Poštnina plačana Leto ixi. itev. in. v Lluuiioni. v fetrfeh 29. novembra 1928. Ceno Din i Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inaerati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. In sera tm davek posebej •Slovenski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 240.~ Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ae vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. —Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Ameriška sodba o naših razmerah Tudi v Ameriki obsojajo hegemonistično politiko Koroščevega režima in priporočajo takojšnjo rešitev državne krize - Hrvati morajo dobiti zadoščenje, prečanom pa je treba zasigurati resnično enakopravnost — Beograd, 29. novembra. Današnja «Politika» objavlja izjavo znanega jugosiovenskega emigranta in velein-dustrijalca v Chilu Petrinovica o politični situaciji v Jugoslaviji in o možnosti rešitve sedanje državne krize. Petrinović, ki je znan kot velik rodoljub ?n navdušen Jugoslovan, naglasa v svoji izjavi, da praktično misleči " '.j zelo obsojajo politični nered t '-»vijf, nekako tako, kakor bi i desorganizacijo v gospodar- ! lietju. V Ameriki pred 20. iu- i so odobravali abstinence HSS h -e odobravajo niti sedaj, vendar Pa je tudi ne obsojajo, ker se ie v beograjski Narodni skupščini zgodil zločin, kakršnemu ni primere a* svetovni zgodovini. Hrvati imajo popolno pravico zahtevati in dobiti primerno zadoščenje. V svoji nadaljuj izjavi se je g. Petrino v ić dotaknil tudi politike amputa-šev in nagfasil, da je naravnost smešno govoriti o amputaciji. Hrvati in Srbi niso samo bratje po krvi in jeziku, marveč narekujejo skupno državo tudi gospodarski, politični, kulturni in mednarodni interesi. Socijalni bojkot, ki ga je napovedala KDK. ne bo koristil. Storjena pa ie bila nepopravljiva pogreška, ko je bila po 20. juniju poverjena vlada dr. Korošcu, Koroščeva vlada znači provokacijo vseh prečanov. Taka vlada ne more rnti najmanj ubla^ žiti odnošajev. Če ne bo takoj pr'u^F Vlada se pripravlja na otvoritev krize Narodna skupščina je zopet odgođena. — Demokrati iščejo popularni vzrok za umik iz vlade. — Dr- Koroščevi reševalni poskusi. Beograd, 29. novembra. Sinoči se je kralj nepričakovano vrnil iz Topole v Beograd. Četudi se v vseh vladnih krogih že delj ča= sa pripravljajo na vladno krizo, je beo* grajske politične kroge nenadni povratek kralja presenetil in vzbudil najrazličnejše komentarje. V glavnem prevladuje mne* nje, da je kraljev na^Ii povratek v zvezi s članki, ki so te dni izšli v «Timesu» in «Tempsu» in v katerih se v prijateljskem, vendar pa nedvoumnem tonu priporoča takojšnja rešitev krize, ki je nastala z 20. junijem in ki še do danes ni rešena. V vladnih krogih so se danes znova ne* prestano širile verzije o skorajšnji vladni krizi. Splošno sodijo, da znači nenadni po-.ratek kralja pričetek razčiščevanja situacije. Kot simptomarično za situacijo vlade navajajo v političnih krosih dejstvo, da vlada niti ne more zaposliti Narodne skup5 ščine. To prihaja do izraza tudi v odborih, ki ne moreio rešiti niti enega važnejšega vprašanja. Pred plenum Narodne skup* ščine prihajajo same brezpomembne zade= ve, ki jih rešuje Narodna skupščina brez debate in brez najmanjšega zanimanja. Na včerajšnji popoldanski seji je Narodna skopsčrna zopet izčrpala ves dnevni red in bo prihodnja seja sklicana pismenim po* tom. Iz vlade same je izšel predlog, naj bi se seje Narodne skupščine odgodile, tako da bi že sedaj pričele božične počitnice, ki bi traiale do 20. januarja. Vlada se očivid* no boji. da hi moglo pTiti v "Narodni sktrp^ ščini do debate o vprašan iih. ki tvorijo jedro notranjih konfliktov četvorne koali* cije. V zvezi s tem se je včeraj popoldne vršila v vladnem predsedstvi konferenca se fov četvorne koalicije. Na lei konferenci so v navzočnosti predsednika Narodne skupščine razpravljali o nad Je reklo, da je potni list pri sodišču, da je bil poslan v Beograd itd. Ga. Rad'čeva i-:-iavlja, da so to saniu Easassi izgovori iti aa ji oblast potnega lista enostavno noče dati Končno pravi, da bi ji hVl lahko to takoj povedali in bi ne bilo ir-jha stvari ;i»';ko časa zavlačevati. Spominu junijskim žrtvam — Zagreb, 29. nov. Včeraj opoldne je bil župan dr. Srkulj z nekaterimi obč. svetniki pri dr. Mačku in dr. Krnje viču. Sporočil jima j€, da je klub večine zagrebškega obč, sveta sklenil, da bo predlagal na prihodnji seji obč. sveta dne 3. decembra, naj se Markov trg v Zagrebu preimenuje v trg St. Radića, Dupra ulica, ki teče od Jelačičevega trsa do Kloneta trga, naj bi se v bodoče imenovala ulica Pavla Radića. Pivarska ulica, ki gre od sedanjega Markovega trga do Kipnega trga. pa naj bi se imenovala ulica dr. Gjura Basarička. Dr. Maček in dr. Krnjevic sta izjavila, da se strinjata s tem predlogom, ki bo tako tudi predložen obč. svetu in gotovo tudi sprejet. Zambljeno gledališče — Split. 29. novembra. Dne 17. decembra bo na zahtevo davčne oblasti v splitskem gledališču dražba predmetov bivšega Narodnega gledališča za Dalmacijo in sicer zaradi neplačanih dolgov čekovnemu uradu v višini 45.000 Din in neplačanih davkov v višini 72.000 Din. Med predmeti, ki se bodo na dražbi prodajali, se nahaja tudi dragocen zastor, ki ga je splitskemu gledališču poklonil ob njegovi otvoritvi kralj. Spekulacije na dunajski borzi — Dunaj, 29. novembra. V zadnjem času je nastopila na dunajski borzi hausse poljskih vrednostnih papirjev, kar je povzročilo, da sta dve banki, ki poslujeta že 30 let. prišli v plačilne težkoče. Tudi policija je pričela z poizvedovanjem v tej zadevi. V */.vezi s tem je aretirala borznega agenta Abrahama Rosenblatta. Pogajanja za sporazum v Porurju — Berlin, 29. novembra. Pogajanja pri vladnem predsedniku v Djsseldorfu za dosego sporazuma v konfliktu rred diodajalci in delavci v železni industriji se nadaliuie-jo. Na predlog vladnega predsednika :e bila sestavljena komisija, v ka r ptrroča »Berliner Tageblatt<, je vladni predsednik predlagal formulo, po kateri bi delavci po starih pogojih zopet pričeli z cle-om, dokler državno delovno sodišče ne do izreklo svoje končnoveljavne odločit*/2. Delodajalci pa so ciosedaj na stališču, drt mir?, priti do ket čnoveliavne rešitve, prede i se ukine iz-prtje delavcev. Zdravstveno stanje kralja Jurija neizpreme- njeno Temperatura sicer popušča, vendar pa je kraljevo stanje še vedno zelo resno. — Princ waleški na potu v London. — London, 29. nov. Zadnji bulletin pravi, da je ostalo kraljevo zdravstveno stanje neizpremenjeno in da je prebil kralj noč nekoliko mirneje. Temperatura je od časa do časa padala, pa zopet narasla. Pozno ponoči je prejel ministrski predsednik brzojavko, v kateri javlja vvaleški princ, da se vrne z bratom v Anglijo. Angleška admirali-teta je odredila križarki «Enterprise», naj odpluje iz Adena v Daressalam in naj bo princom na razpolago. Oba princa sta bila na lovu v Afriki. Sinoči ie dospel \valeški princ v Dodono, od koder bo odpotoval v Daressalam in od tam s križarko «Enterprise> v Aden. Križarka bo najbrže prepeljala wale-škega princa v Brindisi, od koder bo odpotoval princ v London z letalom. Računa se, da se bo vrnil princ v London v 3 dneh. — London, 29. novembra. Sinoćnji komunike pravi, da je prebil kralj dan razmeroma dobro in je tudi nekoliko spal. V ostalem je kraljevo zdravstveno stanje nespremenjeno. Zopet železniška nesreča Med beograjsko in topčidersko sani in tovorni vlak -1 — Beograd, 29. novembra. Ni še ugotovljen vzrok včerajšnje železniške nesreče pri Okučanih, pa že zopet prihaja vest o novi še težji železniški katastrofi. Tokrat je prišlo do katastrofe pred samim Beogradom, na tako zvani Carevi Ćupriji, to ie med beograjsko in topčidersko postajo. Trčila sta mešani in tovorni vlak. Udarec ie bil tako silen, da sta se lokomotivi dobesedno zarili druga v drugo, 12 vagonov pa ie zdrknilo pod nasip. Po dosedanjih ugotovit- Reforma madžarskega tiskovnega zakona — Budimpešta, 29. novembra .Ministrski predsednik grof Bethlen je izjavil v poslanski zbornici, da bo vlada po izvršeni reviziji poslovnika predložila zbornici novelo o reformi tiskovnega zakona. Ko bo stopil ta zakon v veljavo, bodo ukinene vse izjemne določbe na polju tiska. Iz ljubljanske kronike Ljubljana, 29. novembra. Včeraj dopoldne so našli ua Poljanski cesti v gostilni Adolfa Žab jeka v senu mrtvega starega berača Ivana Boštančiča, Ki je tam ležal že okoli 14 dni. O tem smo zvedeli sledeče podrobnosti: Včerj je gostilničar Žabjek pozval krovce, da mu prekrijejo streho. Dopoldne sta prišla krovca France Pekleak ia Jakob Kan-čar. Med delom sta opazila, da nekdo leži v senu, bil pa je vanj tako zarit, da mu je samo ena noga molela iz njega. Končar ga je potegnil za nogo, misleč, da se v senu skriva kak potepuh ali da tam leži kak pijanec »Pusti ga spati!« je dejal Peklenk, na kar se Končar res ni več zmenil za nezian-ca. Ko pa sta nekaj ur kasneje krovca lezla s strehe, sta takoj opazila, da se nezaani moški še vedno ni premaknil in da še vedo leži na istem kraju. Potegnila sta ga za škornje in ga skušala zbuditi. Toda mož se ni ganil. Krovca sta stopila bliže, potegnila sta ga iz sena in takoj sta videla, Ja je mrtev. Obvestila sta gostilničarja Žabjeka, ki je ugotovil, da gre za približno 72-letneg Ivana Boštjančiča iz Repč pri Šmarju na Dolenjskem. Mož je bil svoje Čase mesar, na stara leta je pa mešetaril in beračil. Nekako pred 14 dnevi je prišel k Žabjeku in ga prosil, če lahko v senu prenoči. Žabjek mu je dovolil, toda od onega večera berača ni več videl. Zdi se, da je berača še isto noč zadela srčna kap. To je dognal tudi policijski zdravnik dr. Avramovič, ki je v spremstvu dežurnega uradnika Grudna pregledal truplo. Dr. Avramovič je ugotovil, da je moral mrlič ležati že najmanj 14 dni v senu, zakaj truplo je že razpadalo in je Širilo neprijeten smrad. Na zdravnikovo odredbo so truplo pokojnega Boštjančiča prepeljali v mrtvašnico k. Sv. Krištofu. * ^•Einundzwanz.igc je nevaren spas. O tem se je včeraj prepričal delavec Jakob Orle, uslužbe pri posestniku Turku na Vidovdan-ski cesti. Jaka je namreč zašel včeraj med kvartopirce. Ne namenoma, pač pa po naključju. Jaka namreč večerja v nekem iz-kuhu, kjer se shaja pisana družba: delavci, krošnjarji, Dalmatinci itd. Ker večerja ^e ni bil gotova, je Jaka prisedel k četvorici kvartopircev, ki so navdušeno hazardirali. Jakobu je bila igre všeč. Ugajale so mu podobice, a še bolj ga je mikalo, da bi prisede. Jaka si itega ni f.i! dvakra: reci. podjetni Tone J. Povabil je Jako. nai prisede. Jaka si tega ni pustil dvakrat reči. V hipu ie bi| med kvartopirci. Toda kmalu mu je bilo žal, zakaj njegova mošnja se je postajo sta trčila dopoldne me-mrtev, mnogo ranjenih vah je eden mrtev, mnogo pa ranjenih. Strojevodji tovornega vlaka je odtrgalo obe nogi. Na lice mesta ie takoj odšla komisija, obenem pa je bil odposlan pomožni vlak s sanitetnim osobjem in delavci. Kakor se govori, je nesrečo zakrivil prometni uradnik, ki ie predčasno dal znamenje za odhod tovornega vlaka. V Beogradu je izzvala ta nesreča številne komentarje in ostro kritiko naših prometnih razmer na državnih železnicah. pričela krčiti. Toda odnehati ni mogel. Upal je pač, da mu bo sreča naklonjena. A kruto se ie varal. Premeteni kvartopirci so ga oskubili do zadnjega beliča. Izgubil je 600 Din in bil je tako suh, da ni imel niti za večerjo. Zato je prosil kvartopirce, naj mu posodijo vsaj za večerjo. Toda nihče ga ni poznal. Jaka pa se ni dal ugnati. Mislil si je: Saj je bil tudi oštir med tistimi, ki so me odrli in naročal je dobro večerjo. Dišala mu ni bogvekaj, a še bolj mu jo je zagrenil ščurek, ki ga je naše! med jedjo. »Ne plačam!« je rekel la-konično in hotel oditi. Naletel je pa slabo, kajti oštir je nenadoma vzkipel in srdito sta se udarila. Tone je pograbil stol in česnil ie Jakoba pakrat Po glavi, da se mu je kar zabliskalo pred očmi. Jakob je končno odšel. Na Sv. Petra cesti ga je srečal stražnik, videl je, da se je opotekal in zato ga je prijel pod paz* duho ter odvede! v bolnico. Spotoma mu je Jakob potožil svoje gorje, kar si je stražnik vestno zabeležil. V bolnici so Jakoba obvezali in mu nudili prvo pomoč, nato pa ie od šel domov. Za kvartopirce in za oštir ia se zanima policija. Žrebanje drž. razredne loterije Zadružna hranilnica, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani javlja, da so bile danes dopoldne izžrebani sledeči večji dobitki: 300.000 Din št. 109.124. 40.000 Din št. 3317, 30.000 Din št. 21.133. 20.000 Din št. 197.129, 10.000 Din št. 14.830, 93.420. 111.260, 118.430. 4.000 Din št. 3869, 10.208, 46 107, 61.149 100.800, 102.181, in 110.116 Novinarski koncert 1. decembra v Unionu Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.85, Berlin 13.545 —13.575 (13.56), Bruselj 0—7.9112, Budimpešta 0—9.9204, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 7.9S5—S.015 (8 —), London 0—275.95, Newyork 0—56.S75. Pariz 221.36—223.36 (222.36), Praea 168.27—169.07 (163.67), Trst 297 09—299.09 (29S.09) Efekti: Celjska 158—0. Ljublj. kred 128 zaklj., Praštediona 920- 0, Kreditni zavod 175— 0. Vevče 110—0, Ruše 260—2S0. Stavbna 56-0, Sešir 105—0 Les: Tendenca nespremenjena Zaključenih je bilo 5 vas pragov Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena Zaključena sta trla 2 vas pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800. Berlin 13.56. Milan 29S.09, London 276 95. Newyork 56.S45. Pariz 222.36, Praga 168 67. Curih 1095.6. Efekti: Vojna škoda 439 INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.125, Praga 153$5« !\ir:z 20.29, Newyork 519, London 25.1S5, Milan 27.20, Berlin 123.75, Dunaj 73, Stres 2. «SC O VENSKI NAR oD» dne 29. novembra 1928. Stev. ilA Stavbne katastrofe in naše stavbarstvo Kaj pravi zadruga stavbnikov o starbnih katastrofah. V Sloveniji o stavbnih katastrofah ne more biti gorora. — Stavbna podjetja v Sloveniji. Sodobne stavbne katastrofe so glasno odjeknile tudi v naši ožji in Širši domovini - v številnih poročilih z najrazličnejšimi ko* m en t ar ji. Vsa javnost se je vznemirila, kaj» ti nesreče v takem obsegu se redko kdaj dogajajo. Zato je razumljivo veliko razbor* jen je, ker so ae te stavbne katastrofe m no* žile in vrstile druga za drugo fn to ne samo na Češkem, temveč tudi na Francoskem m ▼ drugih državah. Vzrokov vseh teh ste* vilnih katastrof in nesreč ni mogoče točno ugotoviti, ker je preveč momentov, ki pri* dejo v takem slučajo v postev. Tako tudi praske stavbne katastrofe niso do danes docela pojasnjene in bo trajalo še precej časa, prodno bo mogoča vsaj delna ugoto* vitev vzrokov in krivcev. Največja od vseh katastrof je bilo zrušenje zgradbe, katere stavbni gospodar je velet rgovec Jožef J a* keseh, Praga II., na Pofici št. I 064. Stavbo je gradilo ing. podjetja Tomas Pražak in P. Moravec, avtorizirana civilna inženjerja za arhitekturo m nadtarae zgradbe. Posredno krivdo na stavbnih katastro* fah v Pragi je pripisovati deloma zakonu o pospeševanju stavbnega gibanja, s katerim se skuša doseči oprostitev davka za daljšo dobo onim zgradbam, ki so dovršene do določenega termina, daljo tudi z zakonom o zaščiti najemnikov in zastarelimi stavb* nimi predpisi. Neposredna krivda pa leži v slabem gradbenem materijalu, nekvalifi* ciranih delavcih, slabem terenu, spremenv ban gradbenh načrtov med delom itd. Posledice obsežnega in forsiranega stavb* nega gibanja na Češkem so se pokazale osobito v pomanjkanju in draginji stavb* nega materijala, slabši kvaliteti posebno ce* menta, pomajkanju delavnih moči itd. Neposredni vzrok katastrofe, ki je uni* čila zgradbo v Pragi, bo najbrž iskati v sla* bi kvaliteti cementa in uporabi manj kvali* ficiranih delavcev, ki so ravno za izvršitev žel. bet. konstrukcij izredno važni. Pre* iskava pa bo dokazala, v koliko je zagrešil nesrečo stavbni podjetnik z nepazljivostjo, nesolidnostjo, špekulacijo in z namero do* seči pretirani zaslužek. Naši časopisi so prinašali poročila, iz katerih bi človek sklepal, da leži vsa krivda v brezvestnosti graditelja in njegovi po* hlepnosti po hitrem zaslužku. Razni poro* čevalci so v primeri s praško katastrofo malenkostne nesreče, neprevidnosti m ne* dostatke na izvršenih m gradečih se zgrad* bah priobčili in jih opisali kot velike nesre* če, katastrofe, in pavšalno očitali sloveti* skim stavbnikom brezvestnost v izvrševa« nju njihovega poklica, pohlepnosti po de* narju itd. Da bo pa slovenska javnost informirana o vzrokih, katerih posledice so nedostatki na nekaterih novih zgradbah, smatra zadru* ga stavbnikov za potrebno, podati sledeče informacije: Stavbno obrt izvršujejo avto. rizirani inženjerji in arhitekti, stavbniki, zidarski mojstri, dalje zidarski mojstri z omejeno koncesijo, deloma tudi tesarski mojstri, kamnoseki in vodnjakarji ter stavbni pod je t n tki. Vsak od teh ima po svoji teoretični in praktični izobrazbi odgo* varjajoč, strogo dodeljen delokrog, in si* cer: avtorizirani civilni inženjerji in arhi* tekti smejo izvrševati vse vrste zgradb, vseh konstrukcij; stavbniki vse nadtarne in tem sorodne zgradbe, zidarski mojstri vse manjše zgradbe priprostih konstrukcij na deželi in v manjših mestih, v izvzetih kra* jih popravila, nove zgradbe pa le pod vod* stvom stavbnika ali civilnega inženjerja ali arhitekta. Zidarski mojstri z omejeno kon* cesijo po § 6. le male krajevno običajne zgradbe in to samo na deželi v krajih, ki so navedeni v njihovi koncesijski listini. — Tesarski mojstri lesene zgradbe njihove stroke, kamnoseški mojstri kamnoseška de* la, vodnjakarski mojstri le vodnjakarska dela. Podjetniki ali podjetja po prosto obrt* nem listu pa imajo iste pravice, kakor zi* darski mojstri, to je pod vodstvom, odnos* no pod imenom kakega stavbnike ali ka* kega civilnega inženjerja. Iz navedenga jc razvidno, da imajo pra* vico izvrševati obeeine zgtadbe, pri katerih je nevarnost večja, odinoie avtorizirani ci* vrini Inženjerji in arhitekti ter stavbniki, kateri edini imajo za to potrebno teoretič* no predi zob razbo ter kvalifikacijo sploh. Z zadovoljstvom zadruga stavbnikov ugotavlja, da se v Sloveniji na zgradbah, ki so jih zgradili oziroma jih grade njem člani, ni zgodila nobena večja nesreča, po-eboo pa, da o kaki katastrofi ni govora, Nedo* statki se med delom često pokažejo, a so se v vsakem slučaju takoj popravili, ko jih je že stavbni gospodar ali stavbni k zapazil. V kolikor so se navajale gotove nezgode, so zakrivili iste delavci deloma sami s svo* jo neprevidnostjo Kar pa ~e tiče nedoetat. kov in nesolidnosti na zgradbah, zadruga ugotavlja, da teh zgradb niso gradili tjeni člani. Kot že prej omenjeno, ni vsak stavb« nrk, ki zida, zato ni upravičeno in ne pra* vično, da se obsoja pavšalno in dela odgo* vorne stavbnike za pogreške drugih. Vzrokov za nedostatke pa se tudi ne sme vedno iskati le pri graditelju. Večkrat je kriv stavbni gospodar sam, ki skuša po* tisniti cene kolikor mogoče nizko in odda delo najnižjemu ponudniku ter ga tako ne« posredno sili, da se izogne faktični izgubi le na ta način, da uporablja slabši materi« jal in nekvalificirano ceneno delavno moč. Očitki m vesti o sijajnih zaslužkih se izka* žejo kot povsem neutemeljeni, ako se pobliže zasleduje razvoj slovenskih stavbnih podjetij, ki gredo eno za drugim v kon« kurz, kar bi bilo pa povsem izključeno, če bi ista mogla zabeležiti le normalen, ne pa sijajen zaslužek. A tudi tem nedostatkom bi se dalo izogniti s strožjimi stavbnimi predpisi, nadzorstvom, strožjimi izpiti, s premišljenim podeljevanjem koncesij ter večjo strogostjo stavbnih oblasti Naš stavbni zakon je v toliko pomanj* kljiv, da dovoljuje v smislu § 3., zakona št. 193 iz leta 1893 zidarskim mojstrom in takozvanim stavbnim podjetnikom izvrše, vanje zgradb tudi v mestih pod vodstvom stavbnika ali inženjerja. Naravno, da se zi' darski mojstri tega obilno poslužujejo in nekateri inženjerji in stavbniki, ki krijejo take neopravičene mojstre, se navadno za njih malo brigajo, zato pa se njih stavbe prav mnogokrat nesolidno izvršujejo. V ta* kih primerih pa je poklicana oblast, da te stavbe temeljito nadzoruje. Solidno delo more izvršiti le po svojem poklicu kvalificirani strokovnjak, ki mora uporabljati dober materijal in se ga upo* števajoč solidno delo in dober materijal — mora tudi primerno plačati Ker slovenska javnost ni informirana, katera podjetja so v rokah in pod vodstvom stavbnikov ali inženjerjev, ki so — ponov* no povdarjamo — edini upravičeni izvrše, vati velika dela, navaja zadruga stavbnikov v sledečem svoje člane: Bren Pavel Črnomelj; cStavbna družba*, Ljubljana; Robert Smielovrsid, Ljubljana; Gustav Tonnies, Ljubljana; ing Rudolf Treo, Ljubljana; «Gradidom», Ljubljana; Josip Mrsson, Ljubljana; «Obnova», Ljub« ljana; Konrad Gologranc, Celje; Anton Treo, Ptuj; Franc Močenik, Ljubljana; Ivan Mreschar, Brežice; Karel Jezemik, Celje; Hugon Sche-I-1, Ljubljana; Ivan 2fvic, Mari* bor; Alojzij Kališnik, Celje; ing Dukič, Ljubljana; «Probuda>, Ljubljana; «Slograd». Ljubijana»Spodnja Šiška; Rudolf Ročak, Tr» bovlje; orLjubljanska gradbena družba*. Ljubljana; Josip Ascherl, Dolnja Lendava; Acceto in dTugovi, Maribor; Ludovik Po* ljanec, Ljubljana; Viljem Dengg, Ptuj: družba »Zidarski mojstri«, Ljubljana; ing arh. Jelenec in ing. Slajmer, Maribor; ing Fran Tavčar, Ljubljana; Miroslav Zupan, Ljubljana; Adolf Fiedler, Ljubljana; Adolf Šušteršič, Zgornja Šiška; Angelo Battelmo, Ljubljana; ing. Josip Dedek, Ljubljana: Ivan Ogrin, Ljubljana; Josip Ouha, Trbov« Ije, ki na podlagi svoje kvalifikacije garan* tirajo za solidno izvedbo poverjenega jim dela. Zadruga stavbnikov za Slovenijo v Ljubljani. Pisane zgodbe iz naših krajev Težka železniška nesreča. — Avanture Antona Peska v Zagrebu. — Avtomobilska nesreča. — Degradiran častnik. V noči od torka na sredo se je prijetila težka železniška nesreča pri Okučanih. Tovorni vlak št 74 je stal pred postajo OkuČani Za njim je privo-zil tovorni vlak št. 40. Ta vozi na progi Novska—Vinkovci, kejr je tudi postaja OknčanL Vlaku priključijo med vožnjo tudi nekaj potniških vagonov. Kot mešani vlak vozi s precejšnjo hitrostjo. Pred postajo Okučani je velik ovinek. Zato vlakovodja tovornega vlaka Št. 40 ni mogel opaziti luči na zadnjem vagonu tovornega vlaka št. 74. Strojevodja ga je opazil šele, ko se mu je Že tako približal, da nesreče ni bilo mogoče preprečiti. K sreči sta oba vlaka vozila v isti smeri od Novske proti Brodu, sicer bi bile posledice še straš-nejŠe. Pri nesreči je skočila lokomotiva mešanega vlaka s tira, službeni vagon za lokomotivo ie popolnoma razbit, težko so poškodovani tudi potniški vagoni. Devet vagonov tovornega vlaka je poškodovanih. Skočili so s tira in se naslonili na kompozicijo vagonov, ki je stala sporedno na sosednem tiru. Proga je raztrgana v razdalji kakih 10 metrov. Materiielna škoda se ceni na 250 tisoč Din. K temu pa ni prišteta Skoda, ki je nastala zaradi zastoja prometa za več ur na celi progi Zagreb— Beograd in zaradi velike zakasnitve brzih in ekspresnik vlakov. Iz Beograda so prišle v Zagreb alarmantne vesti o številnih žrtvah nesreče pri Okučanih. Po čudnem naključju pa od potnikov ni bil nihče ranjen. Ponesrečili so se pa vlakovodja mešanega vlaka Aleksander HaloŠi, sprevodnik Anton Djurič, kretničar Ivan Jergović ter od strojnega osobja Gjuro Grediček in kurjač Šte-vo Simić. Ponesrečenci imajo lažje in težje poškodbe. Najbolj kritično je stanje Ivana Jergoviča. ki ima težke rane na glavi in so ga odpeljali v zagrebško bolnico. Ker je bila proga na kraju nesreče porušena, je bil promet ustavljen za 12 ur. Tovorni promet je bil popolnoma ustavljen v tem času, potniški promet se je pa vršil s presedanjem iz vlaka v vlak. Na postaji v Okučanih so trije potniški vlaki čakali na potniške vlake iz Zagreba in sprejeli potnike ter se vrnili, dočim so zagrebški vlaki sprejeli potnike iz Beogjrada in se zopet vrnili v Zagreb. Seveda so vsi vlaki prihajali na postaje z veliko zamudo. Ekspresni vlak Simplon-Orijent je čakal na postaji Okučani polnih 5 ur, ekspresni vlak Orijent-Simplon, ki se je zakasnil samo za nekaj minut ter dospel pred postajo Okućane takoj po nesreči, je moral čakati tu 11 ur. O nesreči so takoj obvestili zagrebško direkcijo, ki je poslala posebni vlak na pomoč. Na kraj nesreče je prišel tudi ravnatelj zagrebške železniške direkcije z vsem tehničnim osobjem, ki je po 12-urnem napornem delu popravilo progo toiiko. da sta mogla nadaljevati vožnjo oba ekspresna vlaka. ★ Z uma svetlim mečem je hotel postati slaven Anton Pesek. Dolgo je premišljeval, kako bi to storil, nct>osled se je domisJH. da bi bilo literarno polje za n;egovo ambicijo in zmožnosti naj-hvaiežnejse. Seveda ni mislil pri tem na praktično udejstvovanje pri kaki reviji, kjer bi svetu oznanjal svojo modrost v dolgih kolonah. To gre težko dandanes, ko imajo uredniki revij in časopisov tako malo prostora in tako velfk koš. Zato se je Pesek odločil, da ustanovil tak list pod naslovom cllustrova-dnevnik ne bi pritegnil senzacij željne publike, več uspeha bi imel tednik s podobami iz domačih in tujih krajev, s slikami lepih in zapeljivih žensk iz domovine in tujine itd. Pesek je res usta-novih tak list pod naslovom «Ilustrova-ni tednik*. Krstiti nov list ni težko, težje je pa s porodom samim. Anton Pesek pa, ki je neverjetno podjeten, je rešil tudi to vprašanje. Sklenil je, da kupi tudi tiskamo, ne morda z denarjem, ampak s špekulacijo, ki mu je pa spodletela. Pesek je sklenil kupiti Al-breehtovo tiskarno v Zagrebu. Pesek že ve, kako je treba pri tem postopati. Dal je zato tiskati najprvo ovitke in pisma z naslovom «IIustrovani tednik*, Zagreb, Duga ulica 48. Tako je prišel do firme, s pomočjo katere je izvršil vse nadaljne špekulacije. Za vse to ie pa treba vendarle nekaj denarja. Zato ie priobčil v zagrebških listih oglas, da išče inkasante s kavcijo. Višine kavcije iz previdnosti ni navedel. Javilo se je naravno mnogo interesentov. Med temi so bili Vaso Dimitrijevič s kavcijo 10 tisoč Din, Anton Lončar s 5000 Din. Ivan Smiljanič s 25 tisoč Din, Fran Šket z 2500 Din, Mihajlo Zalučki z 10 tisoč Din kavcije. Zalučkj je Pesku izročil denar vpričo nekega advokata, pri katerem sta se Pesek in Zalučki tudi pismeno pogodila. Zalučkega ie Pesek res nastavil v svojem novem «pod-jetju», da bi potolažil številne inkasante, ki so vpraševali dan za dnem za službo. Pesek je izdal prvo številko svojega tednika, da bi se rešM Zalučkega, ga je pa poslal v Karlovac, kjer naj bi inkasira! denar za prodane številke Tednika. Zalučki je pa dobil od Peska nenadodma pismo, nai se ne vrne v Zagreb, temveč počaka v Karlovcu, dokler ne izide druga številka tednika, Id se je zakasnela, ker Albrecht noče prodati tiskarne. Ko je Zalučki čakal v Karlovcu, je Pesek pobegnil neznano kam. Inkasantu se je zdelo to sumljivo, vrnil se je v Zagreb itn zaman iskal svojega «šefa». Izginil je kakor kafra. O Peskovih avanturah s kavcijami, tiskarno m tednikom je zvedela tudi policija in ga sedaj išče, da ga izroči sodišču. ★ Včeraj se je pripetila pred poslopjem državne gimnazije v Karjovcu težka avtomobilska nesreča. Na tovornem avtomobilu občine, ki vozi gradbeni materijal, se je vozilo nekaj gimnazijcev. Med temi je bil tudi Ivan Marak, učenec 4. razreda gimnazije. Blizu gimnazije je deček izgubil ravnotežje in je padel pod kolesa tovornega avtomobila, šofer je avto sicer takoj ustavil, toda bilo je že prepozno. Kolesa so dečka težko ranila po vsem telesu. Težko ranjenega so ga takoj odpeljali v mestno bolnico, kjer so ga zdravniki operirali. Vendar je njegovo stanje brezupno. Takoj po nesreči je prišel v bolnico dečkov oče, ki ga pa niso pustili k sinu. ★ Te dni se je vršila v Beogradu razprava proti podporočniku Franu Vin-terju, ki je poneveril več tisoč Din v škodo vojaškega erarja. Vinter je poneverbo v celoti priznal in tudi ni mogel navesti nikakega opravičila za svq-ie dejanje. Sodišče ga je obsodilo in mu vzelo častniški Čin. Obsodba je vzbudila zlasti v Osijeku veliko pozornost, ker je bil podporočnik tu znan v najvišjih krogih. Živel je precej razkošno, za kar mu seveda ni zadostovala njegova častniška plača. Tako je posegel po državnem denarju, kar je pa bilo zanj usodno. Izgubil je službo in vojaški čin. Ubogega podporočnika so seveda obsodili in degradirali, lopovi, ki imajo na vesti milijonske poneverbe in korupcije, se pa nemoteno izprehajajo po Beogradu in drugih mestih. Skrb in ljubezen Nemcev za Koroške Slovence Dne 17. novembra 1928 je avstrijski minister dr. Schurff obiral Velikovec, da čuje želje prebivalstva v slovenskem delu Koroške- Utemeljene pritožbe Slovencev ni sprejel — pač pa si je pustil od Slovencem vsled svoje pristranosti znanega sodnega svetnika dr. Poetscha pojasniti važnost pridobitve plebiscitnega ozemlja. — Poetsch je pri tem tuda opisal »strašno trpljenje« Nemcev (?) v slovenskem delu Koroške. Nadalje je ministra opozarjal renegat Miha Feinig na nevarnost, ki preti Koroški vsled nakupovanja posestev po Slovencih s pomočjo jugo-slovenskega denarja (!) in prosil ministra, da se uvede protiakcija in da vlada poskrbi nemškim denarnim zavodom, kojih briga je kolonizacija slovenske Koroške, brezobrestne kredite za nakup slovenskih posestev. Feiniku se je pridružil tudi znani sovražnik Slovencev dr. Herbst, župan v Pliberku, ki je vedel ministru pripovedovati celo o strašnem preganjanu nemških kolonistov s strani >jugosloven6ko mislečih Slovencev* na Koroškem (Drangsalierungen, denen reichs- deulsehe Ansiedler voo dei jugoslaviseli orietierten Slovenen ausgeseUt sind.) Direktor Wfister je Uročil ministru pro test učiteljstva proti sopetni namestitvi cd i nih na Koroškem še službujočih dveh ^o-ven. učitelje? Aicholierja in Hercdeta, k so jih svoj eaa prestavili na tirolsko mojo, na oiemlje slavenske Koroške. To so bile želje prebivalstva v sloven skem Koroškem! Da se zastopniki naših Nemcev v inozemskih listih lažejo in kričijo, da Nemci pri nas ne viivajo nobenih pravic na to amo se ie privadili, čeravno bo treba tudi o tem enkrat pošteno izpregovoriti. Novo pa je za nas, da so Nemci na KoroSeui od ubogih Slovencev tako preganjani. Gospod je dr. Kraft, dr. Grassl in dr. Marocutti ima jo sedaj Še en vzrok več, se sklicevali ua vzorne manjšinjske pravice, ki so jih deležni koroški Slovenci- Mi, ki poznamo s kan dalozen položaj Slovencev na Koroškem prosimo, da se nemški manjšini dajo tudi tako obsežne pravice, kakor jih uživajo Slovenci po dr. Kraft o vem, Grassl o vem in dr. Marocuttijevem zatrdilu — posebno pa se naj Nemcem dajo do pičica enake tipične utrakvistične koroške šola, katerih se poslu tuje na Koroškem Sudmark - Schulverein, da germanizira naše otroke. Res velika je predrznost Nemcev na Koroškem kot pri nas — in žalostne so razmere v koroškem vila jetu. um so zopet dospeli v večji množini na zalogo na kar ljubitelje teh pristnih preprog opozarjam. W Cene izredno ugodne ^ I. Kostevc, Ljubljana. Sokol Manifestacija Sokolstva 1. de- ^* cembra v Ljubljani se bo vršila v veliki dvorani na Taboru po vzporedu, ki smo ga že objavili v dnevnem časopisju. Vse Članstvo z naraščajem in deco se zbere ob 10.30 na Taboru. Za vse kroj, civilni z znakom. Povorka po mestu odpade zaradi nastopajočega mraza. Akademija Sokola l na Taboru Pri Jutrišnji akademiji na Taboru v proslavo lOtetnega obstoja dTžave sta na sporedu poleg drugih telovadnih in orkestral-nra točk dve novi telovadni kompoziciji, ki zaslužita po svoji originalnosti in efektni sestavi posebno pozornost. Avtorji, ki so naši člani, so sestavili vate specijelno za to akademijo ter so hoteli dati poudarka baš v sedanjem času, da Sokolstvo ve ceniti pomen države in da hoče tudi v bodoče stati na bran8cu za državno misel in obstoj, kakor je pred njeno ustanovitvijo žrtvovalo svoje najdražje in s sokolsko vzgojo mnogo pripomoglo k uresničitvi edinstvene m narodne države. Sestra Joža Trdinova je sestavila »Šestorico« na godbo Pospi šila. Kompozicija nosi naslov telovadni ples. Resnično, dobro in v živahnem tempu izvajane vaje točno spominjajo rta ples in sem in tja na balet. Srečno izbrani in pravilr.o se menjajoči grbi Iehti, spojeni z lahkimi in poskočnimi koraki, dajejo pestro in okusno sliko, ki je v najožji zvezi z godoo. Rit. mika, o kateri je avtorica dobro poučena, je glavni efekt te kompozicije. Nedvomno bo »Šestorica < še večkrat za žel jen a in priljubljena točka raznih sokolskih akademij. Nič manj posrečena je telovadna slika: »Jugoslovensko ponižanje in poveličanje«. ki tvori zadnjo točko akademalinega sporeda. Sestav« jo je br. R y š k a s sodelovanjem br. dr. Iv. Lah a, ki je spesnil pro-log, in br. B a 1 a t k e, ki je skomponrral sprem U e vanje orkestra. 2e iznavedenega je razvidno, da Je sestava daljSa točka, ki bo Po svoji originalnosti vzbudila splošno pozornost. Sodelujejo pa vsi telovadni oddelki, razen dece. Avtor je hotel s tetovadnimi gibi in kret-rejami ponazoriti zgodovino srbskega naroda in ustanovitev naše države. Lahko trdimo, da se mu je ideja popolnoma posrečila, kakor tudi obema sodelavcema br. dr. Lahu in Baiatki. Prvi del izvajajo člani, predstavljajoči obupne boje na K oso vem in turško zmago, konec Dušanovega carstva. Recitacija prologa pred telovadbo pojasnjuje tedanje življenje in borenje. V drugem dehi nastopijo članice, ki s primernimi vtoanri predočujejo žalovanje po kosovski tragediji in bedno robstvo naroda. Za članicami se pojavijo na prizorišču narašcajnriki. Zopet boji, zmaga, umik preko Albanije. Boji iz leta 191?. in svetovna vojna tvoriio idejo telovadni sestavi, ki dobro označujejo vse faze te zgodovinske dobe. Končno zavlada na odru veselje. Nara-ščajnice v živahnih kretnjah izražajo novo življenje, novo vstajenje: Ujedinjenje in zmago jugoslovenskega naroda. Končane so kivave bitke, vse se veseli svobode in nove države, ki je bila s tolikimi žrtvami ustanovljena in težko pričakovana. 2 »Bože pravde< zaključi godba krasno sestavo, ki nas spominja burne preteklosti. Prepričani smo, da bosta obe točki želi priznanje občinstva in da bo uspeh akademije popolen. Vestno in točno navežbanje vsega vzporeda je deloma v rokah avtorjev samih, deloma vodijo vežbanje preizkušeni prednjaki Sokola I. Da oskrbuje vso godbo društveni godbeni odsejc. ki se dviga od leta do leta, je raizumljivo. upamo, da bo tudi na akademieji s svojo preciznostjo zadovoljil poslušalce. Sokol I. bo s svojo akademijo ponovno dokazal, da razume svojo naiogo, da je vesten pri deta ter da stremi za napredkom. železnica Koledar. Daufe: Petak, 29. novembra 1929; katoličani: ^atuBTirn; pravoslavni: 16. novembra. * Današnje prireditve. Drama: »2ivi mrtvece. A. Kino Matica: »Angel ulice«. Kino Ideal: »Ne ženim se-. Planinsko predavanje v Unionu: Predava prof. Janko Mlakar: »Od Hochdalla do Dachsteina«. Dežurne lekarne. Danes: Sušnik, Marijin trg. Kuralt, Go-sposvetska cesta. Prosuela ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. V petek, 30. novembra: »Kraljevska viso-koeU. (Abonma.) Začetek ob 20.15. * «2ivl mrtvec* se po na v; a v drami v četrtek 29. t. m. ob 8. zveče*. V glavnih vlogaa sodelujejo s. Rogoz (Fedja) ca. Nablocka, Maria Vera, ZZ- Grezorin in Skrbrnšek. Režijo Ima g. ravnatelj Golia. V II. sliki nastopa ruski pevski zbor s kitaram;. Predstava }e za red A. Ljudska predstava v drami. Ka državni praznik t. j. v soboto l. decembra vprlzori drama Novačanovega «Herman* Celjskega« m sicer kzrv^en abonmaja pri znižanih cenah. Olavoo v loto Icra g. Levar. režijo ima g. cwol. Sest. Mladinska predstava v drami bo v nedeljo, 2. decembra ob d. popoldne in sicer se vprizori priljubljena Golijeva pravljica cTrigiavska bajka*, ki ;e dosegla lani blizu dvajseto peno vitev. Bajka Je opremljena z glasbenimi točkami in plesnimi nastopi. Režira g. ravnatelj Goba. Klatmodov »Krog s kredo* se peno v j v nedeljo 2. decembra zvečer tzven abonmaja pri znižanih cenah. Na to opozarjamo zlasti manj premožne sloje in pa občinstvo z dežele. Začetek ob 8.. konec ob pol 11. Režijo kna g. Ciril Debevec. Premijera komedije «Kraljeva visokost« oa Šentjakobskem odru. V petek, 30. nov. ob 20.15 in v nedeljo. 2. dec. ob 20. vprizori Šentjakobski gledališki oder velezabavno komedijo v treh dejanjih »Kraljeva visokost». Neprisiljena komika in rasne zapletene skuacije zabavajo občinstvo vso predstavo. Dejanje slika življenje vojnega dobičkarja Parker-Jenningsa, zoper katerega se splete zarota in kateremu predstavijo bivšega natakarja Grand hotela Babilona kot pravega georgijskega princa. — Režijo kna gosp Pehrov-čič, ki igra obenem tudi princa. Druge glavne vloge so v rokah gdč. NVrischerJeve, Petričeve, dalje gospodov Košaka, Moserja m Lavriča. — PosetJte predstavo 1 Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Petra šterka, nasl. MUoS Kar-nščnik na Starem trgu. — Med prvim in dragim dejanjem daljša pavza. Tek ujedinjenja Narodno ujedinjenje bo imelo odslej tudi športno proslavo. A. S. K. Primorje priredi ob priliki desetletnice narodnega ujedinjenja, t. j. 1. decembra t. 1. ob 16.80 pod pokroviteljstvom velikega župana ljubljanske oblasti tek po Ljubljani in cez. ljubljanski Grad. G. veliki župan je namenil czlato knjigo* v svrho, da se v njo vsako leto na ta zgodovinski dan vpišejo vsi tekmovalci Pred leti je priredil bivši LASK stafet-uo tekmovanje, katero je imelo približno isto progo. Sedanji tek se vrši za poedince, kateri morajo vso progo preteči. Tekmuje se v treh kategorijah na dveh progah — daljša meri coa. 5000, krajša eca. 2300 m. Brez dvoma bo to najlepše letošnje propagandno tekmovanje, v katerem je prvič prišla športna misel do izraza v nalem največjem narodnem momentu. Radi tega je dolžnost vseh športnikov — kar jim je po razpisu itak omogočeno — da startajo na tej prireditvi. — Ravno s tem bodo športniki dokazali, da znajo iz svojega stališča ceniti veliko in težko borbo, katero so vodili naši prvoboriteljd za narodno ujedinjenje. Od ljubljanskih atletov bodo startali stari konkurenti atleti Ilirije in Primorja, katerim se bodo pridružili tudi vojaki mariborskega in ljubljanskega okrožja. Od zunanjih sodelujejo atleti S. K. Zelez-ničara in S K. Maribora iz Maribora ter za* grebški atleti. Oster boj se bo vršil na vsej progi, vsak bo skušal obdržati, ali celo povečati pridobljeni teren, in si s tem priboriti zmago v 9voji kategoriji v tem zgodovinskem teku. Po tekmovanju sledi v prostorih Zvezde kratek nagovor in vpisovanje tekmovalcev v rzlato knjigo*. KIJ tč Najboljše, najtrajoejše, zato najcenejše! Gospodarstvo —g Uradni tečaji dinarja v decembru. Finančno ministrstvo je določilo za december sledeče uradne tečaje dinarja: i napole-ondor — 219.10, 1 zlata turška Ura — 247.50, 1 angleški funt — 276, 1 zlata nemška marka _ 13.56, i poljski zlot 6.3S, 1 avstrijski šiling 8, 1 belgijski beig — 7.90, 1 ma-džarsfea pengo _ 9.92, 100 francoskih frankov _ 222.40, 100 švicarskih frankov — 1095.40, 100 italijanskih lir — 298.15, 100 holandskih sioldinHriev — 2284.70, 100 ru-munskih lejev — 54.20, 100 bolgarsih levov — 41.10, 100 danskih kron —' 1517-10, 100 švedskih kron — 1522, 100 norveških kron — 1517.10, 100 pezet — 917.20, 100 drahem — 73.65, 100 Kč _ 168.70. Ti lečaji veljajo od 1. do 31. decembra. Po njih se plačujejo tudi pristaniške takse. 49 «S L O V K N S K I NAROD« dne 29. novembra 1928. Stran 3. Dnevne vesti. — Izpremembe v aaši vojski Imenovani so: za načelnika sanitetnega oddelka komande osijeike divizijske oblasti dosedanji upravnik šumadijske stalne vojne bolnice dr. Dragotin Brust, za namestnik« komandanta moravske pehotne brigade dosedanji poveljnik 40. peSpotica »Triglavskega« polkovnik Dragan K o r a i s, za poveljnika 40. pešpoTka »Triglavskega« dosedanji poveljnik 32. pešpolka polkovnik Jovan C v e j i ć, za pomočnika komandanta ku-manovskega vojnega okruga podpolkovnik Franjo M a I č a k, doslej v službi pri komandi pančevskega vojnega okruga, za pomočnika komandanta petrinjskega vojnega okruga podpolkovnik Josip Šmid, doslej v službi pri komandi celjskega vojnega okruga, za poveljnika I. bataljona 5. pešpolka »Kralja Milana« dosedanji poveljnik 3 bataljona 12. pešpolka »Carja Lazarja« podpolkovnik dr. Josip Poljar, za poveljnika 4. bataljona 12. pešpolka »Carja Lazarja« dosedanji poveljnik 3 bataljona 45. pešpolka podpolkovnik Ivan Krpan, za poveljnika 1. bataljona 15. pespolika »Stevana Sindžeiića« dosedanji poveljnik I. batalK^Mi 10. pešpolka *Takovskega< major Franjo L u k a c, za poveljnika 2. bataljona 41. pešpolka dosedanji poveljnik 1. bataljona 51. pešpolka podpolkovnik Ivan Rojnik, za poveljnika 3. bataljona 45. pespolka dosedanji poveljnik 1 bataljona 30. pešpolka major Vaclav D i c, za poveljnika 2. divizijo na dravske artiljerijske brigade dosedanji poveljnik 2. baterije l. divi-zijona artifierijskega polka kraljeve garde major Peter Kiler; dosedanjih dolžnosti je razrešen pehotni podpolkovnik Josip R a u t e r. — Posebni vlaki ob proslavi lOletnice v Mariboru. Dne 1. decembra vozijo sledeči posebni vlaki: 1.) posebni vlak za udeležence od Ljubljane do Maribora, ki se bo ustavil na vseh postajah. Vlak odhaja Iz Ljubljane gl. kolodvor ob 4. zjutraj, iz Litije ob 4.45. iz Trbovelj ob 5.10, iz Zidanega mosta ob 5.40, iz Celja ob 6.20, iz Poiičan ob 7.20, iz Pragerskega ob 7.45 in pride v Maribor ob 8.20 2.) Posebni vlak rz Celja do Maribora za udeležence iz Savinjske doline m proge Rogatec - Grobel-no. Vlak odhaia iz Celja ob 7.20. iz Oro-belnega ob 7.42 in pride v Maribor ob 9. Vlak se na drugih postajah ne ustavi. Na povratku iz Maribora vozijo posebni vlaki: 1.) Za udeležence proge Grobehio - Rogatec in Savmjske doline vozi posebni vlak z odhodom iz Maribora ob 17.30, za udeležence proge Ormož - Ljutomer posebni vlak z odhodom ob 23. iz Maribora in za udeležence proge Maribor - Prevalje posebni vlak, ki odide ob 22.45 iz Maribora in vozi do Prevalja. Vsi drugi vlaki bodo imeli večje število vagonov. Železniška uprava z ozirom na to ne more jamčiti, da bodo vsi vaeoni zadostno kurjeni, kar naj občinstvo blagohotno upošteva. — Razkrinkana laž. Podrepniki klike v središnji upravi udruženja rezervnih Častnikov so nedavno zlegli v »Slovencu« kukavičje jajce, v katerem so trdili, da so vojaške in politične oblasti že pred drugim izrednim občnim zborom ljubljanskega pododbora prekinile z njim vsake stike. Takoj smo reagirali na to infomno laž in ugotovili, da oblastem mti na misel ni prišlo, da bi prekinile z ljubljanskim pododborom stike. Da smo imeli prav, odgovor, ki ga je prejela uprava ljubljanskega pododbora od kralja in vojnega ministra na pozdravni brzojavki z izrednega občnega zbora. Ta dva odgovora sta najboljši dokaz, da bodo uživali naši rezervni častniki na me-rodajnih mestih tudi po osamosvojitvi ljubljanskega pododbora najmanj tako velik ugled, kakor so ga doslej. — Z naše univerze. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje na tehnični fakulteti mesto pogodbenega docenta za splošno kemijo. Prosilci naj pošljejo prijave do 31. januarja 1929 rektoratu univerze. — TrstenJakova razstava v Pragi Naš slikar Ante Trstenjak se ie mudil delj časa na študijskem potovanju med lužiški-rrn Srhi. kjer le slika! zflastt pokrajine in naroča noše. Zbirko krasnih slik je pripeljal v Budyšin, kjer Je bila včeraj orvor-jena njegova razstava. Trstenjak namerava razstaviti svoja dela rudi v Pragi in v Jugoslaviji. — Prepovedana knjiga. Notranje ministrstvo ie prepovedalo uvažati in širiti v naši državi knjigo »A la Barbarie«, ki jo je izdal v francoščini v Parizu bivši urednik revije »Zenit« LjubomiT Micič. Notranje ministrstvo utemeljuje svoj odlok s tem, da je knjiga pisana nemoralno. — Razpisani sodni službi. Pri okrajnem sodišču v Kranju se odda mesto pisarniškega uradnika v II. ali III. kategoriji. Prošnie je treba vložiti do 31. decembra pri pred-sedništvu dež. sodišča v LJubljani Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto jetniškega pripravnika. Prošnje je treba vložiti do 20. decembra. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 26. t m. je bilo v mariborski oblasti 44 slučajev svinjske kuge, 18 svinjske rdečice, 3 vraničnega prisada. 2 mehur Čast ega izpuščaja goved, 2 konjskih sarij in 1 šuštavoa. — Razld društva. Orlovski odsek v Sta« rem trgu pri Stovenjgradcu se je razšel.ker se je pridružil odseku v Slovenjgradcu. — Nalezljive bolezni v IJublJanki In mariborski oblasti. Od 1. do 7. je bilo v ljubljanski oblasti 21 slučajev tifuznin bolezni, 6 griže, 63 škrlatinke, 95 ošpic, 17 davice, 2 Sena in 1 vraničnega prisada. V mariborski oblasti Je bilo od 8. do 14. t. m. 17 slučajev Ufuzmh bolezni, 9 griže. 44 Škrlatinke, 126 ošpic, 36 davice, 6 šena. 1 nalezljivega vnetja možganov in 1 krčevite odrevenelosti. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št 112 z dne 28. t. m. objavlja pravilnik o cepljenju živali v svrho poblđAiija. zdrivijenja in spoznavanja živalskih kutnih boiezni, razpis o carinsko - železnfškem ,>ost jpanja: s tranzitnimi pošiljkami in razglas o novi emisiji tovornih listov — Rezervnim oficirjem. Na brzojavni pozdrav članstva z izrednega zbora dne 17 t m. je prejel predsednik ljubljanskega pododbora od vojnega ministra naslednje pismo: »Z zadovoljstvom sem prejel Vaš brzojavni pozdrav z izrednega zbora Zahvaljujem se za pozornost Minister vojske in mornarice, častni adjutarrt Nj Vel. kralja, armijski seneral- Stev S Hadžič s. r.< — Oozdovnlkom v Ptuju! Občni zbor rodu bo v nedeljo 2. decembra t. I. ob 9. v Mladiki. Na zboru se bo razpravljalo tudi o delegaciji, ki jo pošlje rod na »veliki zbor« ZST dne 8. decembra v Ljubljano Ker je občni zbor velike važnosti, prosim vse člane, da se ga sigurno udeleže. Z modrim nebom! Samotni Volk. slavar rodu. — HI. oblastna vinska razstava in vinski sejem v Ptuju se vrši v dneh 3., 4. in 5. maTca 1929. Ker je letošnja vinska letina izpadla kvantitativno in pri poznih trgatvah tudi kvalitativno prav ugodno, bo ta razstava brez dvoma nudila vsem zaniman-cem veliko ozbiro dobrega vina po zmernih cenah. PRIZNAMO najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J. Maček Liubliana Aleksandrova c. 12 _ Avtomobilski promet Ljubljana-Vrh-nika. Avtobusi odhajajo iz Ljubljane (Zvezda) ob 6.30, 8.45, 12.15, 16.15, 19.15 in 20 ter prispejo n»a Vrhniko ob 7.30. 9.30, 13.30. 15.30, 18.20. Naročila za vožnjo na VThniko po gledaliških predstavah sprejemamo po 20 Din za osebo le, ako se Javi najmanj 8 oseb. 2163 — Vreme. Dočtan divjajo drugod strahoviti viharji s hudim mraz>m in snežuimi meteži imamo pri nas zelo 1;^o lesensko VTeme. Včeraj je bik) lepo samo v Mariboru, drugod pa oblačno. V Beogradu je bilo včeraj 10.9, v Skoplju 10, v Mariboru in Splitu 9, v LJubljani in Zagrebu 8 stopinj. Temperatura se je torej v naši državi iz* ei'ačila, kar utegne vpMv*a* na vreme, k* bo morda nekaj časa stanovitao ln lepo. Danes zjutraj Je kazal barometer v LJubljani 761, temperatura je znašala 2 stopinji pod ničlo. _ Savec je podlegel poškodbam. Včeraj smo poročali o strahoviti avtomobilski nesreči, ki se je pripetila v Mežilki doHni, kjer se Je v ponedeljek prevrnil avtomobil trgovca Savca iz Stovenjsradca in pokopal zakonca Savec pod seboj. Dočim so Savčevo že mrtvo potegnili Izpod voza, so moža s težkimi poškodbami prepeljali v bolnico. Toda usoda tudi njemu ni prizanesla. Včeraj je poškodbam podlegel. — Pri gripi, bronhitisu, vnetju bezgavk, katarju pljučnih konic, zasluzeniu nosu in požiralnika, obolelosti nšes in oči skrbite za to, da želodec in črevo z rabo prirodne grenčice »FTanz-Josef« večkrat temeljito očistite. Odlični strokovnjaki za negovanje zdravja potrjujejo, da tudi pri vročičnih nalezljivih boleznih voda »Franz-Josef< trpečemu človeštvu izkazuje velike dobrote. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —li Zanimanje za novinarski koncert je že zdaj izredno veliko. Nedvomno bo poset t*.K?i letos velik, saj Ljubi!?ra koncerta v tako velikem obsegu drugače ne pozna. 2e nastop naših najboljših pevskih društev privabi vsako leto mnogo občinstva, kajti lepo petje je pri nas že od nekdaj zek> priljubljeno. Letošnji novinarski koncert se pa ne bo odlikoval samo z nastopom naših najboljših pevskih zborov, marveč bo imel še druge privlačnosti tako, da po pravici zasluži splošno zanimanje. Ker ie povpraševanje po vstopnicah že zdaj veliko, ono. zarjamo občinstvo, naj si jih po možnosii preskrbi že v pretprodaji v Matični knjigarni, da ljudem ne bo treba stati in čakati pri večerni blagajni. Novinarski koncert bo edina večerna in največja prireditev na narodni praznik 1. decembra. —lj Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani ima v sredo, dne 5. decembra 1928 ob 8. uri zjutraj v svoji dvorani javno plenarno sek) po sledečem dnevnem redu: Poročilo predsednika; poročilo o razsodišču Zbornice za trgovino, obrt fu Industrijo; racfcmafteaclja v naši tr* sovini; poročilo odbora za sestavo načrta službene pragmatike; proračun Zbornice za leto 1929; samostojni predlog in tajna seja. —lj Materinski večeri v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Materinski večeri imajo namen vsem materam in odraslemu ženstvu nuditi priložnost, ća se udeleži v prvi vTSti praktičnega pouka iz otroškega in splošnega zdravstva; nadalje iz vzgojeslovja, psihologije, gospodarstva, gospodinjstva in drugih panog, ki se tičejo kulture žene. Drugič pa, da se da materam in odraslemu ženstvu priliko diskusije in razprav o povzdigi zdravja, izobrazbe in kulture telesa in duše naše miadlne. Predavanja ln diskusijski večeri se bodo vršili brezplačno v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica 5, pod vodstvom in nadzorstvom zdravnikov - strokovnjakov, pedagogov, literatov, teologov itd. Sestanki se bodo vršili v večernih urah vsak mesec enkrat Prvi sestanek sklicujem za 12. decembra 1928 od 20. do 21. ure. Naprošam vsa naša dobrodelna in druga kulturna društva, naj opozorijo članice na to vabilo. — Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece, v Ljubljani, dne 28 novembra 1928. — Predstojnik zavoda: dr. B. D r a g a š. —lj Za našo deco. Ga. Elga Knezova, soproga veletrgovca v Ljubljani. Je darovala za revne otroke v Zavodu za zdravstveno zaščito meter in dece v Ljubljani znesek 1000 Din_^ JKikiavž bo zbiral lepa darila za deco in odrasle v soboto 1. decembra od 17.—19. ure v trgovini M. TIČAR, Ljubljana, Šelenburgova ul. Oglejte si sobotno razstavo. —lj Narodni ženski savez, slovenski del (Zveza vseh slov. ž. društev) bo priredil na vzpodbudo Splošnega ženskega društva v soboto 1 decembr? ittatrffe*t*rffsikn 7borova nje v proslavo lOletnice ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ob tej priliki bodo izročena našim zaslužnim ženam odlikovanja, ki so Hm hila priznana za njihovo veliko in požrtvovalno delo za slovensko žen-srvo in naš narod Obenem bodo delegatinie društev podale poročila o društvenem delo-vanju v dobi preteklih desetih let Manife-staciisko zborovanje se bo vt??o v magi-stratni dvorani v Liubljani Pričetek točno ob 4 Dopoldne — Narodni 7*n«Vi savez —lj Društvo »Soča« v Liubljani bo proslavilo praznik ti jedrn i en ia 2 decembra z mladinsko akademijo Na sporedu nagovoT petje, deklamacija, prizori in igra »Sočani* in prijatelji, udeležite se polnoštevilno te lepe in zanimive mladinske prireditve ter privedite s seboj tudi svoje otročiče, da bodo tudi ti deležni veselja in lepe zabave. Prireditev bo v salonu »Pri levu« v nedelfo ob 3. popoldne brez vstopnine. 902n —lj Slovenske pridige bodo vsako nedeljo, počenši z 2. decembrom ob 15. uri v evangeljski cerkveni dvorani na Gospo-svetski cesti 9. Vstop vsakomur prost. — Dražba sv. Cirila In Metoda v LJubljani je prejela od tovarne vžigalic in kemikalij v Rušah za vporabliene etikete na škatljicah odškodnino 3205 Din. S tem zneskom prenehajo prispevki od vžigalic. 903 —lj Vzgojevalno In podporno društvo »Mladika« v Liubljani razpisuje ustanovo v znesku Din 500 za marljivo in ubožno go-ienko višjega razreda na tukajšnji Ženski realni gimnaziji. Prošnje je vložiti z zadnjim spričevalom in ubožnim listom potom šolskega ravnateljstva na »Mladiko« v Ljubljani do 10. decembra t. 1 Akademija Sokola I. z godbenimi, telovadnimi točkami in idejno narodno sceno se vrši v petek zvečer na Taboru. Poverjenikom „Vodnikove družbe" Nujno prosimo gg. poverjenike, ki dobe knjige »Vodnikove družbe*, da jih razdele med člane, naj pobero pri članih, ki jim Izroče knjige, obenem tudi članarino 20 Din za leto 1929. To je brezpogojna dolžnost vseh gg. poverjenikov! Cenjene člane, ki gredo k poverjenikom po knjige, prosimo, nai zanesljivo vzemo s seboj članarino za leto 1929. in jo izroče poverjeniku. Poudarjamo, da je za »Vodnikovo družbo« največje važnosti, da člani ob sprejemu letošnjih knjig takoj poravnajo udnino že za prihodnje leto. ker se s tem prihrani družbini pisarni mnogo časa in nepotrebnega dela. Nai to uvažujejo gg. poverjeniki in člani! Če hoče imeti ženska lepe nožice Ponesrečena lepotna operacija v Parizu, — Delikatna razprava, Požiteljica zahteva pol milijona odškodnine. Iz Celja —c Slavnostna seja celjskega občinskega sveta se vrši v petek ob 6. uri popoldne v spomin desetletnice ujedinjenja. —c Trgovine bodo v soboto 1. decembra v mestu in okolici zaprte. —c Podporno društvo za revne otroke v Gaberjn priredi v sredo, dne 5. novembra ob 16. uri v dvorani Soikolskega doma v Gaber ju Miklavžev večer. —c Miklavževa prireditev v telovadnici deške okoiiSke šole v Celju bo v nedeljo 2. decembra ob 3. uri popoldne. —c Gospodinjski tečaj na celjski okoliški šoli prične 10. decembra. Pouk bo trajal deset tednov m je brezptečen. Dekleta se naj prijavijo v dopoldanskih urah v pisarni. —c OrožnlŠtvo Je aretiralo delomržnega postopača nekega Martina Perša iz Zagorja ob Savi, ki se je vrnil v okraj postopat, dasi je izgnan, in nekega Jožefa Ko-lenca iz Celja, katerega so oddali v prisilno delavnico v Staro Gradiško. Da jc vitka linija še vedno moder^ na, ni treba posebej omenjati. Danda^ nes hočejo biti ženske vitke in raje so suhe in prekljaste, nego da bi se potile pod težo maščobe. Časi, ko je bujnost triumfirala, so minili. In da ostanejo vitke, se ženske poslužujejo vseh sred* stev. Sport in kosmetika, gimnastika in dijeta so sredstva, di si ohranijo ali pridobe vitko linijo. In če vse to ne pomaga, se odločijo za najradikalnejše sredstvo, za operacijo. Zato delajo ko* smetiki in kirurgi z odstranjevanjem nepotrebne maščobe prav lepe kupci* je. Pariško sodišče je pa te dni razprav* Ijalo o delikatni tožbi, o žalostnem Ho« godku, ki bo kirurgom za lepoto najbrž temeljito zagrenil kruh, a morda bo tu* di ženske nekoliko izpametoval. Sodi* šče namreč razpravlja o tožbi proti ne* kemu odličnemu kirurgu, ki ga toži mlada žena radi ponesrečene operacije in zahteva 500.000 Din odškodnine. — 500.000 Din ni malo in zato ni Čuda, da vzbuja razprava v Parizu veliko senza* cijo. Sicer je pa tožba res senzacijo* nalna, zakaj tožiteljica je radi ponesrc; cene operacije izgubila desno nogo. Na trgu Place Vendome je bil mod* ni lokal neki mlade gospodične. Kakor vse Parižanke, tako se je tudi ona na« vduševala za vitko linjo. Sicer ni bila baš zalita, pač pa je imela telesno hU bo, ki jo je dejansko kazila. Njene no* žice namreč niso bile lepe. In tega se je gospodična zavedala. Vedela je, da s svojimi nožicami ne paradira in to jo je bolelo tembolj, ker je bila zaročena. Kako naj torej prikrije svojo hibo sve* tu in svojemu fantu? To vprašanje ji je neprenehoma zvenelo po ušesih. — Fant sicer njenih nog — morda iz kur« tuazije — ni nikoli kritiziral, toda ne« vesta se je bala, da si bo morda kot zakonski mož njene nožice temeljito ogledal. Kaj torej storiti? Dolgih kril ni hotela nositi, saj so Parižanke, kljub Princesa Marta obsojena Včeraj smo poročali o pustolovščinah in premetenih sleparijah služkinje Marte Barthove, ki se je izdajala za princeso in je znala ljudi spretno izkoriščati. Razprava je trajala dva dni. Zanimivo je, da se skoraj dve tretjini vabljenih prič — večinoma so bili aristokrati, ki jih je Marta osleparila — nista odzvali, ker jih je bilo sram. Sodišče je obsodilo Marto Barth radi sleparije, ponarejanja listin in poneverbe na 2 leti ječe. Obtoženka je obsodbo sprejela. Med življenjem in smrtjo Vodja tihotapcev kokaina dr. Julius Koritschoner, ki je dunajski policiji sporočil, da se bo usmrtil in je pobegnil v Budimpešto, je bil zadnja leta intimni prijatelj dunajske igralke Marije Orske. Pred dobrim tednom sta še obedovala v veliki dunajski restavraciji, potem se je pa Koritschoner poslovil od nje in odpotoval v Budimpešto. V petek je dobila Orska ekspresno pismo, v katerem ji Koritschoner sporoča, da je obračunal z življenjem, ker ga ne mika živeta med ljudmi. Pisal je, da je utrujen in da je postal zadnje čase znova morfinist. Predno pride pismo na Dunaj, da ga že ne bo med živimi. Orska je šla takoj k odvetniku dr. Fernleibu, ki je zastopal tudi Koritschonerja. Odvetnik ie dobil istočasno pismo enake vsebine in Koritschoner je ukrenil vse potrebno tudi glede finančnih zadev. Koritschoner, ki je bil nekaj časa najbogatejši mož povojnega Dunaja, je napravil sijajno karijero. Leta 1914 je nastopil vojaško službo in ker je bil edini strokovnjak v rudarskem oddelku avstrijskega vojnega ministrstva, je več let vodil avstrijsko rudarstvo in posegal je tudi v fabrikacijo streliva. Po vojni je ustanovil lastno delniško družbo Montana, ki je pritegnila v svoj delokrog mnogo avstrijskih rudnikov, med drugimi tudi dve veliki štajerski delniški družbi. Navezal je stike z De-pozinto banko in izvoljen je bil v upravni svet, toda pravočasno ie prodal vse delnice, ker je dobil zaupne informacije, da stoji banka pred polomom. Tudi špekulacije s francoskim frankom se ni udeležil. Nakupil je mnogo delnic angleške železniške družbe in hotel je opustiti trgovske posle, ker se je začel udajati morfiju. Bil je trikrat oženjen, s prvo in drugo ženo je bil ločen in drugi je izplačal 300.000 šilingov odpravnine. Tretjič se je poročil z ločeno ženo nekega dunajskega pisatelja, s temu, da moda forsira dolga krila, raje v kratkih, ki segajo jedva do kolen. Toda nevesta je hotela na vsak način vitkejše, elegantnejše nožice. O tem se je posvetovala s svojim hišnim zdravnikom in ta ji je svetoval, naj se da operirati. Dal ji je tudi naslov odličnega kirurga, kateremu se je zdela zadeva zelo enostavna. «Nogc bomo operirali, pa bodo meča tako vit* ka, kakor gazelina,» je dejal smeje. Mala Parižanka je bila zadovoljna. Kirurg jo je operiral. Napravil je lokalno anastezijo noge, tako da je de* kle lahko opazovalo operacijo. Skoro poldrugo uro jc bila na operacijski mi* zi. Iz desnih meč ji je zdravnik izre* zal cel kos mesa. Pacijentka je trpela strahovite bolečine, toda zdravnik jo je znal potolažiti in tako je junaško prenašala vse muke. Po operaciji je morala v posteljo. Toda že čez dva dni je zdravnikov asistent ves prestrašen ugotovil, da se je rana prisadila. Po* zvali so kirurga, in ta je takoj uvidel, da ni druge rešitve, nego amputirati nogo. Še pred amputacijo se je dekle poročilo, ker je bila nevarnost, da pod* leže zastrupljenju, odnosno vnetju. Toda dekle je okrevalo. Ostala pa je pohabljena z eno nogo. Imela je namreč srečo, da ji je zdravnik ope* riral samo eno. Nesrečnica je nato ti* rala zdravnika pred sodišče in ga obto* žila brezvestne in nepremišljene opera* cijc. Zahtevala je 500.000 Din od* škodnine za pestane bolečine in za iz* gubljeno nogo. Obtožencev zagovor* nik je zastopal stališče, da zdravnik pač ni odgovoren za lepotno operacijo in ne more jamčiti za uspeh. Nasprot* no je pa dekletov zagovornih povdar* jal, da je dolžnost vsakega kirurga, da šele takrat operira, če je opeacija res potrebna. Takim muhastim željam in zahtevam pa bi se moral vsak zdravnik odločno upreti. Kako bo končala raz* prava, še ni znano. katero je mnogo potoval in se slednjič nastanil v južni Afriki. Tam je začel gospodariti na plantažah, toda izgubil je ves denar, kar je razvidno tudi iz pisma, ki ga je pisal svojemu odvetniku. Dunajska policija pravi, da Koritschonerja ni zasledovala. Kljub telu pa ni izključeno, da se je mož bal ovadbe in da je pobegnil v Budimpešto. Njegova tretja žena leži zdaj v dunaj-skel sanatoriiu. da se odvadi morfiia. Edina ljubljanska prireditev 1. decembra zvečer bo novinarski koncert Vstopnice v Matični knjigarni* Trije zagonetni umori Češkoslovaška policija napenja vso sile, da pojasni tri zagonetne umore, dva v Pragi, enega pa v Bratislavi. V vseh treh primerih gre za umor prostitutke. Zanimivo je tudi, da so bile vse tri prostitutke zadavljene, samo v bratislavskem primeru je morilec svoji žrtvi razparal še trebuh. Ker so bili umori izvršeni v presledkih po eno leto in ker so bile vse tri prostitutke umorjene na enak način, je policija prepričana, da ima vse tri na vesti isti morilec. V februarju 1926 so našli v Pragi umorjeno prostitutko Petrovo. Bila je zadavljena. Po legi trupla in drugih znakih sodeč je morilec izvršil zločin iz perverznosti. Praški detektivi so bili več mesecev na nogah, toda morilca niso mogli izslediti. Čez leto dni se je ponovil enak zločin v nekem praškem prenočišču, kjer so našli zgodaj zjutraj truplo prostitutke Kočove. Tudi ona je bila zadavljena in že na prvi pogled je bilo jasno, da gre za zločin perverzne-ža. Policija je aretirala več osumljencev, toda pravega morilca ni mogla izslediti. Letos se ie ponovil enak zločin v Bratislavi, kjer so našli 16. t. m. strahovito razmesarjeno truplo prostitutke Strožanicke. Imela je razparan trebuh, toda obdukcija je pokazala, da je bila tudi ona zadavljena. Tudi v tem primeru ie šlo za umor iz perverznosti. Vse kaže, da gre za zelo rafinirane-ga zločinca, ki zna spretno zabrisati za seboj vse sledove. Na nobenem truplu njegovih žrtev ni bilo znakov obupne borbe. Vse tri so bile zadavljene brez večjega odpora. Zločinec se še vedno skriva in javnost v strahu pričakuje, da bo svoje delo nadaljeval. Sledeče srečke drž. razredne loterije kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile dne 26. novembra 1928. izžrebane Dio 4000 — 7546 Din 2000 — 7582, 20004. Dio 500 — 5709, 7545, 7602, 7605. 7679. 10821, 10823. 10942, 10991, 20131 .20195, 30925. 30940, 30954, 30989, 34633. 34745, 58211, 58217, 58225. 58239. 58255. 58276. 58279 58323, 70319, 70369, 84531. 84610, 84680, 91745, 91767. 97.357, 99898. 100701, 103165, 103174, 103195, 108104, 108117, 109732. 109833, U5638. 120179, 120191. 120241. 120288, 70319. 70369. 84541. 84610. 846S0, 91745. 01767. 10817. 5709, 5732, 5768, 5769, 5785, 6759, 5797, 14101. 14117, 10013, 20032. 20037. 20082, 46034, 46039, 46064. 46161. 46170. 53440. 58328. 66625. 66634. 66648. 66678, 66698, 97386. 97441, 97448. 99719, 99772, 99821, 108142, 108147, 108157. 108166, 109713, 123811, 123946, 123969. 133472, 15404, 15817. 15449. 58274. 97370. Izžrebane srečke na dobitke Din 500 sprejemamo v zameno za neizžreban« XVII. kola. Kdor Želi igrati v novem kolo naj na« pošlje tako] izžrebano srečko, da mu pošljemo novo. ki bo z izžrebanim zneskom plačan* že za vseh 5. razredov. Zadružna hranilnica r, z. z o, z., Ljubljana, Sv, Petra cesta 19. Stran 1 ♦ sroVFNSKI VA R O D» dne 28. novembra 1928. Stev. 274 Edgar VVallace: 5 Kdo je morilec? Roman. — Zakaj ga pa niso umorili doma? — je dejal. — Zakaj ga niso zastrupili, če so ga mogli omamiti? Misliš, da bi ga nesli skoro miljo daleč samo za zabavo, da bi ga mogli tu nemoteno ustreliti? Ne. dragi moj. to ni pravilna domneva. — Toda odnesti so ga vendar morali. — je ugovarjal Lexington. — Saj ubogi Mandle ni mogel hoditi. Ah, Sok. ah* se spominjaš luči — signalov? — Nisem še pozabil, — je dejal brat flegmatično. — Zdaj pa, dragi Lex, pojdi domov in telefoniraj policiji. Jaz počakam tu. K sreči Lexu ni bilo treba hoditi do doma. Ko je preskočil stezico in prišel na glavno cesto, ie zagledal policista, ki se ie peljal po cesti s kolesom. Lexington ga ie ustavil in mu povedal, kai se je zgodilo. — Umorjen? — je dejal policist nezaupljivo. — Gospod Mandle? Porinil je kolo v grmovje. — Počakajte še trenutek, gospod, — }e dejal — Vsak čas se pripelje za menoj inspektor. Poveste mu. kai Se Je zgodilo in ne bo vam treba telefonirati. Čez pet minut je prispel inspektor in na policistovo znamenje ie ustavil motorno kolo. Vsi trije so odšli na kraj tragedije. Sokrata Smitha ni bilo tam, toda slišali so, da preiskuje gosto grmovje levo od stezice. Kmalu je prišel iz grmovja, držeč v roki galoše, ki jih je previdno položil na tla. Lexington je predstavil svojega bra-*ta in prepričal se fe, kako dobro je znano ime Sokrata Smitha. — To ie zelo zamotana zadeva, gospod Smith. — ie dejal inspektor. — Vražje zamotana. — je odgovoril Sokrates in zrl nepremično na truplo. — To ie grozno. — je dejal inspektor. — Zakai neki so ga privezali? — Prepričajte se, da ni preveč trdno privezan, — je dejal Sokrates. -— Vrv je bila samo vržena čez truplo in šele potem zadrgnjena. Zdi se, da je tesno zadrgnjena, toda bil sem na drevesu in sem videl, da konec vrvi ni privezan. Na veji se drži samo z ravnotežjem. Tu ni nikjer videti stopinj. — Zemlja je pretrda, — je dejal inspektor. Naenkrat mu je pa šinila v glavo druga misel. — Če so prišli ali odšli po dolini, so morali prekoračiti stezo tam, kjer je blatna. Kakih sto sežnjev od tod izvira studenec tako. da je steza vedno blatna. — Zares? je vprašal Sokrates. — To je bil dokaz--Pobral je galoše in nokaza! podplate. Pokriti so bili s tenko plastjo blata, ki se je bilo že posušilo. Tudi inspektor je pregledal galoše. — Nove so, — ie dejal. Proda se jih pa vsak dan toliko, da bi ne mogli ugotoviti kupca, tudi če bi ugotovili, da so bile kupljene v Godalmingu. Sokrates Smith ie pritrdil. — To ie nova zagonetka. Ne razumem, čemu so jim bile galoše. — Mislim, da ie tu samo en par. — Samo en par. ker je bil samo en morilec. — je dejal Smith zamišljeno. Lexington se ie ozrl na svojega brata in vzdihnil. Samo eden? — je dejal začudeno. — Misliš, da bi mogel eden prinesti Mandleja tako daleč? — Pravim, da je bil samo en morilec. — ie dejal Sokrates samozavestno. — Gotovo jih je bilo več, gospod Smith, — je trdil inspektor. — Saj vendar veste, da je Mandleja mučil revmatizem in da že več mesecev ni mogel hoditi. Govoril sem z njim o tem pred dvema ali tremi dnevi. — Vem. — je odgovoril Sok flegmatično. — Z bratom sva Mandlejeva gosta. — Stanujeta v njegovi hiši? — je vprašal inspektor začudeno in Sok je prikimal. — Ponavljam, da je bil samo en morilec, — ie dejal Sok in inspektor je globoko vzdihnil. — No, Če je bil res samo eden, je moral biti fant od fare, — je dejal smeje. — Zdaj pa pojdimo pogledat, kaj je z blatno stezico, — je nadaljeval Sokrates. — Upam, da najdemo tam odtise galoš. ki nosijo mimogrede omenjeno št. 20 in ki jih je nosil mož, ki ima eno nogo krajšo, kajti leva galoŠa je raztrgana. Šli so po blatni stezici in prišli kmalu na kraj. kjer je zavila navzdol k močvirju. Tu je bila zemlja temnorjava, mokra in spolzka. — Zdaj pa pazite! — je dejal Sokrates. — Tu je mnogo stopinj, ki so pa večinoma stare. Tu so naše sraloše. Pocenil je in pokazal na sled, ki jo je nedavno zapustila galoša. Vzorec na podplatih se je še dobro videl. Našli so pa samo en odtis. Drugi odtis so zagledali pet korakov dalje. — Ta mož je delal zelo dolge korake, — je dejal Sokrates in zmajal z glavo. — Preskočil je blato, — je nadaljeval. — Le poglejte, kako je stopinja spredaj globoka in kako se mu je po-greznila noga na drugi strani Gotovo pozna zelo dobro ta kraj, ker je skok dobro premeril. — Kaj je pa tole? — je vzkliknil Lexington in pokazal na tla. Sokrates se je ozrl na razmočena tla na desni strani stezice, kamor ie pokazal Lexington s prstom. — Bože moj! — je vzkliknil začudeno. — Stopil je v blato in potegnil iz njega čevelj. Bil je damski Čevelj, ki je tičal globoko v mehki ilovici. Blizu njega so se poznali sledovi bose noge. — Ženski čevelj — to je važno, — se je oglasil inspektor. — Očividno je stopila v blato in čevelj ji je obtičal v njem. Sokrates je prikimal. — Zdi se mi celo, da se je hotela izogniti sledovom svojih stopinj na stezici, — je dejal zamišljeno. Čevelj je bil majhen, skoro nov. Sok ga je radovedno ogledoval. — Površno ameriško delo, — je dejal in obrnil jezik. Na drugi strani kože je nekdo napisal začetnice M. T. — M. T. — je dejal Sok. — Mollv Templetonova. — Mollv Templetonova, — je ponoviti Lex. — Križ božji, pa vendar ni bila tu! Ona-- Naenkrat se je spomnU sence, ki se ie plazila ponoči po travniku. Molly Templetonova! To dražest-no dekle! Kai je počelo tu in zakaj se je balo, da bi se na stezici ne poznale njene stopinje? Ves presenečen se je ozrl na brata, toda slednji se je smehljal, kar je bilo zelo čudno, kajti v takih primerih ie bil vedno zelo resen. — Kam vodi stezica? — je vprašal nepričakovano. — K beli hiši. K hiši gospoda Je-theroea. Sok je prikimal. — Kdo pa je ta Jetheroe? — je vprašal. Zdelo se je, da inspektor ne zna točno popisati Jetheroea. — Piše, — je dejal. Ne vem, kdo in kaj ie, vem pa, da piše znanstvene razprave. To je zelo miren in simpatičen mož. Z gospodično Mandlejevo sta dobra prijatelja. Tnsoektor očividno ni vedel, da je Molly pastorka, kajti dejal je: Kdo je ta Mollv Templetonova? Lexington je bil presenečen, ko je njegov brat odgovoril: — To je dekle, katero poznam. Slučajno sem si zapomnil to ime. To je vse, kar vam morem povedati. Ali prebiva Jetheroe tu že dolgo? — Štiri leta bo, odkar se je naselil v teh krajih — je odgovoril inspektor. — Prišel je dva meseca po smrti gospe Mandlejeve. Če se ne motim, je prispel iz tujine. — Hm, iz tujine? — je dejal Sokrates zamišljeno. Odšel je z Lexingtonom naprej po stezici proti Jetheroevi hiši, redar in inspektor sta pa ostala na straži pri truplu. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Astrološki koledar za naše žene Astrolog Maternus je sestavil tabelo o značaju in lastnostih žensk, rojenih v po edinih mesecih. — Vse ženske lahko osrečijo moške. Astrologi trdijo, da je vsak mesec pod vplivom lege poedinih zvezd in so-zvezdij in da vplivajo zvezde tudi na značaj in usodo človeka, rojenega v tem ali onem mesecu. Astrologija nima nič skupnega z znanostjo, ker ni nikoli opirala svojega znanja na znanstvene principe in teorije. V naslednjem navajamo v kratkem zanimiva opazovanja astrologov, ki so ugotovili, kako vpliva na ženin značaj mesec, v katerem je bila rojena. # V januarju rojena žena bo imela mirno življenje in postane dobra mati, ki nikoli ne prekorači mej svojih materinskih in zakonskih dolžnosti. V februarju rojena žena ie redko lepotica, pač pa je zelo nagnjena h koketiranju. Ta lastnost ji večinoma nadomesti lepoto. Najsrečnejša doba njenega življenja nastane od 25. do 30. leta. O ženi, rojeni v marcu, je znano, da je radovedna in ljubosumna. Zato je malo verjetno, da bi mogla živeti v srečnem zakonu. Najbolje je, če si izbere zelo častihlepnega moža. April je mesec klepetavih, ljubezni željnih in klepetavost ljubečih žen. Mož je pa lahko brez skrbi, ker se lahko popolnoma zanese na niihovo zvestoba. V maju rojene žene so naravnost ustvarjene za ljubezen. Njihova živlien-ska pot ie podobna cvetoči livadi. Junij prinaša ljubke družice življenja, ki so sicer često nervozne, temperamentne in zapravljive, kljub temu pa lahko postanejo dobre zakonske žene. V juliju rojene žene so že od mladih let navdušene za flirt in ljubavne pustolovščine. Možje take ženske najbolj obožujejo, seveda če so lepe. V avgustu rojene žene so mirnega značaja in znajo moža tako osrečiti, da mu ni treba iskati sreče in razvedrila drugod. V septembru rojena žena je radovedna in zgovorna kokota, ki rada zahaja v diružbo, drugače je pa dobra zakonska žena. Najboljše zakonske žene so one, ki se rode v oktobru. Taka žena ima v vsem srečo in prinaša srečo tudi svojemu možu. V novembru rojena žena ima rada lepe obleke, dragulje, parado in moško družbo. Kljub temu je pa zvesta, zlasti če si izbere v maju ali decembru rojenega moža. Taka zakonca sta navadno zelo srečna. V decembru rojena žena ie navadno lepa in odkritega značaja. V splošnem ima pa vse lastnosti žene. rojene v januarju, To tabelo je sestavil sicilijanski astrolog in zvezdoslovec Firnicus Maternus, ki je bil napram ženam nedvomno zelo galanten. Kakor vidimo, ie lahko moški srečen z vsako ženo ne glede na to, v katerem mesecu je bila rojena. V praktičnem živlienui seveda to pravilo nf» rlr?! vpHnn Na novinarskem koncertu v soboto večer v Uri ion u nastopijo ga. Vilfan-Kunčeva. mladinski pevski zbor in orkester meščanske šole na Pralah ter pevski zbori Glasbene Matice. Gra- iike^ in UubHanSkega zvona. Vstopnice v Matični knjigarni. Rahmaninov v Pragi V torek popoldne je prispel v Prago slavni ruski skladatelj in klavirski virtuoz Sergej Rahmaninov. Rusi ga po pravici prištevajo med svoje največje umetnike sedanje dobe. V Angliji, Franciji in celi srednji Evropi, kakor tudi v Ameriki nastopi Rahmaninov od časa do časa na koncertnem podiju in tisk obširno poroča o globokem vtisu, ki ga napravi na občinstvo njegov nastop in igra. Njegova karijera je tembolj zanimiva, ker ne gre ne za pevca, ne za igralca in ker ie pot klavirskega virtuoza do slave zelo težka. Rahmaninov je priredil v torek zvečer v Pragi koncert, ki je privabil elito praške družbe. Takoj po koncertu je odpotoval na Dunaj, kjer je nastopil včeraj. Z Dunaja je odpotoval v Budimpešto, kjer priredi koncert danes, v nedeljo pa nastopi že v Parizu. Iz Pariza odpotuje v Cherbourg. od tod pa v Ne\vyork, kier nastopi daljšo koncertno turnejo. Letos je nastopil Rahmaninov že v Londonu in v Berlinu, kjer je imel sijajen uspeh. V kratkem prispe v Prago tudi znameniti ruski pevec Teodor Šaljapin. Rahmaninov se je mudil v Pragi že pred 25 leti. Novinarjem je zdai pripovedoval, da ima mnogo dela in da potuje neprestano po svetu, daleč od svoje domovine, ki jo je moral zapustiti, kakor drugi ruski emigranti. V Rusiji je izgubil vse, kar si je bil pred vojno prihranil. Po revoluciji je moral znova pričet; svojo karijero. Enaka usoda je zadela tudi Šaljapina, ki je moral trdo delati, da si jc služi! vsakdanji kruh. . Glas svojega 9o5po6o Sv. Miklavž! Ko bodeš kupoval pitone in gramofonske plošče. ne pozabi, da je največja zaloga teh predmetov v palači Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti št. 34. Rasberger, Ljubljana Specijalna in največja trgovina gramofonije. Velikanska izbira! Samo kvalitetno blago! Zaloga: 500 aparatov in 15.000 prvovrstnih elektr. posnetih plošč. Iščem mesta kot pomazalka v kuhinji v kaki večji restavraciji ozir. večji gostilni ali tudi prt boljši privatni dražim*. Nastop takoj. Ponudbe na opravo SI. Naroda pod «Vestna». 2451 r sprejema v popravilo tvrdka Matija Tre bar, Ljubljana Sv. Petra cesta *t. 6. 108'T Dober zaslužek lahko zaslužite s prodajo državnih loterijskih vrednostnih papirjev na male mesečne obroke. Posebno ugodno za kupce, vrlo ugodni po-soji, plača in procenti. PiSite na poštni predal 139, Beograd. 2452 Kmečki fant priden in zanesljiv, želi kjerkoli službe, najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravo «Slov. Naroda« pod šifro »Priden fant»/2454. Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, iz lekarne dr. O. Ficcoti-ja v Ljubljani, se priporoča bledim, slabotnim osebam. 102-T Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugo© riibier. LJubljana, Sv. Petra cesta U. 25 89/1 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. P. Bro-zović, Zagreb, Ilica 82. KerrriČka čistilnica perja. 109/T Tovarna umetnega cvetja in mrtvaških prtov P. ŠTERN, Zagreb ILICA 44. preje Mira Pajčolani (šlajere) za neveste. il^HOHHHHHHEl BUDILKE z 3-letno garancijo * Din 60«— dobite samo pri Ivan PakiŽ, Ljubljana Pred Škofijo 15. Klavirji, pianini Bosendorfer, Hdlzl & Heitzmann so nesporno najboljši' Dobite jih za najmanjše obroke le pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubliana, Mestni trg 3. EEEBBBBEBE Filip Pristou mL srn črkoslikar/Q in posestnika Sylva Pristou rohKorosec hčerka posestnice in hotelirke sta se danes poroči/a. Ljubljana 29. XI. 1928 Bled Za Miklavža Oglejte si novosti. VsakJ dam zvečer in ob nedeljah razsvetljena razstava s pogonom na elektriko. Razne novosti otroških m igračnih vozičkov, holenderjev, skiro, tricikeljnov, malih dvoko-koles In malih avtomobilov pri Tribuna P. B. L. LJubljana. Karto vska cesta 4. 2234 Za dom! za SivUJe. krolače. čevljarje Itd. STOEWER šivalni stroj Le ta Vam poleg šivanja entU (obliva), rese (itflta), krpa perilo lo nogavice. Brca vsakega premmlanja plošč lo drogo Je stroj ? tninatJ priprav Bes al ta vezenje to ravno tako hitro zopet a« aav&dno ihrmaje — Poleg vseh prednosti, d tfb ta-vzena šivalni stre* STOEVVER, I« tod) aaJceoelU. Na aamodKe agodne priMk« lo oglejte d 60 taieduoat pri Lad. Baraga, Uobflaaa. Selenbargova 6. I. Brezplačen pouk v vezenja, aparatov ttd. — Ugodni piaCMnt poaoJL — ISletno tamarvo. POTOP je največji in najživahnejši zgod. roman H. Sienkievvicza 1096 strani obsegajoči roman je izdala v d veh delih TISKOVNA ZADRUGA v LJUBLJANI Prvi del velja broširan Din 110—, drugi del, ki je pravkar izšel Din 100, v olatno vezan pa prvi del Din 134, drugi Din 124 xx 3XXE jXXC jffli že imate fiibm slovenskih književnikov ki prinaša 267 PORTRETOV, naših velemož v ba« krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni budit eln, uredniki in publicisti od najsta. rejših časov do danes. Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred Din 170.—. broširana Din 140.—. Naroča se v Knjigarni Tiskovne zadruge v Dubljani Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glavni pošti). XX XXG DXXC 3XX Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Narodno tiskarno: Fran Jezeršek. — Za upravo in insera^ni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani 336849 46^9 63 30