REVNI MANJ
Drugačna merila za sprejem otrok v vrtce — Prispevek premožnejših star-šev naj bi bili višji — Za pomoč revnejšim še niso našli dodatnega vira
Letos jeseni, se pravi z no-vim šolskim letom, naj bi uveljavill drugačna merila za sprejem otrok v vzgojno-var-stvene zavode. Uvedll bi tudi diferencirano plačevanje oskrbnin v vrtoih. To sta poglavitni novostl na podrod-ju otroškega varstva, o ka-terih zdaj razpravljajo. Te-meljna izobraževalna skup-nost meni, da je potreben družbeni dogovor, če hočemo v Ljubljani enotno reševati probleme   otroškega   varstva.
Drugačna merila za spre-jem otrok v vrtce so zahte-vali tudl občani na zborih vo. llvcev, ko so odločali o sa-moprispevku. Zakon o vzgoj-
no varstveni dejavnosti pravi, da merila za sprejem otrok dolo6a svet vzgojno-var-stvenega zavoda, v soglasju s temeljno skupnostjo otro-škega   varstva.   TakSna   meri-
la so ponekod izoblikovali, imeli so tudi posebne komi-sije za sprejem otrok. Zdaj gre za to, da bi se za ob-močje vse Ljublijane dogovo rili, katera so tista merila, ki ustrezajo nalogam vzgojno varstvenih. zavodov in možno-stim, kl so zdaj na voljo, da bi bili pri sprejemanju otrok v vrtce čdmbolj objektivni in pravični. Rešitev je po-membna za vso družbo. Po predlogu naj bi v meri-
lih upoStevali stanje družine in možnosti vzgoje. Prednost pri vkljufievanju v vrtce bi imeli otroci iz nepopolnih družin, kjer živijo v slabšem ekonomskem    položaju,    kjer
so roddtelji bolni, kjer sta oba roditelja zaposlena, kjer živijo v slabšdh stanovanjskih razmerah in iz družin^ kjer starši zaradi razlifinih vzro-kov niso sposobni vzgaja-td otrok. Prednost bi imeli še otroci iz družin, ki stalno stanujejo na območju krajev-ne skupnosti ali dogovorjene-ga okoliša, kjer stoji vzgoj-no-varstvena ustanova ter otroci iz družin, kjer sta ro-ditelja zaposlena v delovnih organizacijah na omenjenem območju. Treba se bo dogo-voriti, kdaj je že en sam po-goj dovolj^ da ima otrok prednost za sprejem v vrtec in kdaj je treba upoštevatl splet navedenih meril.
O teh predlc^ih bodo raz-pravljale krajevne skupnosti, družbenopolitKSne organizadje in starši. Vzgojno varstveni zavodi bodo sestavili osnut-ke pravilnlkov o vključevanju otrok v vrtce, kjer bodo na-Nadaljevanje na 16. strani
Nadaljevanje s  1. strani
vedli najustreznejša merila, po katerih bodo sprejemali otroke, našteli dokumentaci-jo, ki jo morajo staršd pred-ložiti ter navodila, kako naj ravnajo v  primeru  spora.
Casa na prav veliko, če ho-čemo, da bi spremembe uve-ljavili že z novim šolskim le-tom. Socialne službe bodo ta čas poiskale tudi tiste otroke, ki jih starši iz različnih vzro-kov sploh   niso   prijavili   za
Temeljna izobraževalna skup-
nost.
V ekonomsko ceno oskrbnd-ne so všteti stroški vzgoje, prehrane in režije (igrača, razsvetljava, kurjava, ttšče. nje in vzdrževanje prostorov itd.) Izhajajoč iz načela, naj družba skrbi za vzgojo otrok in zanjo zagotavlja sredstva, bi Temeljna izobraževalna skupnost tudi v prihodnje po-krila polovico stroškov za otroka v vrtcu (vzgojni del), drugo polovico (stroški za prehrano in režijo) pa bi pla-čali starši. Za tiste z najniž jimi dohodki bi zagotcvili še diodaten vir, ki pa je za zdaj še neznan.
Po enem predlogu bi, na primer, za otroka iz družine, kjer znaša dohodek na dru-žinskega člana manj ko 600 din mesečno, plačilo oskrbni-Hp za otroka v vrtcu uredili takole: 50 odstotkov plača Te meljna izobraževalna skup-nost, 15 odstotkov starši. 35 odstotkov pa je treba zagoto-viti iz dodatnega vira. Po tej lestvici bi v prlmeru, če zna-ša dohodek na družinskega člana več kot 1.200 dln me-sečno, starši pladali vseh 50 odstotkov.
Po drugem predlogu naj bi starši, ki imajo viSje dohod-ke, poleg prehrane in režije plačali tudi del stroškov za vzgojo. Kjer bi bil dohodek na družinskega člana, na pri-mer, višjl kot 1.500 din me-sečno, bi starši za otroka v vrtcu plačali 70 odstotkov eknnomske cene oskrbnine, 30 odstotkov pa bi plaoala Te-meljna izobraževalna skup-nost.
Poiskati bo treba še doda-ten vir, ki je, kot rečeno, za zdaj še neznan, da bo mogo-če zmanjšati bremena star-šev z nizkimj dohodki. Po prvem predlogu bi v Ljublja-ni potrebovali 8.000.000 din, po  drugem  pa  4,000.000  din.