AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN w L anguage ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MAY 1, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
emške čete so na Finskem,trdi Rusija
, ?shingtonu napove-90 bilijonov za-Zed. držav
%ton, D. C. — Trgo-L,tajnik Jesse Jones, ame-jj.J'^^ini vizard, kot ga imeti' Je napovedal, da bo na-Zed. držav morda ce,-j| . bilijonov dolarjev. Iz-. tudi, da moramo biti ha na	katerih
ju,^av nismo še nič dopri-jta ®e jim ne bomo izognili. ||j0 ' je poudaril Jones, & *S.e '30m0 že zadolžili, ^ pripravljeni odpla-i|„ enkrat ta nevarni čas
W8 •
L Je tudi rekel, da bo po-Lfctla četrtina moške delo-
Blal2a	potrebnega
a deželno obrambo.
pRtf i^MfclUsyqjtis
L ' "da se bo moralo vze-,r° od vsakih štirih od iJG izdelave stvari za , danje življenje. To poru j d bomo morali prestati *ebščinami, ki smo jih pit;' Pa bomo morali
[§t; produktivno silo | %St°tkov- Toda zdaj smo
Pljatjali smer in ne smemo ['ti;t^reveč časa, da bi gle-I 2eiriljevide."
['"^rienTvarnem L. v Zagrebu
['$tov' ~~~ Dr. Maček, vodja ' je bil izginil, ko je f»ijo>ada vkorakala v Ju-'7Je Sedaj na svoji far-a£reba, kot trdi poro-l ^reba.
K^enT L^MRLO
h Df', ^ Policistu Catariusu fl^ . ^al nek tujec in mu r^jjj &re ž njim v bližnjo 1% ' Tam je tujec izročil f«vS(;10 z besedami: "Več Vam kradel vsak dan l\ jj.^ka' in eno štruco K i;. Z. 'Sern brez dela in dru-'la lačna. Zdaj delam p0vrniti škodo. Strafe 0(|sP°klical za pričo." Tu-1 Predno sta prišla 11 Policist do sape.
\ t bolnišnice
jKj ač> 19620 Ormiston Nji6 p0vrnil iz bolnišnice. ^ <W8a sedaj lahko obišče->H w Je član društva sv. . kabejcev. t • ft
St ; zvišala mezdo
i(; C0 Varen od General i ^1eiv ' v Clevelandu bo zvi-
!^'C]Cem mezdo za 10c na ),leueVelandu bo prizadetih vcev.
M, Sedmina
J 6v Sedmih se bo brala v j^'Hi'	zadušnica za
ki ^ Sopar. Prijavljeni.
ie ie poslal Hitler na Finsko 12,000 vojakov s tanki in topovi. Nemčija trdi, da je poslala to armado preko Finske na Norveško. Drugi pa mislijo, da Nemčija počasi obkoljuje Rusijo,
je naznanila širnemu svetu, da so dospele nemške čete K. '111 topovi na Finsko. Rusija je to naznanila v skoro istem ■t,.0 je presenetila svet z izjavo, da ne sme preko ruskega Noben vojni material za kako drugo državo. Na prvi popi Pomenilo, da se prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo vedno Pk laia. Rusija je postala nemirna, ko je nemška armada zanikan, kjer ogroža Dardanele.
Uradno glasilo komunistov, Pravda, piše, da so prišli na Finsko zadnjo soboto štirje nemški vojaški transporti, kakih 12,000 mož. Izkrcali so se v finskem pristanišču Turku in dva dni kasneje so odšli severno proti Tampere.
Nemci v Moskvi pa trdijo, da so te nazijske čete regularna posodica, ki je namenjena na Norveško preko Finske in to v sporazumu s finsko vlado.
Ako bodo ostale nemške čete stalno na Finskem, bo to pomenilo, da plete Hitler novo verigo okrog Rusije. Prvi členi te verige so okupacija Romunske in Bolgarije, potem pa zavzetje Jugoslavije in Grčije in grških otokov pred Dardanelami.
Danes se je vrnil iz Berlina nemški poslanik za Rusijo, ki je imel pred odhodom uraden sestanek s Hitlerjem. Včeraj je % Berlina rUski poslanik za Nemčijo, komisar Deka-nozov.
V Londonu upajo, da bo prepoved Rusije prevažati orožje in municijo preko ruskega ozemlja ustavilo enega izmed virov, po katerih dobiva Nemčija vojne potrebščine.
Drugi pa zopet pravijo, da je ta prepoved samo slepilo in kot protiutež govoricam, da gre preko Rusije ogromno vojnega materiala v Nemčijo, ki je bilo na-kupljeno v Zed. državah.
Finska vlada zanika trditev iz Moskve, da bi prišlo 12,000 nemških oboroženih vojakov v kako finsko pristanišče. Res je pa, da pošilja Nemčija preko Finske vojake na Norveško, toda ti morajo iti naprej, ne da bi se kje ustavili.
Na napačni naslov
Mussolini je poslal poveljniku fašističnih čet v Albaniji brzojavne čestitke radi "sijajne" zmage nad grško in angleško armado. Musso je bil najbrže tako razburjen nad nenadnim prevratom položaja, da je poslal čestitko v Albanijo mesto v Berlin. Hitler ga bo dal klečat, ko bo zvedel o tej pomoti.
ZEMLJEVID BLIŽNJEGA VZHODA
te

Amerikanci in Angleži se selijo iz Jugoslavije
Budapest. — V Belgrad se je vrnil ameriški poslanik Lane, ko je preskrbel za prostor na par-niku na Donavi, ki bo odpeljal kakih 150 Amerikancev iz Bel-grada. Lane je izjavil, da so Italijani zaprli angleškega poslanika in njegov štab. Povedal je tudi, da se nahaja več ameriških časnikarjev v Hercegovini. Predno so prišli Italijani v Dalmacijo, s0 se ti časnikarji odpeljali v čolnu na morje, da bi jih tam vzela na krov angleška kri-žarka. Toda ta se ni prikazala in Amerikanci so morali nazaj v jugoslovansko pristanišče, kamor so pozneje prišli Italijani.
Lane je tudi povedal, da se nahaja od 40-A;nerikaneev- v j Belgradu poleg 11 ameriških di-, plomatov in njih družin. Tukaj'

S£A
'MM

HA'J
Zanimiva razstava ročnih del
Pri številki (1) vidite, kako so se nemške mehanizirane čete vsule na Peloponez v južno Grčijo. — Malo nižje vidite otd)k Kreto, kjer je zdaj sedež grške vlade. Ta otok je zdaj cilj Nemcev, odkoder bodo imeli prav blizu do Egipta, kjer prodirajo zdaj nemške in italijanske čete na egiptovskem ozemlju (2).
je tudi nekaj oseb iz Brazilije in Argentine. Poslanik sodi, da so nemške bombe ubile v Belgradu od 2,000 do 10,000 oseb. Poslopje ameriškega poslaništva ni bilo zadeto, razbita je pa hiša, kjer je poslanik stanoval. V ameriški koloniji je bil zadet od drobca bombe samo dijak Ned Maric, ki je pa kmalu ozdravel.
Tretja obletnica
V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Joseph Glavichem v spomin tretje obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ bo nocoj med 6. in 7. v dvorani stare šole sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev.
Bolnišnica, ki bo varna pred bombami, je v delih dosegla Anglijo iz U. S.
Salisbury, Anglija. — Danes so dospeli iz Amerike prvi deli za bolnišnico, ki jo bo postavil ameriški Rdeči križ tukaj. To bo prva taka bolnšinica na svetu. Deli bodo narejeni v Ameriki in tukaj jih bodo sestavili skupaj. Stene in streha bolnišnice so napravljene iz take tva-rine, da jih ne razbijejo niti bombe, pravijo. Zdravniki in bolničarke bodo vsi iz Amerike.
Združeni mladinski zbori
V petek 2. maja ob osmih zvečer se vrši važna seja zastopnikov Združenih mladinskih zborov v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Poživlja se vse zastopnike in zastopnice, da se gotovo udeležijo.
V	NEDELJO BO ODPRTA BOŽJA POT
V	PROVIDENCE HEIGHTS V EUCLIDU
Božja pot in grota Naše Gospe Lurdske, Providence Hghts, Euclid, O. bo slovesno odprta v nedeljo 4. maja ob štirih popoldne. Rt. Rev. Msgr. Navin bo imel pridigo in blagoslov bolnikov. Društva in organizacije, ki bodo šle v procesiji, se bodo zbrale pri vhodu iz Chardon Rd. Udeležili se bodo v uniformah: Vitezi Naše Gospe Lurdske, Kolumbovi Vitezi 4. reda, Vitezi sv. Janeza, Vitezi sv. Jurija. Najsv. Imena, Katoliške hčere
Amerike, .Lige katoliških star šev učiteljev, Narodni koncil ka toliški žena.
Na čelu procesije bo dekliška godba iz samostana Dobrega Pastirja. Bolničarke iz bolnišnice sv. Aleša bodo skrbele za bol nike. Euclidska policija bo skrbela za red. Družba ulične železnice je obljubila vozove vsakih 10 minut in sicer od 1 do 6 popoldne.
Okrepčila se bo lahko dobilo v jedilnici samostana sv. Ane.
Za vaso korist m za pomoč Zed. državam
Začenši danes boste lahko skoro na vseh clevelandskih bankah in posojilnicah kupili znamke in bonde, ki jih je izdala vlada Zed. držav, da dobi denar za obrambeni program. Ako kupite te znamke ali bonde, boste imeli varno naložen svoj denar, obenem boste pa storili uslugo svoji vliidi, da bo lahko nadaljevala z obrambenim načrtom.
Bondi, ki nosijo nekaj preko 2 odstptka obresti, se lahko kupijo že za nizko vsoto $18.75. Ti bondi bodo plačljivi v desetih letih. Znamke se pa lahko kupijo še ceneje, ker je samo po 10 centov vsaka. In ko jih imate dovolj, pa jih lahko zamenjate za bonde. Te znamke ne nosijo nobenih obresti, so pa priporočljive zlasti za otroke, da jih kupujejo, kadar imajo kako dese-tico, pa bo le narasel kupček.
Zato toplo priporočamo našim ljudem, naj kupujejo te vladne bonde in znamke. Storili boste dobro sebi in državi. Med drugimi bankami jih prodaja tudi slovenska North American banka in sicer v glavnem uradu na St. Clair in 62. St. ter v podružnici na Waterloo Rd. in 156. St. Dobite jih pa tudi v slovenski posojilnici St. Clair Savings & Loan Co. na 6233 St. Clair Ave.
O pokojnem Frank škoda
Kot smo že poročali je umrl Frank Škoda, star 75 let. Doma je bil iz vasi Mala Račna, odkoder je prišel v Cleveland pred 49 leti. Tukaj zapušča soprogo Agato, sina Franka in tri hčere: Mary Schove, Rose in Frances Zabukovec, vnuke in brata Antona. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje.
Ameriške patrulje križa-rijo celo 2,000 milj daleč v Atlantiku
Washington. — Admiral Harold R. Stark je izjavil danes pri zakuski Ameriške trgovske zbornice, da ameriške ladje patrulji-rajo na nekaterih točkah celo 2,000 milj vzhodno od ameriškega obrežja. Indirektno je admiral potrdil, da ameriške ladje patruljirajo Atlantik za varstvo angleških ladij, ki vozijo vojni material iz Amerike. Tako se ne more reči, da ameriške ladje spremljajo angleške tovorne ladje, toda pazijo pa na nemške podmornice in druge ladje, ki bi prežale na angleške transporte, ter jih posvare o nevarnosti.
Ko so vprašali predsednika Roosevelta glede tega, je rekel, da smejo ameriške bojne ladje tudi v vojno zono, če je to potrebno za obrambo zahodne he-misfere. Toda, je pristavil, s tem še ni rečeno, da bodo šle.
-o-
Poroka
V soboto zjutraj ob 9:15 se bosta v cerkvi sv. Lovrenca poročila Mr. Auguštin Kristančič in Miss Magdalena Rus. ženin je sin spoštovane družine August Kristančič iz West Side, nevesta je pa hčerka družine Anton Rus iz Union Ave. Vse prijatelje obeh družin se prijazno vabi, da se udeleže poročne maše. Svatba bo pa na domu nevestinih staršev. Mladima novopo-ročencema želimo obilo sreče v novem zakonskem stanu. Stalin se boji Hitlerja, trdi odličen Litvinec
Včeraj je prišel v Cleveland med Litvince dr. Antanas Sme-tona, bivši predsednik Litvinske republike, ki je moral bežati iz dežele, ko jo je zasedla Rusija. Stalin bo še dolgo ustrezal Hitlerju, je rekel dr. Smetona, ker ima smrten strah pred nemškim diktatorjem. Vzrok temu je pa šibkost ruske armade, katere moč je samo na papirju.
Clevelandske žene in dekleta, spadajoče k podružnicam dične organizacije Slovenske ženske zveze, se že več mesecev pridno pripravljajo za eno največjih razstav ročnega dela, kar se jih še pomni v zgodovini organizacije kot v splošnem med Slovenkami. Izbrale so si Slovenski dom na Holmes Avenue, kjer sta na razpolago dve veliki dvorani. Razstava bo v spodnji dvorani, kjer je tudi oder za lepe programe, kateri se bodo vršili ob večerih in za "Style Show," ki bo nekaj posebnega za vse ženske kot moške, ki radi vidijo lepo oblečene dame.
Razstava bo trajala tri dni, to bo 16., 17. in 18. maja. V soboto in nedeljo se prične že ob treh popoldne in tudi popoldne se bo vršil na odru lep program, na katerem bodo nastopili mladinski krožki.
Da se bo med članicam vzbudilo splošno zanimanje je odbor določil prav nizko vstopnino, namreč 15 centov za osebo in vsak listek bo obenem nosil številko za nagrado 20 različnih krasnih ročnih del. Pri vratih bo pa vstopnina 25 centov in v tem je vključena razstava, program in plesna veselica, ki se vrši v gornji dvorani v soboto in nedeljo večer.
Kot nam poroča urednica Albina Novak bodo poleg ročnih del tudi vsakovrstni zgodovinski predmeti, kot narodne noše, ki so bile izdelane v domovini pred več leti ter zlatnina iz prejšnjih časov itd. članice, ki se razumejo na raznovrstno šivanje, kot na odejah in preprogah, bodo pokazale kako se take stvari delajo. Mrs. Mary Svetek bo posodila tudi kolovrat, na katerem bo članica pokazala kako se je pred leti predlo. Naše Notranj-čenke bodo pa pokazale kako se klekla in do sedaj se je priglasilo že pet članic, ki bodo imele na razstavi svoje vzorce na blazinah in pokazale kako se klekla.
Med mnogimi se je zadnja leta pojavilo veselje za takozvani "Hobby Show" in tudi na tej razstavi bodo nekatere razkaza-le vsakovrstne stvari, katere zbirajo že več let. Vršile se bodo tudi demonstracije na novih kuhinjskih opremah ter še mnogo drugih zanimivih stvari.
Odbornice in članice bodo prav gotovo poročale podrobnosti o tej razstavi v dopisih ter tako vzbudile splošno zanimanje. Vam, cenjeni bralci in bralke, pa toplo priporočamo, da posetite to pomenljivo razstavo ter pridno sežete po vstopnicah, katere imajo članice v predprodaji.
-Or
Nemci delajo krmo iz žaganja
Nemčija in dežele, ki jih je okupirala, so bile pred vojno odvisne od inozemstva za dobavo krme za živino in prašiče. Ker je angleškabloJcadcu to dobavo ustavila, so nemški znanstveniki izhašli proces, po katerem uporabljajo žaganje in oblanice za krmo. (To so gotovo slišali od Ribničanov, ki so nataknili konjičku zelena, očala, potem mu pa nasuli v jasle oblanje).
-o-
Pokojna! Justina Smoly Poročali smo že, da je umrla Justina Smoly, rojena Dacar, stara 40 let. Doma je bila iz vasi Zgornje Duplje pri Tržiču na Gorenjskem, odkoder je prišla v Cleveland pred 20 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, sina Franka in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa brata in eno sestro. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, ostalim naše sožalje.
Nov grob
Včeraj zjutraj je umrl v Glenville bolnišnici Mike Hrka-lovič, stanujoč na 370 E. 152. St. Bil je star 63 let in doma iz sela Doljani na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1906. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Evo in sina Nikolaja. Več let je bil zaposlen v NYC železnici. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob devetih iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Save na 36. cesti in potem na rusko pokopališče.
Neznanka ubita
Na železniški progi Pennsylvania R. R., Broadway in 87. cesta, so našli sinoči truplo nepoznane ženske, katero je vlak pretrgal na dvoje.
Angleži trdijo, da so rešili 45,000 vojakov iz Grčije
London, 30. aprila. — Premier Churchill je izjavil, da je bila poslala Anglija na Grško 60,000 vojakov in 45,000 od teh jih je srečno odšlo iz Grčije, da se bodo borili na drugih frontah. Izrazil je tudi upanje, da se bo rešilo še dodatne vojake. Povedal je tudi, da je angleška armada izgubila na Grškem 3,-000 mož, torej jih ostane še okrog 12,000, za katerih usodo se ne ve.
Churchill je pohvalil armado, ki se je zlasti izkazala na Grškem pri gori Olimp in pri ožini Termopilah, kjer so prizadeli Nemcev mnogo škode. Povedal je tudi, da je grška vlada še 21. aprila svetovala, naj odide angleška armada iz Grčije, ker je vsak nadaljni boj brez pomena.
-o-
U. S. Steel poroča o lepem dobičku
New York. — United States steel Corp. naznanja za prve tri mesece letošnjega leta čistih dohodkov v vsoti $36,559,995. Za isti čas lanskega leta je imela družba pa le $17,113,995 čistih dohodkov. Družba ni že od leta 1929 tako dobro zaslužila.
NEMCI BODO ŽGALI NORVEŠKE KNJIGE
Berlin. — Nemške oblasti na Norveškem so ukazale propagandnemu ministru, da uniči vse norveške knjige, ki so kake literarne vrednosti in ki so "nevarne" nemški vladi.
Vabilo na slavnost
Članice podružnice št. 47 SŽZ so vabljene, da se udeleže slavno-sti v nedeljo popoldne ob priliki 25 letnice Marijine družbe v cerkvi sv. Lovrenca.
Zopet doma
Miss Alice Struna, 14719 Sa-ranac Rd. se je vrnila iz bolnišnice in jo prijatelj ice lahko obiščejo na domu.
II102
v t
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
BESEDA IZ NARODA [
,	i I ■ ■ • ■ • —-- ----
NAROČNINA:
tfa Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year	•
Single copies. 3c
Entered ns second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 102 Thurs., May 1, 1941
Za Balkan se je že prelilo mnogo krvi
Nemški državnik Bismarck, nazvan "železni kancler," ki je ustvaril moderni nemški imperij leta 1871, je nekolč rekel, da ne bi žrtvoval niti kosti enega samega vojaka za ves Balkan. Ali se mu je Balkan zdel res tako malo vreden, ali je pa imel do njega tako spoštovanje, da-si ga ni upal napasti, se ne ve. Toda od Bismarckovih časov so pa najbrže poslale kosti nemških vojakov ceneje, ker Nemčija je te dni žrtvovala mnogo svojih vojakov, da je končno zasedla to sporno točko Evrope.
Balkan je bil mejdan mnogih bojev in mnogo krvi se je že prelilo po balkanskih prelazih in zajedah. Cela kraljestva so že tam našla svoj grob. Tudi današnji boj na Balkanu, ki je izpadel tako srečno za Nemčijo, bo morda odločilen za Nemčijo, za Rusijo in Anglijo, ker od- tukaj je pot proti jugovzhodu, v Mezopotamijo, v Indijo, proti Suezu, gori v Rusijo, v Ukrajino, žitnico Evrope. Tri kraljestva so se zrušila na Balkanu v zadnjih mesecih: Jugoslavija, Bolgarija in Grška. Bolgarija sicer praktično še obstoja kot kraljestvo, toda je popolnoma pod nemško oblastjo, torej je kot kraljestvo popolnoma brez pomena.
Predno je bila odkrita Amerika, je bil Balkan važna prometna cesta med vzhodom in zapadom. Svetovna trgovina, kolikor jo je pač bilo takrat, je šla tod.
V starem veku so se bojevale ob obali Balkana tri zgodovinske pomorske bitke, ki so bile zelo važnega pomena. To so bile bitke pri Salamisu, Actiunu in Lepantu. V teh bitkah je bila odločena oblast med Azijo in Evropo in zmagala je Evropa.
Pri Salamisu so grške galeje leta 480 pred Kr. razbile perzijsko brodovje. Ako bi bili zmagali takrat Perzijci, bi bila postala Evropa azijska kolonija.
Ta bitka je. tudi pokazala, koliko pomembnejše je ladjevje nad armado na suhem. Čeprav je bila prej grška armada premagana od kohort perzijskega kralja Kserksa, pa je moral oditi ta s svojo armado iz Grčije, ko je bilo njegovo brodovje uničeno. Ko je namreč izgubil brodovje, ni imel sredstev, s~katerimi bi bil dovažal hrano za svojo armado na suhem.
Pomorska bitka pri Actiumu (blizu sedanje Albanije) je pa trudila rimsko cesarstvo. V tej bitki je namreč Okta-vijan premagal svojega tekmeca Antonija in njegovo zaveznico, egiptovsko kraljico Kleopatro. Med bitko se je kraljica nenadoma ustrašila in je zbežala s svojim brodovjem domov v Egipt. In stari Antonij, njen ljubimec, je udaril za njo. Brez vrhovnega poveljnika je bilo njegovo mogočno brodovje kmalu razpršeno. Zmagovalec Oktavijan-^e združil potem vzhod z rimskim imperijem. Usoda je hotela, da je sedanji italijanski imperij, ki se šteje za naslednika mogočnega rimskega imperija, dobil prav tukaj svoj prvi poraz od Grkov, ki bi bil gotovo usodepoln za Italijo, da niso prišle na pomoč nemške čete.
Druga važna bitka je bila pri Lepantu leta 1571, kjer je bilo veliko turško brodovje uničeno od Španije, Benetk in papeževe države. Ta bitka je rešila Evropo od azijskega gospodstva.	/
Ko je bila odkrita Amerika, je bil pahnjen Balkan za nekaj časa v ozadje. Trgovska pot se je preselila na Atlantik, kjer je Anglija polagoma prevzela vodilno moč od Španije, Holandije in Francije.
Toda ko so doprli Sueški prekop, je dobil Balkan zopet važno vlogo. Ti kraji so postali zopet važni in države so se začele pehati za oblast tukaj.
Leta 1877 je bilo zdrobljeno otomansko cesarstvo, ko je prihrumela ruska armada, ki je s pomočjo Srbov, Bolgarov in Romuncev strla vojsko Osman paše.
Zatem je ruska armada korakala proti Carigradu in bi ga bila tudi zavzela, da se ni nenadoma pojavila angleška bojna mornarica. Anglija namreč ni hotela imeli Rusov v Sredozemlju. Bojna mornarica je zopet odločila bodočnost Rusije in tudi Carigrada.
S Turčijo na tleh, z Rusijo potisnjeno nazaj, se je poskušala Avstro-Ogrska ustanoviti na Balkanu. Bila si je tako gotova zmage, da je že napravila načrt za cesto do grškega Soluna. Končno je dobila Avstro-Ogrska Bosno in Hercegovino, kjer je bilo v večini srbsko prebivalstvo. Srbija je bila radi tega zelo vznemirjena, ker se je bala avstro-ogrskega jarma, ko se je komaj rešila turškega.
Vedne intrige so končno privedle do umora avstrijskega prestolonaslednika Franc Ferdinanda v Sarajevu leta 1914. Sledila je prva svetovna vojna, katere posledice so bile pogin treh imperijev: Avstro-Ogrske, carske Rusije in imperialistične Nemčije.
Današnji boj za Balkan še ni končan. Sicer ima to smodnišnico Evrope v rokah Nemčija, toda vprašanje je, koliko časa ga bo obdržala. Dokler ima Anglija svojo bojno mornarico v Sredozemlju, tudi Hitler ne more biti še tako brez skrbi s svojimi zmagami. Hitler, ki nima bojne mornarice v Sredozemlju, bo skušal prodirati po suhem do Sueza, da bi ga zaprl angleškemu ladjevju. Obenem namerava pasti po Gibraltarju in če se mu bo to posrečilo, bo angleška mornarica vjeta. Toda predno bo Hitler to izvedel, se bo požgalo še precej smodnika.
Bela Ljubljana
Čas priprav za našo prireditev se kaj hitro približuje svojemu koncu. Tako hitro beži, da bo že skoro tukaj naš težko priča kovani Slovenski dan. Vsem vam je že menda znano, za kako ogromno prireditev se gre in da nas ne bo čas prehitel, bi bilo potrebno, da bi se enkrat zbrali skupaj vsi zastopniki društev in klubov, da se bomo kaj pametnega pogovorili kaj in kako se bo delalo.
Zato je pa odbor sklenil, da se snidemo 3. maja. Želeti je, da bi se vsaj enkrat vsi sešli in se pogovorili o programu. Ker je 3. maja ravno na soboto, mislim, da ne bo nobene zapreke. Vabljeni so na to sejo vsi zastopniki društev in klubov, da si pa kateri ne bo mislil, če ni zastopnik, da mu ni treba priti, zato vam povem, da je prav vsak dobrodošel.
Le pomislite malo in boste videli, da bi bilo v resnici koristno, če se enkrat dostojno o tej stvari pogovorimo. Zato pa dragi rojaki, kateremu je še kaj ta naš dom pri srcu, naj gotovo pride na to sejo, da boste vsaj slišali kaj se je že vse ukrenilo in sklenilo za prireditev, ki se vrši v nedeljo 1 junija.
Pridite torej v soboto, 3. maja, ob pol osmih v prav velikem j številu. Za to sejo je odbor pripravil tudi nekoliko okrepči-la, malo tega in malo onega, da bomo malo bolj veseli. Torej na svidenje 3. maja zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Frank Rupert. -o-
Srebrni jubilej dr. Kraljica Majnika
V zadnjem dopisu je bilo malo pomote, ker je bilo pomotoma poročano, da bo 25-letni-ca društva Kraljica Miru, a to društvo spada k Slovenski dobrodelni zvezi. Naša Marijina družba, ki je bila ustanovljena pred 25 leti, pa je bila izročena Kraljici Majnika. Zato imamo še danes to prelepo ime in ga hočemo tudi v bodoče obdržati in sicer tako dolgo, dokler bo stala cerkev sv. Lovrenca in to mislim, da bo še vsaj par stoletij.
■Zadnjič sem povabila vsa društva, da bi se udeležili naše slavnosti, sedaj pa povabim vse ljudi iz fare sv. Lovrenca. Gospod kanonik Oman so mnenja, da je v naši fari 4,000 ljudi, torej če jih ostane en tisoč doma za varuhe in tri tisoč pa naj jih pride na našo slavnost, pa bomo dekleta prav vesele. Vabljeni pa niste rojaki samo iz naše fare, ampak ste prav prijazno povabljeni vsi rojaki iz bližnje in daljne ajkolice, da pridete k nam malo pogledat ta dan. Pridite, da boste vsaj videli, kaj bomo napravile dekleta ob priliki 25-letnice naše Marijine družbe.
Sedaj, ko sem vas povabila že vse in sem vam povedala, kaj se bo vršilo v nedeljo dopoldne in kaj popoldne in kaj bo zvečer, je prav na mestu, da vam povem, da smo pripravile prav lep program, da bo za vse prav prijeten večer, ko bo servirana na banketu okusna večerja. Po tem banketu bo kratek program. Med programom bodo nastopili tudi govorniki s kratkimi govori. Pa še nekaj. Naš duhovni vodja je dobil enega pevca, katerega še ni bilo v naši naselbini, ki vas bo kar očaral s svojim krasnim glasom.
Nastopilo bo tudi več domačih moči na odru, a imen pa vam ne bom sedaj povedala. Seveda bomo imele tudi fino godbo. Samo to vam rečem, da
ta večer bo res lep in poln lepega duševnega užitka in kdor bo prišel k nam, mu bo ostal ta večer še dolgo v spominu. Tisti, ki boste pa ostali doma in vam bodo naslednji dan ljudje pripovedovali, kako je bilo lepo, se boste pa gotovo kesali, ko niste prišli zraven. Da pa ne bo prepozno, vam povem vsem tistim, ki želite pridit in še nimate vstopnic, da si jih takoj preskrbite, ker nekaj jih je še na razpolago, a ne prav veliko.
Upam, da sedaj, ko veste kaj in kako je delovala naša Marijina drjužba, boste tudi gotovo prišli na proslavo 25-letnice obstanka iste. To je srebrni jubilej, katerega hočemo proslaviti nadvse slovesno. Ob tej priliki se zahvaljujem tudi uredništvu Ameriške Domovine, ki je rade-volje priobčalo moje dopise. Zahvaljujem pa se tudi cenjenim čitateljem, ki ste jih čitali. Potrudila sem se, da sem napisala kar najboljši sem mogla in za drugič se bom pa še bolj potrudila.
Vsem tistim, ki se boste udeležili naših prireditev dopoldne v cerkvi, ali popoldne pri korakanju, ali zvečer pri banketu v dvorani, kličem že sedaj: prav lepa hvala. Bodite mi vsi iskreno pozdravljeni in na svidenje na našem srebrnem jubileju!
Mary Strekal, predsednica. -o-
Časi se spreminjajo
Ko tako človek premišljuje prejšnje in današnje čase, pride do zaključka, da je današnji svet veliko bolj nagnjen k slabemu kot k dobremu, (ičeprav smo v prejšnjih časih živeli malo bolj skromno, pa smo bili vseeno bolj zadovoljni,, kot sedaj.) Radi tega, ker nekateri le preveč zahajajo na kriva pota, se je skupina mestnih mož zavzela, da je napravila pogone na razne igralne klube, misleč s tem izpreobr-niti vse ta velike grešnike, a ne vem, če bo šlo tako, ker že stari pregovor pravi: "Stara navada — železna srajca."
Vsi tisti ljudje, ki so nagnjeni k zapravljanju, bodo že našli kakšen drug prostor, kjer bodo lahko igrali ali zapravljali. Bog je dal vsakemu človeku svobodno voljo in razum, s katerim potem vsak sam lahko razpolaga, ker tja notri nikogar ne silijo. Pred nekaj dnevi sem čital v "Pressu," kjer navaja nek učen (vsaj misli, da je) človek, ki je bil menda tudi nekakšen šolski nadzornik (ali je bil šolski odbornik —< ime sem pozabil) in ta človek se huduje in kritizira, da je izgubil $8,000 pri igri.
Moje skromno mnenje je, da je sramota za učenjaka, ki take stvari nosi v javnost, seveda, če bi bil toliko dobil, bi bil pa gotovo molčal. Drugo pa je sedaj, ko so ustavili vse "bingo igre," kajti to bo velik udarec posebno za nekatere. Zdi se mi, da je popolnoma nedolžna igra. Po-sfcbno so k temu zahajali starejši ljudje, kjer so za borih 50 centov imeli par uric zabave in če je pa kaj ostalo, je šlo pa itak vse v dobrodelne namene.
čudim se kaj se bodo mestni gospodje še izmislili. Mislim, da bi bilo veliko bolje, če bi obrnili malo več pozornosti na nekatere gostilne, ker tam je pa res precej zmešano. Nekdanje čase niste videli žensk v gostilnah, ker takrat, če smo si ga zaželeli, smo si ga prinesli domov, pa ga je pila vsa družina. Zdi se mi, da tisti ljudje, ki so delali te postave, niso imeli vpogleda v bodočnost. Če se ga kateri res malo preveč navžije, ga bo navadno "salonar" potisnil kam v zadnjo sobo, da si odpočije in oni, ki so pa še nekoliko pri moči, da lahko še stoje na nogah
se pa vale na cesto kot živina (tu je največ mladine) in potem pa kriče kot jesiharji tam po cestah. Ravno zadnjo soboto je kričala mladina kot bi bila ponorela. Policija bi morala napraviti temu konec.
Seveda pa v takem slučaju ne vidiš policaja, da se ljudje upravičeno izprašujejo če nimamo nobene policije več v mestu. Seveda jo imamo, a navadno je v takih slučajih policaj približno pet milj daleč od pozorišča razgrajanja. Pozdrav vsem trezno-mislečim rojakom,
John Gornik, (Giddings Rd.) -o-
Pridite na veselico
V soboto večer 3. maja priredi društvo Marija Pomagaj št. 1640 Kotaliških borštnarjev veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrala bo prvovrstna Malavašičeva godba. Tudi zapeli bomo lahko tisto "že slav-čki žvrgolijo, se maj vesel budi . . ."
Vabljeni ste vsi cenjeni sosedje in vsa sosednja društva, da se pokažete na naši prireditvi. Vstopnina je samo 25 centov za osebo. Kadar pa boste vi kaj prirejali, se bomo pa tudi mi radi odzvali. Kako lepo bi bilo, če bi bila udeležba kakršne si želimo. Posebno pa apeliram na člane našega društva, da prav gotovo pridete vsi in tako pokažete, da ste res dobri člani društva Marija Pomagaj. To boste najlepše pokazali s tem, da se vsi brez izjeme udeležite te naše društvene veselice in poleg tega pa povabite tudi svoje prijatelje.
Veselični odbor bo preskrbel, da boste vsi dobro postreženi, tako z jedačo kot s pijačo. Torej ne pozabite v soboto večer, 3. maja, v Slovenskem domu na Holmes Ave. in na svidenje z bratskim pozdravom,
S. Trampus, preds.
naj gre takoj pogledat in če niste prodale še vseh listkov se kar potrudite, upam pa, da ste to že vse storile.
Zavedajmo se, da smo pri društvu vse enake, da imamo vse enake dolžnosti in tudi vse enake pravice. Delajmo, članice, roka v roki in s tem bomo pokazale, da smo res prave članice tega društva. Pripeljite ta dan s seboj tudi svoje možičke, prijateljice in prijatelje, ker bo res dovolj duševnega in telesnega užitka za vse. Igrala bo izvrstna godba in sicer Pecon orkester. Torej na svidenje 11. maja, v SDD na Waterloo Rd.
Ena. ki bo navzoča.
- .
bor ima v mislih še druge šanja in želi da bi darovi V jali redno.
A. G. poro^
Mlade zakonce v višji nH razred
V Nemčiji so veliko P°zf in skrb posvetili tudi vpr8* kako bi preprečili, da štev^ rok ne bi preveč P8^0".^ maj o se zlasti zato, da b' . niči in mladenke čimPreJ li v zakon. Takšne želj«? včasih nerade izpolnijo8 sebe, posebno danes Pe' * ljudje zaradi izredno^ življenja otepajo zakona, do, da če so sami, še za ^ v zakonu, zlasti še, če b> -goslovljen z večjim 3 . otrok, pa bi bolj trda P Nemške oblasti 30 zato of dati mladim zakoncem ' ugodnosti, zlasti tistim-posleni po raznovrstnih11„ industrijskih
podjetjih- ■
podjetja želje višjih A upoštevajo in so med dr ločila, da se morajo vsi . se oženijo ali omože v j ma mladih letih, za starejše člane dol00 ^ dni razred. V njem o®43 # tedaj, ko bi tudi že sicy gli pravice do dotičneg* in mezde.
Takšen ukrep je doZ^| vnem veljal za names«® ^ doče pa je razširjen tu° ^ ge. Minister za dela Je izdal odlok, po katere^ zaupniki na predlog j samega, ne oziraje se n ^ podjetja, odobre taksn® ^ sti tudi za delavce, v ^ se s tem pospeševalo ^ zgodnjih zakonov in .4 seveda ne bi to preset |
Riba, ki lahko ^
". • je
Newyorški akvarij ^ posebno redko ribic0- j najbolj čudnimi bit J1 Ta- riba namreč WWj'V se znanstveno
latins^', "protopterus annecta ^ pa ta riba le v vod*®. ^ Afrike. Dolga je n^j i centimetrov ter je Pr<\^ bna jegulji. Ima pat0? / da v vodi utegne tu( jeP Druga njena posebfl0 »jfi da riba lahko štiri letat£J U hrane in vode. Da ^Ji'' vili, so napravili ta-te ^
Ribo so zakopali v .jj V kar so to blato P0811'^1
opeko. To opeko so'JM' shranjAo cela štiri jo nato vrgli v vod°>^l> koj spet oživela ter ^J vati. Profesor C. >* je voditelj newyor$®i ja, je dejal, da je t» / tega tako trdoživa, svojih žlez izločati tr s katero potem vse Sv j( i kako "zapečati." ribje truplo tako 1 ^ njega ne izgublja truplo ostane sveže- „ ^
Kakor povedano. pljuči. Zato je tud1.^ , bi v posebnih ok°!l!0>'' nila utoniti. To se « , J takrat, kadar riba P^ /j vršini, katera Pa ^n/j razburka. Zato ta f jj'n ša živi kje v kaki m1 ^ vodi, odkoder	p" 4
času spet na Povr^,j<r^ Kadar pa otrpne, ju pomanjkanje zra* prav nič ne škoduj^
Nastanek
Ko je egiptovski ^r Ibrahim paša leta fij sirsko trdnjavo ^ jjv^ slal egiptovski p°dkI ličino tobaka in povska krogla paJ ^jjtf j pipe in ostal mu {e s \ Kaj naj sedaj	/J
če pa nima pip • , b>; v je prišel na misel 9p'f' bak v tenak indijf^f!)t terega so zavijali 6 ^4 ta način s0 lahko P0.e brez pip in rojen« • cigareta.
Prireditev društva Waterloo Grove
že precej časa pričakujem kakšnega poročila od društva Waterloo Grove št. 110 W. C., a ni od nikjer nič. Zadnji dopis, ki ga je bila napisala ena naših članic, se mi je prav dopadel in zato pa sem še vedno pričakovala, da se bo j a še katera kaj oglasila. No, ker se pa nobena druga noče, sem se pa jaz sko-rajžila, čeprav nisem bogve kaj v pisavi.
Kakor vam je že znano, članicam in čitateljem tega lista, bo imelo naše društvo prav lepo prireditev in sicer 11. maja. To bo ravno na Materinski dan. Vprizorjena bo krasna igra "Sveti Peter in jagnjetova je-terca." Na programu bo tudi več živih slik v počast našim materam in nastopilo bo tudi več pevcev in pevk ter ne vem kaj še vse bo na programu. Mogoče je še katera izmed članic, ki bi lahko kaj več sporočila in prav rada bi videla, če bi katera opisala tisto igro.
Vsaka članica,; ki bo prišla k tej prireditvi, bo dobila tudi posebno darilo za Materinski dan. Za članice so samo rdeče vstopnice in zato pa bomo lahko takoj videle koliko članic se bo udeležilo te naše društvene prireditve. Upam, da se boste odzvale vse brez izjeme.
Sklenjeno je tudi bilo, da vsaka članica plača za vstopnico 50 centov, kar ni prav nič preveč za tako lepo prireditev. Upam, da bo dvorana napolnjena do zadnjega kotička, da se ne bodo naši odbori trudili zastonj in igralci pa mučili s praznimi stoli. To bi ne bilo lepo, kajti oboji se trudijo, da bi nam pomagali do čim lepšega uspeha. Ta večer bodo oddane tudi tri lepe nagrade. Prav želim si, da bi dobila jaz tisto nagrado, ki so jo naše članice splele in sem jo videla pri Mr. Rožancu v izložbenem oknu. Katera še tega ni videla,
Lep večer je bil
Da, Jugoslovanski večer je bil prav mičen. Vse je bilo zelo lepo izpeljano in izbrano, le čas nam je prehitro minil. Nikdar pa ne bom pozabil pomenljiv govor našega vrlega in spoštovanega sodnika Frank J. Lauscheta in po-slaniškega svetnika Ribarja iz Washingtona.
Ni moj namen vsega tu opisa-vati, rečem samo toliko, da je bil lep program in vsa stvar zelo pomenljiva.	t
Zdaj pa na delo! Storimo vse kar je v naši moči, samo da zmagajo demokracije, kajti če podleže demokracija, potem nam ni treba nikdar več pričakovati svobodne Jugoslavije. Mi ne maramo, da bi vodili Slovane naci-ji ali komunisti, ampak želimo, da jih vodi poštena demokratična vlada. Le počakajte razbija-či in morilci nedolžnih žen in otrok. Razbijalci in uničevalci cerkva in narodnih ustanov ter ubogih delavskih domov — ura maščevanja bo prišla tudi za vas.
Torej, jugoslovanski bratje oziroma vsi Slovani v Ameriki — skupaj! Na dan z idejami za skupno delovanje demokracije v Evropi, ki naj bo rešiteljica zatiranih manjšin, in nikajr ne go-drnjajmo, če nam država nekaj odvzame na davkih. Vse to moramo žrtvovati za svobodo in demkoracijo.
Svobodoljub.
II. imenik darovalcev posebne naprave v cerkvi sv. Vida
Naslednji imenik velja za one ki so darovali potem ko se je vršil prvi sestanek. Po $15.00: John Hribar, 1213 E. 71st St.
Po $10.00: Louis Lavtižar, 1195 E. 71st St.; Mr. in Mrs. Anton Pavli, 6514 Edna Ave.; Andrew Bajt, 5604 Carry Ave.; Jerry Glavač, 1052 Addison Rd.; Charles Jarc, Carnegie Ave. in E. 30th St.; Knaus Jerry Jr., 1052 E. 62nd St.; Anton Vahčič, 6710 Bliss Ave.; Neimenovan.
Po $5.00: Jakob Mulec, 6007 Dibble Ave; Anton Anžlovar, 6202 St. Clair Ave.; August Ko-lander, 6419 St. Clair Ave.; Mr. in Mrs. Andrew Sadar, 6811 Bonna Ave.; Mrs. Elizabeth Opa. škar, 3435 Euclid Heights; Mr. in Mrs. Artur Alich, 7114 Donald Ave.; Mrs. Anna Mačerol, 1363 E. 52nd St.; Mrs. Erbežnik and Family, 6215 Carl Ave.; Joseph Tomše, 6614 Bliss Ave.; Verich Justina, 1261 E. 60th St.; John Pristov, 1126 E. 76th St.; Mrs. Frances Skuly, 1036 E. 61st St.; Mrs. Frances Mo-dic, 1107 E. 64th St.; Mr. in Mrs. Joseph Kos, 7614 Lockyear Ave.; Mrs. Mary Globokar, 1385 E. 43rd St.; Mrs. Theresa Ko-sic, 1059 Addison Rd.; Mrs. Frances Tavčar, 903 E. 73rd St.; Mrs. Mary Straus, 6525 Schaefer Ave.
Po $3.00: John Glinšek, 1257 E. 60th St.; Jennie Pekol, 1397 E. 41st St.
Po $2.00: Zupančič Marija, 856 E. 73rd St.
Imena nadaljnih darovalcev bodo priobčena zopet ob priliki. Darove se bo še prejemalo nadalje in priobčevalo imenik. Od-

Jože Gr'dina:
0 tragediji Jugoslavije
^ nekaj časa je dvignil in me zadovoljen pogle-l' ^a jasnem si je bil o ra-pu in zakaj sem ga vzel s
Seagal sem ga: . rdeči brat je našel od-°r na vprašanje, kdo da je T^ečenec?"
.. a' Eden tvojih belih bra-ki so prišli črez veliko l?inki jih je Melton preva-
^Peljal v Almaden." J4' Edini je, ki sem mu za-• Herkul mu je ime. Dober l p Je» pameten in razsoden.
ji sva se seznanila, polj , Sem mu svoje pomisleke, v r'vaj obiskal na haciendi Ja Posvaril. Z njegovo po-jj® sem mislil tistikrat pre-iu 1 napad Yumov, pa mi seji 111 uspelo, ker so me Yu-O^tem ujeli.
lstega dne nisva več go-jL Pa moje svarilo je le iL!^0* kakor je videti. Ni V.1 ^eltonu." s riJni je najbrž, ki je ušel panika. Old Shatterh|and
kr ve, Izakaj ima raibzito •o ^»
i "S '
^'eda! Weller in njegov
Spremiljevalec 'sta v a> In spremljevalčeva J puška je njegova last." | se zave, nama bo pove-
"J tU(li, kdo ga je napadel." *{bo kmalu zavedel?" ! j Veitl- Orjak je, trdo gla-L.a' vsakemu drugemu bi LV* gotovo razbil glavo. ,Ja je sicer cela, pa kdo Lk°> z možgani —. Uda-Hj Je silno pretresel. L 0 bi mi bilo, če bi se L Uvedel in govoril. Bil L madenu,
povedal bi nam, hor]° razmere tam gori in kaj K z izseljenci." hjd^ž-vobče ni šel z njimi :|j -1sicer bi ne bil mogel svarilo je le zaleglo! štiri Yume ,na en Hj'^to je za njega malen-se jim je pa po-
;ve['er in oni drugi pa sta
^ovala -.» , ^ ua; Nevarno bi bilo za Vče bi Herkul našel nas." "j^ ga je mislil!" V'. Pa pretrdo glavo
S š
^ a,? nekaj je treba pomi-
'i w odi 01d Shatterhand>
eHer in njegov sprem-\ c samo radi Herkula za-\ AJmaden?"
\ b e bi bila zasledovala St4 erkuia, bi se bila vrnila, % .°Pravila z njim. Pa se
8ta dalje _.
je le res, kar je pra-^ Weller —. Šla sta is-;'W°Ve. predolgo jih ni bi-ih je vznemirjala, lfs.J8° ju na polzvedova-
V.
%Je bilo!
govoril moj brat z V6tH? Morebiti pa le kaj ^ a§em ranjencu —." ^ jj^m mu ustregel. Saj sam nameraval na-SiiJ.ln "iu izvabiti kako ne-Xfc0 besedo.
al sem, da bi se kje Aj^Prežna živina je bi-* ^Žk Počitka, vozovi so svet pa mehek, glo-A^ 8e vdirala kolesa, ^i. y°Wm potočku smo ob-^ilj °zniki so napajali živi-
V	^brenji so gnali jezdne
V	a vodo, Winnetou je šel
obkladke ranjencu,
stopil k Wellerju.
'? je ležal na tleh, mi-ko y«al
L
} Vf>te tistega siromaki fs0 e'" sem ga nagovoril, ' u neki ljudje tako gr-;C;ii glav«?-
Je obregnil: :Hi a ga poznam —. Na 'oty ^naymasa v Lobos so zali izredno častno slu-'
žbo, da sem vama smel streči."
"Za tisto streženje vam nisva prav nič hvaležna in bolje bi bilo, da se vobče niste zmenili za naju, tudi pozneje na haciendi ne!
Vašo brigo bo morebiti Herkul plačal z življenjem —.i Saj ste ga vi udarili s kopitom po glavi, ubiti ste ga mislili —?"
Grdo se je zarežal.
"Jaz —? Kaka neumnost —! Master, za bistroumnega, duhovitega človeka bi radi veljali, pa govorite take neumne in zmedene reči! Kako vam je neki prišlo na misel, da sem ga prav jaz ubil —?"
"Vi ali pa tisti, ki vas je spremljal. Eden od vaju je bil!"
"Čujem vašo trditev, kje pa je dokaz —? Kaj pa, če ga je ubil kdo drug?"
"Vajina sled gre mimo mesta, kjer sem ga našel!"
"Kaj pa če sem prišel pozneje tam mimo in ga našel že nezavestnega —?"
Zlobno se je režal.
Na obrazu sem mu bral, da se mi posmehuje. On ga je ubil ali pa njegov spremljevalec, o tem nisem prav nič dvomil. Njegov spremljevalec pa je bil njegov oče ali pa Melton sam. In sumil sem, da je bil njegov oče.
Naglo in samozavestno sem povedal:
"Nič slučajno —! Pripovedujte take bajke otrokom, ne pa meni! Saj je bil vaš oče tisti, ki vas je spremljal! Saj ima Ilerkulovo puško! On ga je treščil po glavi ali pa vi!"
Premotil sem ga. Brez pomisleka se je vdal.
"Ste ga torej le spoznali —? No, naj bo! Nič mi ne pomaga in ne koristi, če zanikujem. Da, oče je bil!
In veste, zakaj vam priznam —? Svetujem vam, vrnite se, odkoder ste prišli, ne brigajte s več za nas in za Almaden! Vaša vtikljivost vas utegne stati življenje!"
"Le počakajmo še!"
"Nič vam ni treba čakati! Že danes vam povem, da bo tako! Ne poznate razmer tam gori in ne veste, kaj vas čaka v Almadenu!"
"Pa mi povejte!"
"Kaj še! Mi na misel ne prihaja!" se je nasmejal.
In grozeče je nadaljeval:
"Le eno vam povem! Vaše življenje zavisi od tega, kako bodte postopali z menoj! Prisilili vas bodo, da me bodete morali izpustiti in potem bom jaz določil, kaj bo z vami! Glejte, da si zagotovite mojo naklonjenost!"
"Tako —? Mar menite, da bom nazadnje še kedaj vaš ujetnik?"
"Bodete! Ce vas ne bodo že prej ustrelili!"
"No, tako naglo pa tudi ne streljajo vaši ljudje! Marsikdo me je že mislil ustreliti, pa sem še danes živ.
Sicer pa smo vsekakor kos tistim tri sto Yumam v Almadenu !"
Zavzel se je.
"Tri sto — ? Torej veste?"
"Seveda vem. Vobče vem zelo natančno, kaj nas čaka v Almadenu in kar bi nam radi tako previdno zamolčali.
Povem vam, ni moje življenje v nevarnosti, pač pa visi vaše življenje na niti —! Zelo se motite, če —."
Prestrašen sem umolknil.
Grozen krik je jeknil iz voza, v katerem je ležal Herkul, tako grozen, da mi je prešinil mozeg in kosti.
Skočil sem.
Ranjeni Herkul je sedel pod (ponjavo, buljil s krvavo pod-plutimi očmi iz voza ter kričal:
"Daj jo sem —! Sem jo daj! Judita —! Judita —! Z menoj pojdi —! Vara te —!"
Jugoslavijo je zagrnila črna noč! Velika tragedija za nas Jugoslovane, ko smo tako izgubili z tolikimi žrtvami pridobljeno Jugoslavijo, ki danes ta-korekoč leži na mrtvaškem odru, kajti ni je več; pogažena je od hord novodobnih Hunov, pogažena od strahopetnih Italijanov, ki niso niti najmanj vredni stopiti na sveta jugoslovanska tla, polita z krvjo naših pradedov, ki so branili to zemljo skozi stoletja ter bili živ zid pred turškimi tolpami in tako branili z a p a d n o civilizacijo: Nemcev in Italijanov, ki danes pustošijo to zemljo hujše kot pa so kdaj delali Turki in Ta-tarji. Ti so bili napram sedanjim zavojevalcem še pravi gentlemani. Turški sultan Mohamed II., zavojevalec Carigrada, je bil napram Hitlerju še pravi kavalir, kajti on ni pustil rušiti stavb, kot to delajo Nemci.
Usoda Jugoslavije. Težko nas je zadelo, ko smo zvedeli o tej tako veliki tragediji, ki je bila izza tragedije na Kosovom polju največja v zgodovini južnih Slovanov. Strašno nas je presenetilo; tako, da v prvem hipu nismo mogli verjeti in smo ^e vsi zbegjani (vpraševali: kako, zakaj, da je do tega prišlo, pa tako hitro. Uboga Jugoslavija, ubogi naši rojaki!
Ljudje ugibljejo, govorijo, navajajo vzroke; eni take, drugi drugačne; eni so mnenja, da vlada ni bila dobra, celo da je bila izdajalska, drugi: da ni bilo pravega poveljstva, tretji: da je bilo krivo izdajalstvo Hrvatov, oziroma njih voditeljev, ki so z tujim denarjem plačani ruvali proti edinstvu Jugoslavije itd.
Kar se tiče izdajalstva, bo to popolnoma res in v tem tiči velik del tragedije Jugoslavije, kar, pa se	pa jaz ne
sodim, da bi bila katera vlada
izdajalska in bi vedoma igrala v prid sovražnikov Jugoslavije Vsaka vlada je ob svojem času poizkušala vse in tudi dosegla, oziroma preprečila, da ni prišlo do razsula Jugoslavije že prej, predno je padla Čehoslovaška in vlada za vlado so se trudile, da se je Jugoslavija spretno izogibala vojni, dokler ni stvar popolnoma dozorela oziroma prišla do vrhunca; takrat pa se ni dalo več preprečiti katastrofe. Kaj je temu največ krivo? To, da Jugoslavija ni imela gospodarja, to je zakrivilo njen poraz. Jugoslavija ni imela gospodarja, ta njen gospodar je padel v Marseilles, Francija, dne 9. oktobra, 1934. To je bil nje veliki branitelj kralj Aleksander I. Z njim je Jugoslavija izgubila najboljšega gospodarja, a njena armada pa najboljšega generala-vojskovodjo, naš troimeni narod pa najboljšega voditelja.
Tukaj, dragi rojaki, se pričenja ona tragedija, ki se je zdaj ravnokar zaključila, toda pričela pa se je v Marseilles pred sedmimi leti. Odkar je padel on, sem bil vedno v skrbeh, kaj bo z Jugoslavijo, ko nastopi zanjo težki trenutek: biti ali ne biti. Dokler je bil živ, sem bil uverjen, da se ni treba bati za Jugoslavijo, kajti Aleksander je izšel iz dveh velikih vojii): balkanske in svetovne zmagovit in ni dvoma, dane bi prišel ma-gari tudi iz tretje, da ga ni podrlo smrtonosno orožje izdajalcev. Žalostno dvakrat, da so bili morilci iz one zemlje, ki je stoletja ječala pod peto Turčije, da so bili iz s krvjo polite zemlje, ki je bila prelita za osvobojenje južnih Slovanov, da so bili morilci bratje. Zdaj pa to zemljo tlačijo dedni sovražniki Jugoslovanov! Jugoslovan, ki se je komaj oprostil suženjskih verig, bo zdaj zopet hl&pčeval tujctf.
Vem, da bo ta ali oni zmajal z glavo, češ, kaj bi bilo tolikanj na Aleksandru ležeče? Toliko
je bilo na njem ležeče, da je prav radi tega Jugoslavija propadla, ker ni njega. Kaj bi bila Nemčija brez Hitlerja, kaj Italija brez Mussolinija, si lahko mislite; prav tako važen je bil pa za Jugoslavijo kralj Aleksander I. Ne da bi napadal kakor ona dva, ampak uspešno bi jo branil, o tem sem pa gotov Mar mislite, da bi bilo tako cin-can je v vladi, ko bi bil Aleksander? Niti od daleč ne. Armada bi bila drugače pripravljena za odpor in Balkan bi bil združen in z njim skoro gotovo Čehoslovaška, če ne še Poljska.
Tako je bilo pa vse razdrapa-no; jugoslovanska armada je obtičala tam, kjer jo je pustil Aleksander, Jugoslavija pa je kolebala sem in tja, da se je na prvi pogled videlo, da ni gospodarja. Kaj pomaga, ko so ji vladali le najemniki-namestni-ki. Saj veste, kako je bilo z gruntom, ki je imel prej dobrega gospodarja, potem pa je dobil "jeroba," vse je propadlo in dediči so dobili vse zanemarjeno in v neredu. Tako je bilo zdaj z mladim kraljem Petrom II. Fant je dobil vse zanemarjeno in to v najbolj odgovornem trenutku; nič ni pomagala vsa dobra volja mladega kralja in vsega spoštovanja vrednega premierja generala Simo-viča. Od ene strani zanemarjeno, od druge pa izdano in tako je vse šlo, ker ni bilo gospodarja.
Jugoslovani še nimamo pojma, kako ogromna škoda je bila za nas, ko je padel kralj Aleksander in je tudi nismo imeli takrat, ko se je to vršilo. Od Jugoslovanov so to razumeli samo Srbi; ti so takrat ob umoru kralja jokali, ker so dobro vedeli, kaj to pomeni, Hrvatje so pa plesali, kar so danes jasno izpričali, kaj so hoteli in kaj zdaj dosegli. Slovenci so pa tako nekam topo gledali, kot kake tp ali štiri leta star otrok »-n«* mrtvaški oder, kjer mu mrtev leži oče. Ve, da
V enevi zadnjih nemških bombnih napadov na London je bomba zadela železniški predor. Učinek nam kaže gornja slika, kjer so že delavci na delw, da očistijo železniško progo. Slika je poslana iz Londona.
Vojaki, ki so nastanjeni v Fcrt mix, N. J. so pridno pomat/uli pri gašenju: gozdtusv požara, ki je uničil na tisoče dkrov gozda- in nad 200 domov, škoda znaša nad dva milijona dolarjev. Koder je divjal požar in mjel človeška naselja, ni ostalo dragega kot ožgano zidovje.
nekaj ni s tem prav, a razume pa ne kakšne bodo posledice.
Zdaj leži na mrtvaškem odru mati Jugoslavija, okrog njenega mrtvaškega odra pa se zbirajo njeni otroci, ki so šele zdaj prav spoznali, kaj so izgubili. Prej se za to mater niso brigali, ker jim je bila vse preveč revna, v oguljeni kočemajki in ruto na glavi, pa so se jo prav mnogi le sramovali in tudi dosti slabega so vedeli povedati o nji; toda, ko bi povedali samo to, kar je res bilo, ampak so vse še številnokrat povečali ter jo cesto prav po pobalinsko sramotili. Kar se tiče Srbov, so jo res radi imeli, Hrvatje jo absolutno niso marali, vzrok temu so bili krivi voditelji hrvatskega naroda, ki naravno ni slab, le zapeljan je bil. Slovenci jo ravno sovražili niso, kaj prida ljubili pa tudi ne; ne rečem, da niso bile tudi izjeme kar je treba prišteti narodu v dobro; večina pa je bila tako nekam hladna in jim je bilo vseeno, je Jugoslavija ali je ni.
Pred seboj imam več let staro časopisje in razne letake, ki pray nazorno kažejo to sliko. Časopisi so srbski, hrvatski in slovenski, brez razlike na stranko, pa jih pregledujem in vidim, kako je ta ali oni od tro-imenega naroda Jugoslavijo čislal, zmerjal, ali prav hladno pisal. Vidim naše časopise brez razlike, kako se je napadalo Aleksandrov režim in to ne samo tako zvani napredni tisk, pač pa tudi drugi. Kar priznajmo, koliko je bilo nepotrebnega hrupa napram možu in pa njegovemu režimu, ko je malo bolj z železno roko prijel vajeti, da spravi državo v tir, si organizira vojsko ter postavi Ju-goslavijo^na solidna tla. Pa je padalo po njem in njegovem režimu, a danes pa bodo delali ti Jugoslovani pokoro pod Italijanom in Nemcem.
Vse so hoteli imeti ti Jugoslovani, kupe dobrih služb, pa vsaka vas svojo republiko. Italijani in Nemci so se združevali in to že zdavnaj prej; mar mislite brez žrtev? Kaj še! Jugoslovani so se pa prepirali o raznih avtonomijah in zdaj je šlo vse. Saj ni bilo vse tako slabo, kot so vedno trdili, prav dosti je bilo pretiranega, dasi brez napak res ni bilo. Pa kje je brez njih, zlasti pri takem začetku ?
(Dalje prihodnjič) --o--
—'Duhovniška vest. G. Anton Cešornja, župnik v Mirniku na nekdanji italijansko-avstrijski meji v zapadnih Brdih, je dobil župnijo Drežnico pod Krnom. Dosedanji drežniški župnik zla-tomašnik g.. Jožel Kalin bo kot upokojenec še nadalje ostal v Drežnici, kjer je pastiroval čez 40 let in sezidal krasno novo župno cerkev.
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Odda se v najem stanovanje 3 sob, zadej; vse prenovljeno. Vpraša se na 1133 Norwood Road.	(104)
Moderne hiše naprodaj!
Nova zidana hiša za 6 družin, $13,500. Rent $230; takoj $3,500.
Dve hiši na enem lotu; v dobrem stanju, za 3 družine; cena $6,500; rent $78.
Moderna hiša 6 sob, $3,500; se proda z ugodnimi pogoji.
Hiša 6 sob, cena $3,600; takoj $800, drugo kot rent.
Hiša za dve družini, 8 sob, v dobrem stanju, cena $4,900.
Vse te hiše so v zelo dobrem stanju. Za vašo korist pokličite HE 6054.
Te hiše so vredne med brati navedene cene.
-(103)
Hiše naprodaj
6 sob hiša za eno družino na Clearaire Rd., lot 50x140. Cena $3,500.
6 sob hiša na Locherie Ave., blizu 185. ceste. Lot 50x150. Jako lep kraj, cena samo $4,000 6 sob hiša na Marcella Rd., lot 79x250. Cena $5,000.
F. J. Turk LA SALLE REALTY CO. 878 E. 185. St. KEnmore 3153-W IVanhoe 6668
(102)
Delo dobi takoj
natakarica, ki mora biti stara nad 21 let. Vprašajte v Ko-zan's Tavern, 23721 Lakeland Blvd.	(102)
Trava naprodaj
Proda se lepa trava (Creeping Band) na jarde; cena jako nizka. Vprašajte pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., Euclid, O., tel.: IVanhoe 4991-W.
(Apr. 23, 24, 25, 30 May 1, 2.)
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdieott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Rokoko
je najboljše sredstvo proti sivim lasem. Ako rabite to prepa-racijo, dobijo vaši lasje naravno barvo; odpravi se lišaj in ustavi se izpadanje las. Poskusite to preparacijo, ki je tako popularna v Evropi. Velika steklenica 85c. V lekarnah: Harold Pharmacy^ 6045 Broadway ;j Opatrny Drug Store, 3789 E. 131. St. (Apr. 17,24,May 1)
Hiše naprodaj
Proda se hiša za dve družini, 12 sob, 2 furneza, garaža; hiša se nahaja na Aberdeen in 74. cesti. Cena je $5,800.
Hiša na Lockyear Ave., za eno družino, 6 sob, furnez, garaža. Cena je $4,600. Za pojasnila se oglasite pri
George Kasunič
7510 Lockyear Ave.
(Apr. 26, May 1, 2)
RENU AVTO BODY CO.
878 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje.
Welding!
J. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenville 3830._
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St.
HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.	•
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-j NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV
To deluje kot čudež
So stvari, katere bi radi storili takoj, ki zahtevajo izjemno gotovino. SLUČAJI: Da kupite nov ali rabljen avto; Izboljšate dom; pošljete sina ali Mer v šolo; plačate račun trgovcu; plačate zdravnika ali bolnišnico; davke, zavarovalnino itd., itd.
Morris Plan o cenenem posojilu preskrbi gotovino za te in druge potrebe . . . vam omogoča, da izvršite svoj načrt takoj ... ter plačate izposojeni denar na lahke obroke.
Morris Plan 23-letna izkušnja v osebnih posojilih vam prihrani mnego sitnosti in odlaganja. Denar dobite še isti dan na večini Morris Plan posojilih.
Morris Plan "cenen" čekovni račun vam prihrani čas in denar.
Morris Plan Bank
921 Huron Rd. - Lee Rd. pri Meadowbrook Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri E. 147 St. 14006 Kinsman Road
Člani Federal Deposit Insurance Corporation
miiiMiiiiiiiTiiiimmiimiTiimi
JATAH IN ISKARIOT
Po nemfikem izvirniku K. Maya
>1 rfcvi r?svi rfovi r?<iyi fov. r,
jih ljudje raztrosili o naju. To so tako resne zadeve, otroci, da bi po mojem mnenju vi fantje morali vprašati koga za svet, kaj treba ukreniti."
"Koga, misliš, naj bi vprašali za svet?" je nekoliko porogljivo vprašal Naakkve.
"Gospod Sigurd s Sundbuja je moj bratranec," je obotav-ljaje se odgovorila mati.
"Ker se tega prej ni spomnil," je z istim glasom rekel mladi mož, "se mi ne zdi prav, da bi se mi Erlendovi sinovi zatekli k njemu, zdaj ko smo v stiski. Kaj pravite, bratje? Čeprav še nismo polnoletni, jih vendar pet med nami zna sukati orožje —"
"Otroci," je spregovorila Kristina, "v tej stvari ne boste z orožjem ničesar dosegli."
"To pa le nam prepustite,
predvsem to — da sta se oče in mati postarala, da jima je mla-d'ofitna strast slabo pristojna — da se nista mogla častno in dostojno postarati —.
Tedaj je presekal tišino otroški glas. Munan je zavpil v divji žalosti:
"Mati — ali pridejo zdaj pote in te odpeljejo — mati? Ali pridejo in te nam vzamejo?"
Ovil je roke okoli nje in se ji pritisnil z glavo pod prsi. Kristina ga je dvignila k sebi, omahnila na klop in vzela jo-kajočega malčka v naročje; skušala ga je pomiriti:
"Malček, malček moj, nikar tako ne jokaj —!"
"Nihče nam ne more vzeti matere." Pristopil je Gaute in se doteknil brata. "Ne jokaj tako, — nič ji ne morejo storiti. Zdaj pa le nehaj, Munan — saj veš, da bomo mater branili!"
Kristina je sedela, in stiskala otroka k sebi — bilo ji je, kot da jo je mali s svojimi solzami odrešil.
Tedaj je rekel Lavrans — z vročičnimi lici je sedel na postelji :
"No — kaj mislite storiti, bratje?"
"Ko bo maša končana," je odvrnil Naakkve, "pojdemo v župnišče in ponudimo poroštvo pa našega rednika. To je prvo, kar bomo storili — kaj mislite, fantje?"
Bjorgulf, Gaute, Ivar in Skule so pritrdili. Kristina je rekla:
"Ulf je z orožjem napadel človeka na pokopališču. In jaz irioram kaj storiti, da bom njega in sebe otela govoric, ki so
mati," je kratko odvrnil Naak-	si upala vprašati, ali 1
kve, "zdaj pa mislim, da bi bi-	novi zdaj očetu kaj sp
lo dobro, ako nam daste kaj za	In premišljala je —
pod zob, mati. In sedite na	se bo ta stvar dalje raz
svoje običajno mesto, zavoljo	Bog ve, kaj pravi zakon
služinčadi," je rekel, kot bi	primerih, gotovo ji r>e I
imel pravico, da ji ukazuje.	ja drugega, kakor da s
Le s težavo je nekaj zaužila,	ali enajstimi soprise
Sedela je in preudarjala — ni	ovrže vse te govorice.
for premium-grade Sohio Motor Oil! No t wonder it's Ohio's largest-I selling oil at any price.. it's < Ohio's biggest lubrication k [ \ value! a p'us ,a*«' M
Še vedno na vodilnem mestu!

Dru(ti modeli cd $99.95 naprej
Pridite in cglejte Bi Frigiidaire. ki je edina, kjer se1 živila ohrani tako dolge varna in sveža.
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave.	819 East 185th St
JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK
ZEN1NI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna nabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEndersf«1
POGREBNI ZAVOD	S
Avtomobili m bolniški vor redno in ob vsaki url na razpolago. š Mi smo vedno pripravljeni z najboljfio postrežbo j 6502 ST. CLAIE AVENUE	Tel.: ENdicott 0583 =
COLLINWOOUSKI CHAD:
j «52 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 311« = ................................................................................
vedno najprej pogledajo
Ameriški Domovi^
in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tefli
oglašuje.
Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči sl° skega naroda in oglašujte svoje blag°
AMERIŠKI DOMOVINI
Izplačalo se •Vam bo
] Sigrid Undaet:
KRISTINA - LAVRANSOVA HCI
III—KRIŽ
Vi, gospod, dobro veste, obsojen kot izdajalec države in kralja. Toda mislil sem si, da se ji bo nazadnje srce vendarle omečilo, če bo videla, kako osovražena, zaničevana in razvpita živi z družino na Jorundgaar-du, ker sta njen oče in Ragn-frid Ivarjeva uživala nekoč spoštovanje in ljubezen slehernega človeka —.
Mera pa je postala. prepolna, ko je prišla s sinom k birmi in bi moral biti dečku za botra taisti mož, o katerem vsa srenja ve, da živi s Kristino v dvojnem
prešušstvu in v krvoskrunstvu »
Škof mu je pomignil, naj molči:
"V katerem kolenu sta si v sorodu tvoj mož in Ulf Hal-dorsson?" je vprašal Kristino.
"Ulfov pravi oče je bil gospod Baard Petersson s Hest-naesa. Ta je bil popolibrat Ga-uteja Erlendssona s Skogheima deda Erlenda Nikulaussona."
Gospod Halvard se je nestrpno obrnil k Sira Solmundu:
"Krvoskrunstvo to ni — njena tašča in Ulf sta otroka dveh bratov — marveč prestopek zoper sorodstveno zapoved ni velik greh, če je res kaj na tem _nikar ne delaj stvari hujše,
kot je."
"Ulf Haldorsson je krstni boter najstarejšega sina te žene," je rekel Sira Solmund.
Škof jo je pogledal in Kristina je odgovorila: "Da, gospod."
Gospod Halvard je nekaj časa sedel in molčal.
"Bog s teboj, Kristina Lav-ransova," je žalostno rekel. "Poznal sem tvojega očeta v prejšnjih letih — ko sem bil še mlad, sem bil nekoč v gosteh pri njem na Jorundgaardu. Še zdaj vem, kako lep, nedolžen otrok si bila. Da je Lavrans Bjorgulfsson še pri življenju, bi do tega ne bilo prišlo. Misli, Kristina, na svojega očeta — zavoljo njega se moraš iznebi-ti te sramote in se oprati, ako
moreš —"
Kakor blisk jo je prešinilo
—	prepoznala j«? škofa. Zimski dan okoli sončnega zahoda — rusast, vzpenjajoč se mlad žre-bec na dvorišču in duhovnik s črnim kolobarjem las okoli ža-rečega obraza. Obešal se je za uzdo, bil je obrizgan s peno in je hotel ukrotiti prešerno žival ter se brez sedla zavihteti nanjo. JKrog in krog so stali pijani, smejoči se božični gostje, med njimi oče, ki je imel od pijače in mraza rdeč obraz ter je veselo in na ves glas kričal.
Okrenila se je h Kolbeinu Jonssonu.
"Kolbein! Od otroških let me poznaš — poznal si mene in moje sestre doma pri očetu in materi — vem, da si imel mojega očeta tako rad, da — Kolbein — ali verjameš vse to o meni?"
Kmet Kolbein jo je pogledal, trdo in žalostno je rekel:
"Rekla si, da smo imeli tvojega očeta radi —. Da, nam, nje. govim hlapcem, ubogim poslom in beračem, ki smo Lavransa z Jorundgaarda imeli radi, nam se je zdelo, da je kakor knez po božji volji. —
Nikar nas ne sprašuj, Kristina Lavransova, ki smo videli, kako te je tvoj oče ljubil in kako si mu vračala njegovo ljubezen
—	kaj si mislimo o tebi!" Kristina je povesila glavo na
prsi. Škof ni mogel nobene besede več spraviti iz nje — na nobeno vprašanje mu ni več odgovorila. Tedaj je gospod Halvard
vstal. Poleg velikega oltarja so bile majhne duri, ki so vodile v zaprti del krožne lope za apsi-do prezbiterija. Del te lope so uporabljali za zakristijo. Drugi del pa je imel majhne line, skozi katere so mogli gobavci prejemati obhajilo, kadar so stali zunaj in bili pri maši, ločeni od soseske. Zdaj pa že več let nihče v župniji ni bil gobav.
"Morda bo najbolje, če počakaš tam zunaj. Kristina, dokler se ljudje ne zberejo v cerkvi k službi božji. Kesneje bom govoril s teboj — naj poprej pa moraš domov."
Kristina se je priklonila škofu.
"Rajši grem precej domov, častiti gospod, če dovolite."
"Kakor te je volja, Kristina Lavransova. Bog te obvaruj, gospodinja — ako nisi kriva, bodo gotovo izpričali tvojo nedolžnost Bog sam in njegova mučenca, cerkvena svetnika Olaf in Tomaž, ki sta umrla za pravico."
Zopet se je Kristina priklo-nla škofu. Nato je stopila skozi zakristij ska vrata na pokopališče.
Zunaj je sam samcat stal majhen deček v novem rdečem suknjiču, ves trd in vzravnan. Munan je za trenotek obrnil k materi svoj bledi otr©ški obraz, oči so mu bile velike in preplašene.
Njeni sinovi — doslej ni bila nič pomislila nanje. Kot v svetlobi bliska je zagledala trop svojih dečkov — kakor so preteklo leto stali na robu njenega življenja, stiskaj e Se kot čreda konj v nevihti, plaho op-rezujoč na vse strani — daleč od nje, medtem ko se je ona borila v zadnjem smrtnem kipe-nju svoje ljubezni. Kaj so tedaj razumeli, kaj mislili, kaj trpeli, medtem ko je bila ona zamrežena v svoji strasti —? Kaj bo zdaj iz njih —?
Držala je Munanovo raskavo peščico v svoji roki. Otrok je strmel naravnost predse, toda držal se je pokonci.
Vodeč sina za roko, je odšla Kristina Lavransova čez pokopališče na cerkveni grič. Mislila je na sinove in mislila je, da se bo zrušila in zgrudila na tla. Ljudstvo se je med zvonje-njem zgrinjalo skozi cerkvena vrata.
Nekoč je slišala povest o mo-
žu, ki so ga ubili, a se ni mogel zgruditi, ker je tičalo v njem toliko sulic. In ona se ni mogla zrušiti, ko je šla svojo pot, zaradi vseh tistih oči, ki so jo prebadale —
Mati in otrok sta stopila v gornjico. Sinovi so bili zbrani okoli Bjorgulfa, ki je sedel za mizo. Naakkve je segal preko bratov, držeč roko na rami napol slepega dečka. Kristina je videla ozki, temni, modrooki obraz svojega prvorojenca, mehki, temni puh okoli njegovi rdečih ust.
"Ali že veste?" je vprašala mirno in stopila h gruči sinov.
"Da." Naakkve je odgovoril za vse. "Gunhild je bila pri cer-1 kvi."
Kristina je stala nekaj časa tamkaj. Dečki so se spet obrnili k starejšemu bratu. Dokler ' ni rekla mati:
"Ali je kateri izmed vas kaj vedel o tem, da naju po dolini tako natolcujejo — Ulfa in mene?"
Tedaj se je Ivar Erlendsson
•	sunkoma obrnil k njej::
"Mati, ali si morete misliti, da bi vam tedaj nič ne prišlo na uho, kaj smo mi ukrenili? Jaz nikakor ne bi bil mirno sedel in gledal, kako mojo mater psujejo z vlačugo — ne, celo tedaj ne, če bi bil vedel, da je res vlačuga!"
Kristina je žalostno rekla:
"Zdaj bi pa rada vedela, sinovi, kaj ste si mislili o vsem
■	tistem, kar se je v preteklem letu dogajalo tukaj."
Nemo so 'stali fantje pred njo, potem pa je Bjorgulf dvignil glavo in s svojimi bolnimi očmi pogledal mater:
"Jezus Kristus, mati — kaj : smo si mogli misliti — preteklo
•	leto — in vsa leta poprej! Mar
-	menite, da nam je bilo lahko vedeti, kaj naj si mislimo!"
"Naakkve je rekel:
"Oh, mati — jaz bi se bil mo-l ral kajpada pogovoriti z vartii > — ampak vašfe vedenje je bilo ■jtakšno — da nismo mogli. In
-	ko ste dali našega najmlajšega
•	brata tako krstiti, kot bi hoteli : s tem reči, da je naš oče mrtev -j—" prenehal je z razburjeno
■	kretnjo.
Spet je spregovoril Bjorgulf: i "Vidva z očetom nista misli-i la na nič drugega kot na svojo
■	borbo —. Nista mislila na to, da smo medtem doraščali v mo-
) že. Nikdar vama ni bilo mar, ? kdo je zašel med vajino orožje i in bil ranjen do krvi —"
Planil je pokonci. Naakkve i mu je položil roko na ramo.
-	Kristina je videla, da govori re-
-	snico — oba sta bila odrasla , moža.
t Bilo ji je, kot bi naga stala
-	pred njimi, sama se je bila brez i sramu razgalila pred svojimi
otroki —.
Ti so v svoji mladosti videli
SLOV. DEL. DOM
15335 Waterloo Rd.
priporoča:
Kegljišča in balincarske prostore
Točilnica:
/sak petek se servira okusno ribjo pečenko
Godba in ples
Vsako soboto imamo najete izvežbane godbenike
—Domača zabava za vse—
PODPIRAJTE SVOJO USTANOVO!
V .....
i - m' i ii^mwfct
'	m^ipir"*
Se vedno na vodilnem mestu!
I^iffiUaire fl|C?plL
•Jos. Zele io Sinovi
Pteoidni in Gospodah
ljudje
OGLASE