<;*wm*u/rwt*uci TRGOVSKI UST Časopis za trgovino« industrijo in obrt. Huročniua za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, Niefteino 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi te ne vračajo. —■ Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Teletaa št. 2552. LJUBIJANA, v torek, dne 3. julija 1928. Telefon St. 2552. ŠTEV. 78. Na straži * Ogromne naloge, katere ,je bilo rešiti v mladi državi po uničujoči svetovni vojski od prvih težkih začetkov, ako jih imamo dovolj živo pred očmi in v spominu, najbol j zgovorno razlagajo dejstvo, da v desetem letu novega državnega življenja na gospodarskem polju ni in skoro ne more biti dovršena konsolidacija, pa dosežena umerjenost in stalnost, to tem manj, ker je to problem, ki je mogočno odvisen tudi od naših gospodarsko-poli-tičnih odnošajev napram bližnjemu in daljnjemu inozemstvu. Kakor so neogibno potrebne trgovinske pogodbe z vsemi državami, s katerimi imamo kupčijska opravila, tako je dejstvo, da dogovarjanje in dogovori z drugimi državami prinašajo vedno nove, često zanimive situacije, ki pa praktičnega gospodarja v 'industriji, trgovini in obrtu po navadi obdarijo z novimi nelahkimi nalogami. Važne trgovinske pogodbe nam je še sklepati osobito z državami, ki so nam blizu in s kate-Timi treba, da pridemo do točneje urejenih prometno-političnih in gospodar-sko-političnih razmer. Tako ustvarja na eni strani resnica, da treba dogovoriti še važne nove trgovinske pogodbe, na drugi strani pa okolnost, da v naši zemlji sami še iščemo v mnogih važnih gospodarskih vprašanjih ravnotežja in miru, prevažno zahtevo, da smo v zastopu koristi in pridov, kakor je naša zbornica, kot osrednji besedniki gospodarskih potreb v Sloveniji stalno in budno na straži, da nas ne prehite in da nas ne presenetijo gotovi dogodki, kateri bi mogli biti trajne in težke škodljivosti za ves naš gospodarski položaj, ki je na sebi sam že v danih razmerah tako malovšečen, da mi komaj moremo vzeti nase nova bremena in nadaljna poslabšanja tako v prometnih kakor v kupčijskih vprašanjih. Zbornica je po svoji prvobitni nalogi in po svojem zvanju interesno zastopstvo, ki je v prvem redu poklicano, da skrbi in čuva neprestano in zdušno, da preko noči ne utrpi na-daljne škode težko obremenjeno gospodarstvo v Sloveniji, katerega prid in koristi so zaupani njenemu varstvu in njeni brigi. Stati moramo torej na straži in stojimo na straži v obrambo vitalnih gospodarskih interesov Slovenije, ki se tičejo tako gospodarjev kakor sotrudnikov in pomočnikov, pa posredno tudi naših občnih in kulturnih interesov, zakaj ob propadanju materijalne blaginje ne bi bili sojeni eolneni dnevi niti duhovni kulturi, niti splošnemu blagostanju. Ako nam je tako vodilo in se držimo takega kažipota, potem je razumljivo, da moramo svoje razpoložne sile in moči predvsem obračati sedanjim in bodočim potrebam v prvi vrsti, pa je naravno, da bi bilo pogrešno, ako bi, preveč zavzeti z retrospektivnim delom in z registriranjem preteklih dogodkov, opuščali obrambno in odporno delo, pa si morda s takim grehom naložili zaslužen očitek, da nismo bili dovolj budni čuvarji za vitalne potrebe živega gospodarskega življenja. Priznati moramo bridko resnico, da smo ob večkrat grajani vihravosti v naši upravi le prepogosto izpostavljeni novim ukrepom, ki prinašajo takorekoč preko noči nevšečna presenečenja, ki širokim gospodarskim zanimancem povzročijo nove skrbi, novo delo in, kar je najhujše, nova občutna bremena, * »Na siraži« je naslov uvodnim hese-dam k Predsedatvenemu poročilu o delovanju Zbornice TOI, ki ga je podal v ple-Jiarni seji 27. p. m. predsednik I. Jelačin ml. ki rada bistveno učinkujejo na konkurenčne pogoje in stavi jajo v nevarnost tudi položaj našega uslužbenstva in delavstva. Tako mora pri vseh gospodarjih in delojemalcih vzbujati upravičeno nevoljo ravnanje železniške uprave ob nabavljanju premoga za železnice, katero je zaneslo ponovno že razburljiv nemir v celo premogar-sko industrijo našo in trdo zadelo številne delavce. Kakor so razumljivi taki pojavi v prvih letih novega državnega življenja, ko razne sile iščejo, brezobzirno se uveljavljajoč, miru in izravnan ja v neki rezultanti, je vendar za praktičnega gospodarja, ki si v svojih računih in v svojih snovanjih mora jemati za podlago ob času računanja obstoječe pogoje, le prepogosto krut stresljaj, ako se naenkrat na vrat na nos po nepričakovanem ukrepu prevržejo temelji njegovih računov. Jasno in razumljivo je, da je v takih prilikah prav posebno potrebna čuječnost in budnost interesnih zastopstev, kakor je zbornica, pa je razumljivo, da je bil ob pogostih novih ukrepih v zadnjem času največji del naših moči zavzet po obrambenem in odpornem delu. Kakor je nehvaležno to delo, kakor žalibog osobito pri površnih presojevalcih razmer ne najde pravega priznanja, je vendar dejstvo, da strumna pripravljenost in pravočasno zastavljen odpor prepreči mnoge težke nesreče, ki prete gospodarskim krogom. Osobito na prometnem in na carinskem polju se radi ponavljajo ukrepi, ki prečijo normalen potek gospodarskega prizadevanja našega, pa je v tem pogledu osobito spomniti na vprašanje zakupnih cen za lc-žarinske prostore na železnici in vprašanje carinjenja raznih tekočin v železnih sodovih. V obeh teh vprašanjih, razen cele vrste drugih, smo se čvrsto zavzemali za očuvanje oškodovanih koristi. Od tedna do tedna narašča naše informativno delo, ki ga opravljamo interesentom, domačim in tujim nasproti, pismeno, osebno ter po svojih odposlancih na shode, ankete, občne zbore, predavanja. V tem pogledu gre naša zbornica morda celo predaleč. Ta služba, ki je takorekoč permanentna, stane mnogo časa in denarja, pa je treba, da jo interesentje cenijo kot dragoceno napravo. Praktično gospodarsko delo tako v industriji kakor v trgovini prinaša zadnja leta cele grOmade skrbi, dela, stroškov vsled zamude časa, posredovanja, objašnjevanja, reklamacij tako, da jemlje praktičnemu gospodarju in njegovim sotrudnikom velik del njegove življenske energije, katero bi mogel z boljšim pridom obrniti na koristnejša opravila. Kdor pozna številne stiske in nadloge praktičnega gospodarja, se mora čuditi neizčrpljivi vztrajnosti in žilavi potrpežljivosti, ki jo ima dandanes trgovec in obrtnik v svojem poslu, ako noče, da ga uduše različne administrativne nadloge. Resnica je, da mora v kupčijskem življenju voditi korist in pridobitnost, ali žilavost naših gospodarjev se z golim kupčijskim iflaterijalizmom ne da zadostno razlagati, pa je treba dandanes v resnici posebnega Veselja do poklica Obrtnim in tfgovskim gospodarjem, da se ne naveličajo večnih nadleg in ne' omagajo, marveč vztrajajo in delajo naprej s še večjo energijo.'Potrti pač':često, rie zastrftšeni;: -ustavljeni, a ne premaknjeni. Prepričani o tem, da ravnanje gospodarskirtii 1 krogi ni pravo, moramo v svojih zasttipih pri vsaki priliki fcnSidarjati,' V. Perijodifcne takse. a) Od ■kuponov ali dividend in od tantiem se plačuje 1% taksa v 15 dneh po odobritvi bilance; r b) do dne 15. julija t. 1. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek v minulem polletju otvorjenih tekočih računov in plačati odpadajočo takso v kolkih, ki se prilepijo na seznamek; , < ! ■ ( c) od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu nad 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega 15. julija 1928. Neplačane zneske izterja finančno obla-stvo prisilnim potom ; i 5) točilno takso za pravico* da se točijo pijače je plačati za II. polletje do dne 31. julija 1928, sicer se izterja ekse-kutivno. sn Za obrtno pospeševanje v Sloveniji. K članku generalnega tajnika g. dr. Frana W i n d i s c h e r - j a, ki smo ga priobčili prošli torek, prinašamo v naslednjem poročilo, koje je podal o obrtnem pospeševanju v Sloveniji v plenarni seji Zbornice TOI dne 27. junija t. 1. podpredsednik g. Ivan Ogrin. To poročilo se glasi: Plenarna seja dne 15. marca 1928 je temeljem poročila o obrtnem pospeševanju votirala za namene obrtnega pospeševanja v tekočem letu znesek Din 100.000 — in izvolila poseben odbor da izdela pravilnik za Zavod za pospeševanje obrta kot zbornično napravo. Odbor je imel dne 20. junija t. 1. posvetovanje in je na podlagi načrta, ki ga je po navodilih predsedstva izdelal gosp. dr. Fran W i n d i s c h e r, soglasno sprejel pravilnik v obliki, kakor je bil dopo-slan vsem zborničnim članom že pred nekaj dnevi. O tem pravilniku so se posvetovali vsi trije odseki (v svojih včerajšnjih sejah). Pravilnik ima v mislih Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Sloveniji. Zavod je zbornična last in zbornična naprava. Uprava zavoda je urejena tako, da je glavni organ ku-ratorij, ki iz svoje srede izvoli upravni odbor kot izvršujoči organ. Zavod za pospeševanje obrta si mislimo tako, da bodo v njem zastopani glavni avtonomni činitelji: Ljubljanska in mariborska oblast ter poleg Ljubljane in Maribora tudi Celje, ki je živo mesto obrtniškega gibanja v Sloveniji. Pri tem izhajamo iz prepričanja, da bodo navedena avtonomna mesta v zavesti velike gospodarske in narodnopolitične važnosti našega obrtniškega stanu prispevale stalno za potrebe zavoda z zneski, ki odgovarjajo važnosti in vrednosti obrtnišhega stanu. Ko sprejmemo v Zbornici pravilnik, se obrnemo do vseh mest ter jih prosimo za sodelovanje in prispevke. Pri upravah ljubljanske in mariborske oblasti smo imeli že priliko govoriti o naših namenih glede obrtnega pospeševanja in smo našli lepo razumevanje za to potrebno napravo. Obe oblastni upravi imata v svojih proračunih za tekoče leto vpoštevane svote za namene, ki so posredno ali neposredno v zvezi z obrtnim pospeševanjem. Izpregovoriti mi je pri tej priliki tudi o državnem pospeševanju obrta v Sloveniji. Od predvojnih časov imamo v Ljubljani Zavod za pospeševanje obrta, ki je po prevratu postal državna last. Ta urad se v okviru skromnih denarnih sredstev, ki jih država daje na razpolago, vestno trudi in hvalevredno prizadeva koristiti našemu obrtniškemu stanu. Pred leti je bil ustanovljen v Beogradu državni zavod za pospeševanje industrije in obrta. pa je bilo po njegovem statutu določeno, da je Urad za pospeševanje obrta v Ljubljani z ekspozituro v Celju, odnosno pozneje v Mariboru njegova filijalka. Do leta 1927/28 je imel Urad za pospeševanje obrta v Sloveniji svojo postavko v državnem proračunu. V državnem proračunu za leto 1928/29 je pa nastala dvojna izprememba. Na eni strani so sredstva za obrtno pospeševanje v Sloveniji predvidena kot sredstva za napravo, podrejeno centralnemu zavodu v Beogradu. Proračunska samostojnost je izginila. Na drugi strani pa navaja državni proračun v svojih postavkah 970 in 971, 974, urad v Ljubljani in Mariboru kot naprave državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrta v Beogradu. Pri tem je pripomniti, da materialni stroški niso razdeljeni med ta dva urada, pa se v tem pogledu vrše pogajanja. V Zbornici smo prišli do prepričanja in pri obeh oblastnih upravah so z nami istega mnenja, da državna naprava za pospeševanje obrta ne zadošča in da treba z večjimi sredstvi in v obilnejšem obsegu začeti z delom za povzdi-go naše obrtnosti v Sloveniji. Poleg državnega obrtnega pospeševanja s sredstvi, ki jih daje država, bo začelo delo na tem polju v našem zavodu, ki ga ustanavljamo, pa smo mnenja, da je toliko hvaležnega dela v tej stroki, da je mogoče paralelno delo državne in avtonomne naprave. V mnogem oziru, zlasti glede strokovnih učiteljev, bo mogoče medsebojno podpirati se, zakaj izkušnja uči, da je v državni centralni upravi lažje dobiti umevanja za nove strokovne moči nego za najpotrebnejše subvencije v denarju. Priporočam plenumu sprejetje pravilnika, ki je premišljeno in preudarno izdelan, pa si bom dovolil po sprejetju tega pravilnika staviti predloge glede izvolitve zborničnih članov v kuratorij po določilih pravilnika. Vpo-števajoč sklepe obrtnega odseka z dne 26. junija se usojam hkratu predlagati sledeča dva dostavka k poslovniku, ki ga imate v rokah: Ad § 1. »Po možnosti in potrebi se ustanovi ekspozitura zavoda v Mariboru.-;'. Ad § 2. »ter izdaja potrebnih odhodnih izpričeval o obisku takih tečajev«. Zbornica je gornje poročilo in predloge soglasno sprejela. Tempo — značilo modernega razvoja trgovine. Neumorno iskanje po novih potih in sredstvih privede do učinkovitih pro-dajalnih uspehov. »Tempo« po nače(lih novodobne trgovske vede pomeni: :>Ne pusti kapitala mirovati«. To krilatico je prvi izrekel znani ame-rikanski publicist Herbert N. Casson; da je utemeljena, nam kažejo že sledeče jako značilne črtice: »Najuspešnejši kapitalist na svetu je pocestni razprodajalec časopisov, njegov zaslužek znaša dnevno 200%. Navidez nezaslišan uspeh! Račun pa daje ugotovitvi prav, kajti ta »podjetnik« ima glavnico in blago neprestano v teku. Zjutraj začne z desetimi dinarji in si nabavi 20 časopisov, čez dan stori to trikrat ter napravi zvečer sledeči zaključek: Naloženi kapital: 10 dinarjev, ki so bili trikrat v obratu in tako omogočili nakup in razprodajo 60 izvodov, pri katerih je mož zaslužil po 35 par, torej skupaj 20 dinarjev, če mu morda kak komad ostane neprodan. Facit: 200% zaslužka. Zdaj pa vzemimo srednjega juvelirja kot primer; recimo, da je njegova blagovna zaloga vredna pol milijona dinarjev in da proda na leto za to vsoto; njegova glavnica je krožila v tej dobi samo enkrat; fant s časopisi je v istem času že šesl-stokrat svoj kapital premenjal. — Seveda je v juvelih več blišča ko dobička. Bistvo trgovstva je zamenjava — obrat; denar za blago — blago za denar in zopet denar za blago — to pa naglo; čim hitreje poteče procedura, tem večji so uspehi, v tem tiči tajnost visokih dividend. Ce vprašaš trgovca, kaj mu je najpotrebnejši, sigurno dobiš odgovor: »Več kapitala« —. To pa le redkokdaj drži; navadno je zadosti glavnice na razpolago, ampak potek izkoriščanja je prepočasen. Vsak si lahko podvoji premoženje, če podvoji hitrost obrata z blagom, zato pa novega kapitala ni potreba. Vsekakor je koristneje študirati boljše prodajalne načine, si jih prisvojiti, kakor plačevati bankam obresti. V tem preudarku bo trgovec gotovo na boljšem, če žrtvuje nekaj za oglase, kakor da se zadolži pri denarnih zavodih. Vrhovno obratno pravilo vsakemu trgovcu bodi: »danes noter, jutri ven«; torej: tempo! brez zastoja. K. Tielengruber. SREDNJEEVROPSKI PREMOGOVNI DOGOVOR. Kakor izve »Vossische Zeitung«, se vrše pogajanja med nemškimi, angleškimi in češkoslovaškimi izvozniki premoga pogajanja, ki smerijo na to, da se izključi konkurenca na srednjeevropskih trgih premoga in koksa. Predvsem se pogajajo o omejitvi dobavališč. Poljskih interesentov zazdaj še ne nameravajo pritegniti. Razven tega se pa vrše še pogajanja med Nemčijo in Češkoslovaško, da zmanjšajo konkurenco obeh držav na avstrijskem trgu. IZ DELOV ANJA POKOJNEGA GUVERNERJA NARODNE BANKE LJITBOMIRA SREČKO VIČA. Že v sobotni številki smo poročali o smrti guvernerja Narodne banke Ljubo-mira Srečko vica. Pogreba, ki se je vršil v petek dne 29. p. m. popoldne, so se udeležili skoro vsi člani bančne uprave, med njimi iz Slovenije g. I va n Jelačin ml. Poleg zastopnikov vlade in centralnih oblasti so bile pri pogrebnih svečanostih zastopane tudi vse važnejše gospodarske korporacije, saj je zavzemal pokojnik med gospodarskimi delavci predvojne Srbije najodličnejše mesto in njegovi preudarnosti, spretnosti in globokemu spoznanju gospodarskih razmer doma in v inozemstvu je bila predvojna Srbija hvaležna za njene najznatnejše gospodarske uspehe. Tako je dal pokojnik leta 1895., ko je Avstro-Ogrska prepovedala uvoz živine iz Srbije, pobudo za osnovanje družbe za živinski trg in klavnico. Društvo je postala baza za razvoj klavniške industrije, ki je prinašala dobršen del celokupnih budžetnih dohodkov. Leta 1900. je Avstrija ponovno zaprla mejo za uvoz in prevoz živine iz Srbije. Na trgu je bilo tedaj nad 100.000 težkih in prepitanih prašičev. Obstojala je nevarnost, da se ta narodnogospodarski zaklad izgubi. Tedaj je bil pokojni Srečkovič zopet prvi, ki je organiziral klanje svinj ter razpošiljanje predelanega svinjskega mesa mimo Avstrije v Anglijo, Francijo, Švico, a mast v Nemčijo. Ko je leta 1910 dovolila Avstrija samo uvoz živine v zaklanem stanju, je bila Srbija s svojo dobro organizirano klav-niško industrijo na to že pripravljena in se je že prvo leto 1911 zredilo samo za izvoz okoli 200.000 mastnih prašičev in 50.000 volov. Pa če je imel pokojni Srečkovič v svojem plodonosnem in neumornem delovanju že samo te uspehe, da ne govorimo o njegovem povojnem delovanju in snovanju, bo njegovo ime v gospodarski zgodovini Srbije zapisano z zlatimi črkami. Da bi Narodna banka prišla v čim' ožji kontakt z našimi izvozniki, si je izbrala leta 1922. Ljubomirja Srečkoviča, tega najboljšega poznavalca naših izvoznišJkih potreb, svojim guvernerjem in njegovo prvo delo na tem mestu je bila uvedba sezonskih kreditov, ki jih je naš izvoz tako živo potreboval. * * * OBLETNICA OTVORITVE LJUBLJANSKE BORZE. Ljubljanska borza z devizami je 30. junija zaključila prvo leto svojega obstoja. V prvi polovici leta svojega delovanja, to je v drugi polovici leta 1927, je imela borza prometa za 393 milijonov dinarjev. V prvi polovici leta 1928 je znašal promet 453 milijonov dinarjev, skozi celo poslovno leto torej 846 milijonov dinarjev. * * * USTANOVITEV DEŽELNE ZVEZE SRBSKIH POLJEDELSKIH ZADRUG V NOVEM SADU. Zveza srbskih poljedelskih zadrug, v kateri je včlanjenih 62 zadrug, je imela pred par dnevi v Novem Sadu zaupno konferenco, katere se je vdeležilo 58 zadrug. Konferenca je soglasno sklenila, ustanoviti v Novem Sadu centralo srbskih poljedelskih zadrug. Ta sklep po-menja ločitev od beograjske centrale. * * * AMERIŠKA P0ŠILJATEV ZLATA V FRANCIJO. 30. junija t. 1. je iz Newyorka zopet odplula v Francijo nadaljna pošiljatev zlata v vrednosti 28 milijonov dolarjev. Od meseca septembra 1927 so poslali iz Amerike zlata v vrednosti 257 milijonov dolarjev._______________________ Krenimo na nova pota! H. . Kaj pa Evropa? Če primerjamo evropsko gospodarstvo z amerikan-skim, tedaj vidimo, da je evropsko gospodarstvo razrahljan, brez orga-ničnih zvez nastal konglomerat. Četudi nočemo tajiti, da je Evropejec Tavnotako talentiran, marljiv in za gospodarsko delo sposoben kakor pa Amerikanec, vendar pa pridemo do prepričanja, da je vzrok njegovega nazadovanja njegova mentaliteta. Evropa je še vse preveč prežeta z bojevitostjo, na gospodarsko politiko Evrope še vedno vplivajo priprave na vojno oziroma na obrambo proti vojni. Pri zgradbah železnic ne odločajo vedno potrebe višje gospodarske organizacije, marveč strategični oziri, pri zgradbah cest se predvsem ozirajo na možnost vojne in tudi v indu-strijelni produkciji prevladuje čestokrat misel na vojno. Prebivalstvo v Evropi stalno narašča. Produkcija pa ni zmožna, kriti zvečani konsum. Pred vojno to ni bilo nevarno, ker se je Evropa opirala na mogočno kolonialno posest, ki je omogočala, da je zanemarjala eksploatacijo svojih lastnih gospodarskih sil. Evropska industrija je živela pred vojno od sirovin, ki jih je dobivala iz svojih kolonij. In dočim smatra Amerika domači konsum za predpogoj svojega razcvi-ta, mora Evropa velik del svojih izdelkov izvažati. Pred in v vojni je bilo to mogoče, saj je imela evropska industrija svetovni monopol. Danes pa ne more biti več tako, ker je prišla ameriška industrija s popolnejšimi in boljšimi izdelki na trg. Pa tudi kolonije, ki jih je Evropa med vojno industrializirala, se samostojno razvijajo. Če ostane Evropa pri svojem starem sistemu, tedaj je v nevarnosti, da prične gospodarsko propadati in da postane ščasoma ameriška kolonija. Vse evropske države morajo uvaže-vati to ameriško nevarnost. Sistem in-dustrielnega monopolnega gospodarstva mora prenehati. Preiti se mora k principu, da se popolnoma izrabijo vsi notranji energijski viri. Idealni cilj mora biti, da Evropa sama prideluje vse potrebne sirovine in da tudi, v kolikor je to mogoče, konsu-mira tudi sama svoje industrijske izdelke. Ali je pa to mogoče? V gosto naseljenih državah z višjo kulturo je le težko zvišati produkcijo. Vendar pa to ne velja za vzhodnoevropske države. Vzemimo le Rusijo, Turčijo, Poljsko in pa Balkan, ki so prebogate naravnih zakladov, ki jih pa žal ne znajo ali nočejo izrabiti. Če smo prej trdili, da v najbolj kultiviranih državah Evrope posameznik le eno četrtino onega producira, kar izdela Amerikanec, tedaj smemo smelo reči, da producira posameznik v Vzhodni Evropi eno četrtino produkta zahodnega Evropejca. Rusija bi mogla za nedogleden čas gospodarsko in produktivno zaposliti odvisno prebivalstvo Vzhodne Evrope. To ogromno ozemlje je takorekoč skoro neizrabljeno in bi se moglo samo v produkciji žita ogromno razviti. V premogovni in petrolejski produkciji ima vzhodna Evropa skoro neizmerne izglede. In če bi mogli doseči le eno desetino tega, kar izkazujejo Ameriške združene države z izrabo strojnih in vodnih sil, tedaj bi ne bilo več pasivnih trgovinskih bilanc. Gospodarska bodočnost Evrope zahteva predvsem, da prično racionelno izrabljati v vzhodnih evropskih državah in pa na Balkanu naravne zaklade in pa popolnoma uporabljati vse delovne moči. Največja ovira razmahu vseh gospodarskih sil v Evropi pa je grozovita gospodarska razdrapanost. Tudi naša Jugoslavija je silno bogata na naravnih zakladih, ki so danes večinoma še neizrabljeni. Pridnih delovnih rok imamo dovolj, da bi dvignili te zaklade. Toda žal nimamo pravih iniciatorjev, pravih voditeljev, da bi prevzeli organizacijo gospodarskega dela. Vojna in povojna doba je rodila preveč politike. Pri presojevanju gospodarskih vprašanj in zadev žal še vedno prevladuje politično stališče. Gospodarska vprašanja stopajo vedno bolj v ospredje ter odrivajo politična vprašanja. Naša gospodarsa bodočnost je odvisna edinole od nas samih, od našega dela in od naše pametne politike. Če bi se v naših skupščinah pečali bolj z gospodarskimi vprašanji ki so edino merodajna za razmah držav — nego pa z vsakdanjimi političnimi malenkostmi, otročarijami, ne bi bilo tudi zadnjih žalostnih dogodkov v naši javnosti, dogodkov, ki po-1 vzročajo, da se vsa narodna energija izrabi le v bojih za fantomi, namesto za povzdigo našega narodnega gospodarstva. —rš. Načrt novega stečajnega zakona. (Poročilo zborničnega konzul enta dr. Josipa Pretnarja na plenarni seji dne 27. junija 1928.) Ministrstvo pravde je poslalo zbornici načrt stečajnega zakona kraljevine SHS ter jo pozvalo, da se o njem izjavi. Stojimo torej pred zakonom, katerega uveljavljenje naj bi odpomoglo težkočam in zmanjšalo veliko škodo, ki jo povzroča našemu gospodarstvu neenotnost in pomanjkljivost naše sedanje zakonodaje o postopanju proti insolventnemu dolžniku. Načrt stečajnega zakona je obravnavala posebna zbornična anketa in je bil v razpravi tudi v sejali trgovskega, obrtnega in industrijskega odseka. Ugotovilo se je, da je načrt v glavnem dober. Načrt novega stečajnega zakona je po svojem sestavu in po svoji vsebini povzet po sedaj pri nas veljavnem avstrijskem konkurznem redu iz leta 1914, ki je na glasu kot eden najboljših evropskih stečajnih zakonov. Od važnejših novih določb in izpre-memb bi bilo omeniti te-le: Izpuščen je važni § 12. avstr. konk. reda, ki govori o ugasnitvi odločitvenih pravic, pridobljenih v zadnjih 60 dneh pred dovrši-tvijo stečaja z izvršbo v zavarovanje ali izterjanje. § 22. govori o odgovornosti onega, ki odstopi svojo terjatev v inozemstvo, § 36. povsem umestno združuje primere pravnih del, katere se more pobijati napram dolžnikovim bližnjim sorodnikom, § 53. uvršča v drugi razred terjatev zahtevka nedoletnih proti in-solventu kot varuhu. Po § 70. morejo predlagati stečaj zavarovani upniki samo, če niso zadostno kriti, § 72. govori o postopanju proti dolžniku, ki je pobegnil. Novost so §§ 73., 74. in 75., ki govore o uvedbi konkurznega postopanja ex offo, brez predloga upnikov, § 86., ki govori o imenovanju upravitelja stečajne mase. uvaja prvenstvo za odvetnike in notarje. Po § 95. morejo biti izvoljeni v upniški odbor, ki je fakultativen, samo oni upniki, ki niso zavarovani in niso v sorodstvu z dolžni- kom, § 115. razširja terjatev tudi na pripadnike. Za sprejem prisilne poravnave v stečaju je po § 154. potrebno, da dolžnik nudi najmanj plačilo ene petine najkasneje v dveh letih in po § 159., da glasuje za poravnavo dvetretjinska večina pri naroku navzočih ali zastopanih upnikov s V* iznosa vseh terjatev. Po § 166. mora sodišče odreči odobritev poravnave, ako to zahtevajo obči interesi ali ako nudi dolžnik upnikom tretjega razreda manj kot eno tretjino. Zneski avstrijskega konkurznega rega v kronali so povprečno valorizirani na dinarje. Kot neznaten se smatra stečaj, v katerem terjatve po priliki ne presegajo vrednosti 100.000 Din. Izpremembe in dopolnitve, ki naj bi se izvršile, da bo povsem ustrezal načrt stečajnega zakona interesom gospodarstva, bi se nanašale predvsem: 1. Na pospeševanje in poenostavljenje postopka; 2. na vprašanje upravitelja mase in vpliv upnikov na postopanje; 3. na stroške stečaja. Ad 1. Glede pospeševanja stečajnega postopka se predlaga: V §§ 102. in 126. načrta naj se znesek, ki je merodajen za pristojnost stečajnega sodnika kot sodnika poedinca v razsojanju sporov, določi na 125.000 Din, kakor je to v pravdnih stvareh pri zbornih sodiščih v Sloveniji in Dalmaciji. Enako naj se poviša v § 181. načrta znesek terjatev, do katerega se smatra stečaj za neznaten. Za vse pravde, ki že tečejo, ko se otvori stečaj ali ki nastanejo šele med stečajem ter se tičejo stečajne mase, naj bo izključno pristojno posebno sodišče pri stečajnem sodišču. Do vrednosti spornega predmeta Din 125.000 razsoja stečajni sodnik ali sodnik stečajnega sodišča po predpisih za postopek pred okrajnimi sodišči. V pravdah za višjo vrednost naj pod predsedstvom predsednika stečajnega sodišča sodi senat dveh članov stečajnega sodišča iz dveh zaupnikov, ki jih določi vsaka stranka. Odločbe takega sodišča se morejo izpodbijati samo v takih primerih kakor izrek razsodnikov radi ničnosti. Za pravde tekom stečajnega postopa- nja, ki se tičejo stečajne mase, naj se uvedejo kratki roki, kakor veljajo n. pr. v meničnih sporih. Dovoljen je le priziv na apelacijsko sodišče. (Nadaljevanje in konec prih.) Iz naših organizacij. K zatvoritvi trgovin na Vidov dan daje Trgovski gremij v Mariboru svojemu članstvu sledeče pojasnilo: Ministrska uredba o delovnem času jasno določa, da morajo biti trgovski in obrtni lokali na Vidov dan celo dopoldne zaprti, na kar je gremij že prejšnji teden opozoril svoje članstvo potom časopisja. Dne 25. junija pa je prejel gremij od Zbornice TOI dopis, da je g. veliki župan odredil, da morajo biti v Mariboru lokali med slovesnim rekvijem, ki se vrši ob 10. uri, brezpogojno zaprti in ker je bilo tudi v Ljubljani odrejeno, da imajo biti trgovine med 10. in 11. uro zaprte, je gremij svoj prvotni oglas preklical ter objavil odredbo državne oblasti, ki določa zatvo-ritev lokalov samo za eno uro. Zadnji dan pa je veliko 'županstvo ta svoj ukrep potom časopisov preklicalo in odredilo to, kar je gremij itak že vnaprej razglasil. Iz tega sledi, da ne zadene gremija na celi ogromni zmešnjavi nikaka krivda, želeli bi pa s strani državne oblasti več resnosti, da ne prekliče jutri tega, kar je danes odredila. — Načelnik: Vilko Weixl. Svarilo pred nepooblaščenim zastopnikom! Neka oseba obiskuje trgovske tvrdke in se izdaja za zastopnika tvrdke Vidra & Buhoslav, ki ima svoj sedež v Pragi. Ker dotična oseba ni pooblaščena in je torej neupravičena nabirati kakršnasibodi naročila za imenovano tvrdko, se opozarjajo vse trgovske tvrdke, da so pred dotič-no osebo oprezne in ji ne nasedejo. PRED DOBRO ŽETVIJO V VOJVODINI. V celi Vojvodini in v Sremu je žetva v polnem teku. Ječmen že žanjejo, okoli Novega Sada so v četrtek pričeli žeti tudi pšenioo. Od pondeljka naprej je p« na rodovitnih ravninah od ranega jutra pa do poznega večera na tisoče delavcev, ki žanjejo. Žetev je dobra v vsakem oziru, nekatere žitarnice so obrodile naravnost izborno. Za izvoz bo mnogo dobrega blaga, kar bo nedvomno vplivalo na ozdravljenje kmetskih finančnih razmer, pa tudi na našo gospodarsko in finančno politiko. Pšenica je zelo dobra. Letos se bo pridelalo 8 do 13 meterskih stotov na katastralnem johu. Manj nego 8 meterskih stotov bodo pridelali na nera-cionelno obdelanih poljih v Makedoniji. Toda ta minus bodo izravnala vzorna vojvodinska gospodarstva s 14 do 16 me-terskimi stoti na joh. Rži je tam malo. Vendar je bo pa za 30 odstotkov več nego lani, kar znači na katastralni joh 9 do 12 meterskih stotov. Ovsa je malo in je slab. Ječmen je zelo dober. In kar je glavno, pivovarniško blago je zelo težko in ga bodo hitro odprodali v inozemstvo. Pridelka je povsod nad 10 meterskih stotov na joh. Koruza je različna. Ni se dobro in povoljno razvijala radi nenavadno hladnega poletja. Zelo zaostala in slaba je v Dolenjem Sremu, boljša je v Bački, Banatu in v Srbiji. Če bi bilo zdaj nekoliko dežja, bi res mogli računati s srednjo žetvijo. Hmelj je v nizkih položajih slab, ker trpi v sl e d listnih uši. V okolici Bačkega Petrovca je peronospera zelo škodovala. V teh krajih je hmelj zaostal v rasti za 1 do 2 metra. Brali bodo sicer nekoliko pozneje, toda to še ne znači preslabe letine. Denarstvo. Uradni tečaji dinarja. Finančno ministrstvo je določilo za julij sledeče uradne tečaje dinarja: 1 napoleondor — 219, 1 zlata turška lira — 247‘50, 1 angleški funt — 277-20, 1 dolar — 56-80, 1 kanadski dolar — 56\50, 1 zlata marka — 13-58, 1 poljski zlot — 5‘37, 1. avstrijski šiling — 8, 1 belgijski belg — 7-94, 1 madžarski pengo — 9-90, 100 francoskih frankov — 223-30, 100 švicarskih frankov — 1094, 100 italijanskih lir — 298-80, 100 holandskih goldinarjev — 2290-50, 100 rumunskih lejev — 34’80, 100 bolgarskih levoj — 41, 100 danskih kron — 1522-70, 100 švedskih kron — 1524 30, 100 norveških kron — 1531, 100 pezet — 938, 100 drahem — 74 ‘20, 100 Kč — 168-30. Ti tečaji veljajo od 1. do 31. julija. Po njih se plačujejo tudi pristaniške takse. Ivan Hribar: 92 Moji spomini. »Beatissime pater! ^ Natio slovena, ramus inagnae familiae slavicae, numerans circa 1,200.000 animas, occupat meridionales regiones ditionis Austriacae penes mare Adriaticum et nonnulla vicina regnorum Italiae et Hungariae. Nulli unquam genti injuriam fecit, attamen pro conser-vatione primitivorum suorum jurium naturalnim atrox bellum gerere debet. Permulta praeprimis nostris tem-poribus patitur damna a finitibus nationibus cupien-tibus amovere linguam slovanam etiam ex ultimo asylo. Nixi in Austriaca constitutione laborant pa-triotae sloveni per nonnulla jam decennia circa conser-vationem suae linguae, sed propter immensa obsta-cula paulum profecerunt in hac re. Nec in scholis si dictis popularibus traduntur elementa eruditionis pa-trio sermone juventuti slovenae, nec in actionibus forensibus obtimudt lingua slovena sua jura. Sloveni addicti sunt religioni catholicae ab anti-quissimis temporibus. Ad finem aevi XVI. tantum grassabatur inter eos Luther,i haeresis, quae tamen non potuit radicem agere in populo, sed mox locum dedit veritatis catholicae. Nune assignati sunt curae pastorali novem episcoporum. Maximae parti Sloveno-rum invigilant episcopi Labacensis (Camiolia) et La-vantinus (Styria inferior). His accedunt praesules: Goritiensis, qui insignitus est munere archiepiscopali, Tergestinus, Gurcensis et Glanfortensis (Carinthia), Parentino-Polensis (Istria), Seccauiensis (Styria), Som-boteliensis (Hungaria) et Utinensis (Italia). Novissimi quinque episcopi non pollent lingua slovena. Gurcensis — dr. Josephus Kahn, sub cujus episcopali potestate degunt ultra 100.000 Sloveni, capiens munus suum anno 1887 pro certo pollicitus est se slovenum sermonem disciturum esse, sed promisso non stetit. In visitatione slovenarum parochiarum praedicat germanice. Jussu ejus sacerdotes germanici, minime infelligentes Slo-venos, vices geTunt sacerdotum slovenorum, missorum a dieto episcopo in parochias germanicae partis Ca-rinthiae. Barbaris in dissitis Africae et Americae regionibug reddit ecclesia catholica jus mittens eis rnissionarios non ignaros idiomatis eorum—Sloveniš, qui semper fidem servaverunt ecclesiae catholicae, non obtigit hoc. Contentiones slovenae, appetentes unieum scopum tuendi, conservandi et in suis finibus fovendi sermonis patrii et intentiones ecclesiae catholicae nunquaiu pugnaverunt inter se. Sacerdotes et laici concertabant in labore patriotico in pulehra harmonia, quae triste desiit paulum post adventum episcopi Jacobi Missia Labacum. Dictus praesul non est amicus nostri sermonis, quem, interrogatus de illo a ministro judiciali oomite Schoenborn, vile deseripsit tamquam idioma, quod in unaquaque fere villa aliter pronunciatur. Gur-censi episcopo discituro linguam slovenam dissuasit de hac intentione tamquam inutili. Anno jubilaei millen-narii mortis Slavorum apostoli s. Methodii initium accepit Labaci societas ss. Cy.rilli et Methodii, cujus regulae § 2. hic est: Societati est propositum ommimodo adjuvandi et promovendi slovenas scholas juxta normam catholicopatTioticam. Quae societas prosequens pro suis viribus nominatum finem tradidit suam sclio-lam elementarem in oppido Tergeste sororibus scho-lasticis III. ordinis s. Francisci. Iisdem sororibus mandabit societas ss. Cyrili et Methodii etiam suam novam scholam in Velikovec (Volkermarkt) in Carinthia; attamen haudquaquam invenit gratiam coram oculis episcopi Labacensis. Sacerdotes, ei inhaerentes, persecutionem patiuntur. Praeses sooietatis c. r. pro-fessor et consistorii episcopalis consiliarius Thomas Zupan, sacerdos sine macula, amotus est initiatore episcopo tam a seminario dioecesano puerorum Alov-siano, cui per plures annos optime praefuit, quam a supremo consilio pro rebus scholasticis in ducatus Carnioliae constituto, cujus membrum autem mansit, commendatus ab episcopo praepositus Labacensis dr. Leonardus Klofutar, vehemens inimicus societati ss. Cyrili et Methodii, destruens in dieto consilio illa pauca jura, quae obtinuit sermo slovenus in gynma-siis Carnioliae. Cur saepius nominatus praesul tam aegre fert slovenas contentiones? Anno 1887 irrepsit in ephemeridem nostram »Slovenski Narod« ex nimis parva cura redactionis vocabulum offendens Tuam Sanctitatem. Summopore dolentes hoc fatemur. Aucto-re episcopo Jacobo Missia tune emissae sunt litterae, pastorales episcoporum provinciae Goritiensis pro-hibentes lectionem dictae ephemeridis. Haec revocavit suum ignomini osum effatum. Status ducatus Camio-liae unanimiter et solemniter enunciaverunt, dolendum esse, quod tališ contumetia per dietam ephemeridem Ca-piti ecclesiae illata est. Sed frustra! Deus dimitit, epi-scopus Labacensis autem ignorat remissionem. Praete-rito mense iterum confirmavit allatas litteras de anno 1887. — Patriotas, quibus irascitur episcopus Labacensis, instituerunt priore anno conventum, ubi con-sentiebant in hac sententia. Agnoscuntur principia religionis catholicae tamquam firma norma pro-gressus nationis slovenae et exprimitur votum, quod in hac et in patriotica basi unanimiter cooperantur omnes Sloveni in gravi certamine pro conservanda nationalitate. Catholicos, qui tam aperte consentiunt religioni catholicae, ausus est episcopus Jacobus Missia stigmare tamquam »filios inobedientiae spernen-tes auetoritatem ecclesiasticam«. Hoc fecit in suo no-vissimo iMonito ad clerum de electionibus politicisc. Sacerdotes his litteris vetuit munus deputati adire ipso inconsulto, non promovere ullo modo partem patriotica m, iterum in mentem revocaus litteras pastorales anni 1887 et pmhibens lectionem patrioticarum ephe-meridum, quae sunt amicissimae religioni catholicae, sed non praesuli, cujus actio detrimentum esit religionis catholicae. Jubente episcopo sacerdotes in ecclesiis et cathedris et in poenitentiali nune, quem eligunter deputati statuum Carnioliae, gravis&imum bellum gerunt contra partem patrioticam. Contra hanc expositum est jussu dieti praesulis Sanctissimum in singulis ecclesiis, sicuti quondam hoc faetum est contra Turcas. Beatissime Pater, perdui tacuimus, nune autem confisi Tuae Benignitati, quae tam benevolenter am-plectitur omnes nationes, omnes christianas j>artea politicas, quaesumus auxilinm. Nos deprecamur ex tota anima abusum Sanctissimi et ecclesiae in faetas agitationes politicas. Pars patriotica slovena nunquam corata est per suos deputatos neque Labaci in consilio provinciali neque Viennae in consilio totius im-perii nec minimum damnum inferre ecclesiae catholicae. Nostrae partis deputati sine ulla exceiptione omnes nuper repudiarunt coalitum cum apertis ini-micis rei catholicae in dieto Viennensi consilio, qutim gratia episcopi Labacensis florentes deputati se con-sociavissunt liberalibus. Ex procedendi modo nomi-nati praesulis contra nos perieuhim imminet toti ecclesiae. Si episcopus slovenae dioecesis Labacensis non erit adversarius justis desideriis nationalibus, etiam1 ceteri Slavi, non adhuc uniti cum ecclesia catholica, ammitent unum obstaculum unionis, non amplius con-siderantes in episcopis gubematores reram tempo-ralium et suppressores justorum jurium nationalium. Tuae Sanctitati nos ex toto corde esse deditos, prae-sertiim quum tam praeclara Tui amoris erga nos do-cumenta jam accepimus, aperte co.nfitemur. Agnoeci-mus etiam eipiscotpum Labacensemi tamquam ducem in rebus fidei et imorum, nunquam autem in mero politicis, scientes eum alienum esse a nostro studia, promovendi rem patrioticam slovenam.< (Dalje prihodniič.l. UVERTA dražba z o. z. Trornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA mmmmmm Karlovška c. 2 Volarski pot 1 MomiiMiin Nova ameriška banka za evropska pogojila. Nemyorška bančna tvrdka S. W. Štraus & Co. je ustanovila novo ameriško bank« za evropska posojila. Ta banka se naziva National Bank and Trust Companie. Svoje delovanje bo zaenkrat razširila na Nemčijo, Anglijo in Francijo. Belgijska narodna banka znižala obrestno mero. Belgijska Banque Na-tionale je znižala obrestno mero za pol odstotka na štiri odstotke. To znižanje znači dobro znamenje za denarno situacijo v Belgiji. Francoski zlati in srebrni novci. Francoski zlati in srebrni novci, ki so bili kovani pred uveljavljenjem valutnega zakona, so izgubili z 30. junijem svoj zakoniti tečaj. Srebrnih novcev francoska Narodna banka ne bo več kupovala, navzlic temu pa obdrže svojo trgovsko vrednost. Kar se pa tiče zamenjave bankovcev v zlatu, bo francoska narodna banka te zamenjavala le v zlatih palicah v vrednosti 200.000 oziroma 210.000 frankov, počenši z 2. julijem, ker še nima zlatih novcev. Svetovne zaloge zlata. Kakor poročajo izvestja »Federal Reserve Board« v Wa-shingtonu, znaša skupna vrednost zalog zlata 9.4?o,000.000 dolarjev. Zaloge zlata v Ameriki so se v zadnjih letih znižale za 100 milijonov dolarjev. To stanji? je •bilo do konca leta 1927. Od tega časa se je samo v Združenih državah znižala zaloga za 283 milijonov dolarjev. Vendar so pa te zaloge v Združenih državah še vedno za 4306 milijonov večje nego so bile leta 1924. — Leta 1927 so najbolj zvečale svoje zaloge zlata Argenti-nija (za 79 milijonov dolarjev), Brazilija (za 18 milijonov) in Belgija (za 14 milijonov dolarjev). — Iz teh iz^estij je razvidno, da so se svetovne zaloge zlata od leta 1924 zvečale za 775 milijonov dolarjev, dočim so Severoameriške družene države izvozile od tega časa zlata v vrednosti 200 milijonov dolarjev. Industrija. Avstrijska avtomobilska industrija napreduje. Avstrijske avtomobilske tovarne so vedno dobro zaposlene. Mnogo pričakujejo od izdelovanja lahkih tovornih avtomobilov. ŠteviJo tovornih avtomobilov se je v Avstriji v zadnjem letu zvišalo od 7835 na 9672. Koncem leta 1924 je bilo le 5115 tovornih avtomobilov. Avtobusov se je nekaj manj naročilo. V Avstriji je sedaj v prometu 700 do 800 avtobusov. Polovico od teh ima pošta. Še pred par leti je bilo v Avstriji le okoli 200 avtobusov. Koncem leta 1927 so našteli v Avstriji 23.817 avtomobilov, koncem 1925 le 14.145. Avstrijske avtopiobilske tovarne tudi mnogo izvažajo, Čeprav imajo na drugi strani veliko inozemsko, konkurenco. Leta 1927 so eksportirali 3252 avtomobilov, importi-rali pa 1833. Eksport znaša 33*3 mili jonov šilingov, dmport pa 9.9 milijonov, tako da je Avstrija v tem oziru zelo aktivna. Največja odjemalka je Nemčija, kamor so izvozili 1821 avtomobilov, nato pride Ogrska s 367, Češkoslovaška s 334, Poljska z 228, Rusija z 125 avtomobili itd. Avstrija je edina država, v katera je več motornih koles nego pa avtomobilov. Temu je vzrok majhna kupna moč prebivalstva in pa davek na avtomobile. Leta 1927 so našteli v Avstriji 28.006 motornih koles, koncem leta 1924 pa samo 10.401, tako da se je v zadnjih štirih letih dvignilo število za 180 odstotkov. Leta 1927 so uvozili 4468 motornih koles, izvozili pa le 949. Največ jih uvaža Anglija. RAZNO. Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se je vršil zaključni izpit poa predsedstvom ministrskega odposlanca g. inšpektorja Mihajla Prešla o. . do 26. junija. Kandidatov je bilo 17, kandidatinj pa 10. Zrelostni izpit so napravili: Brejec Majda, Breščak Frida, Erinenc Davorin, Hodnik Kristjan, Jordan Danica, Kavčič Rudolf, Kordelič Srečko, Mašera Vida (z odliko), Matjan m.iena, Merhar Radoslav, Premrov Milivoj, Rant Jelko, Romih Josip, Savnik Ivan, Schu-mi Dagmar, Stroj Rudolf, Šmid Mirko, Traun Vanda, Vivod Mica, Windischer Jelka, Zupančič Erna in Turina Lado. Štirje kandidati so bili reprobirani za tri mesece, eden pa za celo leto. Diktiranje cen v Italiji. Na seji inter-sindikalnega odbora pod predsedstvom glavnega tajnika fašistične stranke Tu-ratija, so sklenili ustanoviti posebne komisije v vseh pokrajinah Italije, ki bodo diktirale cene živilom in raznim industrijskim izdelkom. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 18 hlapcev, 3 viničarji, 2 majarja, 3 kotlarji, 2 lakirnika, 2 čevljarja, 2 krojača, 2 natakarja, 3 kleparji, 1 slaščičar, več vajencev (mizarske, ključavničarske, slikarske, sodarske, natakarske, pekovske, kotlarske obrti in trgovske stroke) in tudi 4 kmečke dekle, 2 kmečki gospodinji, 7 kuharic, 7 služkinj, 3 hotelske kuharice, 1 kuharica v grajščino, 1 gospodinja s kavcijo, 17 šivilj za perilo, 1 šivilja za obleko, 1 vzgojiteljica, 2 varuški, 2 kuharici k orožnikom in 2 postrežnici. Financielna rehabilitacija Kitajske. »Times« poročajo iz Schanghaia, da je kitajska gospodarska konferenca sklenila več točk, v katerih predvsem zahteva financielno rehabilitacijo Kitajske. Priporoča ustanovitev centralne banke za izdajanje bankovcev, odpravo taela in sprejem dolarja kot standardno enoto, kakor tudi omejitev vojaških izdatkov. J'i ri*Mi.if trm1-, i ii. luni DOBAVA, PRODAJA. Nabava avtomatičnih tehtnic. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo za dobavo 3 avtomatičnih tehtnic za pakete. Dražba bo dne 6. avgusta 1928 ob 11. uri v pisarni -poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. Dražbe oskrbovanja poštnih voženj v svrho izpraznjevanja pisemskih nabiralnikov v Ljubljani. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja na podlagi čl. 86—98 zakona o državnem računovodstvu v zakup za eno leto oskrbovanje voženj za izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov v Ljubljani. Javna ustna dražba se bo vršila komisijonel.no ob 11. uri dne 28. julija t. 1. v pisarniških prostorih mestnega magistrata v Ljubljani. Sprejemanje ponudnikov se prične ob 10. uri. Začasna kavcija v znesku 2000 dinarjev se mora položiti do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev 2, soba štev. 41. Natančnejši pogoji so na vpogled pri Mestnem magistratu v Ljubljani, pri vseh ljubljanskih poštah, pri občini in pošti na Viču in v Mostah in pri pomožnem uradu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. julija t. 1. ponudbe glede dobave 400 steklenic čistila »Sidol« in 1000 doz čistilne paste »Globus«. — Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2000 litrov denaturiranega špirita in konop-nenih vrvice ter motvoza. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. julija ponudbe glede dobave »Roulo«-balat jermen; do 9. julija t. 1. glede dobave ležajev za električne lokomotive; do 11. julija t. 1. glede dobave 1 centrifugalne sesalke. — Direkcija državnih rudarskih pod n/.era v Sarajevu sprejema do 7. julija t. !. ponudbe glede dobave 10.000 kg kalcijevega karbida. — Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Dne 13. julija se bo vršila pri Komandi 32. artiljerijskega polka v Mariboru ofertalna licitacija glede dobave živil (fižol, riž, testenine, zdrob, olje, kava, sladkor itd.). Pogoji so na vpogled pri isti komandi. — Dne 14. julija t. 1. se bo vršila pri 16. artilerijskem polku v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave živil (krompir, fižol, riž, zdrob, čebula, olje, kis, sladkor itd.). Pogc ji so na vpogled pri istem polku. Prodaja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 14. julija t. 1. poiiu^oe glede prodaje lesa. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave borovega lesa; do 13. julija t. 1. pa glede dobave stružnice. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg strojnega olja. — Direkcija državnih železnic, saobračajno-komercijelno odele-uje v Subotici, sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe glede dobave 7500 kg svinčenih plomb, do 13. julija t. 1. glede dobave stekla za svetiljke; do 14. julija t. I. pa glede dobave drogov, izolatorjev itd. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 10. julija t. 1. pri mašin-slcem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave elektromotorjev; pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave bukovih drv in premoga; pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave raznega matenijala (bakrene plošče, žeblji, železo, pločevina, usnje za podplate, pečatuice, etikete, envelope, papir, portland-cement, dekstrin, barva, firnež, olje, smirkovo platno, žarnice, žica itd.). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki < so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogledi TRŽNA POROČILA. MARIBORSKI TRG, DNE 30. JUNIJA 1928. Kljub zad.njemu dnevu v mesecu je bil trg dobro založen iin obiskan. Na trgu ;je bilo 14 s svinjino, 4 s krom pirjem j n zelen javo in 20 s čreSnjami naloženih voz. Slaai-uarja, kakor tudi domači mesarji so prodajati svoje blago ipo dosedanjih cenah. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli GOO komadov. Cene so bile piščancem 12-50—30 Din, kokošem 35—60, racam in gosem 50—80, koaličem 75—100, Ikoštru-nam 125—150, domačim zajcem 10—30, kanarčkom 50—75 Din za komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlico. Cene krompirju ipadajo in sicer letošnjemu 4—6, lanskemu 0-75—1-25 Din za kilogram, solati 0-50—1-50, karfijolii 7—15, kumarratn 4—10 za komad, kislemu zelju 3'50, inaslu^ 36—65, siru 25—85, grahu v stročju 8, fižolu v stročju 14—16 za .kg. Sadju: črešujam, katerih je bilo v veliki obilici na tj'gu, 3—8, marelicam in breskvam 36, svežim .figam 32, hruškam 20, jabolkam (staT rim) 10 Din za lig, jagodam 8—-10, borovnicam 2'50—3\50 Di.n za liter. Cvetlicam: 050 do 10, z lonci vred 15—50 Din komad. Lončena in lesena roba: 1—100 Din, brezove metle 2-25—o, lesene grablje 6—8, vile 7, cepci in držala za sekire, motike in kose 8—10 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu- V sredo 27. junija so kmetje pri peljali 14 'voz sena, 4 voze slame, v soboto 30. junija.®a 21 voz sena in 7 voz slame na trg. Cene so bile senu 60-100, slami pa 40-50 Din za 100 kg, slami tudi. 1*75—2 Diii za otep. v Ljubljani priporota Špecerijsko blago raaMovrstno žganje, moko In deielnti pri« dtlke. * Raznovrstno [ rudninsko vooo Lastna pražarna za I kavo IM milil za dliava Is elektrllnlm obratom. Canlki aa razpolago I (Budtjaaoitea tihe-ij tovarna ^ * '4’ 1 v’ 1 • ■'*’ 1 /mJfiiji* vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejii in najokusnejii namizni kis i z pristnega vina. Tehnično in higijenlino najmodemeje urejena klsarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1at- II. nadstr. uMBRKUR< kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.