Slovenska obala
Prod 1400 leti so prišli Slovenci v kraje, kjer še danes prebivajo. Prvotno je bilo ozemlje, ki so ga zasedli naši predniki, mnogo večje od ozemlja, na katerem danes strnjeno živijo Slovenci. Nemci so našo zahodno in severno mejo stalno potiskali proti jugu in vzhodu in so tako zmanjšali prvotno ozemlje, na katerem so bivali Slovenci, od 75 tisoč kvadr. kilometrov na 25 tisoč kvadr. kilometrov. Na jugu pa je ostala slovenska mejo skoraj nedotaknjena in še danes poteka tam, kjer je potekala pred tisoč leti.
'Naši predniki so pri prodiranju proti jugu in zahodu prišli do Jadranskega morja in zasedli najbolj severni del njegove obale na obeh straneh stare rimsko naselbine Tergeste (Trst). Stoletna beneško-italijanska kolonizacija in avstrijsko zapostavljanje Slovencev in favoriziranje Italijanov ni moglo po-tuičiti te obale. Tujci so sicer s svojo politično in gospodarsko močjo ustvarili nekaj svouh jezikovnih otokov v obalnih mestecih, ki pa so bila tako v svoji notranjosti, še bolj pa v svoji neposredni okolici prepojena s slovenskim življem. Tudi Trst ni bil izjema. K“ub vsem naporom Italijanov in avstrijskih Nemcev je ta stara rimska naselbina sredi slovenskega ljudstva pred prvo svetovno vojno postajala iz dneva v dan vedno boli slovenska. Tudi nasilni fašistični režim in poznejše poitalijančevanje (naseljevanje istrskih Italijanov) slovenskega Primorja, zlasti slovenske obale, ni moglo bistveno spromniti tega stanja.
Na istrski obali smo Slovenci prišli do reke Dragonje. Slovenski ribiči in vinogradniki so na tej obali postavili svoja bivališča, cerkve, tesali svoje čolne, splc'ali ribiške mreže, gojili in obrezovali vinsko trto, osnovali vasi, fare. O tem pričajo številni zgodovinski dokumenti iz beneških, oglejskih, tržaških in dunajskih arhivov. Najbolj pa pričajo o tem prebivalci teh krajev, ki govore slovenski jezik. Kako naj bi govorili ta jezik in častili Boga v tem jeziku, že stoletja, če ne bi bili Slovenci. *•
Čemu pišemo danes o teh stvareh, ki ro večini Slovencev že davno znane ? Čemu pišemo o slovenski obali? To pišemo zato, ker se je našel človek, ki se je že večkrat proslavil z napadi na Slovence, pa je nedavno zopet spustil strupeno puščico v hrbet slovenskega naroda. Je to Karlo Ilinič, prvi podpredsednik Hrvatskega nacionalističnega gibanja (ustaškega) v Kanadi. Ni dolgo, ko je v čikaški Danici zahteval likvidacijo slovenske mornarice, sedaj pa zahteva za Hrvatsko kar vso slovensko obalo.
Ilinič je v Danici (štev. 12. 1969) namreč napisal, da spada me:l naj-večje nagrade, ki jih je Slovenija dobila za svoj molk in tiho odobravanje, medtem, ko so Hrvate v Jugoslaviji pobijali in ropali Hrvatsko, to, da so Slovenci prvič v zgodovini dobi i 25 km morske obale s pristaniščem v Kopru. In nato vprašuje Ilinič: Koliko milijard i novih dinarjev je plačala Slovenija Hr- I vat3ki za odston te obale in s katero državno pogodbo je Hrvatska prenesla lastnino nad to obalo na slovensko re-bliko in kateri pooblaščeni hrvatski predstavnik je podpisal to pogodbo?
Žalostno in sramotno je to Iliničevo pisanje. Vprašamo, kako naj Hrvačska odstopi Slovenili nekaj, kar je slovenskega že nad tisoč let! čemu neti Ilinič sedaj sovraštvo med dvema narodoma, ki sta vedno živela v dobrem sosedstvu in nista imela nobenih teritorialnih sporov? čemu sedaj umetno ustvarja narodne spore, ko bi bilo mnogo bolj potrebno s skupnimi silami uničevati skupnega sovražnika-komunista, ki ima sedaj okupirano Slovenijo in Hrvatsko?	Sm. R.
V Indoneziji so se uprli primitivni rodovi na Novi Gvineji, ki zahtevajo popolno samostojnost. Vlada ima tam itak v načrtu plebiscit za prihodnje leto, ko naj se odločijo za samostojnost ali priključitev v Indonezijo. Med uporniki je veliko ubežnikov indonezijske vojske.
ESLOVENA A LIBRE
BUENOS AIRES 15. maja 1969
MOŽIČNE SMRTI SOVJETSKIH GENERAIM
V zadnjih treh tednih je v ZSSR umrli 13 generalov. Za nekatero je glasilo sovjetsko vojske Rdeča zvezda poročalo, da so umrlo „pri izvrševanju svoje dolžnosti”, za druge, da „vslcd posledic bolezni”, o nekaterih pa je bilo objavljeno samo suhoparno poročilo, da „so umrli“.
Med najbolj znanimi umrlimi generali so‘ namestnik obrambnega ministra in bivši vrhovni poveljnik so-vietske vojske na Daljnem vzhodu Valentin A. Penkovsky, poveljnik vojaškega distrikta na Severnem Kavkazu P. Dimitrijev, bivši šeg generalnega štaba sovjetske pehote KTarki-yan M. Popov, dalje Boleslav Kenevič, podšef planirnega oddelka obrambnega ministrstva Jevgenij L. Smirnov, poveljnik sovjetske letalske obrambo Gema Naty Nedomcev in drugi.
Moskva o okoliščinah smrti tega velikega števila generalov strogo molči. Opazovalci ugibajo, da so sc mor-
da v ZSSR pripetile težke nesreče pri raketnih poskusih ter je pri n uh izgubilo nekaj generalov življenje, spet drugi pa spominjajo na vse načine prikrivan atentat na Podgornyja in Brež-nieva letošnjega 22. januarja, ob priliki proslavljanja sovjetskih astronavtov. Kosygin se, kakor je znano, takrat ni udeležil proslave.
V zahodnih diplomatskih krogih meniio, da v sovjetski vojski partija izvaja čistko v zvezi z dogodki okoli Češkoslovaške, ko se je izvedelo, da sc nekateri generali nasprotovali vojaški zasedbi te države, prav kakor se govori, da se nekateri sovjetski vojaški krogi zoperstavljalo tudi vojaški zasedbi Titove Jugoslaviie v slučaju „potrebe reševanja socialističnega režima pred reakcionarnimi elementi tako znotraj kakor zunaj jugoslovanske komunistične partiie“, kakor se izraža satelitsko komunistično časopisje.
Več predsedniških kandidatov v Franciji
V torek, 13. t .m. je bil v Franciji zadnji dan za predložitev imen predsedniških kandidatov za prihodnje splošne volitve, ki bodo 1. junija t. I.
Po zadnjih podatkih se ho glavna volilna bitka vodila med gaullističnim k"udidatom Pompidonjem in sredinskim kandidatom Poherjem, ki je minuli ponedeljek objavil svojo kandidaturo. Poher je trenutno začasni predsednik Francije.
Poher je v ponedeljek imel tudi svo’o rvrvo tiskovno konferenco kot predsedniški kandidat ter časopisje ugotavlja, da se v svojem političnem programu močno približuje Pompi-douju. Posvetoval se je tudi s poveljniki oboroženih sil ter z vladnim predsednikom Couve de Murvillom in notranjim ministrom Marcellinom.
Uradno se bo volilna kampanja začela v petek. 16. t. m. Vsak kandidat ho imel pravico do dveh ur propagande po televiziji in dveh ur po radiu. Do ponedeljka zvečer je bilo prijavljenih net predsedniških kandidatov, vključno sedanji začasni predsednik Poher.
Prvi je gaullistični kandidat Pompidou, za njim komunistični Jacques
Duclos, nato socialist Gaston Deferre vedla skrajne levičarske socialistične stronke Michel Rocard. Onazovalci so računali, da bo kandidiral tudi trockist Krivine, ki je že dobil podpise 100 znanih osebnosti, ki morajo podpirati kandidaturo slehernega kandidata. Med podnisniki za Krivina je bil tudi filozof Sartre. Poleg drugih morebitnih kandidatov je med naibolj znanimi zidar Pierre Hespel, bivši komunist, ki bo „branil idejo maja 1968“ (lanska revolucija proti Do Gaullu) in profesor prava Guy Heraud, ki ga kandidira Gibanje za federativno Evropo.
Med':em ko med levičarji vlada splošna zmešnjava kljub porivom 5n željam vseh levičarskih kandidatov, da bi so združili za enega skupnega kan-did.Va, pa opazovalci menijo, da ima Pompidou največ pristašov med gau-liisti in velikim številom sredincev, čeprav so se ti razdelili s Poherjevo kandidaturo. Predsednik parlamenta sredinske sLipme Napredek in demokracija Jacques -Duhamel in več drugih poslancev so na strani Pompidou-ja, medtem ko ostali sredinci ter radi-kalsocialisti smatrajo Poherja za edinega sredinskega kandidata.
Komunistični mirovni predlogi v Parizu
Na 16. seji mirovnih razgovorov v Parizu med vietnamskimi komunisti ter Južnim Vietnamom in Amerikan-ci je Vietkong pretekli teden predložil mirovno formulo, sestoječo iz 10 točk.
V svojem predlogu vietnamski komunisti predlagajo, naj bi se ustanovila koalicijska vlada, odprta vsem političnim beguncem, ki naj bi „združila vse osebe, ne glede na njihovo politično ideologijo ali preteklost, samo da so za mir, neodvisnost in nevtralnost“.
Nadalje predlagajo, naj ne bi v razdobju med vzpostavitvijo miru in splošnimi volitvami nobena stran skušala vsiliti svojega političnega režima južnovietnamškemu ljudstvu.“ Politične ujetnike naj bi izpustili na svobodo, prepovedane pa bi bile represalije proti „prebivalcem, ki so kolaborirali s katero koli stranko.“
objavili, da vsi nikakor niso sprejemljivi.
Medtem so v g a i gonu obiavili, da se sevemoamerišk’ vojaški oddelki začenjajo pripravljati na morebiten postopen umik iz Vietnama. V prihodnjih 60 dneh se bodo začele priprave za redukcijo števila ameriškega vojaštva v Vietnamu.
Severnoameriški zunanii .minister Ro ver s je v ponedeljek odpotoval na 17-dnevno potovanje po Daljnem vzhodu ter se bo ustavil tudi v Sajgonu. Rogers je pred odhodom izjavil, da ho ameriška vlada vse ukrene v zvozi z morebitno redukcijo števila ameriškega vojaštva v Vietnamu izvedla po predhodnih posvetih in v soglasju z južnovietnamsko vlado.
Ang'esku kraliica Elizabeta II. je s princem Filipom in princeso Ano obi-
Nova koalicijska vlada naj bi izpeljala volitve za široko vlado in ustavodajno skupščine, ki naj bi izdelala novo ustavo po načrtu Vietkonga.
Povojni Vietnam bi imel diplomatsko odnose z vsemi državami na svetu, vkliučno z ZDA, po načelu mirnega sožitja med narodi. Severni in Južni Vietnam bi se dogovorila o demilitarizirani coni, ki bi ju ločila in bi vzpostavila mirne odnose med seboj v vidu na končno združitev. Vojno odškodnino bi morala plačati ZDA." Obe strani bi si končno izmenjali vojne ujetnike.
V Washingtonu in Saigonu so objavili, da bodo nove komunistične predloge proučevali, čeprav so takoj
skala Drnci ter druga avstrijska mesta, med njimi Graz, kier si je ogledala konisko farmo znanih lipicanerjev.
V Taškentu je sovie+ska policija aretirala in zaprla sovjetskega upokojenega generala Pjotra Grigorvenka, govornika večje protirežimske intelektualne skupine, in ga obtožila kršitve člena 180 uzbekistanskega kriminalnega zakonika, po katerem je prepovedana protisovjetska propaganda. General je bil prišel iz Moskve v Taškent na proces proti skupini krimskih Tatarov, ki so bili obtoženi protisovjetske propagande na podlagi istega zakonskega člena. Sovjetska policiia je istočasno uvedla strogo preiskavo stanovanj članov omenjene intelektualne skupine v Moskvi.	"!VlT|
la participación tendrá prioridad en 1!M»S
Totalmente identificado con la idea, que adjudica a la participación una primera prioridad en los programas de la Revolución Argentina ha insistido el presidente gral. Juan Carlos Onganía al despedirse de la conferencia de los mandatarios provinciales en que la instrumentación debe tener efetiva realización en el transcurso de 1969.
“Más importante que la realización de El Chocón, las obras de Braza Largo o la usina atómica de Atucha es que toda la comunidad argentina so comprometa para construir la Argentina del futuro”. Antes de que so clausure el año, reiteró, “debe tener efectiva y auténtica aplicación a nivel municipal y por lo menos sectorial a nivel de los organismos provinciales.”
A juicio presidencial deben ser los propios gobernadores o intendentes quienes formulen las sugerencias que aconseja la experiencia para corregir los defectos que detecten. Un consejo sobre el que también transitó el ministro del interior dr. Borda al precisar que “los procedimentos en la mecánica de la participación deberán ser rectificados cuantas veces sea necesario,” a la vez que aclaró que “en modo alguno debe idenl ificarse a la participación con estructuras destinadas a expresar aspectos especificamente políticos”.
Las directivas generales han sido impartidas en Alta Gracia y desde ahora todos los gobernadores, sin excepción, deberán aplicarse a la tarea de dar directa injerencia a la comunidad en el accionar y desenvolvimiento de la Revolución Argentina.
Soudeležba ima prednost v letu 1969
Predsednik Argentine gen. Juan Carlos Ongania je ob koncu konferenco provincuskih guvernerjev delal, da bo imela sedaj prednost soudeležba vseh pri izvajanju programov Argentinske revolucije in da se mora efektivno ostvariti v v letu 1969.
„Važnejše kot jez na Choconu, dela v Brazo Largo ali atomska elektrarna v Atuchi je to, da se vsa argentinska skupnost obveže pri izgradnji bodoča Argent'ne “
„Predno se konča leto,“ je poudaril „mora ta soudeležba priti efektivno do izraza na občinskem področju in vsaj deloma v provincijskih organizmih.“
Kot misli predsednik, morajo sami guvernerji dajati idem za izboljšavo in popravke pri tem, kot je tudi dejal notranji minister dr. Borda, da se mora „način izvedbe soudeležbe popraviti, kolikorkrat bo potrebno,“ obenem pa tudi, „da se na noben način ne sme zamenjavati ta soudeležba z drugimi strukturami popolnoma političnega značaja.“
Ta navodila so bila dana na konferenci v Alta Gracia in od sedaj naprej se morajo vsi guvernerji vreči v delo, da se da direkten poseg skupnosti v delovanje in razvoj Argentinske revolucije.
IZ TED NA V TEDEN
Libanonska vlada hoče na vsak način doseči, da bi palestinski gverilci ne imeli svojih postoiank blizu meje in od tam napadali Izrael. Ponudili so jim,, dn lahko imajo svoje postojanke v notranjosti države. 'Na ta način hoče Libanon ostati v dobri zvezi z Arabci, obenem pa se ne vmešavati v vojno z Izraelom. Palestinski gverilci te ponudbe niso sprejeli in tako zaenkrat pogajanja med njimi in libanonsko vojsko niso dosegla nobenega uspeha.
De Gaulle se je umaknil iz Franciie v maniše letovišče na jugu Irske, Tako ro hoče oddaljiti od francoskih predvolilnih bojev in ostati popolnoma nevtralen tudi do svoiega naslednika kot kandidata stranke Pompidouja.
Nixon je prosil guvemerîa New Yor-ka Nelsona Rockefellerja, da se osebno prepriča in nato poroča o položaju v Južni Ameriki. Sedaj je Rockefeller obiskal prvo državo na svoii poti,, to je Mehiko. Zatem bo obiskal Guatemalo, Salvador, Honduras, Nicaraguo, Costa Rico in Panama, čez nekaj časa pa še ostale južnoameriško države.
V BoTviii ro je zmanjšala napetost med predsednikom Si'es Salinasom in komandantom vojske Ovandom. Ovando je sicer preje dejal, da bo „odstavil
predsednika, če bo ta izdal cilje revolucije“, a zdaj se je z njim dogovoril, da bo lahko dokončal 15-mesečno dobo predsedništva do prihodnjih volitev.
Nemška vlada se je odločila, da navzlic raznim pritiskom ne bo razveljavila vrednosti nemške marke, čenrav so bili zastopniki socialistov v vladi za razveljavljenje. Tako uoajo, da bo tudi popustil pritisk na francoski frank, ki je pre-ej izgubil na vrednosti po odstopu de Gaulla.
Ameriška mornarica je objavila, da „ne bodo kaznovani ne mornarji ne kapitan“ ameriške vohunske ladie El Pueblo, ki jo jo Severna Koreja lansko leto ugrabila blizu svoje obale. Svetovno javnost je presenetilo dejstvo, da so v ZDA skoro povsem javno zasliševali posadko te ladje.
Poljski kardinal Wyszynski je v nagovoru na Jasni gori v čenstohovi znova pozval poljsko komunistično vlado, naj „preneha z organiziranim bojem proti veri in odstrani omejitve, ki jih trpi Cerkev“ na Poljskem. „Katoličani morajo igrati svojo vlogo v javnem življenju, ne pa da se jim dopušča le izredno skromno delovanje.“ Zahteval je znova svoboden pouk verouka v vseh šolah kakor v cerkvenih prostorih.
Ml
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Po dekretu je vlada pooblastila guvernerje, da lahko prevzamejo provincialne zakonodajne funkcije in proglašajo razne zakone, predvsem podaljšanje starih zakonov za 180 dni, odobritev proračuna, razlastitev zemlje za novo cestno omrežje itd.
Novi nuncij v Argentini je postal msgr. Lino Zanini, ki je bil prej pronun-cij v Egiptu. Dosedanji nuncij Umberto Mozzoni pa je postal nuncij v Brezilu.
Bivši finančni minister in kancler
Nemške republike Ludwig Erhard je na svojih konferencah v Buenos Airesu izrazil nekaj svojih pogledov na ekonomsko stanje in bodočnost Južne Amerike. Argentinski gospodarski strokovnjak pri Združenih narodih Raul Prebisch je pa izjavil, da je Erhard v zmoti in da njegovi predlogi niso realni. Zato je Institut za socialno ekonomijo potrošnje povabil Prebischa in Erharda na skupno okroglo mizo, kjer naj predebatirata te probleme. Prebisch je ponudbo takoj sprejel.
V	severni provinci Jujuy so odkrili
enega najbogatejših petrolejskih vrelcev v Argentini .Novi vrelec „Caiman-sito“ daje 532 kubičnih metrov petroleja dnevno ter ga je mogoče primerjati z bogatimi vrelci v Kuwaitu, ki dajejo do 730 kubičnih metrov petroleja dnevno. Ostali posamezni argentinski petrolejski vrelci dajeio do 10 kubičnih metrov petroleja na dan.
V	španskih ladjedelnicah bodo v prihodnjih 18 mesecih zgradili štiri trgovske ladje za Argentino, ki bo v zamenjavo izvozila v istem času v Španijo 18.000 ton mesa.
Predsednik sevemopatagonskega h'i-droelektričnega podjetja Hidronor, ki ima v zakupu zgraditev električnega kompleksa El Chocon, general Manuel Olascoaga, je objavil, da bo zgraditev te veleelektrame stala državo 175 milijard pesov. Glavni jez na roki Limay bo visok 90 metrov in dolg 2400 metrov ter bodo za njegovo zgraditev porabili 20 milijonov kubičnih metrov materiala.
Z E IB A IN NJEN
Anica Kralj
IkiiB:« naj !;axuu ji>nti	?
BRALI SMO
Ravno narobe je res
III. svetovni kongres krše.-demokratske miadme
SVET
Napredna švedska odločno nasprotuje, da bi starši ali učitelji otroka kaznovali. Učitelj, ki udari otroka, jo takoj odstavljen in zaprt. Švedi trdijo, da otroci, ki so tepeni, dorastejo s kompleksi in maščevalnostjo. (Imajo pa največ samomorov!)
Velja pa: če udariš, udari takoj po krivdi, če čakaš in kaznuješ otroka, ko se ti jeza ohladi, bo občutil kazen kot krivico.
V Rusiji je telesna kazen v družini izginila, če očetu uide klofuta, se mati takoj postavi za otroka. Otroci smejo staršem odgovarjati, jih kritizirati in — ne ubogati. Kadar jim kaže, staršem celo zagrozijo, da bodo dom zapustili. Družina v Rusiji ni močno povezana. Seveda je temu kriv način življenja. Starši delajo, otroci so v oskrbi. Tudi zato so med starši in otroci vezi zrahljane. In to jemlje staršem moč vpliva nanje. In še to — mladina je pri oblasteh bolj upoštevana kakor odrasli.
Kako pa je med nami? Kaj je pravilno ?
Odgovor ni lahek. Bilo bi predolgo analizirati starše in otroke, ko nastane med njimi ,,nesporazum“.
Pogosta telesna kazen gotovo ni na mestu — ni vzgojna, ker se zgodi, da pri tem premnogokrat sebe razbremenimo, svojo hipno jezo stresemo na ctroke. To krivico otrok občuti.
Ko pa otrok kazen res zasluži, jo bo tudi razumel in ne bo zameril. (Torej ne bo imel kompleksa!) Ko je vihar že mimo, otroku mimo razložimo zakaj smo ga kaznovali. Iz naših besed mora čutiti, da ga imamo radi in da neradi dvignemo roko nad njim.
V neki anketi med študenti. Na vprašanje: ,,Kaj bi naredil, če bi te oče udaril?“, je petnajstleten fant napisal pretresljive besede: ,.Bil bi vesel, ker bi vedel, da se oče zame zanima.“ Fant je bil sin bogatašev.
Premišljujejo naj o tem oni starši, ki jih je precej tudi že med nami, kateri zaradi premožnega družinskega stanja nudijo svojim otrokom vse užitke, kar si jih poželijo. Tako nespametno in škodljivo ravnanje s svojimi otroki prinese kmalu grenke sadove. Jok nad sebičnimi in nenasitnimi otroki ho le malo zalegel, ker njih srca bodo hladna in trda.
Ne bojmo se strogosti v vzgoji, kadar je na mestu. Ne izobilje, ampak majhna premagovanja svojih želja od časa do časa, male odpovedi in žrtviee, pomagajo otroku, da utrjuje v sebi čednosti, ljubezen in pogum za življenje.
„HA, HA, HA! Tisoči Slovencev od Švedske do Francoske so se krohotali nad predpustno šalo Staneta Kavčiča, predsednika slovenske vlade, ki je zapisal v januarski Rodni grudi:
Za mnoge naše ljudi je bilo izseljevanje v tujino v stari Jugoslaviji edina rešitev, šele pridobitve osvobodilne borbe in socialistične ureditve so ustvarile pogoje, da dobi slovenski človek zaposlitev na svojih domačih tlel). Ha, ha, ha!“
TISK NAS PLEMENITI
Druga velika vrednost dobrega tiska in dobre besedo je, da nas plemeniti
in cela boljše. V borbi z življenjem, v skrbi za vsc/.danji kruh smo vsi nujno na isti poti — postajamo trdi. Zavoljo tega delamo svet še ožji in še bolj robat. Pomislimo samo, kako ie po fabrikah. Trd človek ob trdega udarja kakor da plemenitosti na svetu sploh ni več. Vse okrog nas je v begu za dobiček, čustva so odrinjena nekam daleč, vsak gleda nase. Tako strašno lahko je zgubiti duha v tem surovem življenju in misliti samo na kruh. Dobra knjiga lepo zapisana beseda in misel so kakor blage roke, ki ti brez nasilja obrnejo pogled v duha. 'io ni beg pred surovostjo, ne beg pred dolžnostmi, to je samo počitek, v ka-in nazadnje sc tistim, ki šc stoje, zazdi, da so starokopitni, za časom, umak-dober, biti plemenit, pogledati v večnost, kjer so vse vrednote zbrane v tistem čudovitem sijaju, ki smo ga mi že pozabili, človek, ki zgubi odno3 do dobre knjige, do dobre besede, nujno zgublja na človečnosti, odnosi do soljudi postanejo uradni, mrzli, na soljudi gleda samo še kot na kruhoborcc.
Karel Mauser ob 120-lctnici smrti dr. Franceta Prešerna na sestanku D. S. P. B.
v Clevelandu 2. 2. 1969.
■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■»«■■••v
„Kdor svojega sina pomehkuži, si mora lastne rame obvezovati, pri vsakem kriku se strese njegovo srce.“
(Sirahova knjiga)
Na splošno velja danes mnenje, da najboljša vzgoja ne dopušča telesne kazni. Mnogi starši se tega pravila tudi držijo: vzgajajo svoje otroke z mirno, prepričevalno besedo, spoštujejo drugačnost vsakega posameznega in jih, na podlagi pogovorov, vpeljujejo v življenjske skrivnosti in dolžnosti. Nekateri žanjejo lepe uspehe. V deželi,, kjer živimo, velja za suroveža oče ali mati, ki za utrditev svojih naukov uporablja včasih tudi roko.
Zanimivo je pogledati nekoliko čez prag in poizvedeti, kaj mislijo veliki narodi o tem vprašanju. Resen časopis, ki objavlja med drugimi tudi vzgojne članke, je pred kratkim prinesel o uporabi telesne kazni pri vzgoji sledeče podatke.
V	Franciji psihologi, vzgojitelji in pedagogi nasprotujejo telesni kazni pri vzgoii otrok. Tisk jih v tem podpira. Staršem svetujejo, naj svoje nauke in zahteve naslanjajo na otroški razum in pamet. Kakor je pa znano, čeprav statistike o tem molče, Francozi še vedno svoje otroke telesno kaznujejo. Celo „martinet“ ■— tenka palica s kratkimi biči — se še marsikje najde v kotu, vsaj kot grožnja porednemu otroku.
V	šolah je pa telesna kazen prepovedana že od 1. 1887.
Angleži so v tem pogledu bolj razgibani in strogi. Po zadnjih statistikah 68% angleških mater deli klofute svojim otrokom vsaj enkrat na teden, 80% Staršev odobrava telesno kazen tudi v šali. še vedno verujejo, da je za otroke tako prav, posebno za razposajene in iiesramne. šolske oblasti so proti telesni kazni, a nimajo odločilnega uspeha.
Škoti so pa naravnost strašno strogi. Marsikje se po šolah še danes kot Tiuda kazen uporablja bič na gol hrbet. In — starši ne protestirajo. Otroci izzivajo hudo kazen, ker so predrzni, po šolah uprizarjajo prave revolucije. Tudi zato starši soglašajo s šolsko telesno kaznijo. člankar razlaga, da je v zavesti starejših Angležev še vedno viktorijanska morala: vsak greh se brezpogojno kaznuje. Saj šo jih sami tudi „fasali“, 'zato ne vidijo, da bi bilo v tem kaj hudega.
Seveda tudi v Nemčiji večina staršev odobrava telesno kazen. Tudi zakon jo deloma dopušča. Od desetih staršev je osem zanjo. V delavskih družinah 82% trdi, da so ‘ starši dolžni strogo vzgajati svoje otroke.
Doma in v svetu je znano, da še nikdar ni toliko ljudi iz Slovenije iskalo dela po svetu, predvsem v svobodni ža-padni Evropi, kakor v teh letih, ko vla -dajo v Sloveniji komunisti. V Rodni grudi, ki je glasilo Izseljenske matice v Ljubljani, je v januarski številki Stane Kavčič, predsednik slovenske vlade, napisal stavek, ki je pravo norčevanje iz tega dejstva in nevredno predsednika vlade.
Avstralske Misli so v aprilski številki na to reagirale takole:
V ponedeljek, 12. t. m. dopoldne se je v Montevideo, glavnem mestu Uruguaya, začel 3. svetovni kongres kr-ščansko-demokratske mladine.
Za slovensko krščansko-demokratsko mladino sta odšla na kongres iz Buenos Airesa Mizerit Tone in Andrej Fink. Z letalom sta v nedeljo dopoldne odletela z buenosaireškega mednarodnega letališča Ezeiza v Montevideo, kjer so se že zbirale mladinske delegacije krščansko-demokratskih strank svoBbd-nih držav in držav za železno zaveso'.
Program kongresa je bil pripravljen, kakor sledi:
12. maja: Seminar o temi „Mednarodna solidarnost“ — otvoritev: predsednik Mednarodne unije krščansko-demokratske mladine (MUKDM) Antonio Aranibar; prva konferenca: „Po-
litična solidarnost“ — povabljeni govornik dr. Hector Corneja Chavez, član perujske Krščanske demokracije; druga konferenca: „Gospodarska in finančna solidarnost“ — povabljeni govornik dr. Egon Klepsch, Nemčija, predsednik Evropske unije krščansko-demokratske mladine.
13.	maja: Tretja konferenca: „Solidarnost za družbeno-kulturni razvoj“ — povabljeni govornik dr. Juan Pablo Terra, predsednik uruguajske KD.
Popoldne ob štirih: slovesna otvoritev kongresa, s pozdravnimi govori predsednikov posameznih delegacij, či-tanjem pozdravnih poslanic, govorom dosedanjega glavnega tajnika METKDM Stanislava M. Gebhardta o življenju in delu Unije.
14.	maja: Delo komisij. Prva komi-
Razstava treh dežel v Ljubljani
INTART III v Ljubljani. V soboto 19. aprila so v Ljubljani odprli likovno razstavo INTART III, katere se udeležujejo Koroška, Furlanija in Slovenija. S tem je bil prvič sklenjen krog likovnih razstav, imenovanih INTART; to so pravi da so se po prvi razstavi, ki je bila v Celovcu predlanskim, in drugi v Vidmu lani, likovni umetniki treh dežel predstavili v naimočnejšem umetniške središču v Ljubljani.
Od Korošcev so se udeležili otvoritve mestna svetnika Vallon in Dcrmuth, deželni kulturni referent dr. Polley. predsednik Društva umetnikov dr. Hans Wiesner s številnimi umetniki; navzoč je bil tudi avstrijski generalni konzul dr. Riesenfeld. Slovenijo so zastopali minister Bojan Lubej, državni tajnik za kulturo in prosveto Tomo Martelanc, dalje člani Akademije znanosti in umetnosti Gojmir Kos in univ. prof. v pokoju dr. Franc Stele, poleg njih pa še vrsta italijanskih in slovenskih umetnikov.
Žirija, ki so jo sestavljali Marcello Mascherini in Lojze Spacal iz Italije, dr. Richard Milesi iz Celovca in Slavi Souček iz Salzburga, ter univ. prof. dr. France Stele in Miha Maleš iz Slovenije je podelila naslednje nagrade: Pr-
Dobili smo v oceno knjigo: Jugoslawien und das Dritte Reich. Eine dokumentierte Ge:-chichte der deutsch-jugoslawischen Beziehungen von 1933 bis 1945. (Dokumentirana zgodovina nemško jugoslovanskih odnosov od 1. 1933 do 1945) To 360 strani večjega formata obsegajočo knjigo je napisal Johann Wuescht, vojvodinski Nemec, ki je do konca vojne živel v Jugoslaviji, sedaj pa v Stuttgartu v Nemčiji, kjer je sedež ustanov in uradov, ki skrbe za nemški živelj izven meja nemškega Rajha.
Naslov pravi, da je knjiga napisana na podlagi dokumentov. Na koncu knjige je objavljenih 32 dokumentov, ki se nanašajo na neposredna predvojna leta in na dobo nemške okupacije. Brez dvoma je v nemških arhivih poleg teh objavljenih še veliko drugih dokumentov, ki pa piscu za njegov namen ne služijo.
Bolj obširen je seznam literature, ki jo je pisec uporabljal: Revije, eseji, spomini, itd. predvsem nemške, pa tudi ju-goslovansko-titovske in deloma emigrantske.
V prvem delu nam knjiga podaja kratko politično zgodovino Jugoslavije, vedno v zvezi z nemškim življem, ki je živel deloma kot narodna manjšina v mejah države, deloma pa kot številčno, gospodarsko in politično mogočen sosed na severni strani naših meja.
Drugi del knjige je posvečen jugoslovanski gospodarski in zunanji politiki, ki je dosegla višek krize s pristopom k takozvanem „Dreimächtepaktu“ in temu sledečemu beograjskemu puču, ki je bil neposredni povod za vojno.
Tretji del knjige se peča z nemško okupacijsko politiko .v. Srbiji, četrti del pa je posvečen analizi in kritiki jugoslovanske teze glede, razmerja do Nemčije in .njenih sovražnih namenov proti Jugoslaviji, kar hoče avtor pobijati in dokazati nasprotno: da je bila nemška politika do Jugoslavije do skrajnosti miroljubna in da je bil t. zv. „Drang nach Osten“ in želja priti do Jadrana („Brücke zur Adria“), samo plod protinemškega hujskanja.
Ta knjiga ni bila napisana, da bi
sija: „Krščanska demokracija in pot v novo družbo“. Predseduje dr. H. Riesen-hiiber, član izvršnega odbora nemške kršč. dem. mladine, govori Rodrigo Ambrosio, bivši predsednik čilske KD-mladine.
Druga komisija: „Krščansko-demo-kratska mladina in mednarodna politika“. Predseduje V. Pittomcils, glavni tajnik Evropske unije KD-mladine, govorita Ange o Sferrazza, podpredsednik MUKDM in Tonči Marinkovič, glavni tajnik JUDCA (Zveze ameriške KD-mladine).
Tretja komisija: „Delo in perspektive MUKDM“. Predseduje Antonio Ponte Davila, tajnik • za mednarodne odnose venezuelske KD-mladine, govori Juan Pablo Moncagatta, glavni tajnik MUKDM.
15.	maja: Delo komisij.
16.	maja: Plenarne seje z resolucijami prve in druge komisije.
vo, 10.000 novih dinarjev (ki jo daje Slovenija) je dobil italijanski kipar Luciano Ceschia, drugo 380.000 italijanskih lir (nagrada Furlanije-Julijske krajine) je dobil slovenski slikar Andrej Jemec in tretja 12.000 šilingov (nagrado Koroške) je prejel slikar Adolf Holzer, živeč v Stockholmu.
V štirih dvoranah Moderne galerije v Ljubljani, ki je gotovo izmed vseh treh razstavnih prostorov najprimernejši in tudi največji, so dela razstavlje-
delala poklone Jugoslaviji in njenim na-roslom, ampak, da bi dokazali svetu, da Nemci niso bili zločinci, kakor jih je svetovno javno mnenje ožigosalo, ampak da je bila zlasti nemška redna vojska in nemška mednarodna politika sicer energična, a vedno korektna. Naivnež ali kdor ne pozna dejanskih razmer bo na podlagi takih dokumentov in takega pisanja prav lahko prišel do napačnega zaključka, da je bila Jugoslavija izključno kriva svoje tragedije, ne pa okupator.
Nas predvsem zanima, kaj kur. g a pove o Sloveniji in njenih ljudeh. Belj malo! Slovenci po pisateljevem načinu gledanja pravzaprav ne spadamo v to knjigo. Slovenije namreč nemška vojska ni zasedla, ampak jo je zopet priključila Rajhu, od kjer je bila nasilno ločena koncem prve svetovne vojne. To priključitev južne štajerske, dela slov. Koroške, cele Gorenjske in znatnega dela Dolenjske pisec imenuje “bescheidene Grenzberechtigung“ — skromno popravo meje. Slovenijo imenuje pisec „Ländchen“ — deželico, ki nima pravice do mednarodno priznanega položaja v vojni zasedenih ozemelj, ampak je podvržena redni nemški zakonodaji, brez vsake pravice na mednarodno pomoč.
Hitler je dal povelje: „Machen sie mir dieses Land wieder deutsch!“ („Naredite mi to zemljo zapet nemško). Kot dokaz, kako so nacistični oblastniki ta ukaz izpolnjevali, omenja pisec le nasilno preselitev S'oven-<‘ev iz . zemlje, ki je bile 7. vključeno Nemčiji* 7.000 na Hrvatsko, 12 000 v Srbijo in 150 vlakov, vsak s 600 do 1.200 ljudmi, ki so bili odpeljani kot prisilni delavci-sužnji v Nemčijo. Drugih načinov, kako se je Hitlerjev ukaz izvrševal, pisec ne pove: uničenje sto in sto tisočev slovenskih knjig po knjižnicah, domovih in knjigarnah, zaplenitev društvenih in cerkvenih domov, denarnih zavodov, zadrug, gospodarskih ustanov itd.,; absolutna brezpravnost slovenskega jezika in nasilno ponemčevanje mladine, obveznost vojaške službe, krute represalije: streljanje talcev, požig celih naselij.
17.	maja: Plenarna seja z resolucijo, tretje komisije. Popoldne slavnostni zakjuček kongresa: Govorijo Antonio Aranibar, Egon Klepsch, S. M. Geb-hardt, Juan Pablo Moncagatta, Rafael Roncagliolo in novoizvoljeni predsednik MUKDM. Poslovilna večerja.
18.	maja: Odhod delegacij.
Delegata slovenske krpiansko-de-mokratske mladine Tone Mizerit in Andrej Fink sta bila določena za delo v drugi komisiji, ki se bavi s problemom: „Krščanslco-demokratska mladina in mednarodna politika“. Spremljajo ju želje svobodne slovenske mladine v svetu in krščanske mladine doma, da bi čim bolje v smislu idej slovenske kršč. demokracije zastopala slovenstvo na tem mednarodnem kongresu, ki je edini mednarodni odločilni forum, kjer je mogoče preko Slovenske krščanske demokracije slišati svobodno slovensko besfedo v velikem svetu.
na tako, da so v osrednji dvorani na ogled dela avtorjev, ki so bila nagrajena na dosedanjih dveh razstavah v Celovcu in Vidmu (Udine), v preostalih dveh dvoranah pa dela 14 umetnikov iz Slovenije, 12 iz Furlanije — Julijske krajine in 15 s Koroške (slikarji: Kraus, Hokej, Marija Lasenig, Trost, Mahringer, Holzer, Lossl, Grabner, Krawagna, Wulz, Gabler, Schuschnig; kiparji: Jaindl, Glawischnig in Unter-weger).
zapori, mučenja in koncentracijska taborišča. Vse to v dokumentih in arhivih morda ni napisano, zapisano pa je v spominu trpečih in njihovih potomcev za dolge rodove.
še nekaj drugega omenja pisec glede nas: Hladnokrvno razdelitev našega • celotnega narodnega ozemlja med Nemčijo, Italijo in Madžarsko, povdar-jajoč velikodušnost Nemčije napram Italiji, kakor da bi šlo za kupčijo, pri kateri prizadeti Slovenci ne smejo biti niti navzoči. Tako nas ta knjiga predstavi svetu. Ker je malo ljudi, ki nas malo bolj poznajo, bodo bralci te knjige nasedli spet enkrat stari nemški krilatici, da Slovencev kot naroda ni, da žive le „vindišarji“ različnih odtenkov, ki jim je peščica slovenske inteligence vtepla v glavo narodnostni fanatizem in sovraštvo do nemštva.
Pisatelj se trudi, da bi dopovedal svetu, kako je pod tem fanatizmom trpela skromna narodna manjina v Sloveniji. Glavno krivdo pripisuje dr. Korošcu, ki je bil v kritičnih predvojnih letih jugoslovanski notranji minister in ki je preko državnih interesov skušal vedno izviti čim več koristi za „ svojo deželico“. On da je kriv, da je bilo javno mnenje v Sloveniji 'Nemčiji tako sovražno. Miroljubna predsednika Stojadinovič in Cvetkovič sta se morala Nemcem večkrat opravičevati zaradi nestrpnosti Koroščeve. In še nekaj novega nam pisec odkrije: da je bil Korošec nespravljiv sovražnik judov: po mnenju nemškega poslanika v. Heerena „edini jugo-slov. državnik velikega formata“, ki iz prepričanja preganja jude, masone in komuniste. Zares slikovita ugotovitev! Kar se masonov in komunistov tiče, bo kar res, da jim je Korošec stopal na prste, da bi pa bil preganjalec Judov, to pa spada v kako pesniško zbirko, ne pa v dokumentirano branje. Bo že treba jude zamenjati
n.	pr. z Italijani ali z Nemci. Teh v resnici ni mogel, ker jih je poznal kot malokdo.
Knjiga, o kateri pišemo, je zgled, kako se dela zgodovina. Littera serip-ta manet! Kdor jo bo bral. bo dobil o nas Slovencih napačno sliko. Knjiga nam zanika to, kar mi na ves glas zahtevamo in povdarjamo: da smo narod. Ne gre za to, če smo „deželica“ ali Rajh, če nas je dober poldrug milijon ali pa osemdeset milijonov, gre za to, da smo narod, ki je moral tisoč let braniti svojo zemljo, svoj jezik in svojo vero proti nasilnikom, ko so hoteli izbrisati slovensko ime s površja zemlje.
Je že prav, če pisec skuša pokazati svoj narod v lepi obliki in opravičiti trdoto okupacijske sile, je že prav, če objavlja dokumente, ki mu v ta namen služijo, vendar ne bi smel pozabiti dokumenta dokumentov, ki je naša realna eksistenca, Slovenci smo narod, slovenska zemlja je naša. Vemo, da smo sosedom v napotje, a to resnice ne zmanjšuje.
Kar smo napisali, ni ocena gori imenovane knjige, ampak nekaj misli, ki se človeku ob branju knjige porode. Dobro bi bilo, da bi se kd6 ob njej podrobneje pomudil.
Knjiga, ki govori tudi o Slovencih
. nw-——-fl
/*#w*hw
•■m
Plan modernizacije železnic na območju Slovenijo obsega 2,5 milijardo dinarjev investicij. Od 'tega so doslej o-pravili dela v vrednosti 1,25 miljardc dinarjev; posojil pa so dobili za ok. 8.5 milijonov dinarjev. Približno milijardo dinarjev bodo moralo slovensko železnice kriti iz lastnih sredstev. Računajo da bodo z razpisanim posojilom zbi’ali kakih 100 milijonov.
S posojilom, ki so ga razpisale jugoslovanske železnice nameravajo v Sloveniji dokončati modernizacijo železniške proge Jesenice—Dobrova; razen tega, hočejo nabaviti motorke, in novo potniške vagone. Direktor ZŽTP Ljubljana, je na sestanku z novinarji, 7. aprila, zagotovil, da bo ves denar ki ga bodo zbrali na območju tega podjetja ostal v Sloveniji in Istri in ga bodo porabili samo za modernizacijo. Po zatrdilu ing. Mravlje, da bodo do konca leta vozili med Beogradom in Ljubljano moderni štiriosni motorni vlaki.
Železničarji imajo že dolga leta “izredno nizke dohodke, ki so daleč pod povprečjem v slovenskem gospodarstvu. Kljub temu se odzivajo k vpisovanju posojila iz svojih osebnih dohodkov za za modernizacijo železnic. Do srede a-prila so železničarji na območju Slovenije in Istre vpisali skoro 10 milijonov dinarjev posojila. Uradno zatrjujejo, da ni nobenega pritiska na železničarje za vpis posojila.
Dr. Vladimir Šenk, član Društva novinarjev Slovenije je nenadoma umrl 21. aprila v Ljubljani. Rojen je bil leta 1902 v Tržiču (Monfalcone). Oče je bil koroški Slovenec, mati pa iz Furlanije. Po maturi je od leta 1922 do 1924 sodeloval v uredništvu Koroškega Slovenca, ki je tedaj izhajal kot tednik na Dunaju, pozneje pa v Celju. Začasno je pustil novinarstvo in študiral pravo na ljubljanski univerzi. Tedaj je bil član Kat. akad. društva Zarje. Iz
Ljubljane je odšel v Pariz in jo nadaljeval študij na Sorboni. V letih 1928 do 1930 jo bil dopisnik Slovenca v Beogradu. V letih 1930 do 1932 je sodeloval pri agenciji Avala. Zatem je bil je bil 7 let stenograf v senatu. Pa se je zopet vrnil k Avali. Po končani vojni je bil sodelavec Tanjuga v Trstu, pozneje pa sodelavce Urada za informacijo pri izvršnem svetu Slovenije v Ljubljani. Tu jo urejeval zunanjepolitični bilten. Leta 1954 je pustil novinarstvo in je sodeloval kot strokovni sodelavec v Elektrogospodarstvu. Obvladal jo glavne svetovne jezike; študiral pa je tudi arabščino in druge orientalske jezike.
Umrli so. V Ljubljani: štefanja Schmelzer roj. Vizjak (84 let), Marija Kerin roj. Mlakar, Franc Črešnjevec, vel. upokojenec, Vinko Kraševec, šofer, Terezija Kosterca, Frančiška Novak roj Janevič, Angela Virant roj. Pirnat, Janko Udovič (83 let) Viktor Prezelj, geometer v p., Doroteja Vozelj roj. Dobnikar, Ivan Rems, upokojenec, Vinko Lazar, ekenomist za pomorstvo, Dr. Aleksander Lunaček, direktor podjetja „Dinos“, Anton Potočnik, predstojnik sodišča v p., Jurklošter, Dr, Jože Schoen-dorfer, stolni kanonik v Mariboru, Mihaela šega (90 let) vdova po direktorju juž. železnice, Radovljica, Antonija Klopčič, Zagorje, Dragotin Gregorc ravnatelj šole v p., Dolenske Toplice, Ivana Klinar roj. Golob (87 let) Koroška Bela, Ignac Rabič (90 let) strojevodja drž. žal. v p., Štefan Bakan, dekan in župnik na Cankovi, Alojz Pečnik, upokojenec, Kranj, Dragica Loboda, Zg. Zadobrova, Franc šivec, posestnik (85 let) Skrilje, Rajko Furlan, Šempeter pri Novi Gorici, Terezija Kovačič roj. Mev-želj (86 let) Tržišče, Franc Svoljšak, upokojenec, Stara Loka, Marija Hrastnik roj. Gorečan, Celje, Franc Zupančič, upokojenec papirnice Vevče,
SLOVENCI
JOŽE ŽAKELJ
Jože Žakelj se je rodil 19. aprila 1909 v vasi št. Jošt nad Vrhniko v ugledni kmečki družini kot eden od dvanajsterih otrok Pavla in Frančiške Žakelj. Pri hiši se je po domače reklo pri „Krvinet“. Bila je to poznana hiša, zlasti so jo dobro poznali vsi reveži, ki so prosjačili po deželi, ker so tam vedno večerjali, prenočevali in kaj zajtrkovali. Prav malokdaj je bilo, da ne bi bilo nobenega na „obisku*.
Jože je moral že v zgodnji mladosti pričeti trdo delati na domači kmetiji. Ko se je v št. Joštu pričel graditi Prosvetni dom, je bil Jože tisti, ki je največ gradbenega materiala spravil skupaj in z veseljem prijel za najtežja dela. Ko je bil dom dograjen, je postal član
ARGENTINI
Prosvetnega društva in aktivno sodeloval pri vseh njegovih prireditvah, zlasti pri gledaliških predstavah. Poznan je bil kot dober igralec. Sodeloval je tudi pri fantovskem odseku in bil dalj časa vaditelj mladcev.
Vojake je služil dve leti pri zagrebški aviatiki.
Leta 1940 se je poročil z gdč. Angelo Malavašič. Bog je njun zakon blagoslovil s tremi otroki, ki so se rodili Jože 1941, Stanislav 1942 in Janko 1944
Ob začetku druge svetovne vojne je stanoval pri bratu Jakobu in mu obdeloval kmetijo.
Po nemški zasedbi se je preselil z družino nazaj na svoj dom, ki pa je bil pod Italijani. Tu se je nadalje posvečal kmetijstvu. Leta 1942 je sodeloval pri ustanovitvi prve vaške straže in v njej sodeloval, obenem pa obdeloval domačo in bratovo kmetijo in s tem omogočal, da so se ostali bratje lažje posvečali vojaškim akcijam.
Ob koncu vojske je ostal še nekaj časa doma in se skrival, nato pa odšel v Italijo in bival v Serviglianu, Sene-galiji in Barletti. V Argentino se je priselil leta 1948. Tu je v začetku delal pri gradnji cest v notranjosti province
n &QMU nj « « JL ti j Á m
Znova je majsko romanje doživelo — v 35. lotu, odkar je ob priliki evharističnega kongresa v Buenos Airesu v lujanski baziliki prvič odjeknila slovenska pesem, in v 20. lotu po ustoličenju Marije Pomagaj v tej cerkvi in naših nepretrganih romanj — najlepši uspeh.
Čeprav nedeljsko jutro 11. maja ni obetalo običajno lepega vremena, je bil lujanski trg pred baziliko že uro pred začetkom poln slovenskega življa. Romarska sv. maša ob 10 je z govorom direktorja msgr. A. Oreharja povezala Slovence v skupni daritvi, skupni zahvali in prošnji.
Izvleček iz govora msgr. Oreharja bomo objavili v prihodnji številki.
Po opoldanskem odmoru se je nebo končno razmahnilo, da se je mogel v sončnem sijaju razviti popoldanski del romanja. Ob dveh popoldne ga je začel z govorom č. g. F. Sodja CM.
Osnovna misel govora je bila „Marija, Mati Cerkve“. Razdeljen je bil v tri točke: Zakaj smo prišli; Marija je med nami in Način Marijinega če.šče-njo. V prvi točki je govornik opredelil,
da romanje ni izlet, ni narodni praznik, ampak je romanje, to je, dejanje vere, dejanje pokore, prošnja in dejanje ljubezni do Marije. V drugem delu jo g. Sodja nakazal, na kakšen način je, oziroma mora biti Marija med nami navzoča; Jo med nami, ker jo je postavil koncil in jo imenoval Mati Cerkve, skupaj s Kristusom je najožje soudeležena pri njegovem srodništvu, v tem je tudi podoba Cerkve, ki nadaljuje Sinovo delo; Marija je kot božja Mati in sodelavka zgled vsem apostolom, kar danes tako nujno potrebujemo. Pravi način češče-nja Marije je tisti, ki je v okviru zdravega in pravovernega nauka, naše čaščenje se mora izogibati pretiravanja in ozkosrčnosti, naše češčenje do Marije ne sme biti neplodno, kratkotrajno čustvo, izhajajoče iz lahkovernosti, ampak pravg pobožnost mora izhajati iz globoke vere.
Sledila je procesija: križ, zastave in bandera, šolska mladina, možje in fantje, skavti, narodne noše, kip lujanske in slika brezjanske Marije, ministranti, duhovščina, redovnice, žene in dekleta.*
Vsak teden ena
ZADNJA MISEL Karel Mauser
Sam nekoč ostane vsak, stisnjen v 'prst, ko lisi odpadli, ki vetrovi so prignali ga skoz mrzel, sivi mrak.
Sam nekoč topi se vsak, tiho v prst po kapljah gine, vse kar bil nekoč je, mine, dokler ni kot dAh lahak.
Spet so zbranost, urejenost in pestrost posameznih skupin v procesiji pripomogle, da srno mogli dostojno počastiti Kraljico Slovencev tudi izven sten bazilike, kar je tudi letos vzbudilo v javnosti veliko občudovanje. Pete litanije Matere božje so bile z zaključno pesmijo „Marija skoz' življenje“ iskren klic in prošnja vse naše zdomske družine, k Materi, da bi nas srečno vodila skozi naše osebno in skupno življenje.
M. B.
Buenos Aires, nato pri gradbi letališča na Ezeizi; pozneje pa se je lotil mizarstva in to dela še danes.
Vsa svoja begunska leta je stalno mislil na družino doma in ji v veliki meri tudi pomagal. Ko se je zvedelo, da se razbite družine zopet lahko združijo, je takoj pričel s postopkom za dovoljenje, da pride družina k njemu v Argentino. In res, 1956 je prišla za njim družina. Sinove je poslal takoj v škofov zavod v Adrogue.
Vsa leta je zaveden slovenski politični izseljenec in kot tak sodeluje v naši skupnosti potom njenih organizacij; Zedinjena Slovenija. Slovenska krščanska demokracija, Katoliška akcija. Vedno je tudi naročnik večine emigrantskega tiska.
Svojo 60-letnico je praznoval na svoiem domu v Ramos Mejiji v krogu svoje družine, sorodnikov in nrilateliev.
G. Žaklju k njegovemu življenjskemu jubileju čestita tudi Svobodna Slovenija.
SAN JUSTO
Življenje v Našem domu obeta biti v letošnji sezoni zelo pestro. Novi odbor z g. predsednikom Petrom Čarmanom na čelu je izdelal celoletni program kulturnih in družabnih prireditev in zasedel vse razpoložljive datume do konca sezone.
V dokaz, da je odbor resno zgrabil za delo, so bile že prve tri prireditve, ki bodo slovenskim rojakom v tem okraju ostale v lepem spominu.
„Pesem goriških brd“ je bil naslov kulturnodržabni prireditvi v nedeljo 27. aprila. Pisatelj g. Lojze Novak je v svojem izvirnem spevu goriškim brdom v pravem pomenu besede ujel utrip srca zdomskega Brica-pesnika, katerega je odrsko odlično podal v vezani besedi priznani igralec in recitator g. Janez Perharič. Sodelovali so še: kot glas goriških brd g. I. Oven in kot prinašalca darov goriških brd bratec in sestrica Groznikova. Izvedba je bila na skrbi Kulturnega odseka. Po končanem kulturnem programu se je v prijetnem domačem okolju razvila družabna pri-
Mzfokane o« 'Magde Varga
V 82. številki ljubljanskega „Dela“ je Boro Borovič objavil reportažo o 72-letni Majdi Varga, ki se je po štiridesetih letih bivanja v Argentini vinila domov k svojemu sinu, ki jo je pa vrgel čez prag.
V temni čumnati sumljivo nagnjene koče, zbite iz blata, smo našli 72-letno Magdo Varga v vse prej kot zavidljivem položaju. Drobna ženica, ki se je po štiridesetih letih vrnila iz Argentine v rodne Strehovce pri Lendavi, se ie pred nasilnim sinom in surovo snaho v bojazni za življenje zatekla k sosedom.
Pod lastno streho, ki so jo domači zgradili z njenim prigaranim denarjem, za izčrpano starko ni prostora. Izza dragocenih očal, ki jih je dobila Magda Vargova pred odhodom iz Buenos Airesa od zdravnika za dolgoletno vestno službovanje, proseče gledajo drobne oči starke. Ne zmorejo več solza, iz zgubanih ust pa diha ena sama prošnja: „Pomagajte mi, pomagajte proč, kamorkoli proč s tega groznega kraja 1“
.še vrag bi se-usmilil uboge ženske, saj ji strežejo celo po življenju!“ govori moški glas v kotu temne izbe.
Domačini se zgražajo zaradi nasilja starkinega sina in snahe. Vendar v vasi ni nikogar, ki se ne bi bal njune maščevalnosti. Ne bi bilo prvič, da bi pod vplivom alkohola v surovežu zavrelo. .
„Ženica, ki dobiva vsak drug mesec iz Argentine 570 dinarjev pokojnine, bi šla rada v kak dom ali h kaki dobri družini,“ se poteguje zvečine revna srenja za usmiljenja vredno bitje.
KOROŠKA
Nemška nestrpnost v Svečah
Po izlivih nemške nestrpnosti v Pliberku ob uprizoritvi Vombergarjevega Martina Krpana, po atentatih na slovenske napise na velikovski in dobrlo-veški hranilnici in posojilnici ni nič čudnega, da so nemški šovinisti znova začeli gonjo proti sveškemu župniku Škurjancu.
Malo pred začetkom šolskega leta so v Svečah in na Bistrici ustanovili podružnico Elterenvereina (Združenje staršev). 'Namen tega združenja je od vsega začetka popolnoma jasen: Izriniti slovenščino iz verouka. To je bilo jasno že ob začetku šolskega leta, ko so se pokazali člani tega združenja s podpisrio akcijo proti slovenskemu verouku. Podpisali so jo v glavnem vsi neonacisti," med njimi pa taki, ki nimajo otrok v šoli in celo protestanti.
Zaradi tedanje podpisne akcije se je seveda oblast zanimala za verouk v Svečah; nadzorovat je prišel pouk strokovni nadzornik za verouk in tudi zastopnik deželnega šolskega sveta; nobeden ni mogel odkriti kaj napačnega, saj so otroci podpisanih itak bili deležni pouka samo v nemščini.
Nekaj časa je bil torej po neuspehu podpisne akcije mir. Glavni agent te nove nestrpnosti je bil neki orožnik, ki ga je predstojništvo tedaj opomnilo zaradi zlorabljanja uniforme.
Vendar je bil mir samo navidezen. Neki predstavnik tega združenja staršev je izjavil, da bodo župnika že zmehčali. Sam je šel k župniku Škorjancu in mu grozil, da bo šel s pritožbo k
„Zakaj se ne obrnete na lendavsko občino, oziroma na tamkajšnjo socialno službo, ki je v takih primerih dolžna pomagati?“ se zanimamo.
Ljudje so zmajali z rameni in nekdo je pripomnil, da se v tem odročnem kraju ne razumejo na take stvari, pa tudi bojijo se.
Morda je res bolje, da se nihče ni obrnil na odgovornega človeka na občini, saj se ga je res vredno bati. Takole smo se pogovarjali po telefonu z načelnikom oddelka za družbene službe Aloj-zem Žalikom:
„•V vasi Strehovci nujno potrebuje pomoč socialne službe starka, ki se je vrnila iz Argentine. Sin jo je vrgel čez prag in grozi ji najhujše...“
Odgovor: „čujte, vi, za take primere so tu sodni organi in milica. Na njih se obrnite, mi nimamo ljudi za tak posel!“
„Toda ženska je v takem položaju, da nujno potrebuje pomoč in prosi, naj jo obišče socialna delavka,“ vztrajamo.
Odgovor: „Ne nervirajte me, povedal sem vam, da se obrnite na sodišče. Po republiških normativih bi morali imeti sedem ljudi v socialni službi, imamo pa samo tri..je prekinil telefonski pogovor načelnik, ki so mu zaupali občani mandat na tem mestu v
občini, kjer pereča socialna vprašanja zahtevajo vse prej kot človeka, ki se sklicuje na republiške normative.
Kako načelnik oddelka za družbene službe na lendavski občini malo upošteva drage normative, ki jih poznamo in edino priznamo v naši socialistični družbi, smo zvedeli kmalu nato na kra -jevnem uradu v Dobrovniku.
„Brezbrižnost tega človeka presega vse meie, zato se tudi v najbolj nujnih primerih ne upamo več obračati nanj,“ nam je povedal vodja krajevnega urada, ugledni mož v Dobrovniku, kamor sodijo teritorialno tudi Strehovci.
Vodja krajevnega urada našteva primere grobega zavračanja in skrajne nehumanosti, ki da je postalo že pravilo tega človeka.
„Ondan smo nujno prosili za posredovanje socialne delavke v ciganski družini. Utemeljili smo hudo stisko otrok, ki so ostali brez očeta, mati pa se vdaja alkoholu,“ pripoveduje možakar o svoji zadnji izkušnji. „In načelnik mi je odgovoril dobesedno tako, naj damo ženski žganja, da bo crknila.“
Socialne delavke kljub ponovnim pozivom še do danes ni bilo blizu. Načelnik se kaj malo meni za uboge otroke, ko pa so republiški normativi njegovo edino merilo. Ni čudno, da ni hotel razumeti brezupnega položaja ženice iz Strehovec.
„Ženiee ne bomo pustili na cedilu, ker je primer hujši, kot si lahko za -mišljate,“ so nas medtem obvestili iz Dobrovnika in potrdili solidarnost s sočlovekom v nesreči.
reditev, na kateri je bilo opaziti zlasti mnogo goriških rojakov, kateri so se zelo pohvalno izrazili o pozornosti, ki jo njim posveča sanjuški dom.
Že tradicionalna skupna članska večerja, ki se je vršila v soboto 3. maja, je privabila , to pot izredno visoko število članov in prijateljev. Kar 235 smo jih našteli. Večerje pa se je tokrat udeležil tudi predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Stariha z gospo. Med potekom večerje j-e vsem navzočim spregovoril zelo vzpodbudne besede, za katere je žel velik aplavz. O življenju in problemih doma je govoril krajevni dušni pastir č. g. Janko Mernik, kateri bo 25. maja pel svojo srebrno mašo. Ves potek večerje je vodil tajnik Našega doma g. Jože Miklič. Sodeloval pa je tudi orkester bratov Plesničarjev.
Obisk moronskega škofa msgr. Ra's-pantiia dne 8. maja v Našem domu je privabil polno veliko dvorano rojakov. Ob priliki farne vizitacije je g. škof izrazil željo po obisku slovenske san-juške farne skupnosti, katera je rade volje ugodila njegovi želji in se celokupno zbrala v Našem domu. Na vhodu so g. škofa sprejeli in pozdravili odborniki' in ga pospremili v polno zasedeno dvorano, kjer mu je v imenu ljudskošolske mladine izrekla pozdrav in mu izročila šopek Marta Malovrhova, šolski zbor pod vodstvom gdč. Klanško-ve pa mu je zapel narodno in cerkveno pesem. V imenu Našega doma mu je izrekel prisrčno dobrodošlico tajnik g. Jože Miklič. Nazadnje je spregovoril g. škof sam, ki je med drugim rekel, da Slovenci tvorimo „Broche de oro“ (zlato sponko) v njegovi škofiji. Po svojem govoru si je ogledal še ostale prostore v Domu in se o njih zelo pohvalno izrazil.	I. O.
dekanu in če to ne bo dovolj pa k škofu in na ministrstvo. Prišla je nato k župniku še delegacija združenja, ki je odkrilo svojo veliko odgovornost za pravo versko vzgoje otrok. Gb tej priliki je združenje razposlalo vsem staršem šoloobveznih otrok pismeno poslanico, v kateri zatrjuje, da „je v sedanjih časih nujno potrebna resnična verska vzgoja in dober pouk verouka“, „ta pa ne more biti v tujem jeziku“. Po razgovoru z župnikom je delegacija šla še k dekanu. Na vseh teh razgovorih so hoteli vsiliti svoje mnenje o poučevanju. Tako so hoteli, da bi bila ena ura verouka (za slovensko mladino) samo nemška, druga pa dvojezična, pa še katekizem jim je bil napoti, čeprav ni nobenega pomanjkanja učbenikov, se je združenje izjavilo, da na svoje stroške nabavi nemške katekizme. Župnik se je zahvalil združenju za njegove ponudbo, toda jasno je izrazil, da pozdravlja vsako podporo pri nabavi učbenikov, odločal bo pa sam, katere katekizme bo uporabljal.
Seveda ni pričakovati, da šovinisti ne bodo več nadlegovali župnika, vsaj dokler oblasti ne bodo odločno nastopile proti novim izbruhom nacionalne nestrpnosti. Toda ali je oblastem sploh kaj do mirnega sožitja med Slovenci in Nemci na Koroškem?
V	Pliberku so 13. aprila ustanovili krajevno podružnico Avstrijsko-jugoslo-vanskega društva, katerega naloga je poglabljati kulturne odnose z Jugoslavijo. Na ustanovnem zborovanju je predsednik društva, bivši deželni pod-glavar Matthias Krassnig razložil cilje in namene tega društva in poudaril, da si je društvo vzelo za zgled koncept deželne politike v smislu dobrega sosedstva s prebivalstvom onstran meje!
Najbrž bi bolj potrebovali na Koroškem društva za dobro sosedstvo med Slovenci in Nemci, živečimi na Koroškem.
Mladi glasbeniki iz Ljubljane v Ce’ovcu
Celovški deželni konservatorij je povabil 25. aprila mlade soliste in veliki orkester zavoda za glasbeno in plesno izobraževanje iz Ljubljane. V veliki dvorani Doma glasbe je ta Zavod ponovno upravičil sloves, ki ga že leta uživa v Celovcu. Izbor predvajanih del je bil tak, da je pokazal res umetniško raven mladih izvajalcev. Izvajali so Haendlov Koncert za violino in orkester v B-molu s solistom Andrejem Tičarjem in Škerlov Koncertino za klavir in orkester; na klavirju se je dobro izkazal Tomaž Kranjc; godalni orkester je dirigiral prof. Ciril Veronik. Pod taktirko prof. Igorja Mariina je pihalni orkester zaigral Petričev Divertimento in Pahorjevo Istrijanko.
V drugem delu je dirigiral prof. Vinko Šušteršič Lipovškovo Drugo suito za godala, Webrovo Koncertno skladbo za klavir in orkester v f-molu ir. Glinkovo uverturo iz „Ruslana in Ljudmile“. V 'Vebrovi skladbi se je odlično izkazala mlada pianistka Neda Perko.
Sopranistka Ana škerlova je zapela arijo iz Puccinijeve opere Gianni Schi-chi, altistka Marinka GrajzarjevaJ pa arijo Azucene iz Verdijevega Trubadurja; za zaključek je veliki orkester zaigral Gotovčevo Simfonično kolo iz opere Ero z onega sveta.
Koncertna dvorana je bila polna navdušenih ljubiteljev simfonične glasbe, ki so bili nadvse zadovoljni z izvajanjem mladih glasbenikov.
4
STOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 15. 5. 1969 - No. 20
KAZPIS
Slovenski srednješolski tečaj v Buenos Airesa razpisuje nagradno tekmovanje. Vsi dijaki so vabljeni, da cddajo do 31. julija 1969 spis o
POMENU USTOLIČEVANJA KOROŠKIH VOJVOD NA GOSPOSVETSKEM POLJU
Gospodje profesorji slovenščino in zgodovine bodo zbrali najboljši spis, ki bo nagrajen z zneskom 5.000 pesov.
Vsi spisi, ki bodo zaslužili odobritev komisije bodo objavljeni.
Spisi naj ne bedo krajši cd štirih strani šolskega zvezka.
IL 0 V{N CI PO SVITU
KANADA
10-lelnica slov. šole in cerkv. odbora
Ko je župnik J. Kopač začel usta- ! navijati slovensko župnijo Brezmadežne v Torontu, je bila ena prvih stvari ustanovitev slovenske šole. To je bilo meseca februarja 1959. Tako je letos minilo deset let, odkar imajo v župniji Brezmadežne slovensko šolo, ki jo vodi, ravnatelj F. Cerar. To desetletnico so proslavili 23. marca s koncertom mladinskega zbora 70 mladih pevk in pevcev. Pod vodstvom pevovodje Blaža Potočnika je zbor zapel deset slovenskih in tri angleške pesmi. Mladinski zbor in njegov pevovodja Blaž Potočnik so bili deležni toplega priznanja občinstva za lepo izvajan spored.
V aprilu pa so v isti fari obhajali desetletnico cerkvenega odbora, ki jo odločilno pomagal župniku Kopaču pri graditvi cerkve in pri organiziranju župnije, ki je štela v začetku komaj 70, danes pa ima nad 400 družin. Vseh stroškov je imela župnija v 10 letih 579.833 dolariev. Od tega odpade na nakup zemljišča, gradnje cerkve, dvorane in župnišča ter nakup hiše in oprema vseh prostorov 280.416 dolarjev. Dohodkov pa je imela v desetih letih 381.332 dolarjev. Za primanjkljaj v znesku 198 500 dolarjev je morala župnija najeti posojilo, od katerega plačuje obresti.
'Cerkveni odbor je s svojimi prireditvami prispeval v cerkveno blagabio v de~ctih letih 59.000 dol. in je sodeloval pri vseh ostalih nabirkah. Predsedoval je odboru deset let g. Ivan Kavčič.
Desetletnico cerkvenega odbora so proslavili z lepo uspelim banketom 12. aprila v cerkveni dvorani.
Družinska sreča. V družini Aleša Kreka in njegove žene Francko roj Kavčič v Torontu so dobili sinčka,, ki so ga krstili na ime Miha.
Pred obiskom pomožnega škofa dr. Leniča
Ljubljanski pomožni škof dr. Lenič bo obiskal Kanado v letošnii jeseni (argentinski pomladi). V obeh slovenskih župnijah bo imel duhovno obnovo. Župlisni obeh fara se že pripravljajo na lep sprejem. Dr. Lenič bo obiskal tudi ZDA.
VENEZUELA
Slovenski dan je bil v nedeljo 4. maja v Valenciji. Bil je to že četrti. Tudi letošnji, kot prejšnji, je bil v prostorih kluba „Don Bosco“, ki stoji ob župni cerkvi v Naguanagua. Slovenski dan, ki ga organizira društvo „Ilirija“, je začel dopoldne s sv. mašo v žUpni cerkvi Naguanagua. Opoldne je bilo skupno kosilo,- nato pa prosvetni del in prosta zabava. Udeležba je bila lepa.
PO ŠPORTNEM SVETU
V	Santiago de Chile je čilska teniška ekipa v tekmi za Davisov pokal premagala Argentino s 3:2 in jo izločila iz nadaljnjega tekmovanja.
V	Montevideo se je 27. aprila končalo izredno svetovno prvenstvo v odbojki. Prvo mesto je osvojila ekipa NDR, ki je premagala vse nasprotne reprezentance, med njimi tudi ekipo svetovnega prvaka ČSSR.
Na 30. svetovnem namiznoteniškem prvenstvu, ki se je po desetdnevnem tekmovanju zaključilo dne 27. aprila v Muenchnu, so slavili veliko zmago Japonci. Japonci so zmagali med posamezniki (Shigeo Itto), posameznicami (Toshiko Kowada), v mešanih parih (N. Nagesama in Y. Konno) ter v moškem ekipnem prvenstvu. Šveda K. Johansson in H. Alser sta osvojila prvenstvo moških parov, dočim je Sovjetska zveza prvak v damskih parih in v ženskem ekipnem prvenstvu.
O uspehu ali neuspehu jugoslovanske ekipe — nimamo še končnih podatkov — bomo poročali kasneje. Toda začeli so kar dobro. Moška ekipa je premagala Anglijo s 5:1, Dansko s 5:0 in SZ s 5:4. Po tem uspehu, s katerim so se maščevali sovjetski ekipi za lanski poraz na evropskem prvenstva v Lycnu, ro jugoslovanski tekmovalci dajali kar optimistične izjave ter so računali na uvrstitev na četrto ali celo ha (retie mesto.
Za konec 25. jugoslovanskega košarka jakega piT. enstva je v Ljubljani Olimpija premagala novega prvaka Er-veno zvezdo s 83:7'i in se s tem uzv.tha ,a dingo mesuo pred Jugoplast'ke i/. Splita. Zndnbi tekma med obema 1 <-k— jiie« e»a je biia zelo nervozna, občin-
ctvo selo gla:.r«-.. sednika pa necbic da pc.ožiju, prsojaia sta prekrške, kjer jil- ni bilo, očitne :ta pa spregledovala. Take ni čudno, da ¡.e je pri obojestranski napetosti i>r:šio celo do pretepu med Bassinom in Pavlovičem, v katerega so nato posegli tudi drugi igralci, \ nato pa še naviiači obeh ekip. Vendar so kmalu naredili red policija in predstavniki obeh klubov. Sodnika sta od-piskala igro, na posredovanje delep^ta KZJ pa se je nato tekma le nadaljevala. Zadnjih 16 minut so gledalci le prišli na svoj račun, ker je nervoza popustila in sta obe ekipi pokazali, da se da tudi leno igrati.
Na redni skupščini Planinske zveze Slovenite so sklenili, naj bo odslej „Dan slovenskih planincev“ vsako drugo nedeljo v septembru. Pripravili bodo 3. jugoslovansko odpravo na Himalajo in prvo odpravo na Karakorum.
OBVESTILA
Četrtek, 15. maja 1969:
Sestanek Lige žena Mati ob 18 v Slovenskem domu v San Martinu.
Sobota, 17. maja 1969:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 20 asado za članstvo in prijatelje doma. Prijave pri odbornikih.
Prvi kulturni večer SKA točno ob 19.30: Razgovor o Slov. kult. akciji. V Slovenski hiši.
V	San Martinu v Domu ob 18 občni zb^r staršev ljudskošolskega tečaja in volitve novega odbora.
Na Pristavi ob 19.30 večer sk'optičnih slik 'z Bariloč. Brazilije in ZDA
V	Cara-acliayu ob 19 predavanje g. dr. Milana Komarja za fante in dekleta.
Nedelja, 18. maja 1989:
SDO v San Martinu: sestanek s predavanjem ge. Kralieve.
V	Slovenskem domu v Berazategui, koncert okteta Ivan Cankar. Po koncertu prosta zabava.
V	Slomškovem domu družinska nedelja. Predava g. Fr. Sodja C. M. „O zaupanju ndadostnikov do staršev“.
Ob 16 občni zbor Slovenskega doma v Cararachayu.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 16 tradicionalne koline.
Mladci iz San Martina gredo po maši na izlet na kinto g. Kastrevca
Sobota, 24. maja 1969:
Na Pristavi ob 20 2. prosvetni večer. Predava g. Fr. Markež: Evropa v slikah.
V Slovenski hiši ob 17.30 prvi sestanok staršev dijakov Slovenskega srednješolskega točam. Predaval bo dr. Kukoviča o problemih današnje mladine.
V	Slovenskem domu v San Martinu zvečer proslava 1 prve obletnice obstoja slovenskega orkestra „The Goldcnto-nes“.
Občni zbor društva Pristava v Ca-stelarju ob 16.
Nedelja, 25. maja 1969:
Proslava 20-Ietnice Vestnika t:a Pristavi. Ob pol 10 sv. maša, nato zborovanje, razstava in asado.
Četrtek, 29. maja 1969:
Odbor Zveze mater in žena ob 16 v Slovenski hiši predavanje ge. Rejeve: Dokler vaju smrt ne loči.
V	Berazatcguiju ob 16 koncert okteta Ivan Cankar pod vodstvom g. Jožeta Omahna.
Nedelja, 8. junija 1969:
V	Carapachayu v Slov. domu kolino.
Nedelja, 15. junija 1989:
Kolino v Domu v San Martinu
Opozarjamo na knjigo o škofu dr. Rožmanu I. del, ki jo je spisal dr. Jakob Kolarič. Knjiga obsega 380 strani z zanimivimi slikami. Knjiga je, kot je zapisano na uvodni strani „duhovna podoba velike osebnosti na prelomnici časa“.
IŠČEMO
starejšo ali pa mlajšo moč za pomoč v hiši k mlademu paru z enim otrokom.
PRODAMO
nov pletilni stroj „Diamant“ št. 10, nemške znamke, 1.25 m dolžine. Obrniti se ustno ali pismeno na naslov:
Almacén Yerbal 979 pri kolodvoru „Caballito“, Primera Junta
DRUŠTVENI OGLASNIK Zahvala
Zedinjena Slovenija se prav toplo zahvaljuje Slovenski hranilnici SLOGA v Ramos Mejiji za ponoven prispevek, s kaicrim je mogla Z. S. kriti del dolga za izdano berilo.
Posvet krajevnih mladinskih referentov in voditeljev mladenk in mladcev bo v sredo, 21. t. m., ob 20.30 v Slovenski hiši.
Zveza krajevnih šolskih svetov
Predsedniki kr. š. svetov, zbrani na 1. seji 7. maja, So ustanovili pod okriljem Zedinjene Slovenije Zvezo kr. š. svetov, ki se bo sestajala vsaj mesečno. Za njenega predsednika je bil izvoljen g. Rajmund Kinkel. Na seji sta bila navzoča tudi predsednik Z. S. g, Božo Stariha, ki je podal nekaj tehtnih misli o pomembnosti pravkar ustanovl jene zveze, in š. referent g. Aleks. Majhen. Seja je razpravljala o važnih zadevah, ki se tičejo naših osnovnih šol. zlasti o proslavi 20-letnice zdomskega šolstva. Naslednja se’a bo 29. t. m. cb 20 v Slovenski hiši.
Sejo voditeljskega sveta šolskega odseka Z. S. bo v sredo, 21. t. m„ ob
19.30 v Slovenski hiši. Ob 18.30 bo sestanek za pripravo berila za 5. in 6. razred. Na oboje vabljeno vse učiteljstvo
Knjižnica Zedinjene Slovenije posluje v ronedeHek, sredo, četrtek, petek rd 18 do 20 ure, vsako soboto ob priliki šolskega tečaja in vsako nedeljo po sv. maši.
PROSLAVA 20-LETMCE USTANOVITVE , „VESTNIKA
■
B
■
; bo v nedeljo, 25. maja na Pristavi ; Ob pol 10 sv. maša;
« nato jubilejno zborovanje
■	in razstava Vestnika;
:	opoldne asado za naročnike
in prijatelje Vestnika.
B
■	Posebej vabljeni Slovenci
i novinci argentinske vojske.
V	nedeljo, 18. maja 1969
V	SLOMŠKOVEM DOMU
Družinska nedelja
ob 9 sv. maša, nato predavanje č. g. Franca Sodje C. M.
o zaupanju mladostnikov do staršev
Opoldne kosilo po zmernih cenah Lepo vabljeni!
NAŠ DOM	SAN JUSTO
V nedeljo, 25. maja 1969:
SREBRNA MAŠA e. g. JANKOTA MERNIKA,
DUŠNEGA PASTIRJA V SAN JUSTU
OB 8.00 KONCELEBRIRANA SV. MAŠA — V ŽUPNI CERKVI srebmomašnikov slavnostni pridigar — Msgr. A. Orehar
OB 9.30 AKADEMI JA V ČAST SREBRNOMAŠNIKU —
V NAŠEM DOMU
Našemu dušnemu pastirju — predsednik Našega doma g.
P. Čarman; Pozdravne besede ge. M. Zakrajškove — v imenu slovenskih žena; črtica v pozdrav — dr. J. Krivec kot najbližji sorojak. — Sodelujejo: Sanhuški pevski zbor pod vodstvom g. š. Dranška; šolski pevski zbor pod vodstvom gdč. A. Klanškove.
OB 13.00 SLAVNOSTNO KOSILO
Poleg sanhuških faranov še posebej vabljeni prijatelji č. g. srebrnomašnika ter bivši gojenci salezijanskih zavodov. Prijave sprejema društveni blagajnik g. J. Zakrajšek na telefon 621-1531 najkasneje do srede 21. t. m.
Vse rojake naprošamo za številne narodne noše.
Dr. Tone žnžek
ADVOKAT
Uraduje za rojake ob sredah in petkih od 17—19
Na telefonu 47-4852 tudi dopoldne
Lavalle 2331 5. nadstropje, pisarna 10
Ena kvadra od subte. „Pasteur“
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capita! T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Alte. Brown 100 T. E. 105 ali 516
V petek in soboto od 9—13
ESL0VENIA UBRE
Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
■■■»■ ■ ■ Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221	
OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKA PRISTAVA
v Castelarju bo 18. maja ob 16. uri. Dnevni red:
Poročila odbornikov, predlogi in slučajnosti
Vabljeni vsi člani in prijatelji!
Naš dom San Justo Nedelja, 18. mala:
ob 9 sestanek žena in mater ob 9.30 sestanek lovcev ob 16 Slovenija v slikah, besedah in pc3mi
predvaja g. L. Erjavec
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1969»
za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanju po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanado 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za poši.ljanje z avionsk« pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estadas Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-721»
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL j CASCANTE
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Airss
T. S. 35-8827
t
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
V SLOVENSKEM DOMU
V SAN MARTINU
KOLINE
v nedeljo, 15. junija Orkester: The Co dcn Toneš
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 235, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
1)0 IIO Bil ¿\ X § 120 POVABILO
Domobranci iz Slovenske vasi in njih gostje, zbrani na prijateljskem kosilu dne 20. aprila 1969, tretjič najiskreneje vabijo obe bojevniški organizaciji zbrani okrog VESTNIKA in TABORA, da začneta nemudoma in za vsako ceno delo za enotnost in edinost bojevniške organizacije ali še točneje povedano: ZA ENO SAMO bojevniško
organizacijo.
MIIUIIIIIHIIIIIIIIIINIIUlUMIIIIIHnilllllllllllUIIIIIMIIIIinSM
VSI VABLJENI NA
I. OBLETNICO ORKESTRA ‘THE GOLDEN TONEŠ’
V soboto, 24. maja ob 21. uri v Slovenskem domu v San Martinu. Sodelovala bosta dva orkestra.

SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
Bartolome Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
vabi člane in prijatelje na zanimivo predavanje dr. Julija Savellija o temi:
Zakon o pokojninah in penziji
Predavanje bo v soboto dne 31. maja 1969 ob 20.30 v hranilničnih prostorih.
Prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je dne 1. maja 1969 umrl v Ptuju v svojem 88. letu
gospod Franc Čuček
bivši trgovec z vinom.
V	Argentini: hči dr. Tatjana Čuček de Jelkič in Žarko Jelkič, Bs. Aires
V	Jugoslaviji: sin Marijan z ženo in otrokoma, Ptuj;
vdova sina Franceta s sinom Dušanom in družino, Krško;
hči Ljudmila Čuček de Grom z otrokoma, Trst; Nečakinja pohčerjenka Štefka in mož Jože žužek, Ljubljana;
Kristina Rusjan, družine Zibert, Čuček, itd.