblečeni. Slabi pa so tisti, ki jim ni prav, če jim kaj poveš, tako da te zavrnejo, čeprav nisi nič slabega mislil; niso mi všeč tudi taki, ki preveč vpijejo.« J. G. žival Moja najljubša žival je pes Aro. Je rjave barve in se rad igra z muco. Zelo je vesel, kadar se lahko pelje na traktorju. MAJA TUTEK, 1. a * Moja najljubša žival je muca. Ime ji je Pika. Vsak dan ji nosim mleko. Zelo rada je v kuhinji. SABINA KURBUS, 1. a OŠ Videm ob Ščavnici Moj dedek Mojemu dedku je ime Vincencij. Star je 70 let. Ima modre oči in sive lase; ni predebel in rad se pogovarja z mano. Stanuje skupaj z nami. Ukvarja se s poljedelstvom. V hlevu redi 7 krav. Pri lažjih delih na polju mu tudi jaz pomagam. Nazadnje sem pulila repo. Ko pridem iz šole, mi reče, naj se najem in se grem učit. Veliko se pogovarjava in igrava. V šoli Učiteljica je bila huda, ker smo bili poredni. Danes nisem imel domače naloge. Bilo me je strah. Na srečo se učiteljica ni jezila. Narek sem pisala brez napak. Bila sem vesela. KRISTINA ŠIPLIČ, 1. a, OŠ Tišina Dedka imam rada, zato si želim, da bi bil zdrav in srečen. NUŠA GUTMAN, 4. raz. OŠ Bogojina Moja naljubša prijateljica Moja najljubša prijateljica je mama. Ime ji je Štefka. Stara je štiriintrideset let. Je gospodinja in zmeraj kaj dela. Tjutraj me zbudi in pelje v šolo. Če po pouku dežuje, pride pome. Mislim, da poskuša ustreči vsaki moji želji, a tega ne zmore vedno. Rada ji pomagam pri delu. Če je ni doma, mi je dolgčas. Imam jo rada. [VANA NOVAK, 3. raz. OŠ Razkrižje Šport krepi telo smo že velikokrat slišali od Ovnikov, staršev, učiteljev ... pa Nazadnje tudi sami radi tako rečejo0- Če pa ta rek tudi vsi upošteva-°’Paje že druga pesem. Znanstvene raziskave nas opo-v rjajo, da se več kot polovica ljudi /azv>tem svetu premalo giba. Stro-,0Vnjaki pravijo, da bi z gibanjem izboljšali tako fizično kot tudi no moč. Nekateri ljudje, ki se 'Jo sami sebi predebeli, porabljajo ^nine vsote denarja za razne ta-d zvarke ali posebna oblačila, k । z njihovo pomočjo shujšali. je ,a kvečjemu bo pri tem shujšala j njihova denarnica. Zanimivo pa 8ar 0 mal° liud*s' poskuša poma-n 1 s telovadbo in ustrezno prehra-jj.’ Pa tudi z zdravniško pomočjo, J travniki uvrščajo debelost med ih.^ni- Med mladimi, predvsem o dečki, je zelo priljubljen šport VA°met. Pri tem ni nič narobe, ga mnogi (tudi odrasli) gle-tiaJ?.sarno pred televizorjem ali pa p klopi za navijače. S športom pa v tako ne smerno pretiravati! Na dolgih maratonskih tekih ali tekmovanjih seje mnogo ljudi zgrudilo zaradi pretiravanja. Nekatere so morali odpeljati v bolnišnico. Ta spis sem napisal iz dveh razlogov. Prvič zato, ker sem moral, drugič pa zato, da bi morebitnega bralca opo- zoril na nekaj, kar se imenuje šport. Vsaj eno uro telovadbe dnevno, pa nam bodo prihranjeni mnogi obiski pri zdravniku, odrasli pa bodo rešeni mnogih stresnih situacij! GREGOR SANKOVIČ, 8. raz. OŠ Kuzma V gozd po kostanje Naš dedek ima vedno prav. Tudi to, da je potrebno iti nabirat kostanje zgodaj zjutraj, če želiš, da si pod drevesom prvi in ti jih ni treba iskati, ampaj jih lahko pobiraš skoraj sede. Ko sem se nekega dne zbudila, je bil v sobi še mrak. Če ne bi šli po kostanje, bi se obrnila v postelji in spala dalje. Tokrat pa sem bila takoj nared. Odpeljali smo se. Jutro je bilo hladno in sivo. Na koži sem začutila vlago; trepalnice«) lasje so postajali mokri. Listje je še-lestelo, suhe veje so pokale pod nogami. Kostanjev je bilo res mnogo. Nekateri so bili pravi »orjaki« in vreča je hitro stala pokonci. Vračali smo se po gozdni jasi. Šele tu sem Jesen Ni bilo lahko Ali veste? opazila, da seje megleno jutro prevesilo v lep sončen dan. Pred nami seje razprostirala lepa jesenska pokrajina, ki se nam v ravnici nikoli ne približa s tolikimi čari, kot se to zgodi v višje ležečih predelih. Breza je kot kraljica z rumenimi cekini. Orjaški hrast sije nadel rjav jopič, ki iz dneva v dan postaja redkejši. Bukev pa se ne more posloviti od zelene barve in kljubuje naravi, vendar bo v boju omagala in se po prvem nočnem vetrovju sramovala svojega golega telesa. V gozdu je tudi dišalo. Ni bilo mogoče določiti tega vonja. Bil je prijeten in pomirjujoč. Ko smo se vračali, sem bila sproščena in umirjena. Spoznala sem, daje jesen najboljša slikarka in daje kljub nevščečnostim najlepši letni čas- MANJA KOLBL, 7. a OŠ Veržej Jeseni na trgatve hodimo, grozdje obiramo, se veselimo in prav dobro živimo. Še bolj zadovoljne so živali, le kaj bi jim hrane dajali, saj imajo dovolj je v naravi! Ptice pojejo, listi odpadajo, učenci pridno v šolo hodimo, se učimo in naloge pišemo. SAMO KOČILA, 5. b OŠ I M. Sobota V zgodnjih jutranjih urah sem se s starši in bratom Urošem odpravil v Zreče. Tam je bil velik novoletni maraton. Med letniki 1984 sem bil na vrsti tudi jaz. Imel sem zelo veliko tremo, ker je bila precejšnja konkurenca. Naenkrat je sodnik zažvižgal in podali smo se v dir. Proga je bila dolga in zahtevna. Na prvi polovici sem bil nekje v ospredju. Tam me je čakal tudi očka, ki mi je svetoval, kako naprej. Sto metrov pred ciljem je bilo potrebno zbrati vse moči in jih tudi porabiti. Tekel sem na tretjem mestu in poskušal sem dohiteti drugega. Takrat pa je na progo stopil njegov trener in mi s tem zaprl pot ter preprečil, da bi ga prehitel. Bil sem jezen, a po vseh za-petljajih sem bil zadovoljen tudi s tretjim mestom. DANIJEL KRAJNC, 6. b, OŠ Gornja Radgona tJ^rovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica “RA KNJIGA M. Sobota) Na vprašanje št. 9 (Kaj je to icek?) smo prejeli okrog 30 od-p Or°v. Tistim, ki ste odgovorili, da je to tele, nismo priznali (eav''nega odgovora, saj smo želeli, da točno ločite, za kakšno $ e gre. Icek je namreč tele moškega spola, torej teliček, tele nskega spola pa je icika ali telička. Aleš Ropoša iz Polic 111, t naJveč sreče pri žrebanju, pa je še pripisal, da je icek bikec, kar je tudi res. Čestitamo! kupon št. n-ali veste Ali veste kakšno drugo ime za opleček? Odgovore (s kuponi, če niika knjižna nagrada) pošljite najkasneje do 4. decembra. Jesen Jeseni vse dozori in listje barve spremeni. To zame najlepši je čas, ki rad ima ga vsak od nas. Jesen je tisti čas, ko veliko dela čaka nas. Za zimo se pripravljamo, pridelke pridno pospravljamo. SIMONA STOJKO, 5. a OŠ Križevci pri Ljutomeru ZDRAVO, POUČNO IN ZABAVNO - V Vzgojno-varstvenem zavodu Murska Sobota namenjajo precej pozornosti zdravi, vitaminsko in hranilno polni prehrani za najmlajše. Ponudba jedi je pestra, še posebno bogata pa je malica z raznimi namazi. Pred kratkim je vzgojiteljica MAJDA M ‘.RENČE povabila na obisk starše, da bi še oni videli, kako bogate namaze znajo pripraviti tudi sami skupaj s kuharicami. V ta namen so ves dopoldan mleli, sekljali in mešali sestavine za mesno-zelenjavni, jajčni, sirni in ribji namaz. V veliko pomoč pri izve- dbi te »akcije« so jim bili tudi starši otrok, ki so zaposleni v podjetju Mlinopek. Oskrbeli so jih z bogato izbiro najrazličnejših vrst kruha, predvsem zeliščnega in polnozrnatega. Na skupnem popoldanskem srečanju so bili vsi navdušeni. »Domov sem odhajala utrujena, vendar srečna. Spet sem naredila korak naprej za zdravo in srečno otroštvo mojih otrok. Zadovoljni so odhajali tudi starši. Veseli me, da so opazili moj trud, kako popestriti življenje njihovih otrok v vrtcu.« (Majda Marenče) 14 vestnik, 28. november 1996 z naših krajev ■ MURSKA SOBOTA - Na vogalu Gregorčičeve in Lendavske ulice so končno podrli pritlično zgradbo Veletrgovine Potrošnik. Ta objekt je namreč že precej časa povzročal preglavice, saj je bilo omenjeno križišče zaradi stavbe tik ob ulici nevarno zlasti za pešce. Na tem zemljišču naj bi zgradili sodoben poslov-no-stanovanjski objekt, podoben bližnji Sobočanki. M. J. DOBROVNIK - V tem krajevnem središču se že nekaj časa pripravljajo na referendum za krajevni samoprispevek, ki bo 8. decembra. Denar bi začeli zbirati z novim samoprispevkom 1. januarja 1997, in sicer za naslednjih pet let. V referendumskem programu so gradnja kanalizacije in čistilne naprave v Dobrovniku, asfaltiranje vaških cest in ureditev poljskih poti ter posodobitev ulične razsvetljave, v Žitkovcih gradnja mrliške vežice in postavitev ulične razsvetljave, v Strehovcih pa popravilo vaških cest in vzdrževanje ulične razsvetljave. M. J. MORAVSKE TOPLICE - Potem ko je evangeličanska cerkev odstopila prostore Občini Moravske Toplice, bodo v občinskem središču obnovili stavbo za potrebe dveh oddelkov otroškega vrtca. Prav tako obnavljajo otroški vrtec v Fokovcih. M. J. MURSKA SOBOTA - V vodstvu mestnih četrti se že nekaj časa pospešeno pripravljajo na okrasitev pravljičnega parka za otroke ob prihodu dedka Mraza. Ker nameravajo uvesti nekaj novosti, potekajo konkretni dogovori s posameznimi nosilci akcije. M. J. Ne zgodi se vsak dan »Biserna« Krambergerja, »zlata« Potočnika V začetku novembra sta ljutomerski župan Ludvik Bratuša in matičarka Nada Dogša opravila dva častitljivi jubilejni poroki: po 60 letih skupnega življenja zakoncev Kramberger biserno in po 50 letih skupnega življenja zakoncev Potočnik zlato poroko. Matija Kramberger, rojen 1908. leta v Stročji vasi pri Ljutomeru, je izučen krojač, kije služboval v Varaždinu, Zagrebu in Dugi Resi, kjer je tudi spoznal svojo življenjsko družico Dragico. V Babince, Biseroporočenca Kramberger iz Babinec kjer živita še danes, sta se preselila 1941. leta. Dragica, rojena 1915. leta pri Ogulinu v Liki, je bila tekstilna delavka. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, imata pa tudi sedem vnukov in štiri pravnuke. Zlatoporočenca Albina (rojena 1922. leta) in Janez Potočnik (rojen 1915. leta) pa živita v Ljutomeru. Janez izhaja iz viničarske družine iz Železnih Dveri, Albina, ki se je kot dekle pisala Žnidarič, pa je bila doma iz Cubra. Zlatoporočenca Potočnik iz Ljutomera Vse življenje je gospodinjila in opravljala razna dela na kmetijah, Janez pa se je izučil za peka in ostal zvest svojemu poklicu vse do upokojitve. Kot mladoporočenca sta živela pri Potočnikovih, leta 1947 pa je požar uničil njun dom in preselila sta se v Radomlje. Pozneje, leta 1967, sta dobila stanovanje v Ljutomeru na Ormoški cesti. Življenje sta dala trem otrokom: hčeri in sinovoma. N. ŠOŠTARIČ, fotografiji: D. TOPOLINJAK ■ LJUTOMER - V okviru kuda Ivana Kaučiča v Ljutomeru deluje pihalni orkester, vendar ima že dokaj izrabljene inštrumente, zato so se glasbeniki obrnili na občino s prošnjo za po- moč. Prošnji so ugodili. Občina bo iz proračunskega sklada nakazala 3.000.000 tolarjev za nakup 16 glasbneih inštrumentov. Godbeniki in drugi ljubitelji glasbe (poslušalci) so za razumevanje seveda hvaležni. (J. Ž.) Naši znameniti predniki Stari slavuj veselih Slovenskih goric Naš svetniški kandidat škof Anton Martin Slomšek je v Drotinicah imenoval Leopolda Volkmerja »stari slavuj veselih slovenskih goric« 1741. leta se je v Ljutomeru v rodil Leopold Volkmer, poznejši duhovnik, narodni buditelj, pesnik, pisatelj, skladatelj in učitelj. Umrl je 1816. leta v Desterniku. Tam so mu ob 180-letnici smrti odkrili spominsko ploščo, potekal pa je tudi znanstveni simpozij. Služil Bogu in ljudem Leopold Volkmer je eden od naših znamenitih prednikov. Rodil se je 13. oktobra 1741. leta v Ljutomeru. Bil je potomec uskoške družine Vuk-myr. V Varaždinu je obiskoval jezuitsko gimnazijo, modroslo-vne in bogoslovne nauke pa je študiral v Gradcu, kjer je bil 1764. leta posvečen za duhovnika. Naslednje leto je postal kaplan v cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju, kjer je ostal do 1769. leta, nakar je prevzel dolžnosti v proštiljski cerkvi. To službo je opravljal do 1773. leta, ko je prevzel Nadarbino Golobovo in oskrbo tamkajšnje bolnišnice. Septembra 1784. seje preselil v župnijo k Sv. Urbanu na Desterniku. Pozneje je deloval še v Vurbergu, nakar pa spet pri Sv. Urbanu, kjer je 1814. leta daroval zlato mašo, dve leti pozneje (4. februarja 1816. leta) pa ga je v cerkvi zadela kap in tri dni potem je umrl. Pokopan je na tamkajšnjem pokopališču. Sedanji župnik župnije sv. Urbana v Desterniku g. Mihael Valdhuber mi je povedal, da se ni ohranila nobena bakro-rezna podoba slavnega moža, fotografiranja pa v tistem času seveda še niso poznali. Pač pa so pred letošnjo 180-letnico lepo obnovili grob, v katerem so pokopani Volkmer in njegovi poznejšji stanovski sobratje (duhovniki). Med 15. in 17. novembrom je bil v Desterniku znanstveni simpozij, po njegovi sklenitvi pa so na starodavnem župnišču odkrili spominsko ploščo z besedilom: TU PRI SVETEM URBANU JE SLUŽIL BOGU IN LJUDEM LEOPOLD VOLKMER 1741-1816 NARODNI BUDITELJ, PESNIK, SKLADATELJ IN VZGOJITELJ. To so storili po svečani maši, ki jo je daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger. »Svetourbanska akademija« Razprave s simpozija bodo izdali v knjigi. Mi pa nadaljujmo z »življenjepisom« slavnega prednika Volkmerja. »V prelepem slovenskogo-riškem ambientu je dobival navdih za številna pesniška dela. tudi kot učitelj in vzgojitelj. S »svetourbanske akademije« (tu je nadaljeval pouk po prenehanju ruške višje šole, op. p.) so izšli mnogi učenci - kasnejša pomembna in slavna imena. Omenim naj Ignacija Cimermana, ki je 1842. leta postal lavantinski škof; barona Gepper-ta, cesarskega feldmaršala; Leopolda Šeidnagla, v službi španskega kralja Ferdinanda ...,« beremo v krajšem zapisu, ki ga je pripravil prof. Branko Širec. Hvalnica kmečkemu stanu Ker pa je bil Leopold Volkmer stari slavuj (slavček) veselih slovenskih goric, nas zanima tudi njegovo pesništvo. Majda Potrata je 1994. leta izdala pri Kulturnem forumu v Mariboru knjigo na 200 straneh Pesni- meroma skromen delež natisnjenega v primerjavi s tistim, kar je ostalo v rokopisu, daje misliti o omejenih možnostih za pisno razširjanje Volk-marjevih pesmi. Vendar pa so njegove, predvsem petju namenjene pesmi, vseeno našle pot med ljudi, ker so jih s prepisi razširjali duhovniki in redki učitelji. ... Kljub izraziti pragmatičnosti v odnosu do poezije je pojmoval pesem tudi kot govorico srca, zato je razsvetljenskim idejam (o osrečujočem altruističnem delu, o razumnem obvladovanju senzual-nosti, o smotrni urejenosti sveta, postavljanju pridnosti, delavnosti nad talenti ter sposobnosti za opazovanje naravnega in delovnega okolja, za sodo-življanje socialnih in moralnih stisk kmečkega človeka) dodal še predromantične prvine. Na Volkmarjevo delo moramo gk' dati iz specifičnih zgodovinskih razmer, v katerih se jez odločitvijo za pokrajinski knjižni jezik uprl prodirajoči germ8' nizaciji in tudi kajkavizaciji severovzhodne Slovenije, čeprav je njegovo pokrajinsko zaznam0-vanost kasneje razvoj zavrnil,* je na kratko (v gradivu za novinarsko konferenco pred simpozijem) opisala Majda Potrata- Ob 180-letnici smrti Leopolda Volkmerja so na stavbi župnišča v Desterniku v Slovenskih gorica odkrili tole spominsko ploščo. - Fotografija: Š. S. V domačem jeziku je napisal več basni in številne pridige. Iz latinščine in nemščine je prevajal in komponiral številne pesmi, ki so bile dolgo v rabi v vzhodnoslovenskem prostoru, in to v času prodirajoče germanizacije in avstrijske ekspanzije ... Pesniško zbirko Volkmera je leta 1836 v Gradcu izdal Anton Murko, obsega pa 61 fabul in 12 posvetnih pesmi. Redno je kupoval knjige ne glede na jezik in posvetno ali cerkveno vsebino. Njegova knjižnica je dolgo krasila župnišče Sv. Urbana. Na Desterniku je deloval štvo Leopolda Volkmerja. »Obsega in vsebine Volkme-rjevega dela ni mogoče natančno določiti, ker je v današnji čas ohranjenih le deset rokopisov različnega obsega, in sicer: dve pridigi in dva osnutka za pridigo, prepis nemške pesmi v gotici, dve cerkveni pesmarici in prvi del zbirke posvetnih pesmi, med tiskom pa so prevod predpisane cerkvene pesmarice, dvojezična pesem, Te De-um in Hvala kmetičkega stana ino tohačje trave, s katero je utrl pot posvetni verzifikaciji tudi na slovensko Štajersko. Raz- Vaški godec Lujzek iz Korovec Kaj je počel na Terezijinem sejmu? Alojz Šnurer, harmonikar iz Korovec, je veseljak, da mu ni enakega. Meh je začel raztegovati, ko je bil star devet let. Tedaj mu je oče kupil harmoniko. V Murski Soboti je obiskoval glasbeno šolo. Veliko sta ga naučila zlasti Ernest Lukač in Rudi Šukler. In potem je prišel dan, ko je bilo treba javno nastopiti. Bilo je v gostišču v Strukovcih. Sprva nekaj treme, potem pa je šlo. Redno se je udeleževal tudi tekmovanj harmonikarjev v Bodoncih, Rado-vcih, v Sodražici in tudi na tekmovanju Zlata harmonika Ljubečne je pokazal, česa so (na harmoniki) vešči njegovi prsti. Tudi zunaj države je že »špilal«. Najraje igra Slakove polke in valčke. Kar 45 let je harmonikar. V novejšem času igra tudi na jubilejih, na primer 50-letnicah rojstva. Tudi šaljivec je. V objektiv pa smo ga ujeli na Terezijinem sejmu v Murski Soboti. Seveda ni ne prodajal ne kupoval, ampak - igral. F. KUHAR Ko je bil Alojz Šnurer star devet let, mu je oče kupil harmoniko. Tak instrument ga spremlja že 45 let. Vaški godec pač! - Fotografija: F. Ku. Ko bi ne bilo kmeta Sedaj pa je že čas. da sk^ preberemo vsaj del ene merjevih pesnitev, sicer sanje ne bi opravičilo sta. V pesmi Hvala kmetičkega nuje zapisal: I Vsi stani na svejti P<» . nam so; / pred vsemi P0 ,^ stvo, gospodarstvo, mestl'etsW spodarstvo nas viža, to redi, / to meštvo nas stezo 0 srn vtiči./ Gospodstvo no ,0 jaz 'z misli pustim, / 'e 5 , kmestvo posebno čas,l,n’. stan, stenja je vreden to kmeUC..ha gol / da se en 'mi kmeti Pr'g' yin-sam. / - / Moj oča nebes je;iis, skl gradnik; / tak reka J jriigi naš božji srednik. / Ga , kak Jezus je sejavec najbolšo seme je sejat ni ' Bog tak poviša tb ^me,lC:oriti# tak njegvo potrebnost 01 :tj lunam. / O kaj bi želeli na dje, / če ne blo bi kmeta, ji za nje!-/Vsa druga bila zanič: / gde najsh bi rej človek no vtič? / Od tote' en vsaki živi; / naj kolt od kmeta dobi: / kruh,’1 ^u- va, živino zredi, / priprav' t na ge potrebne reči; / en br skrbni kmet najde vsig /./ vsako siroto pripravleni Vsi mojstri ne delajo te kmet; / zdaj orje, zdaj sj’ silje gre žet’, / zdaj tri veja, zdaj kleple koso, ? ~ njoj travo, suši z nje sen • kopa v gorici, zdaj preša nj $ / zdaj gre vun na gmajno -zvat’, / dajunčke naPaja’ča, vodo, / živad si zdaj '’ltjo/ ne 'de v škodo. / - / 2^ , rfo) polaga pripravleno ref’ j 1^, pali si išče za ceog en tej • ^j/ seka, zdaj teše, zdaj vr popravlat, kaj plugi n fali, / živino napreze, nat jd(,/ gre, / blago si nalaga, ^10 dne / Bič poči, kojn sko^^ podleti: / oj voz se zvr grabi leži!... . id11. In tako naprej še s^^ajs11 (prebrali ste jih pet), v pa je takole »kunča«: 8 lokmetlubeznivilP^ dam, / le naj se ti k ŠP° b°. ti sam: / krivičen no p'Ja nikdar, / tak ima stenje vsigdar, /pohle ' sim, moj voleti brat, / S / gnP1 pridnega kmeta mej ra ' ^/[> dni je vreden sto centov v zobe mi pluni, či menje^ Naš slavni prleški t |j *' skogoriški narodni b jel* ‘ slavuj je torej dobr°Lijefie L danji kmetički stan (Z J a j delo kmeta). Pesnist^ bilo le eno poglavlje 0 polda Volkmerja. P ŠTEFAN SOBU vestnik, 28. november 1996 15 z naših krajev Prebivalcem južnega dela Radoslavec mineva potrpljenje Dovolj jim je strupov Del Radoslavec leži ob cesti, ki pelje do termalnega kopališča Moravci v Slovenskih goricah. Petnajst družin živi tamkaj, ki štejejo tudi triindvajset šoloobveznih otrok. Vse bi bilo lepo in prav, če pred več kot tridesetimi leti ne bi tamkaj uredili velikega zadružnega sado-'njaka. Nekateri domačini so takrat okusili prvo zlo, ki jim ga je pri-nesel nasad sadnega drevja. Hočeš nočeš so morali prodati ali zamenjati svoje parcele, da So lahko zadružni sadovnjak uredili, kot so si ga nekje »zgo- pila usta ali solzile oči, ko je veter raznašal škropivo. Če je podatek točen, so samo letos škropili kar 16-krat. Dokazano je, da seje lani zaradi strupenih (še zadruga) skrčili in začeli pridelovati poljščine, domačinom res mineva potrpežljivost. Strupov imajo že sedaj dovolj, zato nikakor nočejo pristati na širitev nasada sadnega drevja. Če ne bo šlo drugače, bodo to preprečili tudi s silo, tako da bodo blokirali poti do parcele. Mnenja so tudi, da bi jim morali nekoč odvzeto zemljo vrniti oziroma ponuditi v odkup po takšnih cenah, kot so jo morali Človek in njegov konjiček Lopatica, čopič in paleta... ...so slikarju pesem neizpeta buldožerjem, kije začel riti vse-vpreg. »Obdelal« je tudi okrog 1,8 hektarja Klobučarjeve parcele, tako daje ni bilo več mogoče prepoznati. Jabolka z njihovega sadovnjaka so vsa obležala v blatu. Podobno je bilo Poylna^je 'n sa(lovnjak. Kdo bo zmagal? Ljudje imajo očitno dovolj stru-> s katerimi pogosto škropijo sadno drevje. (Fotografija: J. G.) i Tu je bila nekoč tudi Klobučarjeva 1,8-hektarska parcela. Rade volje bi jo spet odkupili po cenah, kot so jo morali prodati oni pred več kot tridesetimi leti. Pričakujejo, da bo na njihovi strani tudi občina v Ljutomeru. (Fotografija: J. G.) V vasici Grabe v ljutomerski občini živi s svojo družino dipl, inženir organizacijskih ved Tone Cimerman, ki pa ne opravlja svojega osnovnega poklica, ampak je v Mlekoprometu vodja vzdrževalnih služb. Kakšen je njegov konjiček? Po službi dela doma na manjši kmetiji, prosti čas pa posveti družini in slikanju. Našel sem ga v ateljeju in ga poprosil za pogovor, katerega vsebino bi objavil v časopisu, a ni bil ravno navdušen. Objave pa ni prepovedal, zato le preberite, kdo je Tone in kaj počne! Po končani osnovni šoli se je šel učit v Mlekopromet za avtomehanika. Pozneje se je izobraževal na visoki šoli za organizacijske vede v Mariboru, kjer je diplomiral 1989. leta. Slikanje gaje veselilo že v otroštvu. Slikal je v osnovni šoli in poznje v vajenski dobi ter v času, ko se je izobraževal na visoki šoli. Torej vedno, ko mu je čas dopuščal. Nekoč je slike razstavil in strokovnjaki so ga pohvalili. Vključil se je tudi v kud Ivana Kavčiča v Ljutomeru in zamislili. Zemljo so jim Pečali po nizkih cenah. Z deli so začeli jeseni in posamez-'ustniki parcel niti niso imeli aasa> da bi pospravili svoje prilike. Tako se vsaj spominja anez Klobučar. Nekega dne so kar prišli z malo višje v sosednjem vinogradu. In če so se čez"čas nekako sprijaznili, da so izgubili zemljo, jih je vse bolj začela boleti glava zaradi strupenih pripravkov, ki jih uporabljajo pri škropljenju. No, če jih že ni ravno bolela glava, so se jim le- škropiv zastrupil en otrok, ki so ga morali odpeljati celo na zdravljenje v bolnico. Treba je zapisati, da sadovnjaka ne obdelujejo več delavci kmetijske zadruge iz Križevec pri Ljutomeru, ampak zasebnik Šileč, saj je zadruga v stečaju. Ker so domačini zvedeli, da namerava omenjeni zasebnik urediti nov sadovnjak na 7,5-hektarski parceli, ki so jo pred petimi ali šestimi leti prodati oni. Tudi svet Krajevne skupnosti Radoslavci je sprejel stališče, da je proti širitivi sadovnjaka (ponovni zasaditvi 7,5 hektarske parcele), obstoječi sadovnjak pa naj bi »izkoriščali« le do leta 2001, ko mu preteče življenjska doba. Eno in drugo res ne gre skupaj. Zdravje ljudi bi vsekakor moralo imeti prednost. JOŽE GRAJ se najde hiša brez elektrike Slovo od petrolejke Rotary kluba Ptuj - Ormož »prižgali« elektriko v domu Frančiške Ozvatič v vasi J^novno pri Ivanjkovcih________________ ano.vneSa n> bilo težko najti, kajti je le dva kilometra od Ivanjko-FrJn.kilometer od Runča. Huje je bilo priti do domačije 72-letne e|ške Ozvatič, ki je na samem v gozdu in do nje ni mogoče z j2^°mačinu Milanu Školiberju 3I “°line v Stanovnem sem hv-H ,2en, ker je prisedel v avto, i2 ar sva se zapeljala na sleme, °Pila in pustila vozilo na vr-hiah11^0 pa j° sk°z' g0ZH penila v dolino do domačije ho nčiške Ozvatič. On, vajen Po vaških strminah, je šel SjJ^a'no’ jaz - »ravninec« - pa |[0 Se zasopihal. Še posebno, k SVa se vračala. Med potjo in Zvijanjem z vodnikom sem del, da ženska, h kateri sva VSa njena, živi že nekaj let po-111 sama in - brez elektrike. ^jprej k mizi! vstopite,« mi je, potem d5|Sern se predstavil in pove-an2?akaj sem prišel, dejala Fr-C|ska. ditp^ate’ tu imate stol in prise-2* tnizi,« je velela. rai Sodilo se mi je, da sem mo-te d^Prej jesti in piti, šele poje s.Sem lahko »filozofiral«, kot !Cer nekoč dejal neki klasik A^ma. to Za v veliki sobi je bila boga-H Pogrnjena. Same domače iDj ne >n pekarske dobrote. Za So sedeli nekateri člani nji apy kluba Ptuj - Ormož, med VfA1 tudi predsednik Branko hilj Ušek. Prav je, da so prigriz-Vjn ln Poskusili kozarček rujnega l0. saj so opravili veliko de-domačijo Frančiške Ožin^ C So »pripeljali« električno Poznejšem pogovoru z Vo-t5r Orn sem zvedel, da humani-1 r°tary klub deluje leto dni in ima 28 članov s ptujskega in ormoškega območja. Doslej je sodeloval pri več manjših človekoljubnih delih, ta hip pa je največja akcija prav napeljava elektrike na osamelo domačijo v Stanovnem. Idejo je dal bančnik Roman Žličar, ki ima na bližnjem Runču vinograd. Je pač dobro poznal življenje »so- moža, Kajevno skupnost Ivanjkovci, centra za socialno delo Ormož in Ptuj ter druge. Hvalevredna je tudi pomoč bližnjih sosedov Gustija Novaka in Jožeta Salaja. Z združenimi močni (denarjem in materialom) in z veliko dobre volje so od vaškega električnega omrežja na vrhu napeljali (pod zemljo) v dolinico do domačije Frančiške Novak skoraj 500 metrov dolg električni kabel in končno je napočil trenutek, ko je tudi na tej domačiji električna svetloba razgrinila plašč teme. »Vzemite si in jejte. Pa pijte!« je še naprej ponujala Frančiška. Bila je vsa iz sebe in - srečna. Vsem se je zahvaljevala za dobro delo. Oče je bil iz Prekmurja Posebej za Vestnik pa je povedala: Če bi se v ptujsko-ormoškem rotary klubu ne podvizali, bi Frančiška Ozvatič najbrž do smrti živela ob petrolejki. Prejšnji teden, ko je pri njej zagorelo šest luči, je imela simbolično prižgano tudi petrolejko. - dvohektarsko posestvo, ampak kake večje koristi od njega nimam, ko pa so tu sami bregi. Od domačih živalih ta čas redim le kozo, a njenega mleka ne uporabljam zase, ampak ga dajem mu-ciki. Starostna pokojnina 20.000 tolarjev mi komajda zadošča za preživljanje, zato nisem zmogla zbrati denarja za elektriko. In potem so se našli dobri ljudje, predlagali, da mi pripeljejo svetlejšo luč v moj dom ... Zdaj, kot vidite, gori šest žarnic. Nič več mi ne bo treba kupovati petroleja in dragih baterij za ročno luč in tranzistor ... Hvala vsem!« Se spomnite, starejši bralci, navdušenja, ki smo mu bili priča v šestdesetih letih, ko s(m)o elektrificirali naše pomurske kraje? Tako veselo razpoloženje je predzadnji teden vladalo (35 let pozneje kot pri vas!) v hiši samske Frančiške Ozvatič v Stanovnem. Kraj še zdaleč ni bogi za hrbtom, le do-mačijica je na samem, vstran od ceste, »skrita« v gozdu. In zdaj je tudi tam sodobna luč. Kakšen napredek. Omogočili so ga predvsem rotarijci, katerih poslanstvo sta socialna pravičnost in dobra dela. Luč! Pred letom dni, ko so na Ptuju ustanavljali rotary klub, so tja (novincem) prinesli laterno (svetilka s steklenim ohišjem) člani istoposlan-skega kluba z Madžarskega. Od takrat je dejavnost Lopatica, čopič in paleta so (slikarju amaterju Tonetu Cimermanu) pesem neizpeta. - Fotografija: F. Fe. potem je nadaljeval s slikanjem pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja Vlada Potočnika starejšega, veliko pa mu je pomagal tudi slikar Zlatko Gnezda. Tone Cimerman poslej pogosto razstavlja, saj so si ljubitelji likovne umetnosti lahko ogledali njegove stvaritve na več kot 60 samostojnih in skupinskih razstavah. Za svoja delaje prejel številna priznanja in nagrade. Pravi, da slika z ljubeznijo. Najrajši upodablja krajine, tihožitja ... Naslikal je tudi sliki z motivi Desetih božjih zapovedi in Jezusa z učenci. F. FERENCEK ■ LOGAROVCI - BERKOVCI - Nekatere ceste, ki so jih asfaltirali leta 1989, je potrebno čimprej preplastiti, saj bodo drugače čez čas precej uničene. Predračun del je pokazal, da bi jih ta naložba stala okrog 10 milijonov tolarjev. To pa je za njihovo majhno krajevno skupnost vsekakor prevelik izdatek, kajti letno zberejo s samoprispevkom le okrog 7,5 milijona tolarjev, denar pa potrebujejo še za druge namene. Na LB Pomurski banki so jim pripravljeni odobriti posojilo, če si priskrbijo tudi soglasje Občine Ljutomer. Občinski svet je takšno soglasje na zadnji seji sprejel, zato bodo morda še letos začeli obnavljati ceste, če bo to omogočalo vreme. (J. G.) ■ LJUTOMER - Po mnenju občinske svetnice Vlaste Markovič bi morali čimprej sprejeti dogovor med območno gospodarsko zbornico, turističnim društvom in Občino Ljutomer o sejemskih in drugih aktivnostih v Ljutomeru, ki so neposredno ali posredno povezane s podjetništvom, tako da bo na tem področju določen red in s tem dosežena večja učinkovitost. Takšen dogovor bi bil vsekakor dobrodošel. (J. G.) Fotografija: Š. S. sede« Frančiške Ozvatič, ki v svoji hiši ni imela elektrike, zato si je svetila s petrolejko in ročnimi baterijskimi svetilkami. Kar hitro je stekla akcija »elektrika«. Seveda v klubu niso tako bogati, da bi sami financirali naložbo, pač pa so pritegnili pokrovitelje: Očino Ormož, Elektro Ptuj, PE Jeruzalem Ormož, podjetnika Danila Ivanuša iz Or- »Pravite, da se vam moj priimek zdi nekam ,prekmurski’? Moj oče Ivan je bil doma iz Prekmurja. Že dolgo je tega, odkar je umrl. Trinajst let pa je minilo od smrti matere Rozalije. Imela sta tri otroke: mene, ki sem najstarejša, in dva sina. Stanko je tudi že umrl, Jožef pa je nekje v Avstraliji. Tako sem že trinajsto leto čisto sama. Imam sicer ptujsko-ormoških rotarijcev močno zaživela, saj - poleg že opisanega - imajo zbranih tudi 15.000 mark v tolarjih za obnovo Orfejevega spomenika na Ptuju. Dobljeno laterno pa so podarili že drugim - rotary klubu na Primorsko, saj je sami ne potrebujejo več. Tam gor v Stanovnem je ta (simbolično) prižgala šest pravih - električnih luči - in prinesla napredek Frančiški Ozvatič. Ta zdaj, ko ima luč, zagotovo ne bo hotela oditi z doma. Že doslej ni hotela »na tuje« k sorodnikom. Dom je pač - dom! ŠTEFAN SOBOČAN KAKO DOLGO ŠE? - Že leto dni leži prometni znak, ki pomeni ustavi (stop), z drogom le nekaj metrov od kraja, kjer je bil postavljen! Le kje drugje kot v Gornji Radgoni, ob mestni Mladinski cesti. Mar res ni nikogar od pristojnih, ki bi videl ležati ta znak, ga postavil nazaj na prvotno mesto ali pa, če tam ni več potreben ali pa je neuporaben, odnesel na bližnji Dinos? Znak je menda že 26. septembra lanskega leta »opazila« komisija, ki je ugotavljala take in podobne prometne znake, in zabeležila 26 pomanjkljivosti, a žal je bilo do danes odpravljenih le šest. Pa sklenimo z geslom: Prometna varnost - naša vrednota! JOŽE KOS 16 vestnik, 28. november 1996 eportaža Ureditev Bukovniškega jezera Ribe noter, ribe ven V soboto je bilo resnično mrzlo, tako mrzlo, da so se po oknih začele risati rože. Vsak bi se najraje potegnil v toplo sobo, ribiči pa so se v Bukovniškem jezeru lotili dela. In tisto jutro in dopoldan je bil prizor res nenavaden. Ribiči so že zgodaj zjutraj vrgli mreže v vodo in kasneje z golimi rokami začeli lovili ribe iz Bukovniškega jezera. Množica avtomobilov in radovednežev, delavcev je bilo nekaj manj, se je zbrala na brežini jezera ter si ogledovala, kako je skupina ljudi iz jezera nosila tudi po dvajset in več, tudi do trideset kilogramov težke ribe. Kaj se je sploh zgodilo? Že poleti so ugotovili, daje začel jez ob Bukovniškem jezeru puščati. In ob velikih nalivih bi se v prihodnje kaj lahko zgodilo, da bi popustil in bi se voda razlila daleč naokoli. Tako se je izvajalec VGP Mura odločil, da bodo obnovili 50 metrov nasipa, projekt pa se bo financiral iz posebnih poplavnih sredstev državnega proračuna. In da lahko nasip uredijo, je potrebno vsaj delno izprazniti jezero. Te akcije so se lotili ribiči lendavske družine. Odločili so se, da bodo jezero popolnoma Manjših rib pa niti niso posebej naštevali. Statistično naj bi bilo glede na prodane dnevne dovolilnice za ribolov in podatke v jezeru do dve toni rib, dejansko pa jih je bilo v jezeru 1360 kilogramov, pri čemer drobiža niso računali. Ribe so stehtali po metodi izkušenih ribiških rok, ki pa je precej zanesljiva. Tisti, ki nimajo škrg In kaj vse so v jezeru še našli? Tam so bili kolo, gasilni aparat, plastični stoli in miza, PVC- kozarci, predvsem pa ogromne količine konzerv, steklenic in druge embalaže. V jezeru pa so našli tudi nekaj ribiških palic brez ribičev, ki so jih ribe premagale pri merjenju moči in so kot trofejo odvlekle palico. Vendar hrane na trnku ni bilo več. Zanimivo pa je tudi, da vse steklenice, ki so plavale na dnu jezera, niso bile prazne, še največ je bilo polnih stelenic piva različnih proizvajalcev. Kako so prišle pivske steklenice na dnu jezera, pa vam je znano. Ljudje, ki pridejo tja taborit ali na piknik, v veliki vročini potopijo v jezero zaboj piva, iz katerega se potem nekatere steklenice izmuznejo .... Po besedah predse- izpraznili ter naredili inventuro, kot se pravi akciji, ko pregledajo, kakšen je prirastek in kakšen je bil ulov. Poleg tega bodo še dezinficirali jezersko dno. Na kratko povedano, Bukovniško jezero želijo očistiti. Školjke, ribe in raki V jezeru pa domuje prav zanimiva favna, flore je nekoliko manj. Morda zaradi kislosti vode. Našli so precej jezerskih školjk (jezerska brezzobka, lat. Anodonta cygnea), ki so pri nas redke in dobro vplivajo na ka kovost vode, saj iz nje pobirajo in nase vežejo težke kovine, ter veliko rakov jelševcev (lat. Asta-cus astacus). Raki pa dokazujejo, da je voda dovolj zdrava. Največje ribe, ki domujejo v tem jezeru, so bili sivi tolstolo-biki, ki so tehtali do 30 kilogramov, beli amurji, ki so tehtali od 15 do 20 kilogramov, in krapi, težki od 10 do 25 kilogramov, ter 7 do 12 kilogramov težki somi. Našli so tudi 30 smučev - vodnih roparic, katerim pa niso odredili pripora. dnika Ribiške družine Lendava je kultura ljudi, ki prihajajo k jezeru, na izjemno nizki ravni. To pa dokazujejo tudi velike količine smeti, ki so okoli jezera, sedaj pa so jih pobrali še iz jeze ra. Kdaj bo spet, kot je bilo Vodnogospodarstvo Mura bo začelo z ureditvijo nasipa verjetno prihodnji teden, predvsem .a-ss „ ... —a. pa so dela odvisna od vre zemlja ne sme biti na, nasip se mora dobro_ j« itd. Od naravnih tudi odvisno, kdaj bodo z rekonstrukcijo nasiP3^)!' gotovo se bo to zgodil0 ^0 šnem mesecu. Jezero P3 napolnili z vodo, ribam* jU' gimi prebivalci najkasiU^ nija prihodnje leto, lahko ribiči znova pom0 svoje trnke. RitdP j Aleksandra Nana Fotografija: Nataša vestnik, 28. november 1 996 eportaža Razstava ročnih del varovancev doma v Lukavcih Z naravo in stvaritvami rok do polnejšega življenja Komaj se naredita jutro in dan, že nas obveznosti poženejo v tek. m postanka in ni predaha, iz dneva v dan in vse bolj se ženemo za Mno novimi cilji. Saj se tega prav dobro zavedamo, toda le redko bredimo kaj več kot le to, da negodujemo nad usodo, ki nas žene do “aemoglosti, ter s hitenjem poskušamo čimprej doseči cilj. Zaveda-se jarma, ki nam ga natika sodobno življenje, a hkrati vemo, da “fez njega ne bi mogli več živeti. Nam je kot sol življenja, slana, a vendar začinja, bremeni, pa vendar osvobaja. Vpetost človeka v Zveznosti in doseganje ciljev pa prinaša tudi zadovoljstvo in osmišlja naše življenje. Kadar si človek ne postavlja več ciljev za nov dan, na-s>ednji mesec ter leto, kadar ni kolesja, ki bi ga gnalo v hotenjih, Postaja vse bolj prazen in hladen. Ostane brez cilja in brez prihodno-sb in upanja, a brez upanja človek ni človek. »Saj upanje z vso ^očjo in usmerjenostjo pomeni nagnjenje k uresničevanju samega je realizacija, pravijo tudi kreacija samega sebe.« (A. Tr-stenjak) Pred kotičkom, ki so ga oblikovali varovanci specialno pedagoške uči- Rado ima rad živali, še posebno pse. Prav vsi brez izjeme se mu zdijo lepi in zanimivi, tudi labradorec, ki ga imajo v domu. Narava in letni časi pa običaji, povezani z njimi, so bogato ogrodje, na katerega v domu In kaj lahko upajo varovanci ooma v Lukavcji? Na življenje tam zunaj zavoWkih sten sko- ^?rica bo izvezla gobelin, ki bo krasil njeno posteljo. V tolažbo ji bo, 1 t°ži in joče, ker nima več mame. ^da ne, saj predobro vedo, da । 0 njihov zadnji dom ali insti-^!°nalno življenje njihovo u J®nje. Tudi postavljanje visoka hijenskih ciljev jim je tuje, pol daleč od njihovega sveta, ki sjaa le preproste reči. Zato pa ka veselijo svojega izdel- Inice. v Lukavcih navežejo življenje svojih varovancev. Vedno znova pridejo in vedno znova so veliko pričakovanje in upanje. Je zima in potem pride pust, vesel, razigran in norčav. V domu v Lukavcih ga znajo praznovati nadvse veselo, z maškarado v maskah, ki sijih izdelajo sami. Izbrane so postavili na ogled tudi na tokratni razstavi. Pustno rajanje traja od jutra do večera, veseli dan pa naredijo zanimivejši še s poroko izbranega para. Mlada dva se morata izkazati v poznavanju zakonov za skupno življenje, mi je hitela pojasnjevati varovanka, ko sem vzela v roke fotoalbum njihovega zadnjega pustovanja. ampak imajo jih, zato jih je potrebno odkriti in poiskati poti, ?K1jim ga njihovi prijatelji, j^sleni v domu, obesijo na (lan° zraven postelje, ali tega, da|Se bo nekdo od zunaj zagle-]>t Vani in ga kupil. Veselijo se Krčnih dni pa tudi vsakega t,j a- veselijo se že tega, če je ^eiaZStavo Postavljen njihov p. ek in je njihovo ime na sez-razstavljalcev. Veseli so, z Hjimi veselijo tudi zapo-^i t ^a’ c''j's0 enak° pomem-b1( ud' zanje, le najti jih je tre-hi^JIb povezati z upanjem in kovanjem v radosti. zdelek našim ljudem zelo ' Pomeni. To, če lahko ne-&n”aredijo, Je za njihovo dvi-tovJ.e samozavesti največ. Go-Je njihov uspeh,« je ala vodja delovne terapije ^ukavci Tatjana Pirher. v|j a,ila me je na ogled razsta-lev?* • čudovitih ročnih stvari-iiiH^bovih varovancev, ki so Primerno razvrstitvijo in dekoracijo razstavne-telpUstora dali še večji pouda- Andreja se je naučila bombone, ki jih je dobila, deliti z drugimi. Pust prežene zimo in za njo »Tu lahko vidite nekatere že zapečene izdelke, pepelnike, svečnike, lončke za rože, podstavke, skodelice za kavo, prav tako vse ročno izdelano,« je svoje izdelke iz gline predstavljal Ludvik Gerič. »Kot otrok sem bil lončarjev sosed in tedaj mi je bila glina igračka. Sedaj pa spet gnetem in oblikujem, saj sem invalid brez obeh nog. Za desno nogo že imam protezo, za levo pa zaradi nezaceljene rane in tromboze še ne.« Tudi grb Ljutomera, konj z zmajen, je prišel izpod njegovih rok, pa odtisnjen petelinček na glinasti tablici, simbol Križevskih opekarn, podjetja, ki jim daje glino ter oblikovane izdelke zapeka v svoji peči. V domu pa si želijo, da bi kmalu dobili svojo peč, manjšo, da bi izdelke iz gline lahko še polepšali z glaziranjem. kako jih aktivirati. To je dolgotrajen proces, uspeh pa je dolgoročen in tudi nezanesljiv. Delo specialnega pedagoda zato zahteva poleg strokovne usposo-bljenoti še strpnega, čutečega, razumevajočega človeka, ki ima razčiščen odnos do drugačnosti,« je povedal specialni peda-dog v domu Lukavcih Vanja Čeh. Njegovi varovanci torej niso bolni, ampak duševno manj razviti, ki pa tako kot vsi ljudje potrebujejo, kot je dejal sogovornik, izbiro. »Mi smo njim izbira, a da nas oni vidijo kot izbiro, mora biti zadoščeneno prvemu pogoju. To pa je, da se jim znaš približati in vzpostaviti zaupen odnos. To je osnova vsega, da varovanec ve, kdo si ti in kaj lahko od tebe pričakuje, kaj bo pri tebi dobil.« Še nekaj je, kar pritegne obiskovalčevo pozornost. Pri vhodu v razstavni prostorje izobešen seznam ustvarjalcev del, saj so vendar nekateri izdelki delo petih ali celo šestih varovancev. So varovanci, ki zmorejo težja dela, so pa tudi takšni, ki lahko opravijo le nekaj preprostega. rastavWa kar nekaj slik, pred sabo Pa Je 'me* že novo z 5to. p,z "arave. Enajst let živi v zavodih in tukaj v Lukavcih mu je rain; lij tt 'tr se 1R isl' f in- lili iti ili delali)!’ A no v llf ne R Kujski val, jutranji pozdrav iz Ljutomera Dragi poslušalci, ura je sedem, čas je za vaš Prvi kozarček. Kujski val, kline, pa taka trgovina Vstopila sta v prodajalno. Zakonski par srednjih let. Po videzu normalna, ona sestradana, °n prijetno okrogel, rahlo skregana. Mož je odločno odprl vrata. Vsi, kupci in trgovci, so Poskočili. Nakupovalne košare, ki jih je prevrnil, so se razletele na vse strani. Tla iz gladkih bleščečih keramičnih ploščic in nakupovalne košarice iz jeklene kromirane žice napravijo velik hrup. Čemerno jih je lovil in pobiral. Trgovci so se skrivoma, ta za blagajno, oni za stolpom Pivskih zabojev, trgovki ena za vitrino s salama-mi, druga med vrati skladišča, hihitali. Zravnal Se je, se napravil, kot da ni bilo nič, in se z ženo zatopil v nakupovalna opravila. Ustavila sta se pri piškotih. Dolgo sta se odločala med krhkimi keksi in lešnikovimi napolitankami. Žena je izbrala in pograbila vrečko keksov. Meter na levo in meter v desno od te edine vrečke s keksi so popadale škatle kreke-riev, muslijev, prepečencev. Po tleh so leteli Makaroni, kilogram moke se je razpočil. Trgo-''ci so se na glas zasmejali. Šef se je krohotal, držal se je čaz trebuh, da mu ne bi počil, in za Povrh prevrnil še šop metel. . Žena je nesrečno gledala. Šlo ji je na jok. On io je pograbil za rokav in odvlekel stran. S pogledom je grozeče ošinil trgovce, da so se v hipu Zresnili, Tu nekaj ni moglo biti v redu. Natančni6 si je ogledal police z razstavljenim blagom ln njegov sum seje potrdil. Predmeti so bili namerno tako zloženi, da so se ob rahlem dotiku Prevrnili. Odkril je več takšnih pasti. Hotel je opozoriti ženo, pa je bilo že prepozno. Doze z deodoranti in laki za lase so že zvonile po tleh. ,a glas je zajokala. Poskusil ji je dopovedati, pa n' šlo. Objel jo je čez ramo in jo vso obupano odpeljal iz trgovine. .^auk: Ko boste v trgovini podrli kakšno toženo umetnino, se ne živcirajte preveč. Ste Pač zadnja žrtev trgovskega pobalinstva. Kujski val, vsi smo dobre volje Kolektiv ljutomerske gimnazije Frana Milko- šiča se zahvaljuje profesorici soboške gimnazije dr. Gornječevi, ker se je po njeni zaslugi prepisalo v Ljutomer dovolj dijakov, da so lahko odprli nov oddelek. Na osnovi tega oddelka je republika namenila še denar za popolno prenovo starega dela šole, dograditev novih učilnic, telovadnice in koncertne dvorane. Mestni svetniki so sklenili, da bodo gospo profesor razglasili za dosmrtno častno meščanko mesta Ljutomer. Kujski val, zdravstvene vesti iz visoke družbe David Haselhof (obalna straža - silikonska plaža) ima (vse njegove lepotice imajo silikonske joške) silikonskega ptiča. Avstrijski predsednik Klestil je našel v svojih pljučih krvni strdek. Ruski predsednik Boris sije dal napeljati okrog svojega srca krvni mostiček. Hrvaški predsednik Franjo je povzročil v svojem črevesju težko sistemsko napako. Naš predsednik Milan ima na srečo le nenevarni izcedek. Kujski val, trg ne spi V prodaji so se pojavila nova ogledala v visoki resoluciji 5120 x 3840, v tako imenovanem mega VGA-formatu. Nova ogledala prikazujejo podobe tako jasno in čisto, da bi jih neuki lahko zamenjali za čisto navadna ogledala. Na voljo so v vseh spodobnih računalniških in drugih trgovinah. Kujski val, veliki zimski koncert Na ljutomerskem dirkališču bosta ob prvem mrazu nastopila najstarejši prleški narodnozabavni ansambel Rdeči nos ter oktet Popokane žilice. Predskupini bosta ansambla Bratov Kurbl in sester Anlaser. Če bo vreme pretoplo, koncert odpade. Lojzetov uspešen dan Nova natakarica je ravno prinesla tri dišeče kave, dve brez smetane in eno s smetano, za Lojza. Mirno, kakor se spodobi za delovne ljudi, smo se lotili sladkanja kave. Že po tem, kako nekdo sladka kavo, se da sklepati, kakšen je njegov značaj. Pravzaprav je sladkanje kave cel obred, ki zahteva nenavadno natančnost, za druge spet je le obroben dogodek, kateremu ne posvečajo niti najmanjše pozornosti. Danes lahko pijete kavo na tri osnovne načine: sladkano s sladkorjem, z umetnimi sladili in grenko. Sedaj bi spet lahko razpredli celo teorijo o vsaki vrsti posebej. Sladila uporabljajo debeli in bolni ljudje, grenko pijejo poslanci opozicije, klerikalci in docela asketski kavopivci. Sladkanje s sladkorjem pa vam pove dosti o pivcu kave. Marjan, ki Je dobrodušnež in ni kakšen prepirljivec, usuje sladkor, ne da bi ga preveč zanimala količina. Podobno počne tudi Lojz, a bolj preudarno, raje malo več kot malo manj. Z menoj je čisto drugače, pri meni pomenijo tri zrnca več ali manj že čisto drug kakovostni razred kave. (Skratka, da ne bi koga žalil, takšno cepidlačenje je značilno za sitne, tečne, pikolovske in kritizerske ljudi, ki se naglo razjezijo in skoraj bolestno stremijo za nedosegljivo popolnostjo.) Medtem ko sem jaz sladkal kavo, sta jo onadva že skoraj spila, Lojz pa je začel pripovedovati: »Težki časi, jesen je vedno polna obveznosti. Plačal sem registracijo in zavarovanje za svoj in ženin avto. Otrokoma sem kupil nekaj zimske obutve in oblačil, šolske potrebščine, ozimnico in še kaj. Tu je bil še cel kup položnic. Tako sem ostal popolnoma brez denarja. Žena v limitu, jaz v limitu, plača pa še daleč.« »Poznam to pesem,« sem rekel. »Plača še daleč, upanja nobenega. Psička madžarska ovčarka je simulirala brejost, tako sem se obrisal pod nosom še za nekaj tisočakov v markah, zima pa prihaja v deželo ...« »Najenostavneje narediš, če začneš z gladovno stavko v preddverju kakšne vladne ali druge Javne ustanove,« sem predlagal. »Ti bodo vsaj somišljeniki v znak podpore nosili dobre malice, da ne boš lačen,« je pristavil še Marjan. »Ne bo treba, včasih kaka višja sila poskrbi za človeka. Odprem pošto in izvem, da sem dobil jubilejno nagrado za dvajset let dela v našem podjetju.« »No, vidiš, da je nekje visoko nad nami nekdo ali neka sila, ki nikoli docela ne pozabi na pravičnike in obupance,« sem se razveselil. (Kdorkoli že je, name se prav gotovo še ni spomnil! Mogoče pa pridem na vrsto kdaj drugič.) »Vidiš, z menoj Je podobno,« sem nadaljeval, »v dveh dneh sem dobil osem položnic in en račun.« »In denar od nekod?« je hotel vedeti Lojz. »Ne, na ta drugi del zgodbe še čakam,« sem vzdihnil. »Kar pusti, danes sem jaz na vrsti, da plačam kavo,« je rekel Lojz. Borivoj Repe Ludvik Bratuša - Luidži je spet speljal mega transfer. Nekdanje luksuzno vozilo Audi 100 mu je uspelo pospešeno amortizirati. Iz amortizacije in prihrankov iz naslova neizplačane plače za občinskega tajnika, ki ga na občini že nekaj časa ni, je kupil prelestno občinsko vozilo najvišjega kakovostnega razreda A8. K prelestni mizi v njegovi sobi gre prelestni avto, pravijo Lotmerčani. No, pa adijo 135.000 DEM, pravijo drugi. *** SLS SDS ? vat Št,*! /M S us SDS SKD LRS Prleškifiičkec meglen, te je pje hiida jesen. Dere pa ne vejo ariti’te pa v v Dolanah, fliknejo f štečoj podjetje to, nseneermg- Haložani so po svojen srečni, se so tak ne vedli, 0 hicko ime pomeni po jihoven. Fra^ !la za den mrtvih popravijo spomenik cesori letQ te 50 ls' sre^m’ ka se J‘n ka ,oti cesar - kak ^jen ■' znav^ S,OJ‘ na ^mgi no opazuje Apaško polje, če lečejo l«Čejo aH nemški zofei. He. Ite to pa te vidli no culi: tan zaj % slovenski zofei, ker vejo nemško gučati še pr/e, kak se skotijo. Pa sf skotilo tan okoli Hotize, pa najč fsi mrtvi ne vejo! Jas Suj^, recen' naJ pošlejo f Hotizo no v Istro malo tistih osmrdjenih sier^ . Podgrada, pa de fčasih mir. Gda je bija še Bofčar mini- Pa ‘j «se policaje otslova. Te pa so tan obesili hrvaško fono - naša J^Pre zginila. Muriščani, keri so še na našoj stroni, grejo doče plačiivat, , ‘H kres mejo na Hrvačko svakojačko - volit pa do šlipri- bareij d ne Samo ^uma’ met ^ovenci no Hrvoti bi mogla ka denaHonalizatorski postopek pa še kumi dati eno na popek, ka^ Vedlo, ka je ot koga. Tota denacionalizacija je f Prlekiji ham ^Učka šolata, kera nikdar ne zrose, pa jo hubajo denacio-p CpS^' P° prleških upravnih enotah. ^de l S'le ^ek‘ mislijo, ka je država fčista nora: nibena držova ^m^Presno gverovala vekih parcel no hiš, če pa jih lehko ha-[ dugo Pač gre. Hiše do gverovali te, gda do fčista doj fiist"e no zriičene, ka do jih te generalno poprovlali novi lastniki, ^a 50 dobili nazaj, ka je negda geperalo jihovin de-I /y I »amo van rečen: štorih kaslof no štorih Uidi ne prestovlejte! mili nan precednik Kučan s Štefkoj, s keroj na podelitvi da do-Ve^a Prslana v Marprogi tak bliizik seda, ka smo mislili. SeJemi enega šenkali! MIROS Pismo mojemi poslanci Dragi moj Kovet! Minoida je ta velka ceremonija, štero ništerni tuj za šok terapijo zovejo, ka se nas prousti narod na brzijno ščelo žejdne prejk vodej odpelati, pa zaj po etakšen srečnon konci mon za dužnost, ka Ti najprlej preveč lipou čestitan na ton, ka si zvolgeni bilo. Ges H pri ton neman sreče, ka že nevenkelkokrat sikdar mijmo tru-fln, ka tiste volin, šteri zgibijo, pa tou nikaj nej, či je pa pri telki imenaj na tiston papejri preveč žmetno truflti pravoga. Nikda so pravli, ka trbej na dirkaj staviti fčasi tildi na konja, nej somo na jahača, pa je tou nej preveč lejko, ka jahači večkrat tildi konje menjavajo. Zdaj, ka je se tou mijmo, lejko v mejri prebrodimo, ka se non je tisti dvajsti pa nevenkelko, ka so na pre-bejranje bilij ponujeni, obečavalo pa s ken nas je za sebej pa svoj čapat kortivalo. Zagviišno bi stoga eti mogo mali paradižum gratati, če se somo eden tao toga obečavanja spuni. Sousid Vinci pravi, ka so ništerni voji čapatof ali pa njuvi glavni pomočniki preveč dobro preštudejrali, kak se tou indri dela, ka so tiste navade na našo zemlou prnesli. Pa ka je te zaj tak sla-tkoga f toj oblasti, ka so za tou ništerni svojo najbole človbčo navado -poštenje -pripravleni v blatopoklačiti? Najbole se mi pa vijdi grdou, ka so eden drugotni njegvo familijo v nos metali, ka nema ednoga ali drii-goga pa ka dosta decej ma pa takso ali načišo ženo, pa se mij mali lidgej pijtamo, ali je se tou tako moglo biti. Či ednouk nikak na oblast prijde, je nikaj za menej nej sromota, či drgouč pa driijgi prijdejo, f cejlon svejti bi tou tak moglo biti, vej eščefSvejton pijsmi pijše: oča, sin pa svejti dilj, ka so nej si naednouk Bogouvge. Nej je lipou tuj tou, ka so se tej z našoga kraja med sebof z blaton polejvali, bole bi si mogli prebroditi, ka so zamiijdili, ka bi non eti v našen blati leži bilou. F tej dnevaj se je pozabilo na se nevoule pa sakdanešnje brige, pa je tak vo vidlo, ka je prousti narod zavolo tej, šteri so f parlament ščeli prijti, nej naopak. Pa de zaj skenprlej trbelo pozabiti na Gobelsove pa Jaderove navuke propagande pa se obrnouti k spunjavanji tisti velki obečanj. Moja stara Žuška pravi, ka se je s ten, da so bilej tej volijtve - na martonovo nedelo, da smo moški dva dnij fkiip si v roužicaj bilij, najbole mijmo strejlilo, ka človik pri trejznoj glavi nevej dobro misliti, nej pa pri maliganaj. Po ednon kraji je tou tak, po driij-gon pa pravijo, ka je v vijni istina, ka človik pri trejznoj glavi mijsli, te pri punoj vb povej, pa je te zaj tou nouvo vijno pomoglo, ka so si zadovolni, pa so te zaj si doubili pa si zgubili. Pišen Ti zato zaj, ka de trbelo dobro broditi, da prijde do toga, ka de se od velki del odloučalo, naj Ti ne strepeče rouka, da de na gombe trbelo težiti. Naj nede tak, kak je preminouči Kovet pravo, ka se pozabi, odkec je da prejk More prijde, pa pri ton deli trbej na svoj čidužebole srmaški pa fkraj potisnjeni kraj pa lidij, šteri so za tou nikaj nej krijvi, broditi nej na voje svoji čapatof, šteri se somo za voje riti brigajo, nas pa nucajo somo zatou, ka na oblast prijdejo. Dosta pameti pa sreče pri ton deli Ti želej z blatne Čurgove po martonjen Tvoj Janči Borojčnjek Po obilici čestitk in odločanju, ali bo sedel na dveh ali enem oblastnem stolu, Andrej Gerenčer - Broker še vedno ni našel toliko časa, da bi sprejel tri nove soboške doktorje znanosti iz serije 2000. Zlobneži pravijo, da se sprejema lahko nadeja prej kak kanarček ali papigica s kakega lepotnega tekmovanja kot omenjena trojica. Občinarji pa pravijo, da bo to napako popravila mati županja. Miha Vodenik - Biirgermaj-ster pravi, da bo Radgono očistil s Čistočo, njeno dušo pa opral s Prepihom. Vse drugo pa je potrebno sesuti, sporoča v svojem objektivnem in jezikovno čistem sporočilu tiskovna agencija Prepih. Na procesiji vinskih ude-kov, je prišlo do neprijetnega zapleta, saj Naci Rajh ni hotel nesti križa na čelu procesije in je tega porinil v roke Milanu Kučanu - Sezoncu, sam pa je vzel v roke kelih. •kic-k Frenk Cipot - Velikopotezni je dal takoj po opravljeni predbožični spovedi občanov v nesojeni ali sojeni novi Občini Bogojina vsem ovčicam v teh vaseh kolektivno odvezo za storjene grehe, ker so širili krivoverstvo in rasno nestrpnost. Namesto obhajila jih je povabil na veliko večeijo k subvencioniranemu selanskemu hotelirju Grabarju. Ta se že veseli novih subvencij. Bela loža Jožeta Kovača -Pozadinskega je bila v soboto, ko je imela konvencijo svoje lože in gala ples, začet s četvorko, hudo razočarana, ker ni bilo k njim eminentnega vinskega uda Milana Kučana -Sezonca, kajti člani lože so ob tej priliki želeli na svečan način kolektivno stopiti v njegovo organizacijo. To je razveselilo Ernesta Ebiya. •kkk Tibor Čarni - Visoki je poskrbel za svojega tesnega sodelavca Janka Halba, da ne bi ostal brez tretje funkcije, zato mu je napisal topla priporočila za imenovanje za direktorja kranjske podjetniške in obrtniške posojilnice. kkk Marjja Požonec - Anju Ma-riška je po svoji ponovni izvolitvi poslala zahvalno pismo visokim uradnikom samoupravne skupnosti in nekdanjemu šefu volilnega štaba Ti-borju Vbrošu. Pisma sta bila vesela dirigent Gone in pihalec Car. BESEDA ki KOHJ 20______________________________________________________________________________________________________________________________________________________vestnik, 28. november 1996 Prva državna nogometna liga Mura : Koper 1: 0 Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 900. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strelec: 1 : 0 Škaper (16). Mura: Černjavič. Belec (Kmetec), Alihodžič, Ščulac, Dominko, Brežic (Vogrinčič), Dvoršak, Cirkvenčič, Vučičevič (Mesarič), Breznik, Škaper. Rudar: As Beltinci 5 : 0 Velenje - Igrišče Rudarja, gledalcev 500. Sodnik: Salkič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Vidovič (12), 2 : 0 Hribar (18), 3 : 0 Javernik (61), 4 : 0 Hribar (72), 5 : 0 Vidovič (90). As Beltinci: Starovasnik, Godina, Jeraj, Tratnjek, Neiman, Šabjan, Baranja (Golob), Gajser, Cvikl, Komar (Džafič), Vidovič (Gutalj). Druga državna nogometna liga Piran : Nafta 4 :1 Piran - Igrišče Pirana, gledalcev 150. Sodnik: Žerak (Branik). Strelci: 1 : 0 Lekič (8), 2 : 0 Halovič (35), 2 : 1 Hranilovič (43), 3 : 1 Peršič (74), 4 : 1 Peršič (84). Nafta: Magdič, Baša, Gaševič (Tompa), D. Novak, Hozjan, Drvarič, A. Novak, Hranilovič, Bursač, Utroša, Bedo. I. SNL Rezultati - 17. kolo Mura: Koper 1 : 0 Rudar: As Beltinci 5 : C i Maribor : Primorje 1 : 0 Olimpija : Publikum 2 : 1 Gorica : Korotan 2 : 0 Primorje 1710 4 3 34:10 34 Maribor 17 9 5 3 34:14 32 Gorica 17 7 6 4 24:17 27 Rudar 17 7 5 5 21:20 26 Publikum 17 6 5 6 28:25 23 Olimpija 17 6 5 6 23:21 23 Mura 17 6 5 3 21:26 23 As Beltinci 17 5 3 9 18;36 18 Korotan 17 3 5 9 10:24 14 Koper 17 3 311 11:31 12 II. SNL Rezultati - 15. kolo Piran : Nafta 4 : 1 Ljubljana : Vevče 1 : 3 Pokal NZS ------------ Mura v polfinalu Odigrane so bile četrtfinalne tekme za pokal Nogometne zveze Slovenije. Soboška Mura kot edini pomurski predstavnik je gostovala v Šmatnem ob Paki in po pričakovanju premagala drugoligaša Ero Šmartno z 1 : 0. Strelec edinega gola je bil Cirkvenčič v 19. minuti. Z enakim rezultatom se je končala tudi prva tekma v Murski Soboti. Za Muro so igrali: Černjavič, Kokol, Belec (Dvoršak), Alihodžič, Ščulac, Dominko, Brezič, Cirkvenčič, Bakula, Vučičevič (Kmetec), Breznik. V polfinale se je tako uvrstila Mura. Poleg Mure bodo v polfinalu igrali še prvoligaši Maribor Branik, Primorje in SCT Olimpija. Žreb polfinalnih parov bo 20. decembra. Polfinalni tekmi bosta v sredo, 26. marca, in v sredo, 9. aprila 1997. Novo vodstvo ONZ Murska Sobota Območna nogometna zveza Murska Sobota, ki ima registriranih 30 nogometnih klubov z okrog 2.300 igralci, vključuje pa tudi 18 klubov malega nogometa, je v preteklem mandatnem obdobju opravila pomembno delo pri'razvoju nogometa. Največ so dosegli pri ustvarjanju razmer za delovanje klubov, saj imajo vsi klubi lepo urejena igrišča s klubskimi prostori, s čimer se ne more pohvaliti Šport od tod in tam Mali nogomet - Društvo za rekreacijo in šport Radenci in KMN Radenska Tehnosim organizirata 3. mednarodni božično-novoletni turnir v malem nogometu. Pričakujejo veliko število ekip iz Avstrije. Hrvaške in Slovenije. Ekipe se morajo prijaviti do 19. decembra. Prijavnina znaša 1’5000 SIT. Turnir bo od 26. do 28. decembra in bo v veliki športni dvorani v Radencih. Prve štiri ekipe bodo prejele lepe denarne nagrade. Nagrajeni bodo tudi najboljši posamezniki. (O. Bakal) Kegljanje - V 8. kolu prvenstva v drugi državni kegljaški ligi je Žalec premagal Radensko s 5 : 3(5050 : 5011). Za Radensko so zmagali Steržaj, 865, Mausar, 837, in Hojnik, 839, tekmovali so še: Drvarič, 851, Šebjanič, 837, in Kos, 767 podtih kegljev. (S. Durič) Črnuče : G. opekarne 1 : 1 Jadran : Železničar 1 : 2 Šentjur: Rudar 0 : 3 Zagorje : Šmartno 1 : O Dravograd : Naklo 2 : 1 Drava : Domžale 0 : 0 Drava 15 8 5 2 23:11 29 Dravograd 15 9 2 4 19:15 29 Vevče 15 8 4 3 21:11 28 Nafta . 15 8 4 3 22:18 28 G. opekarne 15 7 4 4 21:13 25 Rudar 15 7 3 5 20:14 24 Šentjur 15 7 3 5 19:19 24 Zagorje 15 6 4 5 17:14 22 Črnuče 15 6 4 5 14:16 22 Železničar 15 6 3 6 21:14 21 Domžale 15 5 4 6 17:15 19 Šmartno 15 5 3 7 23:20 18 Naklo 15 2 7 6 13:17 13 Piran 15 3 210 9:31 11 Jadran 15 2 310 12:30 9 Ljubljana 15 1 5 9 10:26 8 nobena regija v Sloveniji. Pri tem pa predvsem zaostajajo v sodniški organizaciji, saj regija nima niti enega sodnika, ki bi lahko sodil v prvi državni ligi. To so poudarili na skupščini zveze, kjer so tudi izvolili nov izvršni odbor, ki bo izvolil predsednika zveze. Ob tej priložnosti so se tudi zahvalili za uspešno vodenje zveze dosedanjemu predsedniku Vlado Škofu. (FM) Namizni tenis - Na prvem državnem turnirju TOP 12 za dečke, ki je bil v Logatcu, je igralec Moravskih Toplic Sobote Jure Zavec v prvi kakovostni skupini zasedel šele deveto mesto. (MU) Karate - Na pokalnem tekmovanju v katah in borbah v Ljutomeru so lep uspeh dosegli tekmovalci in tekmovalke KK Mu-ra-ken iz Murske Sobote. V katah je bil prvi Miha Huber. Drugi mesti sta zasedla: Matjaž Novak in Sandra Bejek ter ekipa malčkov. Tretja je bila Miranda Huber, Matjaž Kamničar pa četrti. V borbah sta tretji mesti zasedli Sanja Jezernik in Miranda Huber. (R. Horvat) Šah - ŠD Radenska Pomgrad Murska Sobota organizira jesensko šahovsko ligo za nižje kategorije. Pravico nastopa pri moških imajo drugo- in nižje kate-gorniki, to pa ne velja za ženske Tretja državna nogometna liga Tretje mesto Črenšovec prijetno presenečenje Končan je bil prvi del prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod, kjer je med štirinajstimi sodelovalo pet prekmurskih moštev. Prijetno so presenetili nogometaši Črenšovec, saj so kot najboljše prekmursko moštvo zasedli tretje mesto s 27 točkami in le za štiri točke zaostajajo za jesenskim prvakom Aluminijem iz Kidričevega. Uspeh je toliko pomembnejši, ker so nogometaši Črenšovec kot novinec sodelovali v tretji državni ligi. Devetkrat so zmagali in štirikrat izgubi 3. SLN vzhod 1996/97 - jesen 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1. Aluminij 1:0 4:1 3:0 1:2 2:2 2:1 2:0 5:1 0:1 7:0 5:0 2:0 3:1 2. Pohorje 0:1 0:1 3:1 0:0 1:1 1:0 1:0 3:0 4:1 7:1 0:0 2:1 3:1 3. Črenšovci 1:4 1:0 0:1 0:3 0:1 3:1 5:0 4:2 1:0 1:0 7:1 2:0 2:0 4. Paloma 0:3 1:3 1:0 1:1 1:0 1:2 1:1 2:0 3:1 2:0 2:1 3:2 3:0 5. Bakovci 2:1 0:0 3:0 1:1 0:0 9:2 0:1 1:1 1:0 2:0 5:0 4:0 3:4 6. Unior 2:2 1:1 1:0 0:1 0:0 1:2 2:0 1:2 1:0 1:0 2:2 0:0 2:0 7. Turnišče 1:2 0:1 1:3 2:1 2:9 2:1 2:0 6:1 0:0 2:2 1:1 2:1 2:2 8. Kovinar 0:2 0:1 0:5 1:1 1:0 0:2 0:2 1:1 1:1 2:1 2:0 2:1 6:0 9. Dravinja 1:5 0:3 2:4 0:2 1:1 2:1 1:6 1:1 0:3 0:2 1:0 3:1 4:1 10. Goričanka 1:0 1:4 0:1 1:3 0:1 0:1 0:0 1:1 3:0 1:3 1:1 1:1 1:1 11. Steklar 0:7 1:7 0:1 0:2 0:2 0:1 2:2 1:2 2:0 3:1 1:4 1:4 3:0 12. Kungota 0:5 0:0 1:7 1:2 0:5 2:2 1:1 0:2 0:1 1:1 4:1 4:1 1:4 4:2 2:1 13. Odranci 0:2 1:2 0:2 2:3 0:4 0:0 1:2 1:2 1:3 1:1 4:1 2:4 14. Brunšvik 1:3 1:3 0:2 0:3 4:3 0:2 2:2 0:6 1:4 1:1 0:3 1:2 li. Od tega so doma izgubili z Bakovci in Palomo, zunaj pa z Aluminijem in Uniorjem. Od prekmurskih ligašev so izgubili z Bakovci, premagali pa Turnišče, Smučarski sejem - Smučarski klub Gornja Radgona je pripravil tradicionalni sejem zimske športne opreme. Zanj je vladalo veliko zanimanja, saj gaje obiskalo blizu 600 ljudi, tako daje bila ponudba manjša kot povpraševanje. Šah - Na novembrskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenske Pomgrada je zmagal Kovač s 13 točkami pred A. Kosom, Režonjo, L Kosom in D. Harijem, po 9, Gruškovnjakom in Gaborjem, po 8,5, Špilakom in Gombocem, po 7,5, ter Aleksom Kelemenom in Alenom Kelemenom, po 6 točk. Odbojka - V povratni pokalni odbojkarski tekmi tretjega kroga je Abanka Olimpija v Ljutomeru premagala Ljutomer s 3 : 0 (15: 9, 15:2, 16 : 14). Tudi prvo srečanje so dobili Ljubljančani s 3 : 1 in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. in mladince. Ekipe štejejo po štiri člane. Tekmovanje se bo začelo 3. decembra ob 17.30 v prostorih hotela Diana v Murski Soboti. Prijave zbira Igor Kos (21 630). Mali nogomet - V nadaljevanju prvenstva v prvi slovenski malonogometni ligi je Interier MF premagal mariborske Carao-ke s 4 : 3. Strelci: D. Novak 2, S. Novak in Nemec. (NŠ) Squash - Odigran je bil drugi turnir za prvenstvo Pomurja v squashu. Pri moških je zmagal Kovač pred Cvetkom in Štor-nikom, pri ženskah pa Ritlopova pred Flisarjevo in Flegarjevo. Po dveh turnirjih pri moških vodi Dušan Kovač z 80 točkami pred Bojanom Cvetkom 64 in Benom Štornikom 44 točk. Pri ženskah pa je na prvem mestu Maša Flegar s 65 točkami pred Jasno Flisar 64 in Natašo Kolar 43 točk. Badminton - ŠD Dokonča iz Lendave je bilo organizator tretjega odprtega tekmovanja v badmintonu Lendava Open ’96. So- Goričanko in Odrance. Najboljši strelec v moštvu Črenšovec je bil Peter Voroš, ki je z 10 goli na drugem mestu. Nogometaši Črenšovec so bili tudi najbolj disciplinirano moštvo v ligi z 52 kazenskimi točkami pred Alu-minjem, 60, in Dravinjo, 61 točk. Za doseženi uspeh Črenšovec so poleg igralcev zaslužni tudi vodstvo kluba in trener Zoran Cirkvenčič. Drugouvrščeno prekmursko moštvo v tretji državni ligi je moštvo Pertoci Bakovci na petem mestu s 25 točka mi. To je nekoliko manj, kot je bilo pričakovati pred začetkom prvenstva. Bakovci so sedemkrat zmagali, štirikrat igrali neodločeno in dvakrat izgubili. Nepričakovano so izgubili doma z mariborskim Kovinarjem in zad-njeuvrščenim Brunšvikom v Račah. Zanimivo pa je, da so premagali vse štiri prekmurske liga-še. Zaradi poškodb in kartonov je imel trener Drago Posavec nekaj težav, sicer bi njihova uvrstitev lahko bila boljša. Najboljši strelec v moštvu je veteran Bojan Jančar z osmimi goli. Tretjeuvr- Predstavljamo vam --------- Kerna Puconci jesenski prvak Po prvem delu prvenstva v prvi murskosoboški medobčinski nogometni ligi so naslov jesenskega prvaka osvojili nogometaši Kerne iz Puconec. Ta naslov so osvojili zasluženo, saj so po tretjem kolu prevzeli vodstvo in ga do konca prvenstva le za dve koli prepustili Rakičanu. Osemkrat so zmagali, dvakrat igrali neodločeno in le enkrat izgubili s Sirsom v Bratoncih. Pucončanom so bili najresnejši tekmec za prvo delovalo je 49 tekmoavlcev iz Ukrajine, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V močni mednarodni konkurenci so sodelovali tudi domačini. Najuspešnejša med njimi sta bila Sekereš -Vugrinec, ki sta se v moških dvojicah uvrstila v polfinale. (I. K.) Mali nogomet - ŠD Dokonča iz Lendave organizira v soboto, 21. decembra 1996, drugi božič-no-novoletni turnir v malem nogometu, ki bo v telovadnici DOŠ Lendava. Prijave sprejemajo do torka, 17. decembra, na naslov: Ivan Koncut (069 75 921). Prijavnina je 10.000 SIT. Prve štiri ekipe dobijo denarne nagrade. Šah - Prijateljsko srečanje šahistov Zala Volana in ŠD Lendava, ki je bilo v Zalaegerszegu, so dobili gostitelji s 7 : 5. Za Lendavo so zmagali: Strbad, Varga in Lazar, remizirali pa so: Žilavec, Ligeti, Radovan in Jerebic. V hitropoteznem šahu pa so zmagali domačini s 84,5 : 59,5 točke. (F. Bobovec) ščeno prekmursko moštvo v tretji državni ligi je Turnišče, ki je z osvojenimi 19 točkami na sedmem mestu. Dosegli so pet zmag, štirikrat igrali neodločeno in štirikrat izgubili. Po izpadu iz druge državne nogometne lige so nogometaši Turnišča nekaj časa doživljali krizo. Taje bila opazna tudi v začetku letošnje tekmovalne sezone, saj so moštvo zelo pomladili. Nogometaši Turnišča so imeli namreč po šestih kolih prvenstva le dve točki, tako da so prvo zmago dosegli šele v sed mem kolu. Potem pa je trenerju Goranu Kovešu moštvo uspelo motivirati tako, da do konca prvenstva ni več izgubilo. Zlasti so presenetili z zmagami nad Palomo na Sladkem Vrhu, nad Kovinarjem v Mariboru in v prekmurskem derbiju v Odrancih. Najboljši strelci v moštvu so bili: Albin Lackovič, Borut Litrop in Robert Ternar, ki so dosegli po pet golov. Četrtouvrščeno prekmursko moštvo v tretji državni ligi so nogometaši Goričanke iz Rogašovec. Z devetimi točkami so na desetem mestu, kar je mesto Rakičanci, vendar so v zadnjih dveh kolih zelo popustili in dvakrat izgubili. Pred novo tekmovalno sezono je prišlo pri Kerni do nekaterih kadrovskih sprememb. Klub so zapustili Kosi, Škaper, Ci-gut, Poredoš in Kerčmar, prišli pa so Kardoš, Bočkorec, Rakar in Še-bek. V člansko moštvo so tudi uvrstili nekaj lastnih mladincev. Kljub tem spremembam so si pred tek- Nogometaši Kerne iz Puconec - jesenski prvaki v I. MNL Murs* |fji, ta. Stojijo od leve: Urbančič, E. Kutuš, Kuhar (trener), Maček, jf Potokar, Kardoš, Sapač, Rakar, Čerpnjak, Varga, Maučec, pijo: Kuhar (predsednik), Kuhar, Banko, Vadnaj, J. Kutus’ Bočkorec, Šbbek in Sarka. Fotografija: N. Juhnov movalno sezono zadali za cilj uvrstitev v gornji del lestvice. S prvim mestom, kar je lep uspeh, so dosegli več, kot so pričakovali. K temu so prav gotovo prispevale dobre priprave moštva, kar so tudi pokazale prve prvenstvene tekme. V nadaljevanju pa se je zaradi odsotnosti nekaterih igralcev, ki so odšli študirat, in poškodb manj treniralo, kar seje tudi poznalo pri igri moštva. V klubu so zlasti veseli, da so se uveljavili nekateri mladinci, Strelci 3. SNL 12 golov: Hojnik (Aluminij); 10 golov: Voroš (Čren-šovci); 9 golov: Saletinger (Paloma); 8 golov: Radiko-vič (Odranci), Jančar (Bakovci); 7 golov: Voglar (Brunšvik), Dobaj, Žolek (oba Pohorje); 6 golov: Lipič (Črenšovci); 5 golov-Ivančič, Zrnko (oba Alu®' nij), Žašler (Paloma), Majcen (Pohorje), Lackovič, Litrop, Ternar (vsi Turnišče), Krašovec (Unior); ’ goli: Boškovič (Aluminij), Horvat (Črenšovci), K°' mar, Krajnc (oba Dravinja), Smodič (Kovinar), Fridauer (Kungota), Fras (Bakovci), Markoja (Turnišče); 3 goli: Fridl, Krištofič (oba Aluminij), Berank, Korenjak (oba Kovinar), Habuš, Hrast (Kungota), Petkovič (Brunšvik), Titan (Odranci), Baranja, Cip01 (oba Bakovci), Marguč, Zdovc (oba Steklar). manj, kot so pričakovali ( zmagi, trije neodločeni šest porazov). Največje Pre nečenje so pripravili v KK11 vem, kjer so edini premaga'1 deči Aluminij. Drugo zniagO a|j so dosegli doma, ko so pretnas Dravinjo. Doma sta jih z premagali moštvi Bakovec^ Črenšovec, medtem ko so s niščem in Odranci igral'n dločeno. V času tekmovanj prišlo do zamenjave tred^। Draga Habota je zamenjal D ( Gomboc. Tudi strelci Gonc^£. se niso preveč izkazali, saj, den ni dosegel več kot dva g Najslabšo uvrstitev med Pre*^I)e. skimi moštvi so dosegli nog taši Odranec, ki so z kami zasedli predzadnje m j Dvakrat so zmagali, dva^L^jij, neodločeno in devetkrat Tudi pri Odrancih je med teP vanjem prišlo do zamenjave । rjev. Stanka Maučeca je zanj ,a Vlado Balažič, oba pa sta iu^ na voljo premaglo kakovos igralcev. Najboljši strelec • štvu je bil Boris Rakidovic 2 mi goli. Feri ■ jzkuš®' pomembna pridobitev pa J® .^1 ni Kardoš. Sicer pa so po. tllji cev za uspeh moštva zaslo^j^f, predsednik kluba Štefan .^j trener Nikolaj Kuhar in te s{ vodja Zlatko Sitarič. V k1 a|j bodo v zimskem odmoru .p odločiti, ali se nameravajo P vati za naslov prvaka v P^ ^e1' skosoboški medobčinski nog jf-ni ligi in za uvrstitev v tre žavno ligo, kajti potem b°1 potrebno okrepiti z dveinaj/ mi igralci. Sicer pa se je 111 ^fif' tem sestavu tudi sposobn oj& za visoko uvrstitev. Zan'1^ da je bila Kerna Puconci J prvak tudi v tekmovaln1 1995/96, in to brez poraZ® 1 nostjo treh točk pred Gon s0S» Rogašovec. Za naslov prvu Pucončani potegovali vse dnjega kola, ko so 8°stlhjii 2 ’ čanko. Ker so tekmo izgu , 3, so zasedli šele tretje n16 . 0? Feri M" vestnik, 28. november 1996 • *port 21 Rokoborba Drugi poraz Sobočanov V Hočah je bil četrti turnir za eHpno državno prvenstvo v rokoborbi. V pomurskem derbiju je Murska Sobota prepričljivo pre-magala Mlekopromet iz Ljutomera z 31 : 10. Rezultati - 48 kg: Možina 4 : 0 b. b., 52 kg: Tr-^njak : Miholič 0 : 4, 57 kg: Žnidarič : Horvat 0 : 4, 62 kg: i-ukašev : God vaj s 1 : 3, 68 kg : Tenis - Mladi tenisač Zo-[an Golubovič s Hotize se je zopet izkazal na zimskih turnirjih Jaki šport Ljublja-na- Zasedel je namreč odlično drugo mesto. Karate - državno prvenstvo Tuševa, Horvat, Rues in Kuhar državni prvaki V Murski Soboti je bilo finale davnega prvenstva Shotokan Slovenije v napovedanih in ^Prtih borbah. Sodelovalo je 85 Umovalcev iz 14 klubov. Naj-’eč “speha so imeli tekmovalci ^rnje Radgone, ki so postali .Pni zmagovalci. Naslove dr-*avnih prvakov so osvojili: Da-Horvat (Tromejnik) med st. Q^o Kuhar (MS)in Matic L ^R) med mi mladinci ter CaTuš (GR) Pri st- deklicah. !o ® mesta v svojih kategorijah n sedli: Dejan Zečevič (MS), S0ž.eJ Maruško (GR), Robert (G&V (MS), Bojan Bukošek HCst ln Špela Rues (GR). Tretja (Gba s° zasedli: Petra Kovač 6 Bojan Bukošek (GR) in S>met ------------------- ^ga zmaga Pomurke Ptvj .^etem kolu prvenstva v r?avni moški B-ligi je Po-Pou Bakovec premagala eki-(1) Sarbka iz Litije s 26 : 23 Streli- 0) ’n drugič zmagala. ^Ve’ Z-a Pomurko: S. Buzeti 9, j H Javernik 4, Lovenjak j y'/“^š 3 in Okreša 2. 8idr?etem kolu prvenstva v dru-PthoHaVn' moški rokometni ligi L Je Polet v Murski Soboti Stvo ------------------------- r Pomurskem derbiju ^agal Ljutomer Cetrtem kolu prvenstva v V^vni strelski Bgi je ekipa j 0161-3 v pomurskem derbiju ekipo Štefana Kovača Uv J^a s 1740 : 1727 kro-Hoif Ljutomer: Manuela Ru-L Rajk° Robnik 578 in Darko Horvat 578. SD Štefana Kovača Turnišče: Robi Markoja 588, Božidar Draškovič 579 in Danijel Režonja 560 krogov. Ekipa Portoroža je v Vidmu premagala ekipo J^nka Jurkoviča s 1732 : 1700 krogov. SD Janko '• Jurkovič Videm: Gorazd Kocbek 571, Sebastjan Vajda 567 in Anton Kocbek 562 krogov. Ekipa i Kolomana Flisarja Tišina je v i gosteh premagala ekipo 29. okto-i bra Grosuplje s 1735 : 17.23 krogov. SD Kolomana Flisarja Tišina: Branko Bukovec 580, Drago Pertoci 580 in Dušan Ziško 575 ■ krogov. Števanec ^Sp I Radenska Pomgrad %0^e Sobote Lea Števanec je nHk3 na svetovnem mladin-pvjJ^kem prvenstvu (do 20 |ptje belinu v Kolumbiji. Dva-Ppet^agala, petkrat remizirala |St0 ? 'Zgu^da ter zasedla 35. ] s g'ede na m°čn0 ude-°'>dna uvrstitev. Cmager : Nasevski 0 : 4, 74 kg: Perkovič : Bačič 0 : 4, 82 kg: Bogša : Štrtak 0 : 4. 90 kg: Zec 0 : 4 b. b„ 100 kg: Pihler : Vukan 1 : 3 in 130 kg: Horvat: Strbad 4 : 0. Keor iz Razvanja je presenetljivo visoko s 23 : 16 premagal Mursko Soboto. Za Mursko Soboto so zmagali: 68 kg: Nasevski 4 : 0, 74 kg: Bačič 4 : 0, 90 kg: Zec 3 : Odbojka ---------------------- Zmaga Sobočanov in Ljutomerčank V desetem kolu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Pomgrad Pomurje v Murski Soboti s težavo premagal Tomaž Mlinarič (MS). Četrta mesta so zasedli: Goran Trajba-rič (MS), Miloš Miloševič (Tro-mejnik), Damir Horvat (Tromej-nik), Mojca Tuš (GR). Na petem mestu so pristali: Jasmina Kovač (MS), Natalija Muhič (GR), Mateja Recek (MS), Matej Škandali (MS), Matic Rues (GR) in Sašo Kuhar (MS). Šesti so bili: Sašo Vurcer (GR), Rok Nemet (GR), Nuša Ledinek (MS), Sašo Pjevič (MS) in Miloš Miloševič (Tro-mejnik). V ekipni konkurenci so prva mesta zasedli: Murska Sobota B (ml. dečki), Murska Sobota (st. dečki), Gornja Radgona (ml. mladinci). Druga mesta so zasedli: Gornja Radgona A (ml. dečki) in Gornja Radgona (st. dečki). Tretja pa je bila Murska Sobota (ml. mladinci). D. Škandali premagal Brežice z rezultatom 30 : 25 (17 : 10). Strelci za Polet: Lovenjak 7, Žugelj 7, Škraban 6, Merica 4, Fefer 3, Slamar 2 in Maitz 1. V Veliki Nedelji pa je Piramida premagala Krog z 22 : 17. Strelci za Krog: D. Kolmanko 4, A. Kolmanko 3, Meolic 3, L. Sa-pač 2, A. Sapač 2, Titan 2 in Hegeduš 1. Judo Sobočani v prvi državni ligi V Slovenski Bistrici je bil sklepni del kvalifikacij za vstop v prvo državno člansko judo ligo. Sodelovale so štiri ekipe. Najuspešnejša med njimi je bila ekipa Murske pobote, kije zasedla prvo mesto in po osmih letih zopet postala član prve državne judo lige, kar je vsekakor lep uspeh. Murska Sobota je premagala ekipo Iva Reje II. z 9 : 5 (40 : 28) in Impol II. z 8 : 6 (35 : 30). Vrstni red: I. Murska Sobota, 2. Impol II, 3. Ivo Reja II, 4. Bežigrad. Za Mursko Soboto so tekmovali: Goran Hašaj, Danijel Vehab, Aleš Šeruga, Ludvik Pavlič, Gorazd Kerec, Zoran Kos, Franc Pozderec in Robi Šadl. (TK) 1 in 100 kg: Vukan 4 : 0. Keor iz Razvanja je tesno z 21 : 19 pre-magal Mlekopromet iz Ljutomera. Za Ljutomer so zmagali: 48 kg: Možina 4 : 0, 62 kg: Lukašev 4 : 0, 68 kg: Vogrinec 3 : 1, 82 kg: Bogša 3 : 1 in 130 kg: Horvat 4 : 0. Po predzadnjem turnirju vodi Murska Sobota s 17 točkami pred Keorjem (Razvanje), 14, in Mlekoprometom (Ljutomer), 5 točk. Zadnji trunir bo v nedeljo v Ljutomeru. (R. Bačič) Fužinarja z Raven s 3 : 2 (15 : 5, 10 : 15, 15 : 12, 5 : 15, 15 : 13). Pomgrad Pomurje: Berdon, Br. Marič, Janža, Kerec, Bačvič, Čeh, Bo. Marič, Novak, Poredoš, Topovšek, Bakovič. V desetem kolu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi je Zavarovalnica Maribor Ljutomer premagala Zg. Savinjsko s 3 : 1 (15 : 2, 11 : 15, 15 : 4, 15 : II). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Ljubeč, Šoštarič, Lukienko, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Adamina, Vrečko, Kolar. V desetem kolu prvenstva v državni moški 1. B-ligi je vodeča Topolšica premagala Ljutomer s 3:0(15: 12, 15 : 9. 15 : 10). Ljutomer: Primec, Šmauc, Belec, Dobošič, Onišak, Grut, Zidar, Kraljič, Pirher. V tekmovanju tretje državne ženske odbojkarske lige je Step Branik premagal Sonimex Radenci s 3 : 0. (NŠ, FM) Atletika - V Novi Gorici je bil tradicionalni Tek po Panovcu. Med 532 tekači iz štirih držav so sodelovali tudi nekateri pomurski tekmovalci. Najuspešnejša med njimi sta bila Branko Perme, ki je zmagal med ml. veterani, in Anita Perme, ki je bila prva med deklicami, Slavko Kumek je bil pri članih šesti, Danijel Perme in Ivan Muršek sta v svojih kategorijah zasedla deveti mesti, Zvonko Zupančič pa je bil šestnajsti. Kegljanje - V 4. kolu prvenstva v mariborsko-posavski B-ligi je Mura premagala Miklavž II s 6 : 2 (2896 : 3864). Za Muro so zmagali: Bojnec, 682, Borovič, 674, Šebjanič, 673, in Gergyek, 610 podrtih kegljev. Tekmovala sta še: Smolkovič, 645, in Iskra, 612. (S. Durič) Kegljanje - V 6. kolu tretje ženske državne kegljaške lige je Sremič iz Krškega premagal Naf- Namizni tenis Poraz Arconta v derbiju V sedmem kolu prvenstva v prvi slovenski članski namiznoteniški ligi je državni prvak Olimpija v Ljubljani po dramatični igri premagal Arcont iz Radgone, pri čemer so Radgončani zamudili veliko priložnost za zmago. Radgona bi lahko povedla s 3 : 0, vendar je Benko izgubil dobljeno partijo proti državnemu reprezentantu Škafarju. Sicer pa je bil junak srečanja Rihtarič, ki je dobil obe partiji. Kovač je dobil eno partijo, ni pa mu uspelo premagati Škafarja. Benko je ostal brez zmage. Pomembno partijo sta izgubila tudi Kovač - Benko v dvojicah. Ekipa Moravskih Toplic Sobote je v Kočevju brez izgubljenega niza premagala zadnji Melamin. Priložnost igranja pa je dobil tudi Kocuvan. MM Olimpija : Arcont 4 : 3 (Škafar : Benko 20 : 22, 22 : 20, 21 : 10, Lasan : Kovač 13 : 21, 15: 21, Reflak: Rihtarič 19:21, 19 : 21, Škafar - Reflak : Kovač -Benko 21 : 15, 21 : 13, Lasan : Rihtarič 18 21: 16, 16 : 21); Melamin : Moravske Toplice Sobota 0 : 7 (Novak : Kocuvan 12 : 2 L 12 : 21, Mlakar : Unger 6:21,3.21, Vidmar : Horvat 6 : 21,13:21, Vidmar - Novak : Kocuvan - Solar 17:21,8:21, Novak : Unger 15 : 21, 10 : 21, Vidmar : Kocuvan 12 : 21, 9 : 21, Mlakar : Horvat 10.21, 8 :21). M. U. Bloudkova priznanja Mag. Tone Praček - dobitnik Bloudkove nagrade Med letošnjimi štirimi dobitniki najvišjih športnih priznanj - Bloudkovimi nagradami je bil tudi mag. Tone Praček, upokojeni pedagoški svetovalec iz Murske Sobote. Bloudkovo nagrado je dobil na predlog predsedstva Zveze društev športnih pedagogov Slovenije za izjemne dosežke pri razvoju športa na Slovenskem. Nagrajenec ima za seboj pestro in bogato športno pedagoško dejavnost, ki sega v leto 1954, ko seje zaposlil na OŠ v Vipavi kot strokovni učitelj športne vzgoje. Po osmih letih je prišel v Mursko Soboto in nadaljeval delo športnega pedagoga na srednji medicinski šoli in delno tudi na srednji šoli za telesno vzgojo. Leta 1966 je postal pedagoški svetovalec. Sodeloval je pri idejnih zasnovah športnih objektov na šolah ali vrtcih, kot zunanji sodelavec pa tudi pri razvoju opreme in učnih pripomočkov za športno vzgojo pri razvojnem inštitutu tovarne Elan. Pomembno delo je opravil na pedagoško didaktičnem področju športne vzgoje, zane-maijal tudi ni šolskih športnih tekmovanj, kjer je vodil nekatere strokovne organe na področju šolskega športa v občini in regiji. Lotil se je tudi publicističnega dela. V strokovnih revijah je objavil okrog 50 strokovnih prispevkov. V okviru študija na tretji stopnji je opravil pet delnih raziskav. Vključeval se je tudi v nekatere druge športne organizacije. Med številnimi priznanji, ki jih je dobil, kot so Bloukova plaketa (1978) Zveze društev športnih pedagogov, Zveze telesnokul-turnih organizacij, Odbojkarske zveze Slovenije in Jugoslavije, Akcije naučimo se plavati in drugih, mu je vsekakor najdražja Bloudkova nagrada. Čestitamo! to s 6 : 2 (2397 : 2333). Za Nafto sta zmagali: Staničeva, 426, in Vargova. 419, tekmovale pa so še: Novakova, 401, Žalikova, 379, Ščapova, 359, in Utroševa, 349 podrtih kegljev. V 8. kolu tretje državne moške kegljaške lige je Nafta premagala MTT iz Maribora s 6 : 2 (501 7 : 4999). Za Nafto so zmagali: Peric, 878, Horvat 861, Žalik, 843, in Matko, 826, tekmovala sta še Felšo, 803, in Radakovič, 806 podrtih kegljev. (M. Žalik) Strelstvo - V pomurski strelski ligi je bilo na sporedu 2. kolo tekmovanja. Vodi SD Gančani z 2.185 krogi pred SD SCT, 2149, in SD Bakovci, 2133 krogov. Med posamezniki je na prvem mestu Zvonko Rebrica (Gančani) s 733 krogi pred Jankom Kuzmo (SCT), 730, in Milanom Harijem (Gančani), 728 krogov. (T. Horvat) Košarkarski turnir veteranov 1 V Radencih zmagal Rossi Laško ŠD Radenci in KK Radenska sta pripravila drugi košarkarski turnir veteranov. Sodelovalo je 10 moštev iz vse Slovenije, ki so tekmovala v Radencih in Radgoni. Največ uspeha so imeli košarkarji Borut Horvat - dobitnik Bloudkove plakete Med letošnjimi dvanajstimi dobitniki Bloudkovih plaket je tudi učenec trgovske šole v Murski Soboti, osemnajstletni kanuist in član Brodarskega društva Mura iz Kroga Borut Horvat. To veliko športno priznanje je dobil za drugo mesto in srebrno medaljo na svetovnem članskem prvenstvu v kanuju na divjih vodah v moštveni vožnji 3 x C-l (Horvat, Sulič, Kancler) v avstrijskem Landecku. Sicer pa je Borut Horvat letos dosegel izjemne uspehe na svetovnem mladinskem in član- skem prvenstvu, svetovnem pokalu in državnem prvenstvu. Na svetovnem mladinskem prvenstvu na Češkem je osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka v posamezni vožnji ter srebrno medaljo v moštveni vožnji 3 x C-l. Na svetovnem članskem prvenstvu je poleg srebrne medalje v moštveni vožnji 3 x C-l med posamezniki zasedel deveto mesto. Na svetovnem pokalu (5 tekem) je bil sedmi. Sicer pa je bil tudi državni mladinski prvak v kanuju enosedu in zasedel drugo mesto na državnem članskem prvenstvu. Zmagal je tudi na mednarodnih tekmovanjih v Avstriji in na Hrvaškem. Po uspešno končani mladinski konkurenci pričakuje, da bo takšne rezultate dosegal tudi prihodnje leto na evropskem članskem prvenstvu in na tekmovanju za svetovni pokal ter na domačih tekmovanjih. To tembolj, ker je pokroviteljstvo prevzel Intering, d. o. o., iz Murske Sobote. Čestitamo! F. M. Rossija iz Laškega, ki so v finalu premagali Dravograd s 53 : 46. Za tretje mesto je ekipa Beli medved iz Radovljice premagala Servis zelene tehnike Celje s 45 : 42. Vrstni red: 1. Rossi (Laško), 2. Dravograd, 3. Beli medved (Radovljica), 4. SZT Celje, 5. do 10. Radenska (Radenci), Prule (Ljubljana), Šaleški jezerniki (Velenje), Trnovo (Ljubljana), Mascom (Lenart) in Econocom (Logatec). Športni obrazi Tomaž Pertoci - perspektivni dirkač Pred leti je bila Murska Sobota znana po odličnih tekmovalcih cestnohi-trostnih motornih dirk pa tudi po organizaciji mednarodnih tekmovanj. Samo spomnimo se imen Berden, Mrzel, Gabor, Černjavič, Ščap in drugih, ki so bili junaki na jeklenih konjičkih. Potem pa je ta dejavnost zamrla in so se le občasno pojavljali posamezni tekmovalci - talenti, ki pa brez širše finančne podpore sami nišo zmogli tega zahtevnega športa. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja na cestnohitrostnih motornih dirkah policist Tomaž Pertoci iz Kroga. Že kot šestletnega otroka ga je pritegnil moped, s katerim seje spustil v dir po travniku in končal s poškodovanimi hlačami. Za jeklenega konjička pa gaje zlasti navdušil že pokojni Miha Buček, tako da seje leta 1988 odločil kupiti motor 600 SS. Naslednje leto pa si je sam kupil hondo GPZ 600 in se preizkušal na dirki. Resneje pa se je lotil tekmovanja leta Košarka — •" 1 Visok poraz Pomurja Skiny V desetem kolu prvenstva v prvi slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja Skiny gostovala v Mariboru in izgubila tekmo z istoimenskim klubom z visokim rezultatom 79 : 47 (48 :23). Strelke za Pomurje Skiny: Kazminova 20, Drožinova 14, Pušenjakova 3, Cerova 2, Horvatova 2, Jocičeva 2, Svetinova 2 in Zadružnikova 2. V desetem kolu prvenstva v slovenski moški 1. B-ligi je v derbi kolu Prebold premagal Radensko iz Radenec z 79 : 75 (39 : 32). 1992 s hondo ZXR 750. Ker pa to ni bil motor, na katerem bi lahko dosegel pravo hitrost, se je želel preizkusiti na tekmovalni stezi s pravim dirkalnim motorjem in se odločil za motor 600 SS. Prvi test je imel leta 1995 s prijatelji Moto Racing kluba Maribor na znanem dirkališču Grobnik. Bil je navdušen in se začel aktivno ukvarjati s treningom in tekmovanjem. Vidnejše rezultate je dosegel letos. Med njimi velja omeniti dirko na Grobniku, kjer je v razredu 600 SS med 24 tekmovalci zasedel peto mesto, deveti pa je bil v točkovanju za pokal Alpe - Jadran. Izkazal se je tudi na dirki na letališču v Mariboru, kjer je bil četrti, v točkovanju za pokal Alpe - Jadran pa osmi. Sodeloval je tudi na nekaterih drugih dirkah, kjer pa ni imel sreče predvsem z motorjem. Ker pa njegov motor doseže hitrost 89 km, se z njim ne more uspešno kosati z drugimi dirkači, ki imajo mnogo hitrejše motorje. Zato si predvsem želi, da bi dobil motor Kawasaki ZX 6. Ker pa tega sam ne bo zmogel, računa na pomoč pokroviteljev. Zelo vesel bi tudi bil, če bi dobil streho v enem od domačih klubov. Upa, da mu bodo tudi v prihodnje stali ob strani prijatelji Zlatko, Peter, Mišo in drugi ter da bo deležen takšnega razumevanja v službi, kot ga je bil doslej. Feri Maučec vestnik, 28. november 1996 22 'e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo OVEN Ona: Kljub vztrajnim poskusom, da bi ti uspelo osvojiti staro simpatijo, se ti ne obeta prav nič dobrega. Ali bi ne bilo bolje, če bi se posvetila tudi komu drugemu, pri katerem imaš kaj več možnosti? On: Naključni obisk ti bo pokvaril prijetne načrte, zato pa odprl nove, v tem trenutku še povsem neslutene perspektive. Nikar se ne obotavljaj, temveč zgrabi ponujeno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. BIK Ona: Počakaj še nekaj časa in uvidela boš, da se lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredovanja. Sprejela boš težko pričakovano povabilo, vendar bodo rezultati nekaj povsem drugega, kot si pričakovala. On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne zate ne za tvoje partnerje. Vse prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, ampak je potrebno namenjati pozornost tudi obrobnim rečem ... DVOJČKA Ona: Če se boš resnično močno potrudila, boš dosegla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo pomenil veliko več kot vse pohvale, ki jih boš deležna. On: To, da si nekaj želiš, še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podcenjuj, saj si sposoben tudi takšnih reči, ki so bile nekoč tudi resnično nedosegljive. RAK Ona: Še vedno boš čakala na ugodno priložnost, vendar je vse to le pretveza za tvoj strah in neodločnost. Prijatelji te bodo povabili na noro zabavo, kjer bo tudi on. Prepusti se občutku in prav lahko ti uspe ... On: Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne nasvete, vendar ti tvoja trma ponovno ne bo pustila ukloniti se. Proti koncu tedna se ti bo odprla nepričakovana poslovna alternativa, kije doslej sploh nisi opazil. LEV Ona: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo presenetil prijatelj, a se boš na koncu vendarle morala podrediti. Še vedno pa boš nekje v sebi obdržala skrite adute, ki bodo lahko obrnili po- tek »igre«. On: Če boš zatiskal oči pred resnico, boš prišel do spoznanja, da boš s tem škodil le samemu sebi. Nekaj te bo sicer hudo mamilo, vendar se ne boš mogel pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse le v zraku ... DEVICA Ona: Bolje, da ne obešaš na veliki klin svojih preteklih »podvigov«, saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo vendarle vse skupaj ostalo v bolj mirnih vodah. On: Lepo je, da si se povsem posvetil novim dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba pretiravati. Imaš še dovolj časa, da si poiščeš smisel življenja še v čem drugem, ne samo v trenutnih zaposlitvah. TEHTNICA Ona: Preživela boš prav prijetno avanturo, vendar se nikar ne zanašaj na trenutno razmerje. Kakor je prišel, tako bo tudi odšel, tebi pa bo ostal prijeten spomin in predvsem dober ter iskren prijatelj. On: Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki, ki ne napovedujejo nič dobrega. Tudi najboljši nameni so ti padli v tako globoko vodo, da jih zlepa ne boš mogel uporabiti. Nikar se ne spuščaj v karkoli tveganega. ŠKORPIJON Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sedaj si v izredno ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev, kar bo zelo povečalo krog tvojih prijateljev. In kdo ve: mogoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več! On: Prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebno odločiti, ali naj nadaljuješ in tvegaš vse ali .previdno pobereš dobiček. Če boš vztrajen, ti nagrada ne more uiti. Nepričakovan obisk. STRELEC Ona: Nimaš prav, ko krivdo za lastne neuspehe večkrat vališ na marsikoga drugega, namesto da bi pogledala resnici v oči. Vedno pač ne more iti vse kot po maslu in tudi prav je, da se tu in tam spoprimeš k kakšno življenjsko težavico. On: Obeta se ti enkratna priložnost pri tvojem hobiju, zato je nikar ne zamudi. V začetku delovnega tedna pa se raje posveti predvsem denarnim zadevam, ki jih že dalj časa prav nesramno zanemarjaš. KOZOROG Ona: Tvoje želje so ogromne, tvoje zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na realna tla, drugače boš na koncu preveč razočarana. Pretiravala boš v občudovanju nekoga, ki ni vreden tvojih čustev. ON: Četudi boš poskušal krivdo zvaliti na tuja ramena, se ti to vendarle ne bo v celoti posrečilo. Prijateljica ti bo to precej zamerila, kar se ti utegne še zelo otepati. Boš pa drugič raje dvakrat premislil... VODNAR Ona: Ne poskušaj ustvarjati videza, da si stanovitna, saj ti tako ali tako ne bo nihče več nasedel. Je že tako, daje tvoja preteklost prepolna kratkih avantur, ki so žal pustile tudi nekaj slabih posledic. On: Znašel si se v dokaj neobičajnem položaju, ko si začel mešati ljubezen in poslovnost. Lahko ti sicer uspe, vendar le v primeru neverjetnih naključij, na kar pa nikar preveč ne računaj. RIBA Ona: Prav ti bodo prišli stari prijatelji, na katere si že skoraj pozabila. Prijetno presenečenje ti bo popestrilo običajen vsakdanjik, hkrati pa ti bo prineslo tudi obilo snovi za razmišljanje. On: Prepiru s partnerjem bo sledila sladka sprava in vajin medsebojni odnos bo le še trdnejši. V začetku tedna pa bo nastopila trda poslovna streznitev in le stežka ti bo uspelo odnesti celo kožo. Losi so prava nadloga Losi so simbol daljnega severa in anekdot o bližnjih srečanjih s temi živalmi »zabodenih« pogledov kar mrgoli. Resnica pa je malo manj romantična. Na Finskem imajo z losi predvsem težave. AS --»raci« Gozdovi so že resno ogroženi, ker losi obglodajo vsa mlada drevesa, zaradi svoje trme pa precej ovirajo tudi promet. Letos so finski lovci dobili dovoljenje za odstrel več kot 20 tisoč losov, da bi zmanjšali njihovo število. Pa brez skrbi, dovolj jih bo še ostalo. Osemletna gorila Binti, ki ima dveletnega mladiča, je vzela v roke in zibala ranjenega dečka, ki je padel v njen ograjeni prostor v živalskem vrtu Brockfield v predmestju Chika-ga. Binti je potem otroka odnesla do vrat kletke, tako da so ga lahko vzeli uslužbenci vrta in sploh ni bila napadalna. Verjetno se je tako vedla zato, ker so jo vzgojili ljudje in ima tudi sama mladička. Triletni deček je med ogledom splezal na ograjo hodnika, ki vodi obiskovalce v tropski svet živalskega vrta, in z višine šestih metrov padel na tla. Hrup ni edini problem London se kot vsako velemesto duši v pločevini, promet okoli njega pa teče kar tekoče. 187 kilometrov dolga obvoznica, zgrajena pred desetimi leti, se je izkazala za-pametno naložbo. Najdaljša obvoznica na svetuje tudi ena najbolj prometnih cest sploh. Vsak dan pelje po njej 200 tisoč vozil. Krav, ki se v miru pasejo nad avtocesto, pa ves ta hrup očitno ne moti preveč. Britanske krave imajo pač tačas čisto drugačne probleme. STOftjTi ,I>> te V O&ČiWHo blazas^ ajo, e, fVeTM* > i HM HM* Letošnje leto volitev se lej ko zove tildi hecno leto volitev. Najprle smo meli volitve na Martinovo nedelo, driijge volitve do pa skoro na Miklošovo, no dva dni kesnej. Na Martinovo smo zvolili tou ka smo, po ednon sistemi, na MikloŠovi volitvaj mo pa volili sistem volitev, po šteron bi bile Martinove volitve pravične pa prave, či bi te sistem'^teri de zvoljeni na Miklošovo, valau pajdaš Bela, pa mi že na je tou Martinovo, je brodo moj kak vijdite, tak lipou razložo, ka san skoro vse razmo. Gda mi je tou tolmačo pa prpovidavo, je tak nervozno lej to se pa ta z lopovščino napravo, saki čas zgrabijo hudodelstvi. Pa je liki si je samo, čik očami, kak či bi pa ga je straj, pa zalotijo pri ne ven kakšo ka ga žandarje kakšon veIkon nika tak nažgo na strašnoga nej napravo, javnon mesti. Tou javno mesto je pa bilou pri plouti kre ceste. Liki . un kak poštenjak vse ka država povej jako strogo zeme, drži sakšega befela. Tak se tildi zdaj boji, ka pa se či de na javnon mesti kadilu, ka ga štrofnejo za pet jtlrjof/ njegovo zdavanjsko pa, ka je doma na dvorišči direktor vsega, se pravi odgovorna oseba, pa lej ko štrofnejo z 200 jurji kazni. Tou bi za njeva dva bilu pravi bankrot. Začno se je toužiti, kak je tou ka tej tan zgoraj samo v eden kraj vidijo, ka so tak strogo začnoli preganjati tobak, driijge strupe, šteri so pa dosta bole nevarni, pa sigdar bole forsejrajo. Či bi djali na vago, ka več kvara pri zdravji lidij pa drugi živi stvorenj napravi ali tobak ali pesticidi/ pa konzervansi, pa drujgi strupi, direktno pa indirektno v naša tejla, vaga obrnola na ove driijge gifte. Tak bikeci, se pravi teuci, časa zaletimo idnouk v kraj, pa te nemremo več pravi Bela, ka eden kraj, pa nazaj. šteri prido bi se znankar smo kak mladi se saki telko pž v drUjgi Brat Džouži Nedrček za milijon dolarjev Manekenka, pogost®-^ pravijo kar supermodel. C udia Schiffer je tokrat® lekla milijon dolarjev vre®® diamantni nedrček za I® donski božični katalog ’’ torijina skrivnost. Zaen*1 še niso prodali nobeneg® ko dragocenega nedrčka, nimanje za kataloško P°fl dbo pa je veliko. O ? AJA IM« . v A/ae^A /e ///-p vestnik, 28. november 1996 23 ,a vsakogar nekaj Advent ločiti od tradicionalne rdeče in zlate barve, tudi »lanska« modra Ljudje imamo različna merila za estetiko in lepoto. Floristi pa barva nas še spremlja. In kakšna barvna skala je v adventno-bo- Posvečajo veliko truda, idej in ^javnosti prav adventu. Nekaterim Ijubi-teljem cvetja je moderni sl- žični floristki letos? Barve so že tu. Zelena kot br- aranžmajev, “rugim adventni Venčki iz narav-materiala, Pa vendar umetno narejeni. lspi. ki niso za-,°'da bi ustvarili sami, prepu-st'jo to spretnim ^am. Drugi zo-?et iščejo bleš-Cece materiale in Hstvarjajo po v°je- Dovolje-„a Je mnogovr-^n°sL Lastni ^nal je mika-cn in vzbuja kazijo. Ysak advent Pr 20.00 Pogledi s strani - 20.15 ska hiša Falkenau - 21.05 Tema - "U Čas v sliki - 22.30 Večer kulture, P' - 1.30 Pogledi s strani n »t r RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.0^ ge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 . časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sečnjo 7.30 Poročila - 7.35 Med nami ' a-Poročila - 8.05 Springfieldska 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata a U - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Dr® ■ dvoboj - 12.00 Opoldanski magaw 12.30 Glej, glej, kdo razbija - 13.°“ ne kford - 14.00 Barbel Schafer -na Christen - 16.00 Hans Meiser -L pr Jeopardy - 17.30 Med nami - 1 01' ber večer - 18.45 Poročila - ^.msI' splozivno - 19.40 Dobri časi, slab' $ 20.15 Columbo, film - 22.05 RTL-Lj zin - 23.00 Deset pred enajsto - p,3 Ekskluzivno: kino - 0.00 Dnevnik ' ^3 Cheers - 1.00 Sledge Hammer ' Glej, glej, kdo tukaj razbija - 2.00 Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 sten - 4.10 Hans Meiser - 5.05 EK vno S TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzl1^' 9.00 Poročila - 9.10 Športna akad® (r 9.35 Dopoldne - 11.00 DisneyJ® er sanke - 12.00 Poročila - 12.05 E| 12.25 Telepakk - 14.10 Narodu ^ oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 njtf za šolarje - 16.00 Poročila - I6, gleško podeželje - 17.00 Vklopi! -Civilna korajža - 18.00 O veri -Begavčki - 18.150 Posel - 18.30^5« 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno ' Jir S ivljica - 19.15 Ažurno - U J 20.20 Zaprti oddelek, ka® m' J1 norama - 21 55 Deklam U A i sonca, hci lune, 1. oe' j.n v _ m no ep - * Dnevnik - 21.25 Panorama 22.05 Sin sonca, ške serije - 23.00 Govori se S Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.00 Zasedanje parlamenta - 1 poved programa - 17.05 Zračni Pre/i0/' serija - 17.55 Vreme - 18.00 dnevniki - 18.15 Znanstveni poro® j,F - 18.45 Šport - 21.00 Dnevnik ' Policijska poročila - 21.15 Tele®,^ 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - J Pregled tiska - 22.40 Domači P0'/ 23.10 Na pragu uspeha, večer arij m 1 it fa »II; ?ai «6: te 6,0 ^ir ih M ’.0S Jo. vov vestnik, 28. november 1996 25 televizijski spored od 29. novembra do 5. decembra TOREK 3. DECEMBRA SLOVENIJA 1 '0.50 Zlati prah 100 Majken, 3. zadnji del švedske na-. daljevanke '■40 Srečno Kekec, ponovitev 3.00 Poročila ■05 Lingo, ponovitev TV-igrice •55 Profili narave, kanadska poludnoz-. nanstvena serija £20 Obzorja duha ■50 Konec velikih počitnic, kopro-15 dukcijska serija ■50 Izobraževalna oddaja “•20 Mostovi t '00 Poročila in « Otroški program '8-°0 Po Sloveniji ■ 30 Umetniki za svet la'?0 Ko'o sreče, tv-igrica n'00 Dnevnik 20 v žarišču , '25 Bitka za reko, dokumentarna oddaja £2° Družina 2,7° Včeraj, danes, jutri £2° Dnevnik ■°5 Splošne poizvedbe, 14. zadnja epi-q 3 zoda francoske nanizanke ■35 Davov svet, ponovitev ameriške nani-, zanke j TV-jutri, videostrani SLOVENIJA 2 '25 Boj za obstanek, angleška poljud-'2 n noznanstvena serija '2 Slovenski magazin '3 lmPresarii v New Yorku 0 Koncert simfonikov RTV Strauss: 14 .. Don Kihot 15 Sn Zoom 0 Pustolovščine in odkritja, italijanska '5, dokumentarna serija : ' 0 Angle, varuh moj, ameriška nani-1? zanka 0 Umor, je napisala, ameriška nani-1g0 zanka 1jCastlovi, angleška nadaljevnka '9 hn $ve' dinozavrov, nanizanka Ig 2g Davov svet l44'73'0'' ^ancoska nanizanka 2(j 4O Na robu, ameriška nanizanka 2^? Studio City 2^5 Obiski 5 Somrak Stoletja: Poljska po zmagi, Jj,- francoska dokuementarna oddaja . ' ’ Studio City, ponovitev $an'a Barbara, ponovitev - 11.00 '?.3n ila - 1200 POP-kviz, ponovitev -^har raček, risana serija - 13.00 K n ke mojstrovine - 13.30 Športna sce-te’?On°vitev - 14.30 Zadeva Beiderbec-t aniZanka - 15.30 POP-30 - 16.00 ^dar nanizanka - 16.30 Santa Barbara, '83n arika - 17.30 Obalna straža -' '9' P0P-kviz - 19.30 Cosby, nanizanka sta ,, 24 ur - 20.00 Ograje našega me-^.On J 00 Newyorška policija, nanizanka -^iria । A-S-H. - 22.30 Avtodrom - 0.00 %vite ba ' 1'°° 24 Ur" 1'3° POP'30, ^ftVASKA1 'O.ofdfočila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -’ktuai z°braževalna oddaja - 10.40 Gost, %' 11 -00 Program za otroke in mla-!?' In 00 Dnevnik - 13.05 Santa Barba-^■lek^L.00 izobraževalni program - 14.15 %in °n " 14-55 Program za otroke in ' 15.50 Poročila - 16.00 Dober - 17.05 Pazi, steklo - 18.10 e - 19.30 Dnevnik - 20.10 Uso-NJ, entarna oddaja - 20.45 TV-parla-' 22 Sc 43 Bemskdela svetovnih muzejev %.?5 Fi|mska noč: Mesto nevarnosti, . kl film - 00.40 Poročila l^^VASKA 2 ^ih®lasbena oddaja - 17.55 Profili, ' 19 ^htarna oddaja - 18.35 Hugo, tv-igra Dnevnik- 20.15 Serija - 21.00 . Br" spot - 21.05 Črno-belo v barvah ^STRLJAl - 12.00 Otroški program -% p^ša mala farma - 15.40 Vesoljska i ^O v^Prise - 16.30 Knight Rider -3jj „,a' Pod eno streho - 17.45 Kdo je Sm? - 18.10 Polna hiša - 18.35 Kre-tliki , a ~ 19-0° Nor nate - 19.30 Cas 2.'o\,°'00 Šport - 20.15 Junak, film -30 A^kti x - 23.00 Zadnja bitka, film -as 7 sliki - 0.55 Šport - 1.55 Har-v d-20 Dobrodošli v Avstriji °-15 2S v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -p? On°ati in lepi - 11.05 Avstrija danes >V.,n,Pasv sliki - 12.10 Tema - 13.00 Mk 'kl - 13.15 Konflikti - 13.45 Kalifor-Aati j ’ 14.25 Soncu naproti - 15.15 /•Oo K leP' - 16.00 Schiejok vsak dan -Jii - in® v skk' * 17-05 Dobrodošli v Av-y 8 Avstrija danes - 19.30 čas v 00 Pogledi s strani - 20.15. Uni-^i s , 21-10 Reportaža - 22.00 Cas v ^Ci i , 30 Na kraju dogodka - 23.00 . lz kulture K % A 8^^ iutro - 5.35 Bogati in lepi -AHammer - 6.35 Dobri časi, ha^~ 7-00 Točno ob sedmih - 7.35 M ' 8.05 Springfieldska zgodba -JO.3n'Ornijski klan - 10.00 Bogati in lepi CM ,lata dekleta - 11.00 Vroča nagra-iiMrJ30 Družinski dvoboj - 12.00 Opol-& \9azin - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj «f6r~ '3.00 Rockford - 14.00 Barbel N i." 15.00 liona Christen - 16.00 ®lser - 17.00 Jeopardyl - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Dvoja vloga - 22.10 Quincy -23.10 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Glej, glej kdo tukaj razbija - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 liona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.10 Klinika za živali -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.30 Nezreli, serija - 15.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje -16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska, serija - 17.00 Vklopi! - 17.30 Risanka -17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel -18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Avtomobili - 19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Lovci na doto - 21.25 Studio 96 - 22.15 Zgodba Kju Džuja, kitajski film - 23.50 Te-lejazz - 0.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 8.30 Zasedanje parlamenta - 16.30 Za trnkarje - 16.40 Gozdarsko-lovski magazin -17.05 Trije doktorji, serija - 17.50 Vreme -18.00 Regionalni dnevniki in magazini -19.00 Telešportov božič - 19.10 Ma-gnum, kriminalka - 20.00 Kultura - 20.10 Leto 1956 - po štiridesetih letih - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kviz -21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.35 Pregled tiska - 22.45 Čar športa, športni magazin SREDA 4. DECEMBRA TV SLOVENIJA 1 9.00 Videostrani 9.25 Karaoke, razvedrilna oddaja 10.25 Otroški program 10.50 Roka Rocka 11.40 National Geographic, 20. zadnji del ameriške dokumentarne serije 12.30 Slovenski ljudski plesi, med Muto in Pernicami 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev TV-igrice 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Dlan v dlani 15.00 Pro et contra 1 5.50 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.20 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.00 Dnevnik 17.10 Otroški program Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.50 Kolo sreče, tv-igrica 19.30 TV Dnevnik 20.00 V žarišču 20.25 Film tedna 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 Dnevnik 23.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 23.50 Caroline v velemestu, ponovitev ameriške nanizanke 0.10 TV-jutri, videostrani TV SLOVENIJA 2 10.05 Poslovna borza 10.15 V žarišču 10.35 Obiski 11.25 Somrak stoletja: Poljska po zmagi, francoska dokumentarna oddaja 1 2.25 Usodna ljubezen, ameriški film 13.55 Homo Turisticus, oddaja o turizmu 14.25 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 15.15 Tedenski izbor 16.45 Castlovi, 26. zadnji del angleške nadaljevanke 17.15 Šolska TV, Moliere: Namišljeni bolnik, posenetek predstave MGL 19.00 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Ljubljana: 9. kolo evropske lige v košarki, Smelt Olimpija - Asvel, prenos 21.45 Made in Slovenija 22.35 Matija Tomc: Krst pri Savici POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. - 13.00 Argument- 13.30 New-yorška policija, ponovitev nanizanke -14.30 Ograje našega mesta - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci -16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.30 Obalna straža -18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Nadine, film -21.30 M.A.S.H. - 22.00 Obraz tedna -22.30 Sedma sila - 22.30 Sedma sila -23.30 Tajna služba - 0.30 24 ur - 1.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 10.00 Poročila - 10.10 Vaš glasbeni trenutek: Johann Sebastian Bach - 10.40 Književnost - 11.30 Program za otroke in mladino- 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze - 13.05 Santa Barbara -13.55 Izobraževalni program - 14.55 Program za otroke in mladino - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.00 Tudi to leto .... -17.30 Gaudeamus, oddaja o šolstvu -19.30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub -20.45 Prava resnica - 21.30 Nurnberški proces, dokumentarni film- 22.50 Cone somraka, serija TV HRVAŠKA 2 14.30 TV-koledar - 15.25 Črno-belo v barvah - 18.25 Risani film - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nogometna liga prvakov, nadaljevanje - 21.55 Walker, serija - 22.40 Oprah Show TV AVSTRIJA1 6.00 Confetti - 10.45 Columbo - 12.00 Confetti - 14.55 Naša mala farma - 1 5.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Earth 2 -17.20 Vsi pod eno streho - 17.45 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Polna hiša - 18.30 Krepka družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport, nogomet UEFA pokal - 0.00 Čas v sliki -0.10 Šport, tenis - 1.10 Tostran Afrike, film - 2.35 Čas v sliki - 3.15 Schiejok vsak dan - 4.10 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Cas v sliki - 12.10 Univerzum -13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Soncu naproti - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Rosa Roth, film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Po dolgem in počez -2.10 Pogledi s strani - 2.15 Kalifornijski klan - 3.45 Cas za kulturo - 4.25 Prijateljice za življenje RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Zlata dekleta - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Moja mala Soledad - 12.00 Otroci v stiski - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 liona Christen - 16.00 Hans Meiser -16.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Žvižg - 20.30 Liga šampionov - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 2.00 Barbel Schafer - 0.55 Dnevnik - 3.20 liona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.15 Acapulco H.E.A.T. - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje -1 5.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje - 16.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi! - 17.30 Naša veroizpoved - 1 7.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo -18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport -22.25 Pusti me viseti, Vaška ..., madžarski film - 21.55 Zvezdniki v operi, gala - 22.20 Otroška paraliza - 23.15 Scarlet Street, ameriški film, črno-beli film - 0.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžarski - 15.30 Alpe-Donava-Jadran - 16.00 Istvan Csaszar: Morilci, tv-igra, č.-b. - 17.10 Dandanes -17.25 Rin-Tin-Tin - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni Dnevnik - 18.15 Mreža, magazin - 19.00 O raku - 19.35 Benko Dixieland Band - 20.05 Kultura - 20.15 Telešportov božič - 20.25 Nogomet, v odmoru Dnevnik - 22.25 Policijska poročila - 22.35 Objektiv - 23.00 Vreme - 23.10 Pregled tiska -23.15 Take That, angl, koncertni film ČETRTEK 5. DECEMBRA TV SLOVENIJA! 10.40 Moj oče živi v Riu, 5. zadnji del nizozemske nadaljevanke 11.10 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.05 Kolos reče, ponovitev TV-igrice 15.00 Made in Slovenia 1 5.50 Bitka za reko, dokumentarna oddaja 17.10 Delfi in prijatelji, španska nanizanka 17.35 Divji konj, norveška igrana serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 1 9.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik 20.00 Miklavžev večer, prenos 22.05 Dnevnik 22.35 Poslovna borza 22.50 Umor, je napisala ameriška nanizanka 23.40 Ellen Cleghorne, ponovitev ameriške nanizanke TV SLOVENIJA 2 1 1.00 Šolska TV 12.55 Šport 14.55 Naslovnica, ameriški film 1 6.35 Prevzetnost in pristranost, 6. zadnji del angleške nadaljevanke 17.25 Umor, je napisala 18.15 V slogi je moč, avstralska nanizanka 18.40 Korenine slovenske lipe, 9/24 19.00 Ellen Cleghorne, ameriška nanizanka 19.25 Včeraj, danes jutri 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka % 20.45 TV-portret, zvezde slovesnkevvga filma: Miha Baloh 22.20 Parada plesa, letni koncert Big banda RTV Slovenija, 2. del 0.00 Euronews POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz, ponovitev -12.30 M.A.S.H. - 13.00 Obraz tedna - 13.30, Radovedna Nancy - 14.00 Nadine, ponovitev filma - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.30 Obalna straža -18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Družinski hlevček, nadaljevanka - 21.00 Gorski zdravnik -22.00 M.A.S.H - 22.30 Sedma sila -23.30 Tajna služba - 0.30 24 ur - 1.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA! 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Stari Grki v naših krajih - 10.25 Nagradno vprašanje - 11.30 Program za otroke in mladino - 12.20 Ljubezenske veze, serija - 13.05 Santa Barbara, serija -13.55 Izobraževalni program - 14.40 Program za otroke in mladino - 15.50 Poročila -16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.35 Lepa naša - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kulturna oddaja - 21.20 Željka Ogresta in gostje -22.55 Filmska noč: Izbor orožje TV HRVAŠKA 2 12.35 Kino za groš, ameriški film - 24.35 Kontakt, glasbena oddaja - 15.05 Niirnber-ški proces, dokumentarnai film - 17.00 The Beatles, - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Profit, serija - 21.15 Shop Around the Corner, ameriški film - 22.55 Filmska gibanja - 23.35 Seinfeld, humoristična serija TV AVSTRIJA 2 6.00 Confetti - 9.30 Earth 2 - 1 2.00 Šport - 14.50 Naša mala farma - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Earth 2 - 17.10 Vsi pod eno streho - 17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Polna hiša - 18.25 Krepka družina _- 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Čudovito ponoreli par - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex -21.05 Nash Bridges - 21.55 Slovo od Tadjire, film TV AVSTRIJA! 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža 13.00 Čas v sliki - 13.40 Kalifornijski klan -14.25 Regata, nadaljevanka - 15.15 Bogati in lepi - ,16.00 Schiejok vsak dan - RADIO MURSKI VAL k UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/ nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Župani na obisku - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto - oddaja o nogometu - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč ... - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč. TOREK 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in’ napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 3XCountry - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.05 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 DA in NE -22.00 Želimo vam lahko noč SREDA 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 11.00 V živo o ... -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mursko- morski val - 22.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga 17.00 čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ko Musi igra - 21.05 Vera -22.00 Čas v sliki - 22.30 Schilling - 23.00 Dialog - 23.34 Krotilci zmajev in vulkani -2.00 Kalifornijski klan RTE 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 10.30 Zlata dekleta - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Otroci v stiski - 12.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 13.00 Rockford -14.00 Barbel Schafer - 15.00 liona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopar-dy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mestna klinika - 21.15 OB kliče dr. Brucknerja - 22.15 Straža - 23.15 Magnum - 0.10 Poročila - 0.45 Cheers TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija -9.35 Dopoldne - 11.10 Marienhof - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 VVelcome to Hungary - 12.55 Telepakk -15.00 Poročila - 15.10 Repeta, za šolarje - 16.00 Poročila - 16.05 Skrivnosti peska - 17.00 Vklopi! - 17.25 Telešportov božič - 17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Program madžarskih Židov - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Ažurno -19.30 Dnevnik, šport - 20.30 Sosedje, 251. del - 21.10 Friderikus - 22.55 Trk, okrogla miza - 23.50 Nogometni pokali -0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.40 Pokukajmo na štedilnik, kuhinja narodnosti - 15.05 Umrl od XX. stoletja, Jozsef Attila - 15.45 Denarje sveta vladar - 15.55 Ljudje v naravi - 16.15 Sotrpini - 16.25 Rpeta, za šolarje - 17.00 Družinski zdravnik - 17.30 Top 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 MacGyver, serija -20.00 1100 let v središču Evrope - 20.15 Dokumentarni film - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin -21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.35 Prometna varnost - 22.40 Pregled tiska - 22.45 Alfred Nobel, švedski tv-film jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Jesenska reportaža - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -3,3.35 Obvestila - 14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.30 Mali radio/Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Geza se zeza -22.00 Želimo vam lahko noč. PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 mariborsko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventi-lator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. Osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV dur -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Sipli mi -22.00 Želimo vam. lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi -09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Športna stava - 14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem -17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Želimo vam lahko noč. hCBEUA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.00 Pozdrav in napovednik - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in Pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaŠlo. 26 vestnik, 28. november 1996 ronika Delovno tudi pri Gradu V soboto Andrejev sejem Asfaltiran nekajkilometrski odsek ceste Grad-Kuzma Čeprav je minilo že precej časa, odkar sem poročala o življenju in delu pri Gradu na Goričkem in njegovi okolici, to ne pomeni, da se v tem obdobju ni nič dogajalo. Tako je že asfaltiran nekajkilometrski odsek ceste Grad-Kuzma, čeprav sklepna dela še potekajo. V enem letu je kljub raznovrstnim težavam napredovala tudi gradnja telovadnice pri Osnovni šoli Grad, ki je v tem trenutku že pod streho in zastekljena, kmalu pa naj bi uredili še notranjost. Seveda je veliko odvisno od denarja, ki ga je obljubila država, če ga bodo dobili, bo otvoritev telovadnice spomladi prihodnjega leta. S 1. decembrom bo začela delovati zasebna lekarna, in sicer v prostorih stare lekarne, vendar bistveno preurejena in posodobljena, kar bo razveselilo zlasti domačine in okoličane. Pozabiti ne smem mladih! Ti so ustanovili klub mladih »Gračka pomlad« in si uredili klubske prostore v stari šoli. Za 6. december pripravljajo v dvorani domačega kraja miklavževanje, s katerim želijo predstaviti starim in mladim njegov pomen v današnjem času. V soboto, 30. novembra, pripravlja Turistično društvo Grad že šesti tradicionalni Andrejev sejem s sveto mašo ob 9. uri v grajski kapeli, po njej pa pogostitev s pecivom in toplimi napitki. Na andrejevo naj bi v grajskem poslopju tudi odprli prostor turističnega društva. MARJANCA FERKO Poskus uboja pri Sebeborcih Zabodel ga je s kuhinjskim nožem Policist ob pravem času na pravem mestu Načelnik UNZ Murska Sobota Darko Anželj in načelnik urada kriminalistične službe Marjan Farič sta na ponedeljkovi tiskovni konferenci predstavila nov dosežek delavcev organov za notranje zadeve: hitro odkritje storilca hudega kaznivega dejanja, ki je sicer močno vznemirilo prebivalstvo, še zlasti tiste, ki jemljejo v vozilo avtoštoparje. Najprej je namreč kazalo, da je voznika zabodel avtoštopar, a je bilo nekoliko drugače. Zgodilo seje... Spet vlom v Gool V noči z 19. na 20 november je neznanec vlomil v prostore gostinskega lokala Gool pri nogometnem igrišču v Murski Soboti. Ukradel je večjo količino sladoleda in povzročil za 28.000 tolarjev škode. Zanimivo je, da so vlomi v ta lokal zelo pogosti in postavlja se vprašanje: zakaj ravno (tolikokrat) prav v Gool? Poškodovan viličarist Prejšnji četrtek seje v podjetju SCT v Murski Soboti hudo poškodoval voznik viličarja 38-letni Jožef N. Med vožnjo viličarja po dvorišču podjetja je sunkovito zavil v desno, zato se je viličar prevrnil in viličarista pokopal pod seboj. Izpod delovnega stroja so ga rešili sodelavci. Še ena delovna nesreča V petek, 22. novembra, ob 12.30 je prišlo do delovne nesreče v podjetju Krim v Stari Novi vasi. Pnevmatske škarje, težke okrog 3 tone, ki sojih raztovarjali s tovornega avtomobila, so stisnile ob zid Borisa K. in mu povzročile hude telesne poškodbe. Zdravijo ga v soboški bolnišnici. Ponarejene marke Voznik tovornjaka iz Vranja, državljan ZRJ, je poskušal na špediciji Kompasa v Dolgi vasi zamenjati 100 mark v tolarje. Vestna blagajničarka pa je zaznala, daje valuta ponarejena, zato je poklicala policiste. Med postopkom je povedal, daje marke dobil v svojem podjetju skupaj z nalogom za službeno potovanje. Spet nesreča v Črenšovcih V soboto ob 6.45 se je V-,Črenšovcih zgodila prometna nesreča, ker naj bi Ratko K. iz Ljubljane vozil prehitro, zato je zapeljal z magistralne ceste, nakar se je avto večkrat prevrnil. Ena sopotnica se je poškodovala hudo, dve drugi pa sta utrpeli lažji poškodbi. Prehitro tudi v Dolgi vasi Prav tako v soboto, 23. novembra, seje zgodila prometna nesreča v Dolgi vasi. Madžarski državljan Jozsef F. je z osebnim avtom zadel 9-letenega otroka, ki je pritekel na cesto, in ga hudo poškodoval. Pištola na meji 24. novembra je carinik na mejnem prehodu v Dolgi vasi nekoliko »potipal« osebni avto Emila Š. in našel v levih vratih plinsko pištolo znamke PBT 519, kalibra 8 milimetrov, zavito v časopisni papir, in dva plinska naboja. Mejni organi so orožje zasegli, tihotapca pa bodo predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Smrt med vožnjo V nedeljo dopoldne seje 76-letni Matija Ivanuša peljal s kolesom z motorjem iz Vidma od Ščavnici proti Grabonošu. Bil je srčni bolnik in med vožnjo ga je zadela srčna kap. Padel je s kolesa z motorjem in mrtev obležal v obcestnem jarku. Nesreča pri Svetem Juriju Mateja K. s Petanjec se je v ponedeljek peljala z osebnim avtom skozi Sveti Jurij v Prekmurju. Vozila naj bi z neprimerno hitrostjo, povrh pa jo je »zaslepilo« sonce, zato je trčila v lahko prikolico, parkirano ob robu ceste. Po trčenju je prikolico odbilo v 50-letnega Nikolaja G. od Svetega Jurija, ki je stal na bankini. Dobil je hude poškodbe na obeh nogah. Avto v plamenih V ponedeljek okrog 23. ure je izbruhnil požar na osebnem avtu znamke IMV R-18, last Zorana P. iz Murske Sobote. Vozilo je bilo parkirano v ulici Staneta Rozmana v Murski Soboti. Ugotovili so, da je zagorelo pod armaturno ploščo, domnevno zaradi napake na električni instalaciji. Ker so soboški gasilci pritekli dokaj hitro, je škode le za 100.000 tolarjev. Š. S. Ko bi se ne pripeljal policist... Policist postaje prometne policije iz Murske Sobote Dušan C. se je v nedeljo ob 3.30, ko se je vračal iz službe, znašel ob pravem času na pravem mestu. Temu srečnemu naključju se gre zahvaliti, da 26-letni Vlado L. s Trdkove, kije bil zaboden v vrat, ni izkrvavel. Policist gaje našel hudo poškodovanega na bankini regionalne ceste Murska Sobota-Hodoš v bližini Sebeborec. Policist je brž obvestil UNZ in na kraj dogodka so pridrveli preiskovalci in seveda reševalno vozilo. V bolnišnici so ugotovili hudo poškodbo, nesrečneža operirali, a je njegovo življenje še vedno v nevarnosti. Ko pa policist (ali kdo drug) ne bi naletel na poškodovanca, bi le-ta verjetno zaradi krvavitve in podhladitve umrl. V raziskovanje kaznivega dejanja so se vključili tako kriminalisti urada kriminalistične službe kakor tudi policisti tako imenovane lokalne kriminalistične skupine policijske postaje Murska Sobota. Ugotovili so, daje bilo dejanje storjeno na kolovozni poti ob robu gozda, približno 300 metrov v smeri Sebeborec. Na kraju dogodka so našli sledove krvi in sre-dnjevelik koničast kuhinjski nož. Poškodovanega je storilec pustil na omenjenem mestu, njegov avto pa si je protipravno prisvojil in se odpeljal neznano kam. Vladu L. je nekako uspelo priti da cestnega križišča, ne pa tudi naprej. Obležal je. Ko je nanj naletel policist, je zbral moči in povedal, da ga je zabodel mlajši moški po imenu Ivan, visok okrog 175 centimetrov, ki stanuje v romskem zaselku v Kuštanovcih. Ta informacija pa je bila dovolj oprijemljiva za nadaljnje poizvedovanje oziroma iskanje storilca. Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika so delavci organov za notranje zadeve opravili na domu 20-letne-ga Ivana G. v Kuštanovcih hišno preiskavo. V hladilniku v spalnici osumljenčevih staršev so našli krvava oblačila in obutev, kar so seveda zasegli zaradi nadaljnjih (laboratorijskih) preiskav. V Kuštanovcih v gozdu blizu »rudnika« kremenčevega peska so našli preiskovalci ostanke osebnega avta VW Golf. Da, ostanke, kajti osumljeni ni le poskušal (u)moriti, ampak je vzel tudi avto svoje žrtve in ga zažgal. Niso pa našli osumljenca, kajti ta je bil na begu. Našli pa so ga le, in sicer v nedeljo v večernih urah na podstrešju stanovanjske hiše sorodnikov v Lipi. Vzeli so mu prostost in ga privedli pred preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je zoper Ivana G. odredil pripor. Kako se je zgodilo? Delavci organov za notranje zadeve so ugotovili, da se je osumljeni Ivan G. iz Kuštanovec v nedeljo po 0.30 zadrževal v gostinskem lokalu Divji gaj na Va-neči. Tam je prisedel k mizi, za katero sta sedela Gizela M. iz Doline in Vlado L. s Trdkove. Okrog 2. ure je Vlado L. pognal motor svojega golfa, da bi odpeljal domov Gizelo M. Poleg nje je v avto prisedel še Ivan G. Dekle sta odpeljala domov, nato pa se vrnila v lokal. Tam pa nista ostala dolgo, kajti denarje pošel, nato sta se vsak s svojim avtom (Vlado L. z golfom, Ivan G. pa s stoenko) odpeljala na dom Ivana G. v Kuštanovce, kjer naj bi le-ta vzel denar, da bi potem lahko še nadaljeval z obiski lokalov. Svoj avto je pustil doma in prisedel v golf Vlada L., nakar sta se od- peljala proti diskoteki Super Li v Martjancih. V križišču je Vlado L. zavil proti Sebeborcetn in po približno 300 metrih vožnje P° lokalni cesti zapeljal na kolovoz no pot v bližnjem gozdu. Zakajv gozd? Tam je prišlo do prepira *n Ivan G. je izvlekel izpod jope sr^ dnjevelik koničast kuhinjski noz in, kot kažejo dosedanje ugoto"’ tve, Vlada L. najmanj štirih zabodel v predel obraza in vraW Temu je nekako uspelo pobeg®'1 iz avta, prišel je nazaj na asfalt'-rano cesto, zavil na desno pr0'1 Sebeborcem in omahnil v obcestni jarek. Tam ga je osumijo® dohitel, mu vzel iz roke stikali" ključ od golfa, nato pa se s ter" avtom odpeljal. Zdaj, ko so g® prijeli, zaslišali, je povedal, daj avto skušal ponoči prodati, a »e ni našel kupca, seje z vozil0 odpeljal domov; se preoblek«’ stara (in krvava) oblačila sk" hladnik, v domači drvarnici V plastično posodo z dvema 1U ma bencina, se odpeljal v goz bližino domače vasi in -prikril sledove svojega kaznive^ dejanja -z bencinom polil ay ter ga zažgal. Kaj so povedali v Lipi? Franc Zver, P° domače Andrašov, na čigar podstrešje se je skril osumljc®1’ nam je povedal: »Moja žena je teta Ivana & nam je večkrat prihajal na o . zato tudi v nedeljo, ko je spe šel - ura je bila približno 1“ nismo posumili, da bi kaj "sfV Šele okrog 20.30, ko so priš1P^ cisti in kriminalisti, smo zve kaj naj bi naredil. Šele te zbežal na podstrešje.« Š. SOBOCAf) Tiskovna konferenca na Visoki policijsko-varnostni šoli v Ljubljani Organi za NZ niso več tabu Visoka policijsko-varnostna šola ni več »rezervirana« zgolj za delavce organov za notranje zadeve V začetku prejšnjega tedna so pripravili na Visoki policijski-varnostni šoli v Ljubljani tiskovno konferenco, na kateri so dekan dr. Milan Pagon in sodelavci predstavili »svojo« šolo in napovedali mednarodno posvetovanje z naslovom Policijska dejavnost v srednji in vzhodni Evropi. Za začetek delovanja te šole se nekako šteje leto 1973, ko so na Višji upravni šoli v Ljubljani ustanovili Oddelek za izobraževanje s področja notranjih zadev. Leta 1981 pa je ministrstvo za notranje zadeve ustanovilo Višjo šolo za notranje zadeve v Ljubljani. Taje potem tudi postala članica Univerze v Ljubljani. Šola je do 1993. leta izobraževala samo študente iz vrst delavcev ministrstva za notranje zadeve, potem pa vrata odprli tudi drugim študentom. Od leta 1995 pa je šola prerasla v 3-letno Visoko policijsko-varno-stno šolo. Šola je pridružena članica Univerze v Ljubljani. Organizacijsko sicer deluje v okviru ministrstva za notranje zadeve, a je samostojna enota. Organizirano izobraževanje za redne študente traja tri leta, za izredne študente pa štiri leta in pol. V prvih dveh letnikih in v prvem seme- stru tretjega letnika je študij enoten za vse študente, v drugem se-metru tretjega letnika pa študent izbere eno od petih usmeritev: policijsko-operativno, kriminalistično, notranje-upravno, varno-stno-obrambno in/ali zasebno-var-nostno. Predmetnik obsega 38 predmetov. V prvem letniku prevladujejo splošno izobraževalni predmeti, v drugem in tretjem letniku pa je več strokovnih predmetov. Med štidijske obveznosti spadajo še praktično usposabljanje s področja policijske taktike in vodenja, letna delovna praksa, izdelava dveh seminarskih nalog ter izdelava in zagovor diplomske naloge. V študijskem letu 1996/97 je šola začela z organiziranjem 3. letnika visokošolskega študija za diplomante višjih šol. Način tega študija je izreden in bo trajal leto in pol. Toliko o predstavitvi in izo- ■ LENDAVA - Obnovitvena dela kapelice Svete trojice na pobočju nad Lendavo potekajo po načrtih. Ne le da so kapelico, zgrajeno 1728. leta, prekrili in uredili zvonik ter pročelje, ampak obnavljajo tudi notranjost. Tako so že prepleskali zidove in zabetonirali tla, na katera bodo položili marmornate plošče z renesančnimi vzorci. Ščasoma bodo uredili tudi freske (stenske slikarije). Te naj bi naslikali udeleženci lendavske mednarodne slikarske kolonije. V kapelico bodo obesili nov lestenec in tudi klopi bodo namestili. Restavrirali bodo baročni oltar in svetilke. Restavrator Sandor Huszar obnavlja kip sv. Mihaela. Kapelico, ki je še posebno znana po mumiji vojščaka Ha-dika, bodo povsem uredili do prihodnje jeseni, ko bo tam spet tradicionalno »angelsko« proščenje. (J. Ž.) braževalnih programih. Šola pa ima organizirano tudi raziskovalno dejavnost. V ta sklop nedvom- li na predhodni tiskovni * renči, da je šlo za povsems vno (in ne politično) P°8 j vanje, zato nanj niso va 1 j. predsednika države ne Preyeto-nika vlade, ampak je P08^-vanje odprl (vsaj nekaj Pr° no lahko uvrstimo mednarodno posvetovanje Policijska dejavnost v srednji in vzhodni Evropi, ki se je medtem že končalo (bilo je 14., 15. in 16. novembra v Ljubljani). Šlo je za enega največjih strokovnih shodov, ki jih je doslej gostila Slovenija. »Policijski« strokovnjaki iz 25 držav s petih celin sveta so na posvetovanju predstavili in obravnavali svoje izkušnje, poglede, mnenja in vizije o vodenju in upravljanju policije, spremembah v policiji, medsebojnem sodelovanju in izmenjavi policijskih znanj, o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, o učinkovitem boju zoper kriminal, o različnih pristopih kriminalistič- Doc. dr. Milan Pagon: Zmoten je občutenj J* vse znanje o policiji nastalo na Zahodu-Vzhodu imajo določene izkušnje, zato je P vanje v Ljubljani, ki so se ga udeležili iz 25 držav, koristna izmenjava mnenj, str"nje izkušenj in tudi odprtosti organov za notr nih preiskav, vrednotah, vodenju in percepciji (dojemanju) policije, o ženskah v policiji in tako naprej. Ob koncu posvetovanja pa niso sprejeli nobenih »zaključkov«, ki so sicer običajno dejanje na večjih ali manjših shodih. Res pa je tudi, kakor so sicer poveda- deve. - Fotografija: Š. S. la) minister za notranje Posvetovanja so se udel6 ..^jP da tudi predstavniki uprav za notranje bodo svetovne izkušnje P^’ tovo »odmevale« na loka , neh' š sob^A vestnik, 28. november 1996 estnik v nekaterih programih srednjih šol zelo malo, v nekaterih pa preveč »enk« Kaj »prinesejo« popravni izpiti? v gimnazijah so se najslabše odrezali 2. letniki - Največ popravnih izpitov je bilo pri matematiki, latinskem in francoskem jeziku Najzanimivejša tema, o kateri je tekla beseda na ponedeljkovem tradicional-nem (enkrat mesečno) srečanju predstavnikov Zavoda Republike Slovenije za dlstvo z novinarji, je bila vsekakor analiza popravnih izpitov dijakov gimnazij /štiriletnih strokovnih in tehniških šol. Podatkov o posameznih šolah sicer iismo smeli zvedeti, razen tega, da je zelo malo negativnih ocen na srednji lucijski šoli v Tacnu, največ »enk« pa so si nabrali v tehniških programih. murju. Če bi namreč učenci vnaprej vedeli, v katerih programih obstaja verjetnost, da jim bo huda predla, bi se najbrž bistveno zmanjšal vpis, kar bi lahko ogrozilo obstoj šole. Vzroki za večje število nezadostnih ocen pa so lahko subjektivni - pri dijakih in profesorjih - in objektivni (preslabo predznanje iz OŠ idr.). JOŽE GRAJ Ljutomerska občina naposled sprejela odlok o lokacijskem načrtu za kanalizacijo Ljutomera Bo zdaj šlo zares? Konec junija je bilo 16,3 gini-^rijca ocenjenih z nezadostnimi aknami, med njimi 1,52 odstotka ko tremi, to pomeni, da niso "Peli pravice do popravnih izpitov. Največji delež »enkašev« je “'1 v 2. letnikih, sledili so jim 'totji, nato prvi in četrti. Tisti “'jaki, ki jim je spodletelo le pri e"em predmetu, so skoraj v 90 odstotkih na popravnem izpitu UsPeli, tako da so se lahko vpisali vyišji razred. Uspešnost poprav-n’h izpitov med dijaki z dvema Popravnima izpitoma je bila 71,3-'s 'remi popravnimi izpiti pa p7-odstotna. Znani so tudi po-pri katerih predmetih je ‘Padlo« največ gimnazijcev, in si-cor se je to zgodilo pri matema-latinskem in francoskem je-Najmanj popravnih izpitov Paje bilo pri računalništvu in “toetnosti. Skupna uspešnost na Popravnih izpitih je bila največja P.r’geografiji in italijanskem je-'Lu, najmanjša pa pri računalni-tVu in informatiki. Primerjava z lanskimi rezultati gimnazijcev na popravnih izpitih pa je pokazala, da se je uspešnost rahlo izboljšala. V štiriletnih strokovnih in tehniških šolah je bilo konec junija ocenjenih z nezadostno oceno 27,8 odstotka dijakov, od tega z eno 13,1 %, z dvema 6,6 %, s tremi 4,2 % in z več 3,9 odstotka učencev. Njihova uspešnost na popravnih izpitih pa je bila precej podobna rezultatom gimnazijcev, razen pri tistih, ki so opravljali tri popravne izpite, kjer so bili gimnazijci precej boljši, kot velja to tudi za izredni septembrski rok. Po besedah višjega svetovalca na Zavodu RS za šolstvo Tomaža Kranjca bodo zbrani podatki tudi v pomoč kurikularni komisiji pri načrtovanju prenove šolstva in predlogov za posamične izboljšave. Iz analize pa skoraj ni mogoče prepoznati posamezne šole. Tako tudi nismo mogli zvedeti, kako so se »odrezale« srednje šole v Po- Seja v Lendavi Radikalna sprememba mejnega prehoda Dolga vas? Kar nekaj zanimivih in pomebnih vsebinskih sklopov se je zvrstilo na dnevnem redu lendavske občinske seje. Med njimi tudi točka o ureditvenem načrtu mejnega prehoda v Dolgi vasi. Svetniki so namreč dobili na mize tako rekoč še topel načrt o ureditvi platoja pri mejnem prehodu, ki ga je naročila vlada Republike Slovenije. Nov predlog bo, če ga bodo sprejeli, bistveno spremenil podobo mejnega prehod ter tudi vasi. Saj načrt, ki ga je pripravil vladni urad R Slovenije, predvideva med drugim rušenje nekaterih SLOVENSKA zadružna kmetijska BANKA, d. d. LJUBLJANA hiš v Dolgi vasi. Tako je bilo s tem novim predlogom glasovanje popolnoma postavljeno na glavo. Namesto dveh so tako imeli pred sabo tri variante.. Svetniki se tako niso odločani samo o predlogih, .pripombah in dopolnilih k načrtu na javni razgrnitvi, ampak so dobili še en popolnoma nov predlog, ki predvideva nov zazidalni načrt. Ta pa predvideva bistveno širitev prehoda, poleg tega pa bi bil približno tak kot na madžarski strani. Bistveno bi se razširilo parkirišče, za to pa bi morali porušiti tudi hiše, ljudi pa preseliti. Zavedajo se, kot smo lahko slišali župana Jožefa Kocona, da bi ta zadnja možnost bistveno spremenila srednjeročni in dolgoročni ureditveni načrt Lendave. Vendar tudi, da najenostavnejša in najhitrejša rešitev ni najboljša za občane in občino. Svetnikom se je zato zdelo prehitro, da bi o tem dokončno odločali, zato so odločanje preložili in bodo vse tri možnosti še enkrat obravnavali v začetku decembra. Odboru za infra-tukturo pa so naročili, naj do naslednje seje temeljito prouči vse možnosti. Razpravljali pa so tudi o pripombah in predlogih o javni razgrnitvi lokacijskega načrta zahodne obvoznice Lendave in Dolge vasi. Ta naj bi promet, ki se danes vali skozi mesto, speljala mimo Lenadave in se nekoč povezala z avtocesto. Posredovanih je bilo veliko pripomb, ki jih bodo tudi upoštevali. S sprejemom odloka in s tem z izdelavo načrtov pa že nekoliko zamujajo, saj še vedno niso dobili vseh potrebnih mnenj. Med drugim se bodo morali dogovoriti tudi o zaščiti Kobiljanske- PE MURSKA SOBOTA Prejeli smo ga potoka. ANR SMO BANKA SLOVENSKEGA ZADRUŽNIŠTVA, AGROŽIVILSTVA, ^ETOV TER PRAVNIH IN FIZIČNIH OSEB DRUGIH DEJAVNOSTI Odgovor pod Dvomljive zdrahe pod ljutomerskim Triglavom Ugovarjam in zavračam v članku izražene namige, da naj bi sezname poznejših žrtev sestavljal referent pri Okrajnem odboru OF. Takega seznama nisem sestavljal - ne zaradi maščevanja, ne za Partijo, katere član takrat nisem bil, ne za OZNO, ne za KNOJ, niti ni tega od mene nihče zahteval. OFje delovala kot popolnoma samostojna organizacija in ni bila odvisna od nobene takratne represivne institucije. Podatke z imeni nekaj posameznikov, ki niso bili lojalni NOB, sem dobil pozneje od takratnih krajevnih odborov za OF, za nekatere sem izvedel iz kronik raznih ustanov, in to v času, ko so bili imenovani že pogrešani. Podatke sem izključno namenil zgodovini OF in NOB, ki so bili v knjigi Prlekija izdani leta 1987. Toliko v presojo in logično razmišljanje o namigih v članku. Stane Novak, Ljutomer Minevajo natanko štiri leta, odkar smo odprli poslovno enoto v deželi oh Muri. Ob tej obletnici Vam z veseljem sporočamo, da smo razširili obseg našega poslovanja, nam omogoča preselitev f nove poslovne prostore v Lendavski 20, to je v zgradbo SOBOČANKE. Ob tej priložnosti Vas vljudno vabimo na slovesno otvoritev, ki ho v ponedeljek, , p 2. decembra, oh 11.00. ^pričajte se o prednosti varčevanja pri naši | bunki z obiskom v naši poslovni enoti, kjer um bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja. Pričakujemo vas! RAZGLAS Na podlagi 41. člena ter 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 74/94 in 33/94) je OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ODRANCI s sedežem v Odrancih sestavila naslednji SEZNAM kandidatov za nadomestne volitve članov Občinskega sveta Občine Odranci dne 8. decembra 1996 Številka volilne enote: 3 Območje volilne enote obsega območje ulic: Štefana Kovača, Gasilska, Jugovska, Gajska, Mlinska, Naselje Gredice in Ulica Na Kamni. KANDIDAT JE: l. FRANC ANTOLIN, 28. 11. 1962, Štefana Kovača 5, kmetovalec SLOVENSKA ZADRUŽNA . KMETIJSKA BANKA KRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE RTA) KIA MOTORS Predlagatelj: SLS Voli se en (1) kandidat. Za kandidata se glasuje-tako, da se obkroži številka pred imenom. Predsednik OVK Odranci, Mirko Vrbnjak L r. MODELI: SEPHIA SEDAN 1.6 SEPHIAHB 1.5 CLARUS 1.8 POPUST 19.900 DEM - 1.000 = 20.690 DEM - 1.000 = 29.890 DEM - 2.000 = NE POZABITE, KIA PRIDE že od 14.990 DEM, SPORTAGE od 36,990 DEM Da je kanalizacija mesta Ljutomer velik problem, smo v našem tedniku že večkrat pisali, saj je poteklo že 8 let, odkar je Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota izdelal lokacijski načrt za rešitev tega problema. Nekdanja občinska skupščina gaje leta 1989 sprejela, od takrat pa so zadeve bolj ali manj mirovale, če odmislimo razno razne razprave in kritike pa letošnje sprejemanje odloka o lokacijskem načrtu kanalizacije Ljutomera. Le-tega so na zadnji seji Občinskega sveta tudi potrdili (v drugem branju). Predvideno je, da bo nova mestna kanalizacija projektirana tako, da bodo vsi zbiralniki vezani na glavni kolektor M, ki bo potekal skozi osrednji del mesta do predvidene čistilne naprave. Le-ta sicer ni sestavni del omenjenega odloka, zapisano pa je, da bodo čistilno napravo zgradili (locirali) na zahodni strani sotočja potoka Kostanjevica in reke Ščavnice in da terminski plan gradnje čistilne naprave ne sme zaostajati za gradnjo kolektorskega omrežja. To pa predvsem zato, da ne bi povečali stopnje obremenjenosti (onesnaženosti) Ščavnice v smeri proti Razkrižju. Na osnovni tega odloka bodo takoj začeli s postopki, ki so potrebni za pridobitev zemljišča za čistilno napravo (tudi ureditev premoženjsko-pra-vnih razmerij), prihodnje leto pa bodo opravili analizo odpadnih vod večjih industrijskih in drugih onesnaževalcev ter pripravili celosten projekt za čiščenje voda na območju mesta Ljutomer z okolico. Potem pa ... upati je, da bodo leta 1998 tudi začeli s prvimi gradbenimi deli. Ljudje, ki živijo ob Ščavnici, in vsi drugi, ki jim je kaj do čiste narave, pa si bodo lahko oddahnili, ko bo vse skupaj zares funkcioniralo. J. GRAJ Danes srečanje starejših Sobočanov V četrtek, 28. novembra, ob 12. uri bo v hotelu Diana v Murski Soboti že tradicionalno srečanje občanov, starih nad 70 let. Prireditev organizirajo mestne četrti. Zanimiveje omeniti, da je na seznamu kar 943 občanov, starih nad 70 let. Precejšen del sredstev je zagotovila Mestna občina Murska Sobota, vključila pa so se tudi številna podjetja in zasebniki, ki so prispevali dobitke za srečelov. Slavnostni govornik bo predsednik Mestne četrti Partizan Martin Žižek, v priložnostnem kulturnem programu pa bodo nastopili učenci prve osemletke, ki jih bo z glasbo spremljal Drago Jošar. Sicer pa so pri organizaciji srečanja starejših občanov veliko pomagali tudi dijaki soboških srednjih šol in osnovnošolci. Tiste občane, ki se ne bodo mogli udeležiti srečanja, bodo na domu obiskali predstavniki Rdečega križa. - M. JERŠE Kratke iz Beltinec - Ta mesec bodo v vseh krajevnih skupnostih beltinske občine pripravili prireditve za občane, stare nad 65 let. V ta namen bodo iz občinskega proračuna prispevali za posameznega udeleženca organiziranega družabnega srečanja s kulturnim programom po 800 tolarjev. To velja tudi za tiste, ki se zaradi bolezni srečanja ne bodo mogli udeležiti, saj jih bodo obiskali na domu. - Bliža pa se tudi obdarovanje otrok v decembru. Dogovorjeno je, da bo skupna darila, ki jih bo kupil referat za družbene dejavnosti, v vrednosti po 1.000 SIT plačala občina, za sladki del (po 400 SIT) pa bodo poskrbele posamezne krajevne skupnosti. V beltinski občini so letos našteli 602 otroka, od tega 217 v starosti do 3. leta in 385 med 4. in 7. letom starosti. - Občina se aktivno vključuje v reševanje pereče romske problematike tudi z enkratno pomočjo romskim družinam za nakup materialnih dobrin. V ta namen bodo namenili iz letošnjega občinskega proračuna enajstim romskim družinam v KS Beltinci 350 tisoč tolarjev za nakup opreme, kot so štedilniki in podobno. POKLIČITE 090 4215 M. JERŠE PREROKOVARJE z vedeževalko. Adriatic zavarovalna družba, d. d.. Koper objavlja prosta dela in naloge TAJNICE v PE MURSKA SOBOTA Pogoji: - V. st. izobrazbe upravne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, - poznavanje dela v okolju Widows, - 3-mesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ADRIATIC, Zavarovalna družba, d. d., Koper, Ljubljanska c. 3a, 6503 Koper. CENA S POPUSTOM 18.990 DEM 19.690 DEM 27.890 DEM NOVO-NOVO-NOVO KOMBI BESTA že od 20.890 OEM 28 vestnik, 28. november 1996 Bolečina da se skriti, tudi solze ni težko zatajiti. Le tebe, dragi, nam ne more vrniti. N SPOMIN 9. novembra mineva sedem žalostnih let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Koloman Časar iz Ženavelj Dnevni bežijo, a v naših srcih ostajajo bolečina in lepi spomini. Tvoji najdražji V SPOMIN 22. novembra 1996 je minilo letno dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Anton Jaklin iz Male Polane 53 Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi V SPOMIN 1. decembra mineva pet žalostnih let, odkar nas je zapustila naša draga mama, žena in babica Marta Geč iz Ljutomera Iskrena hvala vsem, ki se je še spominjate, postojite pri njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni, ki se je še spominjajo Bili smo srečni, da smo lahko delili življenje s. teboj -SPI V MIRU. TARNALA V 79. letu nas je zapustila naša ljuba omica, mama in tašča Irena Flisar roj. Obal iz Tomšičeve 2 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vence in cvetje ter izrečena sožalja. Hvala g. Novaku za lep obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: hčerka Vlasta, zet Tone ter vnuka Doroteja in Bojan Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzela slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca. nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 65. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Štefan Vrečič s Tišine Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli pisna ali ustna sožalja. Lepa hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Bratkoviču in pogrebništvu Banfi za opravljene storitve. Tvoji najdražji, ki smo te imeli zelo radi V SPOMIN 11. decembra 1996 je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, prastara mama in tašča Katarina Šuster iz Srednje Bistrice Hvala Vsem, ki z dobro mislijo postojite pri njenem grobu. Žalujoči vsi njeni Eno leto že v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš. Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 1. december, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in sorodnik Ernest Pozman iz Sotine Osamljeni in žalostni se še vedno ne moremo sprijazniti z resnico, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki prinašate cvetje in prižigate sveče. Za tabo žalujejo vsi, ki so te imeli radi Odšla si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla, a v naših srcih še živiš, solza, žalost te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča in sestra Ana Džuban iz Kroške ulice 79, v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, in vsem, ki so nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku, pevcem, govornici ga. Hertl iz KS Turopolje, kolektivu Mure, 332. brigade Ženskih oblačil, 412. brigade Ženskih plaščev ter šabloneriji in modelarnici. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota ter pogrebništvu Banfi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Le trenutek usoden tebe je ločil od nas. A v spominu in v srcih naših, dragi Ludvik, ti večno boš ostal pri nas. ŽARNKLA Mnogo prezgodaj, star komaj 25 let, nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric Ludvik Kisilak od Grada Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala za vse darovane vence, cvetje in sveče ter vsem, ki so nam izrekli besede sožalja. Hvala g. duhovniku Ernišu, pevcem za odpete žalostinke, sošolcem in mladincem ter kolektivu Zavarovalnice Triglav za ganljive poslovilne besede in vso pomoč. Hvala pogrebništvu Maje in gospodu Rajbarju za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi tvoji najdražji, ki te ne bodo nikoli pozabili Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Prenehalo je biti utrujeno srce naše drage Avguštine Drvarič iz Brezovec 62 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico pospremili do njenega zadnjega doma, darovali vence, šopke in sveče, nam pa izrekli izraze sočustvovanja. Posebna hvala vsem dobrim sosedom, sodelavcem Pomurke Mesne industrije, Zavoda za zaposlovanje, Lovski družini Brezovci in gospe Bertalaničevi za poslovilne besede. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala. Počivaj v miru, draga mama! Vsi, ki smo te imeli radi Ne jokajte se, dragi moji, starost pač mine tudi kdaj, me zemljica je vzela k sebi, v prelepi kraj »nebeški raj«. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tašče Ane Petek iz Lipe 149 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in druge namene ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g-župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Zadravcu za ganljive poslovilne besede in pogrebništvu Jurič. Hvala zdravniškemu osebju zdravstvene postaje Beltinci, dr. Zelkovi, dr. Carju in patronažnim sestram. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Angela in Marija z družinami Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 59. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in ujec Koloman Gospod iz Sela 141 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so darovali vence, cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste ga pospremi1 na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Lanjščaku in vsemu osebju ušesnega oddelka v M. Soboti. Hvala g. Donatu Kranjcu, pevcem za odpete žalostinke, domačim gasilcem in gasilcem sosednjih vasi ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Ak’ silni glas bi gromu vzel, da razudel bi vsem ljudem, kar sem trpel, le zase vem, nikdar, nihče bi mi ne verjel. ZAHVALA v Usoda kruta nam je vzela to, kar življenju imeli smo najrajši Janeza Kučana iz Kuštanovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in vsem dobrim vaščanom, so nam v težkih trenutkih stali ob strani, se žrtvovali za njega, nam pomagali in ga v lepem številu pospremil] na njegovi zadnji prerani poti, darovali vence, cvetje, sveče nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku in govornici Marti za ganil1 besede slovesa, pevcem žalsotink in pogrebništvu MaJc-Vsem še enkrat - prisrčna hvala, posebno družinam Smodiš, Škraban in Serec. Žalujoči vsi, ki smo te imeli v življenju radi vestnik, 28. november 1 996 29 ZAHVALA V 96. letu nas je zapustil dragi oče, tast, brat in dedek Anton Ferenčič iz Murskih Črnec 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, sv. maše in sveče. Hvala g. župniku, pevcem, govornici za besede slovesa, gasilcem, nosilcem zastav in križa ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Dragemu prijatelju Ludviku Kisilaku V SLOVO Med nami je praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več, in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Nasmejanega, poštenega in prijaznega, kot si bil, se te bomo vedno radi spominjali. Mladinke in mladinci od Grada Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšla si mirno brez slovesa, tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal lep spomin. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica Julija Čahuk roj. Hari iz Križevec v Prekmurju 58 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. . Hvala za cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala ‘Pternemu oddeku bolnice v Rakičanu, dr. Kiršnerju, Patronažni sestri Eriki in domu starejših v Rakičanu. Hvala duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli zelo radi Marija Kardoš iz Fokovec 71 reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in Znancem, še posebno botrini Kočiš iz Ratkovec za ' Sestranko in nesebično pomoč. Hvala g. Balažiču za ttid^re^n' °^re^’ Pevcem za odpete žalostinke, zahvala 1 vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali vence, šopke in sveče ter izrazili sožalje. Iskrena hvala prof. dr. g. Rakovcu, g. dr. Trilerju, ntedicinski sestri Martini ter drugim s kirurgije $k' 1.n,^nega centra za pomoč, prijateljem dr. Stojanu i aPinu ter Horvatovima za pomoč, obiske in tolažbo v njenih težkih trenutkih. Lepa hvala tudi pogrebništvu Banfi! Vsem skupaj še enkrat - prisrčna hvala! Z bolečino v srcu vsi njeni, posebno vnuki Štefan, Jožica in Janko Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi, a zdaj te od nikoder ni. Zdaj tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra Alojzija Hauko roj. Kreft iz Kroga Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče, svete maše in prispevke za dobrodelne namene ter izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem delovnim kolektivom Mure, Potrošnika in Pomurske založbe iz M. Sobote. Hvala tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku in kaplanu, pevcem za odpete žalostinke ter odigrano Tišino, govornici KS, upokojencem in pogrebništvu Banfi. Krog, 21. novembra 1996 Žalujoči vsi tvoji Kako je hiša strašno prazna, odkar vas v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Vaš večni dom le rože zdaj krasijo in svečke vam v pozdrav gorijo. N SPOMIN Agneza Lendvaj iz Dankovec Matija Lendvaj iz Dankovec Janez Lendvaj iz Dankovec Žalosten in boleč je spomin na 30. november 1995, 16. november 1986 in 8. marec 1989, ko so nas za vedno zapustili naši najdražji. Pred leti ta čas smo še zrli v vaš obraz, a letos vas nikjer več ni. Zaman vas iščejo naše oči, zaman vas kliče naše srce, srca ljubeča zdaj v grobu spijo, nam pa se oči solzijo. Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njihovem grobu, jim prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi, ki smo vas imeli radi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kaučič) Raža Zupančič roj. Korent iz Lendavske 13 v Petišovcih Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom in pevkam iz Petišovec , ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ko je še nebo jokalo za njo, darovali vence in cvetje ter izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala sodelavcem ZD Lendava, direktorju in glavni sestri za ganljive besede slovesa, darovano cvetje, častno stražo in izkazano pomoč. Hvala g. kaplanu za obred in pogrebnemu podjetju Komunala Lendava za organizacijo pogreba. Z bolečino v srcu vsi, ki smo jo imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Jožeta Sukiča iz Doliča 106 roj. 1911 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter za svete maše. Hvala za poslovilne besede, izrečene ob odprtem grobu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Ne mine ura, dan, ne noč, med nami vedno si navzoč, v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in drobne lučke ti v spomin gorijo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. V SPOMIN 29. novembra 1996 bo minilo najdaljše leto, leto globoke žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj in za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in zet Anton Časar iz Domanjševec 83 Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče, prisrčna hvala! Žalujoči vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman leta tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 87. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, teta in sorodnica Terezija Novak roj. Kozic ■ iz Peskovec 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družinama Škerlak in Čerpnjak. Lepa hvala dr. Kiršnerju za številne obiske na domu, duhovniku g. Balažiču za ganljive besede slovesa in pevcem žalostink iz Šalovec. Žalujoči: sin Jože z ženo Karolino, vnuk Jože, nečakinja Irma in nečak Ludvik z družinama, družina Matuš iz Salovec in drugi sorodniki Skrb, delo in~trpljenje bilo tvoje je življenje. Ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšla si v večni dom. ZAHVALA V 53. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra Terezija Žižek roj. Pucko iz Mostja 45 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: mož Vinko ter sinova Bojan in Boris z družinama 30 vestnik, 28. november 1996 estnik motorna vozila V petek, 6. decembra, vas vabimo v Mursko Soboto na tradicionalno kdo videl, naj za nagrado sporoči po tel. 56 347 ali 061 621 861. m 10544 MIKLOŠEVO SENJE - okoli 400prodajalcev zagotavlja pestro ponudbo, - sejemski prostor bo v središču meste v Slovenski in Zvezni ulici in na Trgu zmage, - Sobočane prosimo, da se na sejem odpravijo peš. KOMUNALA, d. o. o., Murska Sobota, in Turistično društvo Murska Sobota SEPING d.o.o.____________________________ Podjetje za inženiring, projektiranje in ekologijo 9000 Murska Sobota, Slovenska ulica 25, tel.: 069.31.680, fax: 069.32.320 V Šalovcih smo za investitorja DPN - UBK, d. o. o., zgradili poslovno-stanovanjski objekt v katerem bodo vaši sosedje: - trgovina Panonka - Pošta Šalovci - Zavarovalnica Triglav - tehnična trgovina - bife - frizerski salon in - stanovalci v 4 stanovanjih RENAULT 4, letnik 1983, in OLTCIT, letnik 1991, prevoženih 10. 000 km, oba vozna, ugodno prodam. Nova ulica 11, Bakovci, m 105 20 CITROEN AX 11 TRS, letnik 1989, registriran do novembra 1997, prevoženih 49.000 km, prodam. Tel.: 062 717 572, po 16. uri. ml0526 RENAULT 18. dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel: 78 396. mlO555 KARAMBOLIRANA VOZILA od 1986 naprej in trosilnik hlevskega gnoja (lahko tudi z okvaro), kupim. Mobitel 0609 643 382. mlO556 FIAT TEMPRA 1,6 iE SX, letnik 1994, prevoženih 18.000 km, prodam. Tel.: 21 459 ali 21 884, od 7. do 15. ure. m 10560 CITROEN AX CABAN 1/1 J, letnik 1993, ter HYUNAIACCENT, letnik 1995, prodam. Tel.: 53 327, po 16. uri. m10564 GOLF 3, 5-vratni, kovinsko rdeče barve, letnik 1993, 45.000 km, prodam. Tel.: 45 384. ml0566 HYUNDAI PONY GLS, letnik 1990, prevoženih 70.000 km, prodam. Do-majinci lOa, p. Cankova. mlO574 OPEL KADETT C prodam. Krog, Trubarjeva 11, tel.: 28 090. m 10579 ZASTAVO 101, letnik 1989, FIAT 126 P, letnik 1987, ALFA SPRINT, letnik 1986, prodam ter odkupujem rabljena vozila. Rogašovci 6, tel.: 57 171 ali 57 330. ml0586 OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1983, registriran do junija 1997, prodam. Tel.: 65 708. m 10597 JUGO 45, 500 DEM, kompresor za barvanje, 1201, oljni gorilnik in videorekorder Fisher prodam. Tel.: 46 540. m 10600 HYUNDAI PONY, 1,3 LS, letnik 1991, registriran do februarja 1997, prodam. Informacije po tel.: 76 061. m 10603 FORD ESCORT ELEGANT, 1.8, 16 V, star 4 leta, s petimi vrati, kovinske barve, prevoženih 59.000 km, registriran do septembra 1997, prodam. Ogled v Satahovcih 15 c, po 15.30. m 10605 OLTCIT za rezervne dele prodam za 35.000 SIT. Tel.: 76 631.ml0608 FORD ESCORT CL, letnik 1993, prevoženih 41.000 km, garažiran in zelo dobro ohranjen, registriran do 28. maja 1997, prodam za 17.000 DEM. Informacije Franc Prelec, M. Sobota, Razlagova 26, tel.: 21 446, ogled po 16. uri. ml0610 ATX 50, letnik 1990, dodatno opremljen, prodam. Tel.: 72 163, Boštjan. ml0616 posesti TIARA, d. o. o. POSREDNIŠKA HIŠA Slovenska 39, M. Sobota TEL ŠT: 21 156 (nepremičnine) HIŠE V M. SOBOTI in v okolici prodamo HIŠE V LENDAVI in okolici prodamo. IŠČEMO ENOSOBNA STANOVANJA za znane kupce in najemnike. GARSONJERO V LENDAVI ugodno prodamo. STANOVANJA V M. SODOTI in G. BADGDNI prodamo. POSLOVNE PROSTORE v M. SOBOTI. G. BADGONI in v LENDAVI prodamo in oddamo v najem. VIKENDE NA GOBIČKEM ugodno prodamo. razred. Tel.: 063 451 082. ml0571 LESENO MONTAŽNO GARAŽO prodam. Rakičan, Št. Kovača 29, te).. 23 975. ml0576 DVOSED, TERMOAKUMULACIJSKE PEČI IN ZAMRZOVAL^0 OMARO prodam. Tel.: 21 ml0581 STE ŽE VLOŽILI CERTIFIKAT’ Zanj dobite delnice in nagrado: m®-ček, likalnik, radio. Tel.: 062 6311" -po 16. uri. m 105 85 PEČ ZA CENTRALNO KURJAV® FERROTHERM, 35.000 KALORIJ-nerabljeno, prodam. Ritlop, Otro» 20, Črensovci, tel.: 70 798. ml®2™ SUHA MEŠANA DRVA prodam-Tel.: 76 483, zvečer. ml0592 REZERVOAR ZA KURILNO 0l> 3400 1, kompresor, 1000 1, in aparat Varmig 400 prodam. Tel-454. m 10596 SMREKOV OPAŽ, ladijski pod-na ter ves drugi gradbeni les izde jemo. Cena 590 SIT/m2. Možna a® stava. Tel.: 063 762 986.ml0609 delo živali Na voljo je še - zgrajeno do 4. faze: - eno dvosobno stanovanje v 1. nadstropju s površino 58.20 m2 po 1.450 DEM/m2 in - 131.55 m2 površine v mansardi, primerno za poslovne prostore ali stanovanje po 1.150 DEM/m2. Možnost ugodnih posojil. Informacije: SEPING, d. o. o., tel. 31 680 ali 31 681 - g. SRAKA ali g. KARAKATIČ. TELICO, brejo v 8 mesecu, kontrola A, prodam. Gorica 65, pošta Puconci. mlO535 TELICO, 8 mesecev brejo, prodam. Pečarovci 76, tel.: 51 149. m 10537 PRAŠIČE od 150 do 200 kg, kupijo. Tel.: 061 651 625. m 10540 PUJSKE prodam. Prešernova 18, Rakičan, tel. 24 975. m 10543 KONJA prodamo. Tel.: 70 641. ml0558 KRAVO, kontrola A, staro štiri leta, brejo osem mesecev, prodam. Pečarovci 70. ml0561 PUJSKE, 25 kg, prodam. Pertoci, Tro-povci, Jordan 18. m!0578 PUJSKE prodam. Tišina 41, tel.: 46 374. mlO582 PUJSKE prodam. Markišavci 8, M. Sobota, m 10587 PUJSKE prodam. Mesarič, Panonska 10, Bakovci, m 1058 8 IŠČEMO VELIKEGA NEMŠKEGA OVČARJA, svetlo črne barve, starega 6 let, ki je bil pred enim mesecem odpeljan iz Stanjevec. Pes je potreben zdravljenja in ni za verigo. Če bi ga BELTINCI 'okličite in poslali vam bomo brezplačni katalog! ^RAČUNALNIŠKA 2.12.-6.12. ob 16.uri: Windows 95 za zacetniFe’ |fca«emfflave 9.12.-13.12. ob 16.un: Word for Windows slo_ Beltinka, d. o. o. razpisuje prosta delovna mesta: več šivilj za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Pogoji: - končana osnovna šola, - delovne izkušnje v šivanju tekstilij, - starost do 35 let. Prijave z opisom delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter telefonsko številko pošljite najpozneje v 8 dneh po objavi na naslov: Beltinka, d. o. o, Tovarna pletenin, Štefana Kovača 3, 9231 Beltinci. Kandidate bomo obvestili v 7 dneh po izbiri. B2 d.o.o., podružnica M. Sobota, Slovenska ul.42, ®37-160, fax: 37-161. Vabljeni na klepet ob kavici in čaju. Prvič bodo skupaj štiri znana imena slovenskega medijskega prostora: Katarina, Johny, Miran in Erik. Prerokovanje - svetovanje, jasnovidnost, iridiološka diagnostika, bioenergija in prerokovanje iz kavne usedline na arabski način. Za osebni stik se lahko naročite po telefonu, številka je 041 662 441. HIŠO v Gornji Radgoni, Radencih ali v bližnji okolici kupim. Tel.: 61 930. mlO568 NJIVO, 24 arov, obračalnik za seno, končno stopnjo 2 x 700 W in 2 x 300 W ter efekt Boss ugodno prodam. Žižki 77a, tel.: 71 492.ml0527 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Šafarskem, 40 arov, ter dodatni kuhinjski štedilnik, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.. 41 542. m 10539 NOVEJŠE DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 32 932, od 8. do 15. ure. mlO553 PARCELO za vinograd v Sebeborcih, 11 arov, prodam. Sebeborci 3. ml0572 kmetijska mehanizacija NATAKARICO zaposlimo. Bis«? Klement, Lendavska 41, tel.: 88 a ml0298 ALI ŽELITE DODATNO ZASL®' ŽITI? Pokličite telefonski številki-554 ali 24 664. mlO522 V DELOVNO RAZMERJE sprej^ kuharico, natakarico in soban0® določen čas, možna tudi zaposli" nedoločen čas. Delovna mesta so turistični kmetiji pozimi in Pol° j Krvavcu in na domačiji Ambro2P Krvavcem 7. Pogoji: ustrezna iz® ba in po možnosti znanje tujega je ( (nemščina, angleščina). Inform , po telefonu 064 422 244. zvečer 19. do 21. ure ali pisne ponuoc' r pošti na naslov: Florijan Ambrož pod Krvavcem 7, 429 rklje na Gorenjskem, m 10524 ZAPOSLIMO šiviljo z izkušnja^ Šiviljstvo Lady D, Bakovci, te-^ PROIZVAJALEC ZAPOSLI ZASTOPNIC ZA PRODAJO EKSKLUZIVNEGA IZDELKA SPLOŠNE PORABE, INF.: (0621778 518. J NAKLADALNIK ZA GNOJ Panonija kupijo. Tel.. 46 076. m 10532 KOMBAJN KLAS DOMINATOR 85 z adapterjem za koruzo, kombajn Zmaj Univerzal in visokotlačno bali-rko Z 224 za slamo in avto Opel Manta prodam. Tel.: 46 044. m 10550 TRAKTOR URSUS 360. 60 KM, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 87 322 ali Gaberc, Frana Kovačiča 29, Veržej. mlO554 TRAKTOR IMT 560 prodam. Tel.: 45 429. ml0563 ROTACIJSKO BRANO prodam. Noršinci 62. ml0589 POBIRALNIK za sladkorno peso NEPTUN Z 413 in triosno 15-tonsko prikolico Gorica prodam. Tel.: 76 O28.mlO612 razno DELNICE RADENSKE, CETISA, ETOLA, UNIONA IN DRUGIH odkupimo po najvišji ceni. Plačilo z gotovino. Pridemo tudi na dom kamorkoli v Sloveniji. Tel.: 061 666 O21.mlO328 DRVA, akacijeva, metrska, z dostavo na dom, prodam. Tel.: 47 011.. m 10496 NAJCENEJŠE OGREVANJE - IN-FRAKVARC PEČI, naravno, ekološko, neoporečno in poceni, minimalna poraba energije, ugodne možnosti plačila. Tel.: 062 225 708. m 10523 Preklicujem neresnične besede, ki sva jih izrekla o Mileni in Dragu Štapku od Grada 42, in se jima zahvaljujeva, da sta odstopila od tožbe. Ivanka in Jože Kerec, Grad 41. ml0538 Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala Pedagoške gimnazije, izdanega v šol. 1. 1980/81 na ime Štefka Horvat, Veščica 24. Ljutomer, m 10541 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Črensovci, izdanega v šol. letu 1967/68 na ime Slava Virag, Črensovci 49. m 10542 Preklicujem veljavnost naloga za vpis mleka v HK številka 28547-8. Milan Temlin, Strukovci 51. M. Sobota. ml0545 PEČ ETAŽNE 25 K za centralno ogrevanje, novo in hidravlično prešo, 350 1, malo rabljeno, oboje prodam 50 % ceneje. Tel.: 75 338, po 17. uri. ml0546 TERVOL, trdi in mehki, prodam. Tel.: 33 003. ml0557 LADIJSKI POD in OPAŽ izdelujemo in dostavljamo, smrekov, suh, L kak. KURILNO OLJE TAKOJŠNJA DOBAVA Možnost plačila a obroke! te!.: 27565 VEDEŽEVANJE-SVETOVA^ 0904102 78sH0,5®\ vestnik, 28. november 1996 estnik ^.nil0547 S HONORARNIM DELOM do do-toga zaslužka. Tel.: 23 770. m 10551 “Ho na domu ponuja nemško po-W.TeL: 064 213 114. mlO584 'St ki ste brez zaposlitve in bi želeli «lati doma na svojem domu, nam Pošljite kuverto ter znamko. Dobili oste vsa navodila in se boste lahko ?“no zaposlili, seveda če ste resni. ‘anka Jambriško, Žerovinci 46, «59 Ivanjkovci, m 1060 7 ^LITE DELATI in dobro zaslužiti. terensko. Tel.: 48 686 ali 064 Wml0615 KNAUF ARMSTRONG, montaža in dobava predelnih sten in stropov, zelo ugodno. Tel.: 61 893. m 10613 UGODNA PRODAJA bojlerjev in gotovih izdelkov Gorenja! Električni boj-lerji že od 9.300 SIT, kombinirani od 24.300 SIT; pralni stroji, štedilniki, zamrzovalniki idr. 10-odstotni popust za gotovinsko plačilo, podaljšanje garancije za 12 mesecev, brezplačen prevoz na dom do 30 km in 6-mesečno brezobrestno odplačevanje. Trgovina ELEKTRON DONKO, Partizanska 68, Lendava. Tel.: 75 882. ★ ★ ★ ■ ■ ■ storitve >5,®avA IN MONTAŽA ŽALUZIJ .^VNIK ter aluminijastih rolet Vi-™ar. Meritve brezplačne. Tel.: 62 45.mlO381 ^ENE STRANKE OBVEČA- ■ da bomo začeli s predelavo olj-„ ,Semen. Naročila sprejemamo kT’no ali po telefonu 24 298. S a. ovostno predelavo se priporoča tarna Sedonja, Rakičan, m 10569 GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. Tnilinn PODJETJE ZA proizvodnjo, L I K I U IVI STORITVE IN TRGOVINO Podjetje z NAJPESTREJŠO, NAJUGODNEJŠO in NAJVEČJO ponudbo POHIŠTVA V POMURJU Hov — NAJVEČ JI — NAJLEPSI Salon pohištva v noršincih (tik ob glavni magistralni cesti priti Ljutomeru) 0,130. 11. ’96 vas vabimo, da nas obiščete vsak dan od 8.00 do 18.00 In ob sobotah od 8.00 do 12.001 Salon pohištva atrium v norsincih pponuja LASTEN PROIZVODNI PROGRAM, PREDPRAZNIČNE NAKUPE. PROMOCIJSKE POPUSTE Obiščite nas tudi v salonih v KROGU In GORNJI RADGONII LJUTOMER d.o.o. ■ 69240 LJUTOMER-SLO, Prešernova 26, p.p. 61 06a/82-45^ 81-555, fax(386) 069/82-455 PnSemva 28, LJUTOMER, U>l.lax (386) 069/83-455 k. ™il™, Murska ul. 27. KROG, lel. lan (386) 069/32-455 * ..-MaaMK: g J VIVALDI? VANGELIS? VAN HALEN? ',«K VOLVO Volvo 850. Odslej z notranjostjo iz plemenitega lesa in kakovostnim radiokasetofonom s šestimi zvočniki za enako ceno!* *Velja za vsa nova naročila in vse modele. VOLVO Seznam pooblaščenih prodajalcev: AVTOLINE, d.o.o.. Tržaška 135, Ljubljana, tel.: 061/26B 47S, faks: 061/268 58, Ljubljanska 83, Domžale, tol.: 061/721 276, faks: 061/721 276; ALPETOUR REMONT, d.o.o., Ljubljanska 22, Kranj, tel.: 064/212 951, faks: 064/223 276; A.B.C., d.o.o.. V. Vodopivca 2. Nova Gorica, tel.: 065/27 012, faks: 065/27 693; ŠTAJERSKI AVTO DOM, Tržaška 36. Maribor, tel.: 062/33 741, faks 062/33 885: RSL, d.o.o., Levec 54, Petrovče, tel.: 063/452 515, faks: 063/452 057, AVTO CENTER LUZAR, s.p., Ivana Roba 27, Novo mesto, tel.: 068/341 543, taks: 068/341 543; AVTOCENTER LEPOŠA, d.o.o., Ivanocljevo naselje 2, Murska Sobota, tel.: 069/22 119, faks: 069/22 119; CAISSA, d.o.o.. Ob Dravi 3a. Ptuj, tel.: 062/779 696, faks: 062/779 697; MERCATOR TRGOAVTO, d.d., Ljubljanska 3, Koper, tel.: 066/32 771, faks: 066/32 77».; TRGOVINA IN SERVIS LEKŠE. Ul. Lovre Klemenčiča 1, Ljubljana, tel.: 061/129 16 16, faks: 061/129 14 50. CTK — W MK CTK VESTNIK CTK VESTNIK Vi ■ ■*/ ■s tSfe, a $ »EN SVET -El »ANJE 200 ^^AHKOZGODITUDI vam a zaščitite sej Inštitut za varovanje zdravja UNAIDS UNICtf •UNOHUNfkA Ministrstvo za zdravstvo NAJ SE VAM NAJLEPŠE ŽELJE UTRNEJO V TERMAH ČATEŽ Novoletno praznovanje 96/97 v termalnem paradižu 3- in večdnevni paketi * HOTEL TERME * HOTEL TOPLICE * * HOTEL ZDRAVILIŠČE * BUNGALOVI * * APARTMAJI * SILVESTROVANJE: v hotelskih restavracijah, I v grajski restavraciji hotel Golf Grad Mokrice, disco silvestrovanje v Ciuhu Terniopolis Informacije in rezervacije: telefon 0608 35 000, telefax 0608 62 721, Topliška c. 35, 8250 Brežice Letošnja viteška slovesnost v Gornji Radgoni Priznanje vinogradnikom in vinarjem Radgonsko-Kapelskih goric Ni naključje, da si je Evropski red vitezov vina Konzulat za Slovenijo izbral za organizacijo letošnje viteške slovesnosti prav Gornjo Radgono. Vinogradniki Radgonsko-Kapelskega vinorodnega okoliša so namreč v preteklih letih vlagali velike napore v dvig vinske kulture, prav po njihovi zaslugi pa je vino s tega območja častno zastopalo našo državo tudi na mednarodnih predstavitvah. S tem ko so se slovenski vitezi vina in drugi člani tega viteškega reda, ki seje do nedavnega imenoval Gradiščan-sko-Panonski red vitezov vina, pred koncem minulega tedna zbrali v Gornji Radgoni, so dali priznanje vinogradnikom in vinarjem tega okoliša, radgonska ranina kot avtohtona sorta pa je bila tudi izbrana za viteško vino ’96. Za red vitezov vina velja, da deluje na družbenem in kultur- nem področju, neobremenjen z verskimi, političnimi, gospodar- skimi in stanovskimi interesi. Njegova naloga je negovanje, dviganje in širjenje vinske kulture, posredovanje znanstvenih spoznanj o vinu, čaščenje in razglašanje plemenitih vin, predvsem pa zavzemanje za vse lepo in dobro. Vsi priseženci viteškega reda, teh je okoli 130, so stanovsko enakopravni, vsak pa je s svojim vstopom v viteški red dolžan na vseh področjih svojega delovanja težiti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v njem tudi aktivno sodelovati. Na petkovi viteški slovesnosti v Gornji Radgoni so se potem, ko so si najprej nazdravili v kleti Radgonskih goric in opravili slovesno bogoslužje, zbrali v kulturnem domu, kjer so ob kulturnem programu, referatih in redovnih razmišljanjih v svoje vrste sprejeli štiri nove člane, hospitese, tri pa povišali. Tako so v vinskega svetnika povišali tudi Franca Škro-barja, direktorja Radgonskih goric, kot prva slovenska članica reda pa je bila povišana v veliko damo viteškega reda dr. Slavica Šikovec. Na slovesnosti se jim je pridružil tudi častni vitez predsednik Republike Slovenije Milan Kučan In za konec je bilo še, kot se za viteške slovesnosti spodobi, slovesno kosilo v radgonskem hotelu, kjer so lahko poskušali radgonska vina in penine. Upamo, da kulturno, tako kot se za člane tega viteškega reda spodobi. L. KOVAČ Fotografije: J. ZAUNEKER V viteški red se ne more nihče sam prijaviti, temveč je lahko samo izb , in povabljen od enega naših udov, je zapisal prvi med vitezi, proko« Fedor Pirkmajer. Tudi Pomurci imajo v tem viteškem redu že svoje ude ■' Čaščenje in razglašanje plemenitih vin ter negovanje, širjenje in dviganje vinske in pivske kulture so meljnimi načeli Evropskega vinskega viteškega reda. Po poskušnji vin v radgonski kleti so vitezi in drugi člani viteškega reda ter gostje krenili proti cerkvi in nato v kulturni dom, kjer so nadaljevali z letošnjo tokrat 7. viteško slovesnostjo. Za viteško vino 1996 je bila izbrana radgonska ranina, kar je za to avtohtono sorto veliko priznanje. Od prvega viteza slovenskega konzulata ga je prevzel direktor Radgonskih goric Franc Škrobar. NEDELICA - V vasi je slaba električna napetost. Gradnjo nove transformatorske postaje, ki bo izboljšala moč elektrike, načrtujejo prihodnje leto. Tedaj bodo tudi obnovili nizkonapetostno omrežje. Naložba bo stala okrog 100.000.000 tolarjev in pri tem bo nujna tudi pomoč iz občinskega proračuna, saj v sami vasi ne bodo mogli zbrati toliko denarja. (J. Ž.) RANKOVCI - Na martinovanje v gostišče v Ranko- vcih je prišlo kar 360 upokojencev. Predsednik društva Alojz Majer jih je pozdravil in nazdra vil z mladim vinom, nato pa je upokojenski zbor zapel nekaj pesmi. Tudi harmonikar Leopold Zorjan je raztegnil svoj meh. Mošt je »krstil« v vino Andrej Berden in nanizal deset šaljivih zapovedi. Šestim Martinom, članom društva, so podelili radgonsko penino, ples pa sta odprla zakonca Majer. Upokojence je pozno v noč zabaval ansamel Viki&Viki. (F. Ku) ■ LENDAVA-Od 1. julija letošnjega leta imajo v KS Lendava uveden krajevni samoprispevek. Zaposleni prispevajo mesečno okrog 2.000.000 tolarjev. Doslej so z delom tega denarja urejali strugo Kobiljanskega potoka in asfaltirali krajše cestne odseke. Tačas zbira krajevna skupnost ponudbe za izdelavo projetne dokumentacije za namestitev javne razsvetljave v Kranjčevi ulici in ureditev »enostranskega« pločnika GORNJA RADGONA - Pri Slavističnem društvu Pomu rja že dlje časa tuhtajo, kako obogatiti literarno ponudbo v pokrajini ob Muri. Zdaj pripravljajo zloženko o znanih ljudeh, krajih in dogodkih. Zloženka bo imela dvojno vrednost: literarno in turi v isti ulici, ki bo segal vse do novega pokopališča. (J. Ž.) Moja domača banka i_ ... /O Pomurska banka d-d Murska Sobo*8 Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 26.1 1. 1996. Srednji tečaj BaD Slovenije velja od 26. novembra 1996 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaj^. Avstrija 100 1.294,4611 1.265,00 1.292,0^ Francija 100 2.692,9601 2.604,20 2.680^ Nemčija 100 9.110,1491 8.900,00 9.09