'.esa jj? — fA« Oldest and Most Popular Slovene INewspaper, Kn United States of, 'America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmage!. glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; S. P. družbe sv, mohorja k chicagij zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizationsj ŠTEV. (No.) 214 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 5. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 5, 1932 letnik (vol.) xli HOOVER GROZI Z DEMOKRATSKO BIROKRACIJO, KI , PA SE JE RAVNO POD NJEGOVO UPRAVO BOHOTNO RAZPASLA. — REPUBLIKANSKA STRANKA NE , BO PRIZNALA SVOJIH NAPAK, ZATO JE POTREBNA »ZPREMEMBA. Troy, n. Y. — V svojem zadnjem govoru, ki ga je imel bivši governor Al Smith v tukajšnjem mestu preteklo sredo zvečer, je učinkovito pobijal izvajanja v nedavnem newyor-škem govor\ir predsednika Hoo-verja. "Ako bi imel kdaj kak dvom, da stališče demokratov ni pravično," je dejal, "ali da kandidati te stranke ne bodo zmagali, bi mi "bil Hooverjev govor razgnal ta dvom." Hoover je v svojem govoru povdarjal, da bi izvolitev Roo-sevelta in demokratskega kongresa pomenilo, da bi se v nezaslišani meri razpasla birokracija v Washingtonu. To je Zelo slab Hooverjev argument, pravi Smith, kajti kdaj je bolj bohotno poganjala birokracija kakor ravno pod Hooverjevo administracijo? Hoover je u-stanovil 35 raznih komisij, uradov in podobnih vladnih de-partmentov, med njimi znani Wickershamov odbor, katerega Poročilo o prohibiciji je nato zagrebel. Dalje se je trgovinski department, kateremu je Hoover nekdaj predsedoval Pod njegovo upravo tako razširil, da bi uradi, katere zdaj zavzema samo ta department, zadostovali pred 25 leti za celo federalno vlado. In zdaj pride ta predsednik in grozi, da bodo časi še veliko slabši, ako bodo izvoljeni demokrati. Namesto, da bi se zagovarjal zaradi svoje administracije, skuša z grožnjami o-Plašiti ameriško ljudstvo. "Kaj ftaj upamo od take uprave, ki Sa je tako strahovito polomila, |n zdaj tega še priznati noče ?" Je vprašal Smith poslušalce. 'Kako upanje naj imamo, ako 'Zvolimo predsednika, ki bo zagovarjal vsa svoja dejanja, ne Slede, kako napačna so bila? ■^li je kaka možnost, da bi ga Pripravili do tega, da bi izpre-j ^enil svoje mišljenje? In kako ^aj pričakujemo, da bomo prepričali republikansko večino v kongresu, da je bila pred štiri-^i leti na popolnoma napačni da mora iti nazaj, pri/tia-{> da ni ravnala prav in udari-1 drugo smer? Tega ne bomo j^kdar dosegli. Hoover in repu-•'kanska stranka ne bosta prignala svojih napak, in zato je edina rešitev, da se izvoli Roo-8evelt in demokratski kongres." -o- ne ve, kaj se godi na njegovi lastnini ? Leicester, Mass. — V sredo ečer so policijski agenti na-avilj preiskavo na posestvu polkovnika S. E. Winslowa in ^Plenili v nakem hlevu pri-nea*o Za kuhanje žganja, vred-k. $35.000. Ko je bil Winslow. io vfravlja v Washingtonu viš-te^ . »Vržbo, obveščen o Dei' i'* ^ nad V8e presenečen. (I&l hI da Je 1- septembra od-ki m . v najem, in najemnik, v „ U Je Plačal za tri mesece aw!?' SG Je izrazil- da bo hlev za konje. Win-svojeg d tem časom ni obiskal Posestva. ARMADA NAD ARMADAMI Francija predlaga, da bi se u-stanovila mednarodna armada, ki bi pazila, da se ohreni v Evropi mir. -O- Pariz, Francija. — V Ženevi, kamor je odpotoval na novo zasedanje razorožitvene konference, je francoski vojni minister Boncour predložil v četrtek nov načrt, kako bi se dale odpraviti vojne. Po tej francoski ideji, ki je le del splošnega razorožitvenega načrta, bi se v Evropi ustanovil vrhovni vojaški generalni štab, kateremu bi se podredila tudi nekaka vrhovna evropska armada. Ta armada bi sestojala iz posameznih edinic, katere bi tvorilo izbrano moštvo iz različnih evropskih držav. Deio tega generalnega štaba in njegove armade bi bile v tem, da bi se v smislu točke 16 določb Lige narodov v slučaju izbruha vojne napravil vojni pohod proti tisti državi, ki bi se ugotovila kot napada 1-ka. Ta načrt bi se nanašal samo na kontinentalno Evropo in bi Anglija in Zed. države ne prišle v poštev. Od Amerike bi 3e sicer pričakovalo, da bo podpisala splošno razorožitveno po godbo, a izvzela bi se pri njej gornja določba. — Dalje upa Francija tudi, da bo Amerika pri volji sodelovati pri mednarodni komisiji, ki bo v slučaju vojne imela določiti, kdo je na padalec. Dalje tudi upa Francija, da bodo Zed. države v toliko sodelovale pri delu za mir, da ne bodo vodile nikake trgovine s tisto državo, ki bo označena kot napadalka, četud> bodo nevtralne. Že prej je Francija tudi predlagala, da se odpravijo vse profesionalne armade v evrop-kih državah, in da bodo za notranji red v vseh državah skrbele sa-mo nekake črnovojniške čete, katerih velikost bi bila določena po posebnih mednarodnih pogodbah. SKAVTI PRI GROBU THEODORE ROOSEVELTA Skupina kakih 4000 dečkov skavtov je nedavno obiskala grob bivšega predsednika Theodore Roosevelta v Oyster Bay, L. I., ob bližajočem se njegovem rojstnem dnevu ter ob tej priliki položila venec na grob pokojnega velikega moža. Iz Jugoslavije. ROPARSKA DRUŽBA, KI JE ROPALA PO DOLENJSKEM IN IZVRŠEVALA MNOGE ZLOČINE, JE BILA PRIJETA IN OBSOJENA. — SMRTNA KOSA. — NESREČE. — NEZGODE IN DRUGE VESTI IZ STAREGA KRAJA. INSULLA D0BED0M0V Ekstradicijska pogodba stopila v veljavo. —o— Atene, Grčija.— Zdaj ne obstoja nikak diplomatičen zadržek več, da bi Grčija ne mofc'.a izročiti Ameriki Samuela In-sulla, ako zadnja s tehtnimi vzroki zahteva njegovo izročitev. V četrtek je namreč stopila v veljavo takozvana ekstradicijska pogodba med Grčijo in Ameriko, ko so zastopniki obeh držav izmenjali tozadevne dokumente. Od ameriškega senata je bila ta ekstradicijska pogodba z Grčijo odobrena že pred več meseci, a pozabilo se | je na nekak način na njo, da ^iso bili dokumenti uradnim i potom izmenjani. Šele Insnllov 'slučaj je to skoraj pozabljeno | zadevo pripravil zopet do življenja. KOMUNIST DEPORTIRAN Chicago, 111. — Znani komunistični agitator, 421etni Niels K j ar, je bil v četrtek odpravljen v svojo domovino na Dansko. Mož je bil aretiran že pred letom dni pod obdolžbo, da propagira uporabo sile, da se prevrže vlada Zed. držav. Med svojim 171etnim bivanjem v Ameriki je bil Kjar aretiran petdesetkrat. Pred svojim odhodom v Evropo se je izrazil, da mu ni nič za to, da mora oditi; bo vsaj lahko nadaljeval doma s svojo agitacijo. Vse dežele da bodo itak kmalu postale komunistične, pravi, in čez deset let, ko se bodo tudi Zed. države pridružile, se bo povrnil semkaj, da bo pomagal pri proslavi. BANDITI PLENIJO OKOLICO MESTA Harbin, Mandžurija. — Prebivalstvo tukajšnjega mesta živi v večnem strahu, da ne navale nanj kitajske banditske čete, ki so utaborjene v okolici, | od koder vodijo roparske pohode po sosednjih krajih. Kakor je videti, se Japonska ne zmeni, da bi temu stanju napravila I konec. Hoče menda pokazati j Ligi narodov, kako je v Mandžuriji vse narobe, kadar ona 'popusti, in da morejo torej edi-Ino njene čete napraviti red. KRIŽEM SVETA — Berlin, Nemčija. — Do-čim se od drugih strani trdi, da 'bo Hitlerjeva moč zmanjšana pri nedeljskih volitvah, izjavlja Hitler sam, da je prepričan, da bo najmanj za tri odstotke več sedežev dosegel kakor pri zadnjih volitvah. — Sofia, Bolgarija. -- Med nacijonalisti in komunisti je prišlo preteklo sredo do pretepov, v katerih so bili udeleženi v prvi vrsti univerzitetni dijaki, fcri spopadu je bilo ranjenih 30 dijakov, število pa jih je bilo aretiranih. — Buenos Aires, Argentina —"Silovita vročina je pritisnila v tukajšnjem mestu preteklo sredo, kakor tudi po več drugih krajih države. To je prvi letošnji vročinski val in temperatura je dosegla 91 stopinj. Vo; oseb je na cestah omedlelo. — London, Anglija.— V sredo se je vršila obravnava proti i povzročiteljem zadnjih brezposelnih izgredov. Toženih je bilo 27 oseb, od katerih sta dva |dobila zapor, več drugih pa je bilo z globami kaznovanih. | — Mexico City, Mehika. — i Iz mehiške države Jalisco prihaja poročilo, da se namerava tamkaj postaviti zakon, po katerem bo še bolj omejeno število katoliških duhovnikov. V celi državi jih bo namreč smelo biti samo 58. --:-o- UMOR IN SAMOUMOR BANDIT A Columbiaville, Mich. — Pri neki farmarski hiši, kamor sta odšla, da aretirata dva bandi-ta, sta bila v boju s tema bandi-toma ustreljena dva šerifa. Oba bandita sta bila zasledovana vsled ropa $5000, ki sta ga izvršila na banki v Clarkston, Mich., dne 16. julija. Ko sta se šerifa približala hiši, sta bandita otvo^ila ogenj na nju in ju smrtno ranila. Eden banditov je nato obrnil puško proti samemu sebi in se ustrelil. Pred ■smrtjo je še priznal rop na ban-iki, kakor tudi, da je njegov ■ strel ubil enega šerifov. UBEŽNEGA DEČKA NAŠLI Cleveland, O. — 141etni Ross McDiarmid,- sin rudarskega ministra kanadske province Manitoba, za katerega ujetje je njegov oče pred nekaj dnevi razpisal nagrado $100, je bil končno prijet od tukajšnje policije. Dečka je izvabila od doma želja po potovanju in skrivaj je izginil z enim dolarjem v žepu z namero, da napravi potovanje okrog sveta. Na ta način je napravil več kot tisoč milj, pri tem pa si je nabral toliko izkušenj, da je obljubil, da ne bo nikdar več kaj takega poskusil. J Siurio cent in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko znnimivott. in koristnega berilu n*;dete » I njem i ta cent in po!. B0LJSEVIŠKA OBLETNICA Obletnica boljševiške revolucije, največji praznik. Moskva, Rusija. — Sovjetska Rusija se pripravlja na svoj največji letni praznik, namreč na obletnico dneva, ko je izbruhnila boljševiška revolucija. Ta dan, ki se bo obhajal 7. novembra, je komunistom nek'~j podobnega, kakor je v drugih deželah božični dan. Vsa izložbena okna so okrašena že nekaj dni prej, in v nje se postavijo celo živila, ki so taka redkost v Rusiji. Med prebivalstvo se bo za ta dan razdelilo tudi več živeža, kakor ga navadno dobijo druge dni. -o- NEZGODA LETALKE New York, N. Y. — Znana letalka Ruth Nichols je srečno odnesla življenje iz nezgode, ki se ji je pripetila na tukajšnjem letališču. V interesu kampanje za Hooverja je nameravala podvzeti polet preko kontinenta, a ji je aeroplan, še predno se je dvignila, nekako izpodrs-nil in se zaletel v neko jamo. Levo krilo se je popolnoma zakopalo v zemljo, letalki sami pa se ni nič pripetilo. -o- NA ROOSEVELTA STAVIJO New York, N. Y. — Tukajšnje mesto jo po večini fdno prepričano, da je zmaga Roosevelta gotova rlvar in v ten) smislu se tudi stavi nanj da bo odnesel zmago v i azmerju 3:1. Nasprotno pu v Pennsylvaniji bolj stavijo n:. Hooverja, in s-i-cer 6:5. — Ni:cd-> je tukaj stavil $5000, da Hoover ne bo zmagal v desetin državah. -o- BERLINSKI TRAMVAJI NA STAVKI Berlin, Nemčija. — Vozniki na tukajšnjih cestnih železnicah, kakor tudi na busih, so s tričetrtinsko večino glasov oklenili v sredo, da stopijo v enodnevno stavko v protest proti znižanju plač in proti odpustitvam. Stavka se je pričela v četrtek zjutraj ob 4. uri. Policija j se je potrurdila, da upostavi za ta dan zasilno prevozno službo. Nevarni roparji prijeti Novo mesto, 14. oktobra. — Danes je stala pred novomeškim okrajnim sodiščem zloglasna organizirana roparska trojica Anton Cizelj, nekdanji mesarski pomočnik, star 33 let, pristojen v Globoko, 271etni Bernard Gognjavec, rojen v Nemčiji, pristojen pa v Mirno peč, nekdanji rudar, ter 211et-ni France Koren iz Loke pri Zidanem mostu, ki je nekdaj tudi delal v rudniku, a je potem zašel na tolovajska pota. Ti trije so tvorili nekako organizirano roparsko tolpo, ki je napravila po raznih krajih Do-jlenjske in v Beli Krajini mnogo .zločinov. Vodja tolpe je bil Anton Cizelj, ki je najprej kradel sam, kar mu je prišlo pod roko. Letošnjo pomlad se mu je pridružil med potjo iz Vidma v Rajhenburg še Bernard Gognjavec in skupaj sta napravila !-azne drzne načrte, katere sta tudi izvedla skoro vse, predno se jima je pridružil še tretji ro-komavh. Vsi trije so nato vdrli v hišo Marije Ramihove v Po-kleku, kjer je eden vlomilcev že prej prenočeval in tako vse dobro ogledal. Kradli in ropali so okoli Mokronoga, Mirnega, Novega mesta, Metlike in v Berčicah pri posestniku Ivanu Slancu. Od tam so se podali na Hrvatsko in zopet pozneje prišli na Dolenjsko ter v Novi gori pri Prečni oropali posestnico Amalijo Auberjevo, posestnici in njeni hčeri pa zvezali roke in noge. Posebno drzen vlom so napravili, ko so še poleti vdrli v spalnico učiteljice Josi-pine Drstvenškove v Lokavcu in ji s kuhinjskim nožem pretili, ;da jim je izročila nad 25 stota-ikov denarja. Kadar niso ropali, s'o pa beračili in hodili v kan-dijsko bolnišnico na kosilo in večerjo. — Oropano blago je vnovčeval Cizelj, o katerem sta se pa tovariša izjavila, da ju je slabo plačeval in sta včasih tudi na svojo roko kaj izmaknila. Cizelj je bil obsojen na 13 let, Gognjavec na 5 let, in Koren, ki se je zadnji pri-jdružii, samo na dve leti zapora. i — Trgatev v Beli Krajini Zadnje deževje, tako poročajo iz Metlike, je napravilo na grozdju veliko škode. Gniloba je kar na debelo pritisnila in napravila še večjo škodo, ker ni dež več dni odnehal. Radi deževja je tudi veliko grozdja razpokalo, kar je v veliko škodo vinogradnikom. Trgatev je bila določena za 10. oktobra, Pa se ni mogla pričeti radi vremena. Poprej pa ljudje niso hoteli trgati, ker so hoteli imeti boljše vino. Zato so čakali, a jih je vreme goljufalo. | -o- ( Smrt v gozdu Marija Blatnik, vdova in po-sestnica v Klečetih št. 12 pri Šmihelu, občina Žužemberk, je šla obiskat svojo hčer, ki je o-možena na Plešivici. Ko se je v mraku vračala sama domov po poti, ki pelje kake pol ure skozi gozd, je zgrešila in zašla v goščo, kjer je omagala. Po dolgem iskanju so jo našli mrtvo. -o- Smrtna kosa V Celju je umrl Anton Rode, hišni posestnik, star 84 let. — V Ptuju je umrla Tončka Pla-ninšek, posestnica, stara 83 let. — Na Virju pri Smledniku je umrl France Bukovec, posestnik in član nadzorstva hranilnice in posojilnice v Smledniku. -o- Lončarji se združili Iz Komende poročajo, da je bila tam pred kratkem ustanovljena lončarska zadruga, katere ustanovitev so pričakovali že mnogo poprej. Lončarji so tako napredovali, da ima sedaj njihova zadruga najmodernejšo peč in t,udi druge stroje. -o- Živahen tujski promet Meseca septembra je prišlo v Ljubljano 7834 tujcev, katere so privabile zlasti razne jesenske prireditve, največ seveda vsakoletni velesejem. ki se vselej vrši meseca septembra. Pustili so v mestu skoro dva in pol milijona dinarjev. -o- S stola je padla Marija Šuzdnerjeva. GOletna viničarjeva žena iz mariborske okolice je padla doma s stela in si pri padcu zlomila levo roko. Posebnost svojega rodu Tam v Veliki Loki je zredila posestnica Gliha izredno lepo in veliko svinjo. Velika ščetin-ka je stara šele tri leta in je v tem času povrgla nič manj kakor 68 mladičev. Pač lepo število. Jesenice Bivši jeseniški župan Andrej Čufer namerava za "starim kolodvorom" zgraditi precej veliko kopališče, ki bo imelo do 70 kabin. Voda bo iz Save. katero bodo primerno ogrevali. To, tako poročajo, bo Jesenic i poživilo in povzdignilo. -o- Slovenski misijonar med gobavci Na tihem, da javnost niti vedela ni, je odšel v Kolumbijo med gobavce novi slovenski misijonar Anten Hanželič, salezi-janec. Omenjeni je doma iz Veržeja na Murskem polju. — Novo mašo je pel letos meseca julija v Veržeju. -o- Stroge kazni Zelo strogo kaznujejo v Jugoslaviji železniške tatvine. Nedavno je bil obsojen na tri mesece strogega zapora Albert Čevljar iz Bohinja, ker je u-kradel kos jermena in koo za-grinjaia v vrednosti komaj treh dolarjev. širite amer. slovenca1 RMERiKAHSKI SLOVENEC Sobota, 5. novembra 1932 ^ | iAMERIKANSKI SLOVENEC Crvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, Ustanovljen leta ltBXi f lakaja vaak dan razun nedelj, pona-tcljkov in dnevov po prawrikik, Izdala in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave; 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Naročnina i _$5.00 . 2.50 . 1.50 Za celo leto _ Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.00 Za pol leta --- 3.00 Za četrt leta _____1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published By i EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year----- For half a year______ For three months ..$5.00 . 2.50 . 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________$6.00 For half a year____3.00 For three month*___ 1-75 POZOR!—številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ K. S.: Osamljena Nemčija Nemške oborožitvene zahteve so aovedle do izredne poostritve razmerja Nemčije do Društva narodov in še posebno do Francije. Kljub svarilom ostalih držav vztraja kancler Pa-pen na svojih točkah in dolži Francijo neiskrenosti pri razoro-žitvenih pogajanjih. Kancler zahteva, da se mora razorožit-vena pogodba uporabljati za Nemčijo v isti meri kakor za druge države. Nemčija hoče isto svobodo za prilagoditev oborožitve lastnim socialnim in narodnim potrebam. V znamenju teh kanclerjevih izjav in oborožitvenih zahtev je bilo otvorjeno jesensko zasedanje Društva narodov. Zastopnik Nemčije, minister v. Neurath, je v Ženevi ponovil znane nemške zahteve in je takoj nato zopet odpotoval v Nemčijo in sicer takoj po prihodu francoskega ministerskega predsednika Heiriota, Neurath ni hotel prisostvovati napovedanemu govoru Ilerriota in ta njegov korak se smatra za grožnjo, da bi Nemčija bila v sUrčaju, da Francozi ne pristanejo na nemške zahteve, prisiljena izstopiti iz Društva narodov. Ozračje nad Društvom narodov je prenasičeno z nemškimi oborožitvenimi zahtevami. Ministerski predsednik Herriot je govoril svoj veliki govor o stališču Francije do Zveze narodov: Francija ne misli te mednarodne ustanove zlorabljati in odklanja zato vsako borbo proti njej. Mi hočemo Zvezo narodov ohraniti in razbiti pesimistično razpoloženje, ki se ustvarja okoli nje. Naravno je, da se ostale države odvračajo od Nemčije, ki skuša ,s svojo politiko zmanjšati vpliv te velike mednarodne ustanove. Mednarodna javnost se ne vprašuje toliko, so li oborožitvene nemške zahteve upravičene ali ne, vendar pa je edina v mnenju, da je izbrani trenutek za Nemčijo sila nesrečen in ubrana pot pogrešena. Herriot se je posvetoval tudi z zastopniki francoskih zavezniških držav, Poljske, Češke, Jugoslavije, Rumunije, in z njimi sklenil enoten nastop na razoro-žitveni konferenci. Ta skupna fronta se bo v Ženevi lahko uveljavila. Ženevska javnost se vedno bolj umika od Nemčije in ta nenaklonjenost ostalih evropskih držav se zna prav kmalu pokazati tudi v odločitvah. Nemška vlada vztraja še naprej na svojih zahtevah in je na zadnji seji sklenila, da nikakor ne popusti in odstopi od svojega stališča glede enakopravnosti. V kratkem je pričakovati nadaljnih korakov razorožitvene konefrence in Zveze narodov v tem vprašanju. Nemčija pred volitvami Stranke v Nemčiji se pridno pripravljajo na volitve državnega zbora. In ugibajo, kakšen bo rezultat absolutistično usiljenih volitev. V splošnem se pričakuje, da narodni socialisti (fašisti) izgube nekaj mandatov, ker se je Nemcem zagnusila surova politika in ker jim je porurska industrija, ki podpira sedaj kanclerja, odrekla denarno pomoč. Pri volitvah utegne izgubiti do deset mandatov tudi centrum, pridobili pa bodo nemški nacijonalci pod vodstvom Hu-genberga, ki so v ostri opoziciji proti fašistom in se zavzemajo za kanclerjevo politiko. Nedvomno pridobe na moči tudi delavske politične gru-pacije. Kancler baron Papen pa se lepo smeje v pest in pravi, da bo dvajsetkrat razpustil parlament, če se bo upiral njegovi politiki. Za demokratično in kulturno Nemčijo je ta despotizem aristikratov in fevdalcev naravnost nerazumljiv. Jasno pa je, da bi ne uspel, če bi bilo nemško delavstvo edino in uveljavilo svojo moč. POLITIČNA BESEDA North Chicago, 111. Kakor po celih Zdr. državah, tako je tudi t ikaj politično vprašanje na dnevnem redu, katerega vsak kandidat in posameznik razlaga. Ne kakor plačan agitator, ampak kakor trezno misleč državljan največje ljudovlade na svetu. Eni povzdigujejo eno, drugi zopet drugo stranko. Vsak zaveden in pošten državljan upam, da se bo strinjal z menoj. Zato so uradniki Slovenskega Welfare Cluba v North Ohicagi prišli do zaključka, da se skliče politična seja in sicjr v nedeljo, dne 6. novembra ob 2. uri popoldan v slovenski šolski dvorani na 10. cesti. Povdarjam, da se seja prične točno ob napovedanem času. Tem potom se Slovenci v No. Chicago in Waukeganu vabijo, da se te seje udeležijo v velikem številu. Tam se. bo slišale razne govornike. Upam, da bo tam tudi naš spoštovani rojak France Opeka, ki nam bo kakor precinct committeeman 20. o-kraja republikanske stranke, kaj povedal. — S pozdravom. Math Slana, predsednik polit, kluba. -o- KRATKO OBVESTILO So. Chicago, 111. V nedeljo, 6. novembra ob 8. uri zvečer prirede člani društva Naj sv. Imena vsem znano in zanimivo zabavo "Card and Bunco Party" v cerkveni dvorani. Vsi ljubitelji teh lepih iger ste uljudno vabljeni, da se v velikem številu zberete pravočasno v cerkveni dvorani, da se tako pravočasno prične in potem ni treba biti do polnoči v dvorani in čakati izida, kdo je boljše igral. Najboljši igralci bodo dobili kakor navadno primerne nagrade, katere si bodo po svojem okiiS|U' izbrali, saj nagrad bo dovolj. Pridite v velikem številu. Vstopnina je samo 25c za csebo. Med igro bo kratek odmor, pri katerem se bo servira-lo razna okrepčila. — Na svidenje v nedeljo v dvorani in pa pozdrav vsem bralcem. Tajrcik. KAJ PIŠE ZASTOPNICA IZ DALJNJEGA ZAPADA Oregon City, Ore. Cenjeni g. urednik: —Priloženo vam pošiljam naročnino, katero sem izkolektala od tukajšnjih zvestih naročnikov Araer. Slovenca. Ko sem te naročnike obiskala, so mi malo- ne vsi plačail celoletno naročnino. To je pač dokaz, da jim je list Amer. Slovenec priljubljen, katerega vsi radi prebiramo. Le malo premalo dopisov je iz naših naselbin. Preporedko se oglašamo. Iz vsake naselbine bi morali poslati svoje novice in poročila, vsaj vsaki teden, pa smo tako počasni, da se komaj vsake kvacre nekoliko oglasimo. Sedaj ravno pa res nimam drugih novic za poročati. — Vreme se je zelo izpremenilo in je bolj mrzlo in deževno. Vrhovi so s snegom pobeljeni. Jesenske pridelke smo že skoraj vse pospravili, grozdje potrgali, sadje pokenali. Vsak se je po svojih močeh potrudil, da se je založil za bližajočo se zimo. Tudi mi, ki nimamo farm in živimo po manjših mestih, smo se preskrbeli na ta način, da smo konzervirali razno sadje. Sadja je tukaj zelo veliko in vsak si kaj lahko pomaga na jesen, da ima potem za zimo in poletje. Tako nam ne po zimi, ne po leti ne zmanjka sadja, ker si ga vsako jesen nakuha-mo. No, pa da ne bom bralce dolgočasila, končam. — Pozdrav uredništvu in vsem bralcem in bralkam Amer. Slovenca širom Amerike in tudi onim onstran luže. Mrs. Plan'ion, zastopnica. Op. ured.—Slike, kako v O-regonu obirate hmelj, smo tudi dobili in bi iste radi objavili, a nam je bilo vsled pomanjkanja sredstev nemogoče nabaviti kli-šeje. Vseeno prav lepa hvala. -o- KAJ PIŠE DETROITSKI ZASTOPNIK Detroit, Mich. Že dolgo ni bilo iz našega milijonskega mesta dopisa v Am. Slovencu. Pa menda ne, da bi depresija tudi na novice pritiskala. O ne, teh je vedno dovolj in vsakovrstne so, vesele in žalostne. — Tako bom poročal, da je Altarno društvo pred kratkim priredilo vinsko trgatev, ki je dosti dobro izpadla. Navzočega je bilo toliko občinstva, da so drug drugemu stopali po kurjih očesih v teh malih prostorih. Prav res, zelo potrebujemo prostornejše dvorane in kakor vse kaže, ne bo dolgo, ko jo bomo tudi imeli in sicer že do božiča, ker drugi teden že pričnemo kopati za novo cerkev.— Na omenjeni veselici Altarnega društva se- je priredila tudi igra "Pri zidanici". No vem, na katerem zelni- ku je ta igra zrastla, zdi se mi pa, da na dobrem, ker smeha je bilo na koše. Najbolj ga je pihnil Tine, ki je siromak tako jecljal, da se je vsem smilil. Le tedaj ni jecljal, ko je "ma-ma-majolko" na ustih držal in iz nje pil. — Tu, pri tej igri se je1 zopet pokazalo, da imamo dobre igralce, le, kakor je biio zgoraj rečeno, potreba nam je primerne dvorane. — Na omenjeni veselici je bila tudi Mrs. Srebrnak, ki že celih osem let boleha na revmatizmu, pa se ji zadnje čase hvala Bogu obrača na boljše. — Parkrat je bila že tudi v naši slovenski cerkvi. — Hotela je tudi videti, kako njen sin Janez igra in je prišla tudi na veselico. Čeravno je on tukaj rojen, vseeno dcbro govori slovensko. Pri igri se je celo zarekel, da je njegova mati doma iz Ribnice. Na bolniški postelji se tudi nahajajo dobro znane rojakinje Mrs. Perušek in Mrs. Jonke. — Obisk smo tudi imeli in nas je obiskal rojak France Rožnik, ki je uslužben pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingto-nu, D. C. Misli se za stalno naseliti pri nas v Detroitu in odpreti advokatski urad. Tako bomo rudi Slovenci v tem zastopani. — Rojak France Rožnik je dobro poznan med cle-velandskimi in chicaškimi rojaki. — Ženijo se tukaj prav malo. Kdo se bo pa v teh časih ženil? Nekoč sem slišal bajko o Adamu. Ko se je namreč prebudil iz spanja, in poleg sebe zagledal Evo, je prosil Boga, da mu. vsa rebra polomi in mu iz vsake napravi Evo. — Seveda, lahko je bilo to takrat, ko ni bilo še Fordovih "liz" na svetu, sedaj bi se pa še ene branil. Lansko leto sem večkrat bral v Amer. Slovencu, koliko pevskih zborov imajo v La Salle. To ni nič; pri nas pa kar cela fara zažinga, da se kar cerkev trese, ob nedeljah, in sem pa tja tudi med tednom. Imamo pač vedno kake pobožnosti. — Imamo pa tudi pevskega vodjo, ki ga nam vsa slovenska javnost zavida. Bog ga ohrani še, dolgo med nami. — Pozabiti tudi ne smem te naše vrle orga-nistinje, tudi ona zasluži pohvalo. Je pa tudi dobra igralka s kartami in je ne more nobeden "bitat". Kartice pozna od druge strani, prav kakor kak "poker-igralec". Dobro ve, kje je "pik as". — Apeliram na naročnike tega lista, zlasti one, katerim je potekla naročnina, da isto čimpreje obnove in poravnajo. Časi so res slabi, pa list tudi ne more kar sam od sebe obstati in izhajati. Zastopnik. --o- RAZNE NOVICE IZ LA SALLE La Salle, II!. V zadnjih dnevih je v naši naselbini obolelo večje število rojakov in rojakinj za različnimi boleznimi, kar ni v tem času, ko se vreme tako izpremi-nja, nič č/jdnega. Bolni so : Mrs. Henry Rady, Mrs. Anton Cvel-bar, Mrs. Mary Hrovat, Mrs. Mary Dežrnan, Mr. Joe Bre- Staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Želodčna tonika in odvajalno sredstvo. gach, ki je obolel za flu, Mr. Anton Baznik, ki se je zelo prehladi, Mr. Urbanch s 4. ceste se je ponesrečil pri avtomobilni nezgodi in ima poškodbo na nogi. Celo naš cerkovnik je bil zelo bolan, in Mrs. Mary Grgovič na Crosat St. — Priporočano je, da bolnike radi obiskujete, ker je to delo usmiljenja. Ako se stvari ne zasukajo drugače, bo, kakor sem izvedel na zahvalni dan velika vinska trgatev, kjer bomo obirali zadnji letošnji pridelek grozdja gori v veliki dvorani na 6. cesti. Upam, da se boste vsi dobro pripravili za ta dan, ker trganje je prav prijetna zabava. — Tako se namreč obeta od strani ženskih društev, da bodo s pomočjo moških napravile s to trgatvijo veliko veselico, katere čisti dobiček pojde za našo cerkev sv. Roka. Žene torej želijo, da pridete obirat sladko grozdje, ki bo poceni in z malimi centi se boste lahko ostremu sodniku odkupili. Zadnja veselica, katero so napravili člani društva Najsv. Imena, je za sedanje čase po-voljjio izpadla.' K temu so veliko pripomogle tudi žene in dekleta: Mrs. Frank Bruder, Mrs. Mary Furar, Miss Fr.Jančar in Miss Annie Antoinette Pelko. Zato pa vsem prav lepa hvala. Enako lepa hvala tudi natakarjem, ki so se pridno vrtili in gostom dobrote delili. To sta L. Ahčin in Anton Ajster. Hvala vsem udeležencem, ker ste s tem pokazali svojo dobro voljo do vaše cerkve. Vsem tistim, ki so v ta namen kaj darovali in delali, kličemo: Bog plačaj. Bliža se nam dan 8. novembra, dan predsedniških volitev. Glejmo na to, da kateri smo :i-meriški državljani, da gremo vsi na volišče in oddamo glas za velikega moža gospoda Franklin D. Roosevelta. Kakor se do sedaj bere o njem, še ni dal ni-kakega povoda, da bi ga imeli za besedolcma. Vprašanje nastane, ali je z republikanskimi gospodi tjirdi tako. Saj so marsikateremu še v spominu obljube, katere so obljubovali pred štirimi leti. — Saj vendar imate pred seboj pojasnila, kaj vse ?e je del?lo celih 12 let. — Sodite torej sami. — Vsem slovenskim rojakom pozdrav. Zastopnik. Mffi Vroče solnce. — Neki mladenič se je v okolici kopal in je legel potem v solnce, da se posuši1. Nenadoma ga je pričelo olagomn približevali vhodu kabine. Toda kmalu so zagledali, da j* ksbina {»razna in na strehi so misli odprtino. Predno 30 ue Arabi zavedli kaj je, je Tarzan bil preko palisade, Zdaj se je Tarzan razgljDdaval in vohal na vse strani. Tudi drugega goritskega samca Chulka ni bilo nikjer. Tarzana se je lotil srd. . . Ime -------------------------------- Naslov ____________________________________ Mesto .......................................... C OOOOOOOOO-O 00<><>000000<>000<>000-CK><>CH^^ IZ URADA TAJNIKA DRUŽBE SV. MOHORJA Chicago, III. Tem potom naznanjam cenjenemu članstvu, da se naša prihodnja seja vrši v nedeljo, dne 6. novembra 1932 ob pol 2. uri popoldan v navadnih prostorih. Na tej seji se bodo pobirali dolarji za pogrebni sklad, ker je umrl eden izmed naših sobratov, namreč Alois Stritar. Nadalje prosim vse one, ki so zadaj s svojimi prispevki, da, ako je le mogoče, poravnajo, ali se pa vsaj opravičijo, drugače bodo suspendani. Bolniki so prpšeni, da pošljejo svoja zdravniška spričevala meni do sobote večera (6 P. M.), da jih potem lahko dam v Potrdilo našemu društvenemu- zdravniku. Vsak, ki se ne bo po tem ravnal, bo moral čakati za podporo do prihodnjega meseca. — Ta teden sem doma vsak večer od 7. ure naprej in v nedeljo zjutraj od 9. naprej. — S sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik, 1923 W. 23rd Street. RAZNOTEROSTI. KAKO LOVIJO NANDU- NOJE V JUŽNI AMERIKI V južni Ameriki v di"žavi Argentini živi na velikanskih travnatih stepah, pampah, afriškemu- noju podobna žival — nan-du. Nandu-noj, ki živi v argentinskih stepah v večjih skupinah, je v marsičem podoben tako redkemu in dragocenemu afriškemu noju. Je sicer nekoliko manjši od njega in njegovo Perje ima mnogo manjšo vrednost, kakor perje afriškega noja. Pač pa je njegovo meso prav tako neužitno, kakor meso afriškega noja. S peresi nan-du-noja se ne dičijo bogate gospe, tudi jih sicer ne uporabljamo za lepotičje, koristno se Pa vendarle dajo uporabiti. Iz nandti-nojevih peres izdelujejo Jako trpežna omela za prah. Taka omela se uporabljajo zlasti za brisanje prahu z avtomobilov in drugih kovinastih izdelkov. Nandu-nojeva peresa so Namreč zelo mehka in drobna kakor svila. Lov na nadu-noje je zelo težaven. Temu lovu, ali bolje športu, se posvečajo le tako zvani gauči, silno spretni in izurjeni jezdec;, ter hkrati pastirji velikanskih volovskih čred. Gauči so zlasti znani radi spretnosti v metanju lasa, še bolj pa radi metanja posebnega orožja, ki se imenuje bola. Z bolami namreč lovijo gauči nadu-noje. Ta lov je zanje v resnici plemenit šport in kadar je zemlja po deževju še preveč mokra in neprimerna za obdelavo, ali kadar gauči nimajo dela, se odpravljajo v skupinah po 4 do 5 mož na lov na nandu-noje. Razumljivo je seveda, da se pri tem lovu gauči ne morejo ločiti od svojih konj, na katere so skoraj prirastli. Pri lovu nandu-nojev pa je konj prepo-treben. Saj ti ameriški noji po hitrosti ne zaostajajo za afriškimi. Preprosti gauči se s prav posebno zvijačo lotijo težavnega lova. Na konjih odjezdijo, EDINA POT, DA SE ODPRAVIJO HUDI ČASI, JE, DA VOLIMO VSI DEMOKRATSKO LSSTO To oomeni glas za: FRANKLIN D. ROGSEVELTA, za predsednika HENRY HORNER, za guvernerja v Illinois OTTO KEENER, za generalnega pravdnika THOMAS COURTNEY, za državnega pravdnika TER VSE OSTALE DEMOKRATSKE KANDIDATE In proti: Proti PROHIBICIJI, ki seje zločinstvo in povzroča visoke davke! Ne dajte se ostrašiti! Ne dajte se zapeljati po grožnjah od strani Wall Streeta in velebusinesa! vsak oborožen s svojo bolo, v pampo, in skušajo najti krdelo nandu-nojev. Ko jih zapazijo v daljavi, se jim začno približevati v raztegnjeni ravni črti. Ko pridejo jezdeci že v precejšnjo bližino, poženeta krajna jezdeca na levem in desnem [krilu svoja konja. Na ta način stvorijo jezdeci lok ter tako preprečijo nandu-nojem, da bi se mogli razbežati na desno ali levo. Tako pode jezdeci noje pred seboj, ki beže vedno hitreje. Jezdeci priganjajo svoje konje, ki dirjajo po stepi s skoro neverjetno naglico. — V eni roki drži gaučo vajeti konja, v drugi pa vihti nad glavo bolo. Bola je vrv, ki ima tri konce. Na približno 3 metre dolgo vrv je v sredi privezana poldrugi meter dolga vrv. Na vseh treh koncih vrvi pa so privezane precej težke svinčene uteži v usnjatih vrečicah. Za eno izmed teh vrečic drži gauč bolo in vihti ostala dva konca z u-težema po zraku. Tako se gauči v divjem diru približujejo vedno bolj preplašeni in bežeči čredi nandu-nojev. Ko je gauč oddaljen od nandu-noja le še kakih 10 do 12 metrov, napade noja. Najprej dobro pomeri na noge be-žečega noja in spusti v velikanskem zamahu bolo naprej. Naprej letina oba konca vrvi, ki sta obtežena, zadnji pa je konec z utežjo, katero je držal gauč v roki. Radi silnega zamaha švigne težka bola z neznansko naglico naprej, s prednjima deloma bole zajame nojevi nogi in jih prav v tistem trenotku tudi zaplete. Takoj nato se zgrudi noj na tla, bola mu je vprav zvezala nogi. — Medtem ko se skuša noj dvigniti s tal, je gauč že pri njem. Hitro skoči s konja, mu populi iz repa najboljše perje in ga zopet izpusti. Takoj za tem se zopet postavi petorica v ravno črto in lov se nadaljuje naprej. Zelo zanimiv je lov na nan-du-noje z bolami in človek se ne more načuditi spretnosti gaučev, ki nikdar z bolo ne zgreše pred njimi bežečega noja. Lov sam gaučem ne prina- ša velikega dobička in je zanje le zabava in plemenit šport, ker perje itak nima velike vredno-^ sti. Da je ta lov tako priljubljen, je razumljivo, saj nudi morda edino zanimivo razvedrilo na dolgočasnih, pustih in velikanskih stepah južne Amerike. Dolgočasno pa mora biti življenje v teh krajih zlasti za gauča, ki živi večji del svojega življenja le med voli. Prav gotovo pa je sreča za nandu-noje, da njihovo perje ni dragoceno. Če bi se namreč tudi gospodarsko splačal lov na noje, tedaj bi jih spretni gauči že zdavnaj iztrebili. -o-- NAJDBA SLIK V KROM- PACHYJU V Korompachyju na Slovaškem stoji grad plemiške rodbine Chotek. V njem so odkrili pred dnevi kakšnih 30 slik, del slovitih starih mojstrov Leonar-da da Vinci, Tiziana, Veronesa, Murilla, Van Dyka, Velesqueza, Tintoretta, Holbeina, Giorglo-nea in drugih. Grad je last potomcev rodbine Brunšvikov, kjer je bila doma tudi Beetho-venova nesmrtna izvoljenka. -o- KDO JE IZUMIL KLAVIR V arhivu nadškofijske palače v Padovi ,v;o našli listino, ki dokazuje, da je neki Bartolo-mej Christofori, ki se je rodil 4. maja 1655 v San Lucci, prvi sestavil klavir. Christofori je zgradil klavir 1. 1702 po naročilu tonskanskega kneza Ferdinanda Medici. -o-- GRADOVI NAPRODAJ Neka praška korespondenca javlja, da je v češkoslovaški republiki naprodaj približno 150 gradov. Praška vlada je namreč z agrarno reformo odvzela gradovom velike komplekse gozdov, njiv in travnikov, ki so donašali graščakom toliko obresti,da so lahko vzdrževali graščinske zgradbe. Večina lastnikov graščin je ostaja iz-podrezana glede pritekanja gmotnih dobrih in zato ponujajo gradove v prodajo. -o- SfRITE AMER. SLOVENCA (Nadaljevanje z 2. strani.) BOŽIČNI IZLET v Jugoslavijo Tak Božič kakor včasi za-morete imeti, ako praznujete praznike s svojimi sorodniki in prijatelji v stari domovini. Prisrčnega sprejema boste deležni, samo pridružite se enemu nagih izletov pod o-sebnim vodstvom. Posebna odplutja iz New Yorka. ALBERT BALLIN - -HAMBURG - - - niči Srca Jezusovega. Hvala Bogu, zdravje se mi polagoma vrača in upam, da bom v nekaj dneh zopet zapustil bolnišnico. Dolžnost rne veže, da se na tem mestu lepo zahvalim mojim prijateljem, ki so me obiskali v bolnišnici ter vsem, ki so mi poslali pismene pozdrave. Posebno hvala Rev. J. Novaku za njegovo dobro besedo pri vodstvu bolnišnice, Mr. L. Perušku ter Mr. A. Trunklj u za darovano sadje in cvetlice, katere delajo še posebno kratek čas bolniku. Nemalo sem bil presenečen, ko nekega dne stopita v mojo bolniško sobo tudi čč. gospoda Rev. John Trobec, župnik pri sv. Štefanu, Rock-way, Minn., ter njegov brat Rev. Joseph Trobec, župnik v St. John's, Minn. Prisrčno smo se pozdravili ter se po kratkem in živahnem pogovoru zopet poslovili. Obema častitima gospodoma prav lepa hvala za odličen obisk, kateri mi bo ostal še dolgo v spominu. Mesto Eau Claire leži kakih 90 milj jugovzhodno od St. Paul, Minn. Šteje kakih 12,000 prebivalcev. Neki domačin mi je pra'Vil, da tukajšnji delavci malo poznajo sedanjo depresijo, ker še vedno stalno delajo po pet dni na teden. To mesto ima mnogo prometa in raznovrstnih ustanov, tako da v tem oziru prekaša marsikatero večje mesto. Med drugimi javnimi poslopji je eno največjih tudi bolnišnica Srca Jezusovega. Isto u-pravljajo čč. sestre reda sv. Frančiška, katere z vso ljubeznijo do bližnjega skrbijo za bolnike. Zato je ta bolnišnica na zelo dobrem glasu in se je naši rojaki z Willarda in okolice v času potrebe kaj radi poslužujejo. 1 V bolnišnicah se vidi mnogo tuge in trpljenja, katero mora-! jo prenašati ljudje vsled razno-1 vrstnih bolezni. Lahko se pa | trdi, da nobena bolezen današnjih dni toliko gorja ne povzroča človeškemu rodu, kakor ravno avtomobilske nesreče. Ko pripeljejo take reveže v bolnišnico, kako stokajo, tarnajo, jokajo in prosijo pomoči, da bi se jih kamen usmilil. Eden z zlomljenimi nogami, drugi z zmeč-kanimi rebri in rokami, tretji z razbito glavo itd. Ako gre človek od sobe do sobe okreg teh bolnikov, še vedno tarnajo in tožijo: že toliko tednov, mesecev ali celo leto ležimo ter prenašamo neznosne bolečine in toliko tednov ali mesecev bomo morali še ležati. Po tem dolgem trpljenju naposled vendar enkrat pride toliko zaželjeni čas, da zapuste bolnišnico, toda posledice teh re-vežev so žalostne. Nekateri brez noge, drugi brez roke, tretji s pohabljenimi udi za vse življenje. Taki reveži bi dali vse zaklade sveta za zopstno j zdravje. Srečni so tisti, ki uidejo brez hudih posledic iz avtomobilskih nesreč. K tem bolnikom naj bi prišli v šolo tisti vozniki avtomobilov, kateri brezobzirno drve po ulicah, križiščih, parkih in raznih prometnih krajih ter postavljajo v nevarnost sebe in svojega bližnjega. Ako bi se taki vozniki avtomobilov zavedali o pravem času posledic teh nesreč, bi bilo istih gotovo veliko manj. — Pozdrav vsem čitateljem Amer. Slovenca. F. Perovšek. Širom Jugoslavije 10. DECEMBRA 14. DECEMBRA ■ Dospeli boste začasno za božične svečanosti. Nagla vožnja iz Hamburga v kraj, kamor ste namenjeni. Posebni zastopniki naše proge bodo spremljali vsak izlet. Preskrbite si zgodaj prostore. $159 IZ NEW YORKA DO LJUBLJANE IN NAZAJ TRETJI RAZRED $159 Za nadaljna pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali | HAMBURG-AMERICA* LIKE i Immm177 N-MICHIGAN AVE-> CHICAGOsmsi DR. H. M. L DENTIST 2159 West 22nd Street, (ogel Leavitt St.) Tel. Roosevelt 3817 CHICAGO PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa pluinbarska 3ela. — Inštaliramo kopalne, urni-t»a!ne in kuhinjske sinke, toilete, po smerni ceni. — Račune plačujete lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE 2313 So. Oakley avenue, Tel. Canal 0G10 . CHICAGO, ILL Kakovost Točnost Poštenost A. F. WARHANIK — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West 22nd Street, ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. __ Slavi je ognjegascev V Jurovcih pri Ptuju so ta-mošnji gasilci napravili vesel praznik. Z darovi in skupnim delovanjem so si nabavili motorno brizgalno in avto, ki je bilo oboje nedavno slovesno blagoslovljeno. Blagoslovil je vse šentviški župnik Jak. Soklič "" o- Nesreča Andrej Žumer, 331etni delavec iz Hrastnika, je po nesreči prišel z roko vmlatilni stroj, ki mu jo je zmečkal. -o- Strele V okolici Gornje Radgone, tako poročajo, so strele pred kratkim zanetile kar pet požarov na avstrijski in jugoslovanski strani. Največji je bil pri posestniku Jožefu Domjanu v Sodišincih v Prekmurju. Rešili so le živino iz hlevov, pridelki so pa postali žrtev plamenov.' -o- Tatvina V Št. Vidu nad Ljubljano je neznan tat odnesel iz stanovanja posestnice Marije Habeto-ve več zlatnine v skupni vrednosti skoro dveh tisoč -dinarjev. DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 Nq. LoreJ Av«. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: S do 9 zveč. razen tre a i ob sredah 9 do 11 (lop.; ob »oboub 1 do 4 dod. centov na dan (preko dobe 18 mesecev) plača ali za ta pralnik ali ta likalnik by « 5» : IP!! v. p I ' ■ .. v . : -V V iv.ilV i : iwlr i> - ; ; i : ; IZREDNA KOMBINACIJ-SKA PONUDBA št! Federalni pralnik, kotel iz porcelana, popolen z baloon ožemalcem $$&9.00 Federalni valjarski likalnik, ki se fi-a kontrolira s kolenom, z avtomatičnim likalnim pritiskom, popolen z lahko se obračajočo, dvojno likalno desko ................-____________________________________ $89.50 Skupaj........$178.50 Izredna kombinaeijska cena...... 160.00 PRIHRANITE...............818.50 St. 2. Model 79, Federalni "spinner" pralnik, porcelanska kad, popolen s "spinner" sušileem ..........................$129.50 Model 10, Federalni valjarski likalnik fisti kot opisan v ponudbi št. 1) _______________________________—$89.50 Skupaj.......„.$219.00 Izredna kombinaeijska cena...„.$189.00 PRIHRANITE............ $30.00 CEDERAL PRALNIKI šo do. * bri pralniki. Federal likalniki so dobri likalniki. So prvovrstni stroji; EDISON POSTREŽBA preizkušena in garantirana. Za malenkostno svoto l7lAc na dan, plačljivo mesečno z vašim računom za luč, dobite vse prednosti, ki hranijo čas, delo in denar, zagotovljene z uporabo katerega koli izmed bbeh. Po naši posebni kombinaciji cene in pogojev lahko dobite oba za strošek samo 24 centov na dan, ali $7.13 na mesec, za dobo dveh let. Telefonirajte Randolph 1200, Local 66, za enotedensko brezplačno perizkušnjo. Preizkusite jih doma, da se prepričate, kako hitro in lahko se konča pranje enega tedna. Ne boste obvezani k nakupu. J mg $5.16 na mesec na 5 $ NAPLAČILO vas račun za luč. K vsjem nakupom na obroke se pri-štejejo prenosni stroški. 7 DNI PROSTA PREIZKUŠNJA. COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC SHOPS Downtown — 72 W. Adams St. — 132 S. Dearborn St. Vsi telefoni RANdolph 1200—Local 66 Podružnične prodajalne odprte ob sobotah do 9:30 zvečer. Broadway—4562 Broadway Ashland—4834 South Ashland Ave. Lugan Suuarc—2618 Milwaukee Ave. South State—3460 South State St! Irving Park—4833 IrvinK Park Blvd. Englowood—852 W. 63rd St. Madison-Crawford—4231 W. Madison St. South Chicago—2950 E. 92nd St. Iioseland—11116 S. Michigan Ave. IZDAJAJO SE FEDERALNI KUPOMI PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone Roosevelt 3408 Na razpolago noč in dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. ritem! if AMERIKANSKI SLOVENEC r Sobota, 5. novembra 1932 Kmečki pmit ti AVGUST ŠENOA: Poslovenil Joža Glonar, m r' "Kdo Vas pošilja, plemeniti gospod?" je vprašala Anka. "Franjo Tahi," je odgovoril grbavec. "Čemu?" "Da sporočim gospe Uršuli, da ji bo Tahi proti odškodnini povrnil ves imetek in se izselil od tod, če bo gospodična Zofka Heningova vzela za moža gospodiea Gabrijela Taha." "Ali si čula, sestra," je rekla Anka, "ali se še pomišljaš?" "Zofija, reci da! Zaradi matere!" je prigovarjal Stepko. "Zofka! Hčerka moja!" je zaklicala Uršula in zgrabila dekle za roke, "ali ne ljubiš svoje matere?" Dekle je pritisnilo roke na srce. Gledajoč v tla je z&kimala z glavo, razkrilila roke in udarila v glasen, obupan jok: "Da, da, da! Srce ste mi ranili, evo vam ga, pa ga še poteptajte! Vzela bom krvniko-vega sina, žrtvovala se bom za ubogo ljudstvo! Vzemite me! Ubij te me! Vzela ga bom, toda sedaj me pustite, pustite," in dekle je obupano pohitelo proti vratom. Tu je trčila na Marto. "Marta! Sestra! Pelji me s seboj, na zrak, za pet ran božjih — sicer bom ob pamet!" Sestri sta odšli na vrt. Skozi solze, vzdihe in jok in bolečine je mladenka svoji sestri povedala vse in z Zofkinimi solzami so tekle tudi Martine. Tako sta prišli do mesta pred senč-ninco, kjer je Zofka prvič stisnila mladeničevo roko, kjer ji je na ustnah prvič zacvetel smeh ljubezni. Zofka je iz globine prs zavzdihnila, naslonila glavo na Martine prsi in rekla: "Takrat se je dan nagibal, sedaj se polagoma mrači. Tu sem stala jaz, tam je stal on. Cvetje je cvetelo, ptički so peli, nad nama se je smejalo modro nebo. Govoril mi je nekaj in vsaka njegova beseda je bila mojemu srcu kakor rosna kaplja rdeči roži. Tedaj se mi je odprlo nebo. In zdaj? Zdaj se nebo oblači, cvetje vene; tu stojim jaz, kače mi pijejo srce, prodana sem, poteptana žrtva, in — on? O, sestra!" je zastokala Zofka in se pritisnila na Martine prsi, "nikdar več ga ne bom videla — nikdar več!" Marta je z obema rokama prijela Zofkino glavo, jo poljubila in debele solze so padale kakor rosne kaplje na zlate Zofkine kite. "Ojunači se," je Marta naenkrat šepnila, "čuj konjska kopita se čujejo vedno bliže." Zofka je okrenila glavo. "Pojdiva v grad!" je rekla deklica. "Glej," je odvrnila Marta, "trije konjeniki so ravnokar razjahali konje. Vojaki, ali kaj. Sedaj gredo sem. Umakniva se!" Z naglimi koraki sta sestri pohiteli v grad, v Uršulino sobo, kjer so se gospod Alapič, stara Heningovica, Anka in Stepko posvetovali o ženitni pogodbi. "Stepko!" je rekla Marta, ko je vstopila, "nekaki možje, vojaki so prišli k nam." "Kakšni vojaki. . .?" je vprašal Stepko, in komaj je gospodar te besede izgovoril, so se med vratmi pokazali trije bradati oboroženci, med katerimi je eden bil oblečen po uskoško. "Pohvaljen Jezus!" je pozdravil prišlec, bled, lep človek, z drhtečim glasom. Zofka se je zdrznila. Kakor da jo je strela ošinila. Skočila je naprej., široko odprla oči, kri ji je udarila v glavo, začela se je tresti kakor šiba in omedlevati. "Kdo ste?" je ostro vprašal Stepko. "Tomo Milič," je odvrnil tujec. Vsi so kar okameneli. "Milič! Ti — ti —" je zaklicala Zofka ka- kor odrešena duša, da — da —, ti — ti — ljubi moj, raj moj !" In dekle je pohitelo proti Tomu, ga objelo okoli vratu, naslonilo glavo na njegova junaška prsa, on pa jo je objel z desnico, poljubil na čelo in svečano rekel: "Gospa Uršula! Tomo Milič je pripeljal Jura Mogaiča, Tomo Milič je izvršil Vašo zaobljubo, Zofka je njegova." "Da, da, tvoja," je dekle zaihtelo od radosti in se še krepkeje pritisnilo na njegovo srce, "ni moči na svetu, ki bi me odtrgala od tvojega srca. Daj," je rekla in ga z obema rokama prijela za glavo, "daj, da te vidim, ali si res ti? Da, si, edini moj, ljubi moj," in poljubila ga je ihte na oči. "Pozdravljeni gospod Milič," mu je Uršula hladno odzdravila. "Spremenili ste se tako, da Vas nisem takoj spoznala. Da, Zofka je vsled moje zaobljube Vaša. Zaslužili ste jo. Toda o-čividci so nam pravili, da ste padli pod Banjo luko, kaj ne, Anka?", se je Uršula ostro obr-ninla proti svoji hčeri, "sedaj pa vidim, da so se ti očividci zlagali, kaj ne, Anka?" "Zlagali" je dahnila Anka in prebledela na smrt. "Zlagali, plemenita gospa, da bi mi vzeli ta moj zaklad, za katerega sem tvegal svoje življenje, toda božje usmiljenje in junaštvo tega poštenega ,uskoka sta jim prekrižala njih grde račune. Ko ste me poslali za mladim Mogai-čem, sem ga izsledil in ga skušal odkupiti. Toda turška nevera je zasužnjila tudi mene. Trpel sem v sužnosti — dolgo, dolgo časa; kar si je na tem svetu mogoče izmisliti, vse sem pretrpel. Dan je šel za dnevom, leto za letom, za naju pa ni bilo od nikoder rešitve. Nekega dne mi je rekel frater, da je po meni vprašal človek iz naših krajev, da pa se je tudi takoj izgubil. Mislil sem, da sem pokopan, zagreben do groba. Neko jutro — tega bo sedaj mesec dni — pa mi da pisemce. Začel sem čitati in sem se začudil. Naj bova z Mogaičem drugo noč pripravljena, ker je pomoč blizu. Stemnilo se je. Bil sem v skrbeh. Vsi drugi so zaspali, samo midva sva bedela. Na enkrat okoli polnoči se začuje klic: "Gori! Na pomoč!" in stolp najinega gospodarja, bega, je bil ves v plamenu. Zaeno so začele pokati puške. Turki so se komaj zavedli, ko so že naskočili uskoki, ki so Turke sekali in naju z imenom klicali. Pohitela sva k njim in dočim so imeli Turki opravka s požarjem, smo srečno prišli v gozd in — kaj vam naj še dalje pripovedujem — tako smo prišli sem. In ta junak tukaj, Marko Nožina, je poveljeval usko-ški četi." Vsi so molčali, nobenemu ni šla beseda iz grla. "In kje je gospod Ambrož?" je vprašal Tomo. "Umrl je," je s sklonjeno glavo odgovoril Stepko. "Umrl! Še to," je zastokal junak in se s pestjo udaril po čelu, "ti neusmiljena usoda, ki mešaš v čašo veselja bridko kapljo pelina. Oh, oče moj, dobrotnik moj, zakaj ne morem tudi tebe objeti?" "Namestu očeta Vas pričakujeta sin in njegova žena," je Marta prisrčno odvrnila in mu dala roko, "počijte, gospod Milič. Vi ste naš gost in z Vami Vaši častiti ljudje, dokler Vas je volja." "Hvala, gospa," se je Mogaič poklonil, "za nocoj sprejmemo prenočišče, jutri zjutraj pa krenemo naprej, ker tudi nas pričakujejo draga srca." * * * (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec ► izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva"— Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred« no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. 5 Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. DVE NOVI COLUMBIA PLOŠČI i* > 13 3 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25141—Žabja svatba, Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in r/-000000000000000900000000000000000000000000000000000j ■OOOOOOeOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOiJ REKORD V PISAN JU Danes zna že vsak pisati in prav gotovo pišemo mnogo preveč, zlasti nepotrebnega v času kislih kumare. Tiskarniški vajenec Neki pa je v Berlinu hotel doseči prav poseben rekord. Hotel je napisati čim več besed na navadno" dopisnico. Tako je pred nekaj leti napisal 8442 besed na dopisnico in s tem dosegel svetovni rekord. Lansko leto pa mu je rekord odvzel neki Španec, ki je napisal na razglednico 9000 besed. Izguba naslova rekorderja je tiskarniške-ga vajenca tako bolela, da se je znova lotil drobnega pisanja na dopisnico. Celih 17 ur je pisal i John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c na eno samo dopisnico in spravil 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio......-...........75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, KAKO PREŠTEVAJO ČEBELE Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c i Neka londonska tvrdka je za- 25145—Štajerska, i čela izdelovati umno pripravo, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c ki s pomočjo--radija prešteva nanjo 10.111 besed. Le škoda, da mu ta svetovni rekord ni povrnil niti stroškov, ki jih je imel, ko je kupil dopisnico. 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna 25147—Deklica pri studencu, komada ............................75c čebele v posameznem panju. Ob vhodu v panj se namesti majhen, a zelo občutljiv mikro- odslej ne zaostajal toliko in bi navzlic sladkornemu dodatku bil cenejši. Opeka iz sladkega ometa se je pri poskusih izvrstno obnesla in ko se po približno treh mesecih osuši, je še odpornejša. -o- — Rio de Janeiro, Brazilija. — V ponedeljek je v tukajšnji državi stopil v veljavo zakon, ki odreja splošni osenurrni delavnik. V smislu tega zakona so se tudi trgovine zaprle za eno uro v opoldanskem času, kar je povzročilo med kupoval-ci precejšnjo zmedo. SLOVENSKI INTELIGENCI V AMERIKI! Leonova družba v Ljubljani nam je poslala zanimivo zgodovinsko knjigo: "SLOVENCI V DESETLETJU 1918-1928". Prejeli smo 20 izvodov te knjige, ki je tiskana na finem papirju. Knjiga vsebuje 776 strani, je obsežna po formatu in tehta blizu treh funtov. Ta knjiga se je prodajala vezana po $8.00, broširana po $5.00. Kakor smo poučeni, se je te knji- Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c fon, ki ojači s pomočjo avdion- ge tiskalo le nekaj nad 700 iz- 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c 25150—Eno rožco ljubim, Moj fantič je prijezdil, duet, gdč. Mary Udovič in Josephine Laushe ..........................................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton...............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba ........................75c V Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra..75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana ......................75c 25154—Pastirček, Lovec, duet, gdč. M. Udovich in J. Lausche...........75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba ........„„..................75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, instrumentalni kvartet ..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič.,..75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut..................... 75c 25159—Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje Joh'1 Germ....75c 25161—Glasno bi zavrisnil, Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ................75c 25162—Ančica, ke celo tako šibke šume, kakrš-! vodov, le bblj za slovensko in-ne nastanejo pri plazenju po- Jteligenco in?ne toliko za: splo-sameznih čebelic preko apara- žen trg. Doma v starem kraju ta. V zvezi s tako nastajajočimi j je menda izdaja že skoro po-šibkimi toki je sijajno zamišljen jšla. Od teh 20 izvodov,-ki-jih je števni aparat, ki beleži natan-, Leonova družba poslala: nam v čno število čebel. Cim več če-jprodajo, se je doslej prodalo bel, tem več nožic in tem večji ^amo 1 izvod. — Ameriške Sloje šum, ki proizvaja spet tem (vence je v tej knjigi imenitno močnejši tok; seveda je potem opisal naš znani slovenski pisa-tudi premah kazalca na števcu jtelj Rev. Dr. Hugo Bren. Moj-večj i. , 'stersko je opisal naše slovenske Dohod v panj je tako zmanj- župnije in naselbine in drugo šan, da se mora vsaka čebela 'gibanje iin življenje med nami. vanj samo splaziti in se s tem ;Že samo to ima veliko literarno tudi sama naznaniti aparatu. Neki angleški list poroča, da je mikrofon tako občutljiv, da je mogoče zaznati celo šum posamezne čebele, kadar upogne nožico v sklepu in nastopi nekakšno pokanje mišic. -o- SLADKE HIŠE Čeprav ima današnje življenje precej grenak okus, vendar trpi sladkorna industrija zaradi ogromne preobilice tega živila, ki ga ne more nikamor oddati. Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle 75c!Ta kriza se izraža v nekem na" 25163—En Šušter me je vprašav, jgradnem razpisu. Društva nem- Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c ških sladkornih industrijcev ki 25164—Pa kaj mi nuca planinca, «obeta 10.000 mark nagrade za Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c! najboljši P°st°Pek- ki bi trsni 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut...... 75c 25166—Micka, 25167—Marička, polka, Črne oči„ polka, oba komada igrana po izborni Columbia instrumentalni godbi ............................75c 25168—O j deklica, povej mi to sladkor izkoristil tehnično, vendar ne za človeško in živalsko prehrano(?). Takšen postopek je izumil dr. Cox, ki je prišel na misel, da bi sladkor kot 5 do 6 odstotni dodatek ometu uporabljali za gra- Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c1 S° 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe........75c 25170—Venček slov. narodnih pesmi, v dveh delih, .. , . . poje pevsko društvo Domovina 75c zaostaJal 25171—Cvetočih deklic prsa bela, - ,ei„ Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem. harmonike..75c 25172—Zvelicar se je rodil . . . „.„, Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe.... 75c' 25173—Venček slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" -re 25174—Planine c............................ZZZZZZZ ZZZZZte Srcu, poje g. J. Germ 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester 25176—Slepec, ....................?5C P® 80 fanti® ProtJ vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat..75c .S5177 Moj fantič je na Tirolsko vandrov, duet, Kod bova vandrala vandrovček moj, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ........ 75c 25178—Trije kovači, .......... Sirota, poje tenor g. J. Germ ....... 25179—Ta marela, ....................... Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ........;............................................................ygc Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni rneaek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 6c za poštnino. Ako naročite 5 al, več plošč, plazmo poštnino mi. - Pošilja- 7r