MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In upravas Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 , Telefon 2440 In 2455 lzha,'a razen nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri i Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din « Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani t PoStni čekovni račun St. 11.409
99
JUTRA'
99
Razorožena
Madžarska
Prav v času, ko zboruje v Ženevi svetovna razorožitvena konferenca, so evropski časniki objavili nove vesti o tajnem oboroževan u »razorožene« Madžarske. Po teli vesteh je bilo nedavno Preko Avstrije in obmejne postaje Sv. Gothard ob Rabi poslanih iz Italije 96 novih tankov, kateri so bili pod tujo firmo naročeni m izdelani v Angliji. Resničnost te trditve se da sicer težko kontrolirati, če pa upoštevamo prejšnje slične tajne transporte orožja in rnunicije, ki so bili uradno dokazani celo po mednarodni komisiji, potem dvom lahko našo izgine. Neglede na vse to je pa tudi že davno znano, da se Madžari ne brisa o veliko za trianonsko pogodbo in jo krš jo kjer jo le morejo. Ena izmed najvažnejših točk te pogodbe je pač tista, ki Prepovedn e Madžarski vzdrževanje red ne vojske in novačenje. Madžari se jene drže.
Že I. 1925. je bilo ugotovljeno, da s.o Madžari izvedli docela redne nabore in Popisali vse za vojaško službo sposobne mladeniče. Takrat se je ta rekrutacija izvršila pod firmo »zdravniškega pregleda«, toda prisotnost častnikov in vojaških zdravnikov ter poznejši vpoklic k orožnim vajam je jasno pokazal, da je šlo za nekaj čisto drugega, za direktno in eklatantno kršenje mirovne pogodbe. Enaka novačenja so se potem ponovila vsako ieto; in desettisoči, če ne stotiso-či madžarskih mladeničev so bili za nekaj tednov vtaknjeni v vojaško suknjo. Vse to se je vrš lo seveda zelo previdno in kolikor mogoče ta:no. Spretna razde itev vpoklicov je preprečila, da svet n* postal preveč pozoren. Male afere, ki so jih povzročili levičarski dezerterji, so bile naglo zabrisane in pozabljene. Večjo pozornost je vzbudil le odpor pe-čujsk‘h komunistov 1. 1929.
V zvezi s tem spretnim vzgatonjem mladeničev za vojaško s'užbo so bile ustanovljene tudi današnje garnizije državne brambe, ki je bila Madžarski kot uotranjeobrambna oborožena formacja s Pogodbo dovol ena. Te garnizije pa so že °a prvi pregled preštevilne za teritorialnem številčno razmeroma tako majhno državo, kakor je Madžarska Nikakor namreč ni potrebno, da bi se samo zaradi notranje varnosti vzdrževale velike posadke v Budmpešti, Debrecinu, Segedinu, Stolnem Be'gradu. Mohaču, Dombovarju, Kapošvarju, Soluoku, Ce-gledu, Kečkemetu, Šopronju in Pečuju, kater h posamezne čete so razmeščene še po raznih drugih man ših mestih in kra'ih Mhno tega pa preseneča tudi izredno veliko število častnikov, posebno višiih, doč’m so stalni brambovci skoraj Vsi sami podčastniki.
Prav tako ali §e bolj značilni so vsakoletni manevri, ki se vodijo v precejšnjem obsegu, in sicer vsako 'eto na dru-kom terenu ter 'im prisostvujejo navadno tudi višji častniki neke tuie sile. Lani to se ti manevri vršil, na Mečku, pogorju severno od Pečuja, toraj le dobrji 0 kilometrov daleč od naše meje v Ba-hli. Pri n ih pa niso sodelovali samo e^ni državni brambovci, ampak tudi Utoklcanci, katerih je bilo celo več ka-Kor prvih. Vse to ,ie bi o znano tudi zu-naPjemu svetu, a tozadevne vloge na merodajni mednarodni forum so ostale Ju danes brez vsakega odgovora. Madžarska diplomacija je s pomočjo fVo ih zaščitnikov zna'a sijajno »dokazati«. da je bilo vse skupaj samo nedol-VOia§ki izlet v gore.
Poleg te redne vojske, skrite pod tir-
Velik poraz Japoncev pred Vusungom
OBSTRELJEVANJE ČAPEJA. — PRIHOD NOVIH ČET. — PORAZ PRI VUSUNGU. — JAPONCI V MEDNARODNI KONCESITI.
LONDON, 15. febr. Japonci še vedno obstreljujejo Čapej in nekatere druge kitajske postojanke. Včeraj so njihove granate povzročile več velikih eksplozij, ki so pretresle vse ane-sto. Obenem so Japonci bombardirali Čapej tudi iz zraka. Pri obrambi so Kitajci izstrelili pomotoma nekaj granat v mednarodno koncesi’0 in ranili 18 civilistov. Splošno se misli, da je to priprava za veliko japonsko ofenzivo.
ŠANGHAJ, 15. febr. V spremstvu štirih križark, sedmih rušilcev In šestih torpedovk je včeraj orinluia semkaj deveta jaoonska divizija.
LONDON, 15. febr. Po Reuterjevih vesteh iz Šanghato, je oddelek 2500 Japoncev prekorači! mali zaliv pred kitajsko trdnjavo Vusung in prešel v
napad, ki se pa ni posrečil. Po kitajskih vesteh so bili Japonci odbiti in pognani v beg in so utrpeli strahovite izgube. Ubitih in ujetih je bilo 1S00 mož. Kitajska zmaga je povzročila pri Japoncih veliko zmedo.
ŠANGHAJ, 15. febr. Danes so nove japonske čete. ki so včeraj prispele v Šanghaj, v polni bojni opremi, s topovi in vsem drugim korakale skozi mednarodno koncesijo in s tem na naj vidnejši način kršile nevtralnost. Vse zainteresirane oblasti so najodločneje protestirale proti takemu postopanju, vendar pa uspeh protesta še ni znan. Vse kaže, da se hočejo Japonci na vsak način polastiti Šanghaja, tega najvažnejšega kitajskega trgov bega središča.
ločenih 26 milijonov dinarjev, in banovina bo storila vse, kar bo mogla, da omili sedanjo bedo in krizo.
O posameznih postavkah proračuna za socialno skrbstvo so govorili svetovalci dr. Dolšak, dr* Sajovic, Jakob Zadravec, ki je posebno povdarja! potrebo skrbeti za dober obrtniški naraščaj, Šolar, ki se je zavzel za starostno preskrbo kmečkih delavcev, Lončar, Prepeluh, dr. Ober-snel, Krulej, Bonač in Golouh. Poslednji je grajal postopanje nekaterih industrijskih podjetij, ki izkoriščajo sedanje stanje v to, da odpovedujejo delavstvu kolektivne pogodbe. Ban g. dr. Marušič je naposled odgovoril na nekatera vprašanja in izvajanja svetovalcev, med drugim tudi Golouhu. Izjavil je, da se je za Novinarski dom v Ljubljani določila zaenkrat svota 10.000 Din, ki se bo prihodnja leta zvišala. V vsenii močmi bo banska uprava podpirala tudi akcijo za vajeniški dom v Mariboru. Nekaj sredstev se bo dalo dobiti iz letošnjih neporab'jenih kreditov, nekaj pa iz novega proračuna.
Zasedanje se bo nadaljevalo jutri dopoldne.
Atentat na ekspresni vlak v Franciji
BOMBA NA VIADUKTU. — SPALNI VOZ PADEL S PROGE NA KMEČKO I1IŠO. — OSEM RANJENIH.
PARIZ, 15. febr. Sinoči je bil v razdalji 6 kilometrov od Marseillea izvršen bombni atentat na ekspresni vlak Nica—Pariz. Na omenjenem mestu je eksplodirala bomba prav v trenutku, ko je vlak vozil z brzino 90 km čez reko Airbelo. Vlak je imel dva spalna voza, jedilni voz ter dva voza prvega in dva drugega razreda. En spalni voz je skočil s tira in padel raz viadukta na streho neke kmečke hiše. Voz se je skoraj docela razbil, vendar so bili potniki le težje ranjeni. Ranjencev je osern, sedem potnikov in en
ho in strop, ker pa ni bilo v njej nikogar, ni bilo človeških žrtev.
Oblasti so uvedle najstrožjo preiskavo,, ker je to že deveti poizkus ateu tata na tem mestu. Zdi se, da so atentat izvršili roparji, ki so vedeli, da nosi vlakovodja 100.000 frankov državnega denarja seboj. Vendar tudi ni izključeno, da gre za politični teroristični akt.
Bomba je bila zažgana z vžigalno vrvjo. Nek prebivalec iz okolice je baje videl pred eksplozijo v bližini via dukta avtomobil z neznanimi rnoški-
PRORAČUN
VC/ V J	UJV.Mli vjvviviti	,	. ..	—	M-4‘‘VH u » iv.iiuui/11	11S-Z/1 ICLI
sprevodnik. Voz je podrl na hiši stre-1 mi. ki so naglo pobegnili.
Zasedanje banovinskega sveta
NARODNO ZDRAVSTVO IN SOCIALNO KI DOM V MARIBORU.
konca leta jih pa bo 400. S tem se bo razbremenila umobolnica na Studencu, ki ima prostora samo za 500 ljudi, ima pa jih v pesnici 735, dočim jih je 300 nameščenih drugod. V vseh Sloveniji je okoli 1000 umobolnih. Tudi število banovinskih in občinskih hiralnic ne zadostuje več. Za asanacijo, t. j. za zgradbo vodovodov, lii-gienskih vodnjakov, stranišč in ljudskih kopališč je banovina namenila 700 000 Din država pa 300 000 Din. Za zdravstvene občine, katerih je 121, predvideva proračun 4.4 milijone dinarjev.
Pri razpravi o izdatkih za socialno skrb stvo so razni govorniki, med njimi tudi Rudolf Go'ouh, dr. Roš itd., naglašali potrebo preskrbe brezposelnih. Svetovalec Ivan Tavčar je navedel, da je danes v Sloveniji najmanj 30.000 Hudi brez posla, dočim jih uradno poročilo navaja le okrog 5000. Ob tej priliki j>e Golouh predlagal, naj bi se v proračunu določila neka svota tudi za Novinarski dom v Ljub-bani. V celoti je za socialno politiko do-
ZA REGULACIJO REK, SKRBSTVO. VAJENIŠ
LJUBLJANA, 15. februarja. Obe zadnji seji banovinskega sveta sta bili posvečeni vprašanjem regulacije naših rek, narodnega zdravstva in gospodarske ter soc alne krize. Na predlog dr. Goričana in dr. Roša je bilo sklenjeno, misia, ki si bo ogleda a ozemlje ob Savinji, kjer naj bi se izvršila regulacijska dela- Zadevni načrti bodo odposlani v odobritev pristojnemu ministrstvu, nakar se bodo uvedla posvetovanja o načinu financiranja regulacijskih del. Nadalje je svet razpravljal tudi še o regulaciji Save, Dravinje, Ščavnice, Mure itd. Razprava je pokazala, da so proračunske postavke za regulacije prenizke in bo treba oeči po drugih sredstvih.
Za tem so prišle na vrsto bolnišnice. Banovinske bolnišnice v Sloveniji imajo 1560 postelj, državne pa 1650. Vse so prenapolnjene, zato se morajo razširiti in modernizirati. Najvažnejša zadeva je preureditev Novega Ceija za pomožno umobolnico. Sedaj je tam že 100 bolnikov, do
SPLIT BREZ ZVEZE Z ZALEDJEM.
ZAGREB, 15. februarja. Zaradi snega je bil promet na železnicah v zaipadnern in južnem delu Hrvatske začasno ustavljen. Na nekaterih progah se je z naglim delom posrečilo odstraniti zamete, tako. da vlaki zopet redno vozijo. Samo liška proga je še vedno neporabna. Železniški promet s Splitom počiva. Ker dela na progi noč in dan več sto delavcev, bodo vlaki tudi na tej progi lahko vozili že danes ali vsaj jutri.
V MARIBORU JE NAJBOLJ TOPLO
LJUBLJANA, 15. febr. Mraz še vedno ni ponehal. V Ljubljani je bilo včeraj in danes še vedno 20 stopinj. Naj višjo temperaturo je imel Maribor z 14 stopinjami, med tem ko znaša temperatura na Dolenjskem še vedno —25 do —27 stopinj.
NOVE ARETACIJE V DOLNJI LENDAVI.
DOLNJA LENDAVA. 15. febr. V zvezi z nedavno aretacijo industrijal-ca„. Samuela Epingerja zaradi suma požigov sta bila sedaj aretirana še posestnika Fujs. in Gomboc.
mo državne brambe pa poslujejo na Madžarskem še razne telovadne in pa-triotične zasebne organizacije, ki istota-ko vzgajajo svoje mlade člane za vojno obrt. Vsem na čelu so znane formaci e »Levente« in »Probu.iajočih se Madžarov«. V zadnjih letih, posebno predlanskim in lani, se je posveti a izredno ve-!'ka pažnja tudi civilnemu letalstvu, ki se vsak trenutek lahko spremeni v bojno,. Piloti “o sami bivši častniki in pod-
častniki, ki vodi:o tudi števine »civilne« pilotske kurze, ki so že doslej vzgoTi več letalcev kakor bi jih potrebovala desetkrat večja zračna flotilja, kakor je sedanja madžarska notranje in zunanje prometna.
Po vsem tem ie jasno, koliko pomaga prepoved oboroževanja v praksi in kako se lahko brez kazni krši Pač svarilen zgled za razorožitev brez zadostnih mednarodnih garancij!
Ekshumacija Kaučičevega trupla
V noči na 14. decembra lanskega leta je umrl na Pobrežju nagle smrti 75Ietni delavec Franc Kaučič, o čemer smo to že takrat obširno poročali. Po njegovi smrti pa so se začele širiti vesti, da ni umrl naravne smrti, ampak radi zastrupljenja s plinom. Zaradi teh govoric je odredil državni pravdnih ekshumacijo trupla, ki se je izvršila v soboto popoldne. Ob-duke jo s kemično preiskavo je izvršil sodni izvedenec dr. Zorjan ob prisotnosti preiskovalnega zdravnika dr. Travnerja in državnega pravdnika Severja ter u-gotovi, dd je umrl starček radi zastrui>-ijenja z oglj:kovim plinom, ki uha:a navadno iz peči. Ker pa ni bila izključena tuja krivda, so v tej smeri uvedli orožniki temeljito preiskavo in že v soboto zvečer aretirali Kaučičevega zeta Antona Safošn:ka in njegovega brata Josipa, ter oba oddali v sodne zapore. Oba sta baje usodnega večera močno zakurila peč v, Kaučičevi sobi, iz katere ie uhajal gost dim, ki je moža, ki >e prišel domov nekoliko vinjen, zadušil. Med ljudstvom se širijo govorce, da je zet Anton zavaroval svojega tasta za precejšen znesek.
St »n ?.
Ludvik Mrzel o Srečku Kosovelu
Lepa prireditev »Napredka« v Narodnem domu.
Mariborski »V E C E R NI K« Jutra
V M a r i b o r u, dne 15. II. 193?.
  —^
Včeraj dopoldne je naša mariborska srednješolska mladina na najlepši način manifestirala svojo resno voljo do idejnega napredka. V mali dvorani Narodnega doma je priredila matinejo, posve-. ceno duhu in delu največjega povojnega ideologa slovenske mladine — pokojnega Srečka Kosovela. V ta namen je povabila
selno podlago osebnosti pokojnega Srečka in njegovega dela. Spretno je posegel prav do jedra vsega problema in pokazal nekatere najbolj skeleče rane naše brezciljne sedanjosti. Iz njegovih besed je mogla zbrana mladina dodobra spoznati vso preroško ostrovidnost svojega velikega poeta. Ob koncu je Mrzel pre-
iz Ljubljane tudi pisatelja Ludvika Mr- j čital še nekatere Kosovelove eseje, med zela-Frigida, Kosovelovega šolskega in njimi tudi take, ki sploh še niso bili ob
literarnega tovariša.
Pred polno malo dvorano je spregovo- j
javljeni.
Zbrano dijaštvo obojega spola je z ve-
ril najprej predsednik »Napredka«, nato likim zanimanjem sledilo predavateljevim
pa sta dva člana recitirala nekatere zna-čilnejše Kosovelove pesmi. Ludvik Mrzel, ki je za njima pričel svoje predavanje, je z markatnimi potezami orisal splo šni povojni položaj slovenske mladine in i sploh slovenskega vprašanja, nato pa mi |
besedam in ga ob koncu nagradilo z navdušenim odobravanjem. To je bila zares lepa, iskrena in intimna prireditev, ki jasno dokazuje, da je v naši mladini kljub vsem krizam še veliko zdravega idealizma.
Nova grobova.
Včeraj zvečer je v Frankopanovi ulici preminul po težki bolezni splošno priljub ljeni posestnik in sodni sluga Ivan Goričan, star 74 let. Pogreb blagega pokojnika bo jutri, v torek, ob 16. uri na mestnem pokopališču. — V Tomšičevi ulici 9. v Krčevini pa je umrl v starosti 41 let trgovec Ivo Mihorko. Pogreb bo v torek ob pol 15. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokojnikoma blag spomin, preostalim naše sožalje!
Nezgode na poledici.
Včeraj so pripeljali v bolnišnico kar tri osebe, ki so se poškodovale pri padcih na zaledenelih tleh. Tako je padla pri Sv. Janežu na Dravskem polju posestnica Roza Dobnikova in si zlomila levico; v Negovi je spodrsnilo delavk: Matildi Nii-varjevi, da si je poškodovala istotako levo roko, na Ruški cesti pa je padel brivec Karl Zupanc in si zlomil levo nogo v gležnju.
Radi onemoglosti.
se je zgrudila sinoči pred Veliko kavarno že priletna Eliza Weigerl iz Jarenine in obležala na zaledenelem pločniku. Poklicani' reševalci so jo z avtom prepeljali v bolnišnico.
S policije.
Današnja policijska kronika je tako suha, kot letos še ne. Pri predstojništvu imajo zabeleženo samo eno aretacijo radi nedostojnega vedenja in dve prijavi radi malenkostnih prestopkov.
Napredovanje profesorjev.
V višjo položajno skupino so napredovali s kraljevim ukazom dr. Matija Potočnik, ravnatelj tukajšnjega državnega moškega učiteljišča, dalje dr. Ivan Kociper in Karl Prijatelj, profesorja tukajšnje klasične gimnazije in Franc Osterc, profesor državnega ženskega učiteljišča v Mariboru.
Iz Slov. lovskega društva.
Podružnica Maribor Slovenskega lovskega društva poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba zaslužnega društvenega funkcionarja g. Iva M i h o r k a, ki bo jutri ob pol 15. uri izpred hiše žalosti, Tomšičev drevored št. 8. — Predsedstvo.
Službeni list
Dravske banovine objavila v 12. številki med drugim pravilnik o dajanju nujne podpore siromašnemu prebivalstvu, dalje banovo naredbo o postopanju voznikov motornih vozil pri vožnji čez železniške prelaze in objave o pobiranju občinskih trošarin v ktečnjem letu.
Preiskava pri »Kmetijski eksportni družbi«.
Revizija poslovnih knjig in poizvedovanje je še v teku. Doslej še ni čisto gotovo, če je bilo poslovanje nepravilno ali kaznjivo, pač pa je zelo verjetno, da so zagrešili kaznjive manipulacije nepošteni agenti. Zaradi tega je v interesu prebivalstva, da do zaključka preiskave ne pristopa k družbi na novo. Stranke, ki so se same prijavile kot članice in jim zavarovanci še niso umrli ali njihove smrti še niso prijavili, naj s svojimi zahtevami počakajo do odločitve, ali bo družba še naprej poslovala ali ne. Javijo naj se samo oni, ki so svoje zahteve že predložili ter jim je bilo izp'ačilo zavarovalnine v celoti ali deloma zavrnjeno.
Spominjajte te CMD
Koncert gimnazijcev.
Glasbeno društvo na klasični gimnaziji v Mariboru priredi v sredo, 17. t. m. ob 20. uri v veliki kazinski dvorani koncert z obsežnim sporedom. Nastopili bodo solisti, zbor, orkester itd. Vodstvo koncerta sta prevzela Silvij Haas in Jože Mihelič.
Dijaška kuhinja.
Danes, v pondeljek 15. t. m. ob 16.30 bo v II. b. razredu državnega ženskega učiteljišča občni zbor društva »Dijaška kuhinja«. Dnevni red kakor običajno. Prijatelji mladine dobrodošli!
Dohodki tujskega prometa.
Na nedavni tujsko-prometni konferenci v Beogradu se je ugotovilo, da je lansko leto prinesel tujski promet naši državi 950 milijonov dohodkov, toraj skoro eno milijardo. Konferenca je sprejela razne važne sklepe za nadaljni razvoj te važne pridobitvene panoge.
Občni zbor požarno hrambe
Rezultati lanskega dela mariborskih gasilcev.
V soboto zvečer so imeli naši gasilci svojo redno letno skupščino. Sicer je'to pri naših gasilcih, ki so izredno disciplinirani, skoraj odveč, toda zanimivo že radi statistike.
Članstvo je bilo polnoštevilno zbrano in tudi še precej starih, dosluženih mož je bilo zraven. Po poročilih posameznih funkcionarjev, ki jih prinašamo v drugem odstavku, so bile volitve. Soglasno je bil izvoljen zopet stari odbor z zaslužnim g. V o 11 e r j e tn na čelu.
Iz poročil smo se prepričali, da je sloves, ki ga uživata mariborska požarna bramba in njen reševalni oddelek,.docela upravičen. Marsikatero mnogo večje mesto nas zavida za to našo ustanovo in mi smo hvaležni našim požrtvovanim o gnjegascem za njih skrb in čuječnost.
Rešilni avto je 2138krat zapustil garažo, da je pohitel na pomoč. 4909 reševalcev in 3 zdravniki so opravili to težko delo po dnevi in ponoči.
Gasilci so gasili 38 požarov, 13 velikih in 25 malih in to v mestu samem in v okolici. Med temi požari so tudi onivt liki v Dravogradu in v Rušah. Skupno ie gasilo 537 gasilcev 90 ur. Da so prišli do kra:a požarov, so prevozili 694 km. Blagajna društva je izkazala 303.542 Din dohodkov in 301.261 Din izdatkov.
Požarna bramba ima vsega 52 izvršujočih članov, ki so bili vedno in ob vsakem času na svojem mestu. Oprema je najpopolnejša. Trije moderni reševalni avtomobili in rešilne naprave omogočajo nuditi hkrati 100 ponesrečencem prvo pomoč. Brizgalne- so vse na motorni pogon in so specialne konstrukcije . Prva naivečja, v direktni zvezi z motorjem, daje 1500 1 vode na minuto, dve sta prenosni in montirani na avtomobilih, ter dajeta po 600 lit. vode; zadnja, za deže-io, daje pa 1000 1 vode na minuto. Mimo tega imajo še poseben avto z dvigalno napravo, ki ima nalogo pomagati pri vseh prometnih in slčnih nesrečah. Ponos gasilcev pa je 26 m dolga Magiruso-va lestev. Moštvo je najmodernejše o-premljeno s plinskimi maskami in drugimi tehničnimi pripomočki.
Vzdrževanje vsega tega stane ogromno denarja, in prav bi bilo, da se naša javnost tega zave in pomaga z vsemi možnimi sredstvi, da se društvo še bolj izpopolni in da nam bo v še večji ponos.
Lepo zborovanje našihstrelcev
Dosedanje delovanje. Novi odbor.
Včeraj dopoldne so zborovali v kavarni »Jadran« naši strelci. Oblastna strelska družina je imela svoj redni letni občni zbor, katerega je otvoril in vodil podpredsednik prof. dr. F1 u d e r n i k. Uvodoma je pozdravil vse navzoče stre'ce, delegate posameznih strelskih družin ter zastopnike oblastev in raznih društev, med njimi banskega svetnika Iva P o-1 j a n c a, srezka načelnika dr. Ipavca in Milana M a k a r j a, zastopnike mestnega odbora polkovnika L u 1 i č a, zastopnika Narodne obrambe dr. I r g o 1 i-č a. zastopnika Združenja rez. častnikov Jakoba Perhavca, zastopnika Lovskega društva prof. Š a u p a in druge.
Iz poročil posameznih funkcionarjev :e bilo razvidno uspešno delovanje društva in dejstvo, da je pri nas za strelski šport vedno več zanimanja. Uspehi, ki so jih dosegle strelske družine, so nepričakovano lepi, kajti pri lanski vsedržavni tekmi v Beogradu je strelska ekipa iz Maribora zavzela drugo mesto. Značaj takega uspeha je vsakomur jasen.
Pri volitvah, ki so nato sledile, je bil za predsednika ponovno izvoren vsepovsod priljubljeni polkovnik Božidar Putnikovič. V upravni odbor so pa bili izvoljenk podpredsednik dr. Miloš V a u h n i k, Anton Mohor, Ivan Vrisk, Slavko Reja. dr. Hugon Robič, za Hotinjo vas M e j o v š e k, Sv. Jurij Stanko T r č e 1 j, Šmartno ob Pesnic! Ši k ar, major Poje, podpolkovik Petelin in Arh za Svečino. V nadzorni odbor so prišli Rajko B o 1 t a v z a r, Dominik L u š i n, in Josip M o r av e c, kot namestniki:	dr.	Fludernik	in	Leopold
Fingšt. Pri slučajnostih so zborovalci razpravljali o predlogb posameznih strelskih družin za zvezno skupščino, na-dale o vežbanju mladine, o ustanovitvi
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Ponedeljek, 15. februarja: Zaprto.
Torek, 16. februarja: Zaprto.
Gledališke abonente, ki zaradi pusta, dobrodelnega koncerta in sedanjega defekta pri centralni kurjavi še niso dobili predstav, naproša gledališka uprava, da blagovolijo potrpeti še do končnega popravila centralne kurjave.
Daneševo gostovanje.
V soboto je v vlogi Boinbeka v Do-boviškovi burki »Radikalna kura« gostoval v našem g edališču g. Josip Danes. Občinstvo, ki mu je Daneš še v dobrem sponi.nu izza časa njegovega tukajšnjega ude.stvovanja, ga je navdušeno ..prejelo in pozdravilo. Predstava, ki se je sinoči ponovila, je bila odigrana kakor pred leti, le z nekaterimi manjšimi spremembami.	-r.
Občni zbor »Drave«.
XIII. redni letni občni zbor glasbenega društva »Drava« bo v nedeljo, dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani mariborskega Narodnega doma z ob.čajnim dnevnim redom. Polnoštevilna udeležba članstva obvezna.
Pogrebno društvo v Studencih
je imelo pretekli teden svoj letni občni zbor, ki je bil prav zadovoljivo obiskan. Vodil ga je ustanovitelj društva, ki je predsednik že 9 Tet gosp. Srečko Vokač.-Iz poročila funkcionarjev je bilo razvidno, da se prav lepo razvija. V preteklem letu ie oskrbelo pogreb 11. članom. Na novo jih :e pristopilo 25, tako da izkazuje društvo koncem leta 452 rednih članov. Društveno premoženje je znašalo z inventarjem in nepremičninami vred 60.000 Dim Izvoljen je bil so-novih družin ter o skrajšanju kaderske-! r-asnr> dosedanji odbor.
ga roka in oprostitvi orožnih vai za do-! bre strelce. Po skoro triurnem zborova nju je podpredsednik zaključil lepo uspe li občni zbor.
Danes pondei.ek Danes pon-e jek
poslovilni večer
OJ varila v VELIK?
KAVARN«
Za ribiče na postrvi!
j Ribarsko društvo Maribor naznanja ' svojim rednim članom, da je vpisovanj® I reflektantov za ribolovne karte na po-j strvi do 25. t m. pri društvenem blagaj-i niku g. Ferdu Greinerju, trgovcu, Gospo-j ska ulica 2. Poznejše prijave se ne.bodo i mo-gle upoštevati.
Dve manifestaciji naših dobrovoljcev
Družabni večer pri »Orlu«. Občni zbor organizacije v Narodnem domu.
V soboto zvečer so priredili naši mariborski vojni dobrovoljci v gorenjih prostorih hotela »Orel« družabni večer z govori in zabavnim sporedom. Večer je kmalu po 21. uri otvoril predsednik organizacije, narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko, ki je uvodoma oprostil odsotnost napovedanega slepega dobro-voljskega voditelja in ideologa Luje Lovriča, kibo posetil Maribor in sploh vso Slovenijo ob drugi priliki. Nato je pozdravil vse navzoče, zlasti mestnega župana g. dr. Lipolda, okrajnega glavarja gg. dr. I p a v ca in Milana M a-karja, predstojnika policije svetnika g. G e r z i n i Č a, ravnatelja gosp. dr. T o-minška, zastopnika vojske itd. ter podal besedo dobrovoljcu g. T ur k u iz Ljubljane.
Z ognjevitim navdušenjem je g. T u r k obrazložil začetek svetovne vojne, prve poizkuse snovanja dobrovoljskih čet, o-snovanje.samo in ves nadaljni razvoj do osvoboienja. Preko prvih začetkov v Odesi, bojev. v Dobrudži, nastopov v Rusiji in potovanja po morjih, je prišel do odločilnega dobroveljskega nasiopa na solunski fronti 1. 1918. in orisal naposled tudi Pivkovo akcijo v Italiji ter formacije ameriških, avstralskih in drugih jugoslovanskih dobrovoljcev.
Po Turkovem predavanju je koncertna tenorist g. Živko zapel nekaj pesmi, in sicer z zares globokim občutjem, ki je vzbudilo viharno navdušenje. Na klavirju ga jč spremljal g. Cvetko. Sledila je prosta zabava ob sviranju jazz-banda, ki se je zaključila šele po polnoči.
Včeraj dopoldne pa so se zbrali dobrovoljci iz Podravja v Narodnem domu na občnem zboru, ki ga je s prisrčnim nagovorom zopet otvoril predsednik organizacij, narodni poslanec g. dr. P i v-k o. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, zlasti one tovariše dobrovolice, ki so pri šli od drugod, nato pa podal obsežno poroči'o o preteklem poslovnem letu. Meo drugim je povdaril, da dobrovoljci niso
dosegli v naši državi tistega ugleda, kf ga opravičeno zaslužijo in ki ga imajo tovariši v bratskih državah. Zveza jugoslovanskih dobrovoljcev v Beogradu je v tem pogledu mnogo storila in skušala doseči to, kar borcem za osvobojenje pritiče. Omenil je tudi, da so v Beogradu pravkar pogajanja za vstop starih srbskih dobrovo’jskih organizacij v Zvezo ugoslovanskih dobrovoljcev. Naglašal je nadalje škodo, ki jo trpe nekateri tovariši dobrovoljci, ki so se vse premalo brigali, da bi bili pristopili k organizaciji, ki je svojim članom preskrbe a potrd la, katera predvideva novi zakon za podelitev zemlje. Svoje poročilo je predsednik zaključil s konstatacijo, da je dobroveljska organizacija tovariška ter izrazil željo, naj bi si vsi in vselej med seboj vzajemno pomagali.
Nato je prečita! tajnik g. Peric pozdrave, ki so jih poslali zborovalcem nekateri tovariši, ki se zborovanja niso mogli udelež.ti, nato pa podal izčrpno tajniško poročilo, iz katerega se odraža neumorno in uspešno delo odbora. Poročal je, da se opaža zlasti v zadtlem času uspešen razvoj dela za rešitev do-brovojskega vprašanja. Ugotovil je, da je še mnogo tovarišev dobrovoljcev, ki niti ne vedo za dobrovoljski zakon, Id jim nudi marsikaj, in da prav ti tovariši, ki so najbolj potrebni podpore, ne bodo mogli biti deležni ugodnosti, katere ta zakon predvideva, ker se niso pravočasno pobrigali za potrdila. S tem je nastal nov problem, ki ga bo morala organizacija dobrovoljcev še rešiti.
Napos'ed je g. Grčar obrazložil zborovalcem zakon, zlasti postavke, ki se tičejo podeljevanja zemlje.
Po volitvah, pri katerih je bil izvoljen
dosedanji odbor s predsednikom narodnim poslancem dr. Pivkom na čelu, je bi'o malo pred poldnevom zaključeno to lepo zborovanje naših mariborskih in podeželskih dobrovoljcev.
VMariboru, dne 15. II. 1932.
Mariborski »VEČERNI K« Jutra
»jm. H jniii.tfiMMaHffio... . ..v... :n*>
Stran 3.
Šport
Slalomska tekma za prvenstvo mariborskega ZSP.
Tekma je bila pri Celjski koči. Star-t- je 28 članov. Prva mesta so zasedli sledeči: Fric Jeen (Olimp, Gaberje) 2:59:1; Priveršek Tone (SPD Maribor) 3:22:1; Gračner Ervin (SK Celje) 3:24:1; Križmanič Pavle (SPD Celje) 3:27:4; Muš:č Luban (SPD Maribor) 3:29:3. Znagalci so prejeli lična darila in diplome. Tekma je bila prav dobro obiskana in občinstvo je zmagovalce burno akla-tniralo.
Nedeliski šport.
Take nedelje Maribor že dolgo ni do-ilvel. Vse v najčistejši zimski lepoti in
— solnce, solnce kot malokdaj. Nič ni Potem čudo, da je vse šlo iz Maribora, kar ima smuči. Nad Tremi ribn ki, proti Urbanu, Ka var ja, vznož e in vrhovi Pohorja, vse je bilo polno smučarjev. Kadar ima Maribor sneg, je pravi smuški raj.
Vse včerajšnje prireditve so imele zna Ča zabave — kar je bilo edino primerno za tak dan. Prihodnjo nedeljo šele bo tekma prvakov!
Dopoldne so priredili Sokoli lov na lisico. Lovi o jo je nekaj nad 30 smučarjev. Toda Škofičeva lisica je bila prav lisičje brihtna. Skrila se ’'e v g o s t i 1 n o! Skozi okno je gledala, kako so vsi »lov-ei« vozili mimo brloga. Pa je niso ulovili
— slava lisici, lovcem pa —
Popoldne je imela deca svoj praznik.
Na koncu Koroščevega drevoreda so se zbrali mali tekmovalčki, in nj:h ožji sorodniki. Proge, ki so jih pretek'i, so bile Polne težav in sila naporne. Sama ravna cesta in 150 do 500 m. Pa so jo vendar Prevozit sebi in »sorodnikom« v ponos. Takih prireditev bi si želeli še več, a dru gič naj nam ti malčki pokažejo tudi na klane h, kar znajo.
Istočasno je imel motoklub svoj izlet k Sv. Miklavžu. Precej motorjev in avtov se je nabralo in ogromna kolona smučarjev. Ka* pa, če bi motoklub priredil v nedeljo dopoldan, ki je brez programa, skjoringško tekmo! Vse ljudstvo- ki se bo zbralo k mednarodnim tekmam, bi jo z zanimanjem zasledovalo. Tako bi obiskovalcem tekem vse nudili: teke, skoke in skjoring. Naj se o tem razmišliuie!	_________
Razumljivo.
Ona: Kako ti je kaj všeč moj novi klobuk?
On: Hm, v izložbi modistinie mi je bil boli všeč!
Smučarski klub Guštanj - Rimski vrelec
priredi od 14. do 21. t. m. v okolici Rimskega vrelca smučarski tečaj za začetnike in izvežbance pod vodstvom dobrega strokovnjaka g. Forsneriča Vilka po sistemu »bilgeri«. Tu sta bila v letošnji sezoni že dva tečaja, ki sta se završila z nepričakovano dobrim uspehom. Tečai-nma je za nečlane 50 Din, za člane 10 Din. Prijave so možne tudi med časom tečaja za manj dni, vendar je tajnina v tem slučaju 10 Din na dan. Posetnikom tečaja za manj dni, vendar je teča nina v hrana in stanovanje v penzijonu Rimski vrelec po najnižjih dnevnih cenah od 35 Din dalje. V penzijonu, ki je znan po svoji lepi legi, je preskrbljeno za udeležence kar najbolje (plesna dvorana, klavir, električna razsvetljava, skioring, drsališče itd.) Sneg je v okolici Rimskega vrelca zelo ugoden, na trdi podlagi je 30 cm pršiča, ki ga čuvajo severne stene Urške gore pred solncem. Udeleženci tečaja lahko prirejajo smučarske izlete na Urško goro in nje obgore, vodnike stav-Ija brezplačno na razpolago smučarski klub.
Sokolstvo
Tri velike prireditve
pripravlja Sokoi Maribor-matica. Prva bo Tyrševa proslava 6. marca dopoldne s svečano matinejo v »Unionu«. Dne 3. aprila bo velika tombola v korist Sokolskega doma, bi bo morda uresničen še to leto. Nadalje bo imel Maribor tudi letos večjo sokolsko prireditev, dvodnevno proslavo 251etnice društva z okrožnim zletom v dneh 4. iti 5. juni'a 1932.
Iz Mežiške doline
Šesti požig v enem letu. Tik ob državni meji v bližini Dravograda leži prijazna vas Černeče, posebno v sedanjih težkih časih tiha in mirna naselbina. Te dni pa jo je nenadoma prebudil iz mirnega spanja glas roga, ki je naznanjal, da nekje gori. Ogenj je nastal pri Cegnarjevih in so ga spavajoči domači opazili šele tedaj, ko je bilo gospodarsko posopje že vse v plamenih. Kmalu je bila na nogah vsa vas, in vse se je lotilo gašenja in reševanja. Ker ni bilo takoj na razpolago vode, so metali na ogenj sneg. Gašen e bilo zelo težavno, ker je bi'o gospodarsko poslopje napolnjeno s senom in slamo. Toda tudi ves nadaljni trud in požrtvovalnost sta bila zaman: poslopje je z vso zalogo in orodjem vred pogorelo prav do temejeV. Zavarovalnina je bila, kakor je na kmetih navada, dosti nižja kakor dejanska vrednost, zato je
za Cegnarjeve ta udarec še težji. V Čer-nečah je bil to v dobrem letu že šesti požar. Vsi so nastali v gospodarskih poslopjih in vsi ponoči, zato je jasno, da jih je zanetila neznana zločinska roka. Oblasti so poizkusile že vse, da bi požigalca izsedle, a zaman. Prebivalstva se polašča strah pred nadaljnimi zločini, še k počitku si ne upa.
Nezgoda motociklista. Iz Dravograda vozi redno avtobus v Šoštanj, cesta pa je sedaj zaledenela in nevarna, zato se :e nedavno prigodila težja nezgoda. Pri vasi Straže je avtobus trčil v motocikl cestnega nadzornika in ga znatno pokva ril, obenem je pa težje ranil tudi motociklista, ki je moral v slovenjgraško bolnišnico. Poškodbe k sreči niso bile smrtnonevarne.
Lanjski tek Guštanjčanov. Trg Guštanj šte'e okrog 1300 prebivalcev, a kljub gospodarski krizi je izdal lansko leto milijonske svote za alkohol in nikotin. V 6 gostilnah in v 1 kavarni se je popilo 30.900 1 vina, 1000 1 vinskega mošta, 34.600 1 piva, 15.000 1 sadjevca ter 2.579
1 žganja, ruma, likerjev in kon aka, skupno torej 84.079 1 alkoholnih pi ač. Cigaretnega tobaka vseh vrst se je pokadilo 294 kg, tobaka za pipe 732 kg, klobas za žvečenje se je porabilo 168 kg, cigaret pa: »Zet« 528.000, »Sav« 300.000, »Var-darjev« 48.000, ostalih 4000 in še 50.400 raznih e gar. Povprečno je pokadil vsak Guštanjčan 1 kg tobaka in 1140 cigaret ali cigar ter izdal tako za dim najmanj 800 Din prostovoljnega davka. Mesairji pa so zaklali lani 125 goved, 158 telet, 77 prašičev in 21 g'av drobnice._______
II i ———i
Organizacija prekmurskih in medmnrskib dobrovoljcev.
Pretekli teden je bi'o v Dolnji Lendavi zborovanje prekmurskih in medmursklh dobrovoljcev, katero je sklical predsednik sedanjega odbora g. Pavle Horvat. K skupni organizaciji, ki se snuje, se je prijavilo že preko 1400 članov, vseh pa bo najbrže okoli 2400. V kratkem bo v Do'nji Lendavi ustanovni občni zbor.
Živinorejska anketa v Kranju
VAŽNI SKLEPI ZA POVZDIGO NAŠE ŽIVINOREJE.
Na pobudo kranjskega sreskega načelstva je bila te dni v Kranju posebna živinorejska anketa, katere so se udeležili zastopniki vseh živinorejskih selekcijskih organizacij gorenjskega in ormoškega območja pinegavskega goveda, kakor tudi kmetijski in veterinarski re-ferentje prizadetih okrožij, zastopnik banske uprave ter kranjski sreski načelnik.
Po pozdravnih govorih so sledila izčrpna poročila kmetijskega referenta Josipa Šuštiča, inž. Eiselta, živinozdrav-nika Vinka Bedenka in zadrugarja Ivana Ovsenika. Po vsakem referatu je bila obsežna debata, v katero so posegli številni zborovalci, katerih je bilo okrog 80. Ob koncu so bili storjeni nekateri važni sklepi, ki ne bodo velikega pomena le za območja pinegavske živine, ampak sploh za vso našo živinorejo.
Glavni sklepi zborovanja so bili: Občinam naj se naroči, da sta'uo vodijo obvezen kataster vseh bikov. Seznam predložijo sreskemu načelstvu vsako leto pred licencovanem. Vsakega četrt leta pa poročajo načelstvu vse nastale iz-premembe. Pri zbiranju podatkov pomagajo županu zaupniki. Te imenuje občinski odbor po svoji uvidevnosti. Preden odpošlje županstvo letni seznam sreskemu načelstvu, ga da v pregled morebitni živinorejski zadrugi in tozadevnim od-borhkom-zaupnikom.
Z izvršitvijo tega sk’epa bo ustvarje-
na evidenca vseh bikov, ki je neobhodno potrebna pri vsakoletni akciji za kastracijo vseh nesposobnih in neprijavljenih živali takoj po Hcencovanju.
Naprosi se Kraljevsko bansko upravo, da izda kratko in jasno strokovno navodilo glede odbire vzreje in oskrbe bikov za plemensko rejo. To navodilo se naj natisne v primernem številu, da ga bodo dobili vsi bikorejci brez izjeme.
Naprosi se banska uprava, da izda čim prej popravljene in izpopolnene, našim razmeram primerne ocenjevalne knjižice in tabele za ocenjevanje na sto enot. •
Kraljevska banska uprava naj ukrene potrebno, a) da se bodo izvaala licenco-vanja ter navadna in rodovniška premo-vanja po enotnih načelih in z oeenjeva-njem po načinu na 100 točk; b) da bodo veljala za vse območje pinegavskega goveda enotna pravila glede pasemskih znakov, zlasti barve in barvnih napak. Tozadevni seznam napak, sprejet na živinorejski anketi v Kran u 28. VI. 1931. naj banska uprava nemudoma prouči in zavzame definitivno stališče, ki mora biti obvezno za vse prizadete sreze, odnosno Jicencovalne, premovalne in rodovne komisije.
Zveza živinorejskih selekcijskih zadrug za pinogavsko govedo v Kranju bo predložla kraljevski banski upravi resolucijo, ki bo obsegala gornje in še nekaj drugih sklepov.
„Orgiie v Hollywoodu“
pRlDNI ZVEZDNIKI. — MINLJIVA SLAVA. — KUPČIJA S ŠKANDALI.
Skoro istočasno z vestjo smrti Edoaial Potem pripleše mimo majhen debelu-Waltacea so londonski listi'prinesli ta-le,hast gospod s temnim obrazom, bkoro niegov poslednji zanimivi opis življenja očitaje pogleduje gledalca, ki ga ne po-
v Ulmski prestolnici:
Večkrat smo slišali in brali o »orgijah«, ki da jih obhaajo v glavnem mestu filmske industrije. Mogoče da je kaj res na tem, toda gotovo je, da se frmski zvezd-n k| ne ude ežujejo nobenih orgij, ampak živi o večinoma življenje polno dela im truda, sami zase ali pa v krogu svoje rodbine. Rano zjutraj gredo na delo, ob osmih jih fe najdeš v njihovih ateljejih. Pri javn h zabavah jih je redkokdaj videti. Umetniki imajo svojo klube, kjer ob sobotnih večerih plešejo, stari in mladi, enako kakor navadni meščani, ki smejo ob nedeljah malo delj poležati...
V klubu je Evelina Bard domačica: ona je ustvarila to središče. Ona je do-m*a igralka, pa tudi sloveča gostiteljica. Una je ena najlepših žensk, vitka, temna, iahtii3 kot plemenita žival v džungli, j “kaj vzbujati pozornost ■ z lepoto, nd '““ka stvar. Ker tukaj so vse ženske le-pe- Tu na primer se pozi-blje mimo tebe v Plesu prekrasen par. Ona v dragoceni, sinh baržunasti toaleti, on fin in elegan-‘eh. Začuden izveš, da je to ena največ-lih umetnic nedavne preteklosti, katere upe je znano tudi v Evropi. Theda Barn, ki ,ie kot »vampir« nastopala ■ v mnogih filmih. V tem krogu pa uživa drugačno slavo; ona je priznana avtoriteta v kuhinjskih zadevah in povabilo v njeno hi-
šo
Je za gurmana nepozabljiv dogodek.
zna. Obraz se ti zdi znan. •. Filmski komik? Zdaj nič več; zdaj soliden trgovec, ki mu ne gre s'abo. Pred par leti pa je bil še slavni »Fatty«, — »Fatty s trebuhom«, »Fatty ima smolo«, — Fatty, ki je doživel veliko tragedijo, da je naenkrat moral izginiti s platna. Kajti po nekem zelo »mokrem« večeru si je baje dovolil malo preveč prostosti do ene najlepših plesalk. Ameriške ženske so mu prisegle maščevanje. Niso ga marale več gledati na platnu, in z njegovo umetniško karije-ro je bilo pri kraju.
Tudi lepa mlada dama, ki pleše poleg njega, je doživela svojo tragedijo. Njena usoda se glasi: »Zvočnj film«. Bila je ena najbolj priljubljenih igralk v nemem filmu. Pri tem pa si je prihranila premoženje. Ko je prišel zvočni film, se je pokazalo, da ni ne njen glas ne njena govorica ustrezala zahtevam. Ni pomagal noben pouk, in konec je bilo z njeno umetnostjo. Zdaj živi privatno kot bogata dama in hoče počakati, da se povrne nemi film.
Istotako brez ene glasne besede si mora priboriti svoje triumfe mlada gospa, ki — ena najlepših v dvorani, — pleše samo s svojim soprogom. On ne trpi, da bi se v filmu ali na gledališkem odru kazala z drugimi moškimi, dasi ji ne manjka ponudb. V vsakem magacinu vidiš njeno sliko. Ona n ma tam drugega posla kakor: biti lepa. Ampak ona ie kraljica
lepote in ima izvrstnega managerja, skoro tako dobrega kakor je manager Grete Garbo. Vedno zopet jo slikajo, nekateri časopisi kar po večkrat na leto. In vsa Amerika kupuje njene sdke. S tem si je pridobila celo premoženje.
Pa tudi sicer je lepota v Ho1'lywoodu zlata vredna in mnoge ženske so *si pridobile premoženje na ne povsem navaden način. Človek bi seveda mislil na škandalčke. Ampak res je, da te zgodbice vedno zopet pripovedujejo in baš te pripovedke so vir ve ikih dohodkov. Ameriški časopisi hočejo o lepih ženskah v Hollywoodu pač vse natančno vedeti, koga ljubijo, koga so ljpbile in koga bodo ljubile, in nič manje, kdaj se mislijo ločiti in zakaj.
Take pripovedke se dobro plačujejo, tudi tistim, ki so jih dožive'e. Pa ne morajo niti biti vedno resnične. Vrednost pripovedovalke raste, čim pikantnejša je njena zgodba. Bogati gospodje hočejo imeti interesantne prijateljice.
In ni lahko biti prijatelj take ženske. One imajo same često velike dohodke, in pri vsakem koraku, ki ga storijo, morajo biti tla z zlatom tlakovana. So pa često tudi neverjetno domiškave. In mislijo navzezadnje, da so časopisi tu samo zaradi njih.
Cisto drugačne pa so one, ki so prave prominpntki, zvezdnice. Greta Garbo živi kakor puščavnica in ima naravnost strah pred časnikarji. In približno taka sta tudi gospa Bankhead in nVadi komik Clark, ki se pripravljata, da napolnita svet s svo:o slavo. Ona želita, da bi ju svet sodil po njunih zmožnostih in ne po njunem privatnem življenju.
Aretacija Spiritistbe
Budirmpeštanska policija je te dni aretirala špiritistično apostolko Ivano Vin-czevo hi jo ovadila državnemu pravd« ništvu, ker je Iz svoje vere napravila dobičkanosno obrt. Svoje pristaše je zbira’a posebno med siromašnimi in lahkovernimi ljudmi, katere je vsak teden dvakrat v skupinah vabila na svoje stanovanje, kjer jim je prirejala navdušene pridige. Znala jih je tako omamiti, da so na vse pozabili. Po pridigi je pa prirejala spiritistične seje, pri katerih so sodelovali štirje »mediji«, njeni ožji znanci in sotrudniki. Pri odhodu je moral seveda vsakdo odriniti nekaj denarja z« »čiščenie stanovanja«, kakor je dejala. V resnici pa je od teh dohodkov, ki niso bili majhni, prav udobno žive'a in preživljala tudi svoje medije. Razen tega je prodajala čisto navadno vodo kot čudodelno zdravilo za vse telesne in dušne bolezni. Najbolj zanmivo pa je, da so sedaj njeni »verniki« silno ogorčeni na oblast, ki jim je zaprla »veliko svetnico«.
Njegove skrbi.
Gospa Vida pravi svojemu zelo zaposlenemu soprogu: »Dragi, jaz se moram resno pritožiti, ker me tako zanemarjaš. Ti nimaš prav nobenega zanimanja za moje notranje življenje.«
»To ne, draga moja, jaz le ne utegnem, ker moram zaslužiti denarja za tvoje zunane živhenje!«
Daru!«» za
Domofno akciiol
naznanili
MARIJA GORIČAN, naznanja v svojem imenu, kakor tudi v imenu
ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pret ižno vest, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, ozir. brat, svak iti stric, gospod
sodni sluga in posestnik,
v nedeljo, dne 14. februarja 1932 ob 18. uri, po daljšem težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika $e bo vršil v torek, dne 16. februarja 1932 ob 4. uri popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 17. februarja 1932 ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Magdalene.	562
Maribor, Ročica, Brstje, Graz, dne 15. februarja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Maribor
^SndfO^
naznanili
Currer Bell:
45
Lowoodska sirota
»In kako prijazno čelo ima!« je vzkliknila Louisa, ♦ »tako gladko, nič tistih gub, ki jih tako mrzim. In tako mirne oči in zadovoljen smehljaj!«
Nato pa ju je na mojo radost poklical gospod Henry Lynn na drugo stran sobe, d;a se dogovore o odloženem izletu na Maysko gmajno.
Sedaj šele sem mogla vso svojo pozornost posvetiti gruči pri ognju in takoj sem razumela, cfo se je prišlec imenoval Mr. Maison; nato sem zvedela, da je bil baš prispel na Angleško in da prihaja iz vročih krajev. To je bil bržkone vzrok, da mu je obraz tako posinel, da je sedel tako blizu ognja in da je nosil površnik. Takoj nato so besede Jamajka, Kingston, Spanish Town označile Zapadno Indijo kot njegovo biva’išče in z živim zanimanjem sem kmalu dognala, da je tam prvič videl našega gospodarja in se seznanil ž njim. Pravil je, kako je Mr. Rochester težko prenašal vročino, viharje in deževne dobe tistih krajev. Vedela sem, da je bil gospodar videl mnogo sveta, ker mi je gospa Fa'rfax to povedala, a uverjena sem bila, da je prepotoval !e Evropo. Doslei nisem bila čula o njegovih obiskih v bolj oddaljenih del h sveta.
Premišljevala sem o teh stvareh, ko se je nekaj pripetijo, kar me je vzbudilo iz sanj. Gospod Mason, ki se le vsakokrat stresel, če je kdo odprl duri, je poprosil, naj nalože več premoga na ogenj, ki ni več plamenoma gorel, dasi je velik kup žive žerjavice še precej ogreval sobo. Sluga je prinesel premog, a preden je odšel, je posta' pri stolu gospoda Eshton ter mu nekaj prišepnil. Slišala sem besede »stara babura« in »zelo sitna.«
»Recite ji, da jo bomo zaprli, če se takoj ne pobere,« je odgovoril uradnik.
»Ne — počakajte!« ju je prekinil polkovnikDeut. »Ne gonite je proč, Eshton, morda se da stvar izrabiti. Vprašajmo dame!« In glasno :e nadaljeval:	»Dame!
Rekle ste, da pojdete na bajsko gmajno pogledat ciganski tabor. Naš Sam pravi, da je v tem trenutku doli pri družini stara ciganska mati, ki sili k nam, da nam pove srečo. Ali jo hočete videti?«
»Kaj še, polkovnik,« je kričala Lady Ingram,
»menda ne boste podpiral; take gnusne sleparke? Na vsak način jo takoj spodite!«
»Toda ne morem se je rešiti, Lady,« je dejal sluga, »miti se je ne morejo odkrižati služabnice. Baš sedaj je gospa Fairfax pri njej in jo prosi, naj gre po svojem potu. A sedla je v kot pri ognjišču in pravn, da je nihče ne spravi iz hiše, dokler ne pride pred gospodo;«
»Kaj pa hoče?« je vpraša a gospa Eshton.
»Pravi, da hoče plemstvu vedeževati, gospa. In prisega, da to mora in hoče storiti.«
»Kakšna pa je?« sta vprašali gospodični Eshton v isti sapi.
»Strašno grda stara babura je, gospodična. Skoro črna kot vran.«
»Tako! Potem pa je prava vešča!« je kriča Fre-derik Lynn. »Seveda, kair spustite jo v sobo.«
»Kajpak!« se mu je pridružil brat, bilo bi stokrat škoda, ko bi zavrnili tako priliko za zabavo,«
»Dragi fantje, kaj Vama pride na pamet?« je vzkliknila gospa Lynn.
»Ne morem na noben način prisostvovati tako neopreznemu početju,« ji je pritegnila vdova Ingram.
»Res, mama, to smete storiti in boste tudi storili,« je izpregovorila B>'anche oholo, ko se je okrenila na stolu pred klavirjem, kjer je doslej molče sedela in prevračala note. »Rada bi slišala svojo srečo. Zato pa le prived te krasotico, Sam!«
»Draga Blanche! Upoštevaj —«
»Saj — saj upoštevam vse Tvoje pomiseke! In čemu bi ne smela storiti, kar se mi ljubi. Hitro, Sam!«
»Da, da, da!« je kričala vsa mladež, ženska in moška. »Naj le pride, to bo krasna zabava!«
Sluga je še okleval. »Tako odurna se mi zdi!« je rekel. »Pojdite!« je zakričala nanj Miss Ingram, in mož je šel.
Vsa družba je bi'a v hipu razčiljena; živo so se šalili in dražili, ko se je Sam vrnil.
»Zdaj pa noče priti,« je rekel. »Pravi, da je ni volja stopiti pred .tisto sirovo čredo’, to so prav njene besede. Sedaj hoče kar sobo za sebe ‘n tisti, ki hočejo kaj zvedeti, naj pridejo drugi za drugm k njej.«
»Zdaj pa vidiš, moja zlata Blanche,« je začela gospa Ingram, »da zlorablja našo dobroto. Posušaj me, tngel moj, in —«
»Privedite jo v knjižnico,« ji je segel »angel« v besedo. »Niti mene ni volja, da bi jo poslušala pred
kurjeno v knjižnici?«
»Da, gospodična, toda zelo se mi zdi umazana.«
»Nehajte blebetati, Vi bedak, in storite, kar Vam ve'im.«
Spet je Sam izginil in skrajno napetje se je vseh polastilo.
»Zdaj je pripravljena,« je rekel sluga, ko se je spet prikazal. »Rada bi vedela, kdo bo prvi prišel.«
»Mislim, da bo najbolje, če si jo naprej sam ogledam, preden ji zaupamo dame,« je menil polkovnik Dent.
»Recite ji, Sam, da pride gospod.«
Sam je odšel in se spet vrnil.
»Sir, pravi, da neče moških; naj se niti ne trudijo, da bi prišli k njej, kakor tudi dame ne,« je pristavil »razen mladih in neomoženih.«
»Bogme, ta pa zna!« je vzkliknil Henry Lynn.
Miss Ingram je slovesno vstala.
»Prva grem!« je rekla z glasom, ki bi se prilegal godji, pripravl ajočemu se na čelu ostankov svojega polka za zadnji naskok.
»Oh moja draga, moja zlata hčerka! Počakaj — premisli!« je tarnala njena mati. Toda ponosno in molče ;e stopi'a mimo nje in skozi vrata, ki jih je bil odprl polkovnik Dent, in slišali smo, kako je šla v knjižnico.
Vse je molčalo v dvorani. Lady Ingram je sodila, da je zdaj »le cas« — prava prilika za vitje rok in ;e to tud: stori a. Miss Mary je izjavila, da že vidi, da sama ne bo imela dovolj poguma na tako nevarno podjet e. Anny in Louisa Eshton sta tiho hihikali in bili malo preplašeni.
Minute so počasi minevale. Petnajst so jih našteli, preden so se vrata knjižnice zopet odprla in se je vrnila Miss Ingram.
Ali se bo smeja'a? Ali bo vse to imela le za šalo? Vse oči so bile zvedavo v n o uprte, a vse poglede ie hladno zavračala. Ni bila videti ne prestrašena ne ve* sela. Šla je ponosno k svojemu stolu in je tiho sela.
»No, Blanche,« je reke' Lord Ingram.
»Kaj ti je pravila?« je vprašala Mary.
»Ka: mislite? Kako sess počutite? Ali je res vede* ževalka?« sta poizvedovali gospodični Eshton.
(Nadal evanie sledi) ———h—— mmarm
»SLOVENSKO LOVSKO DRUŠTVO, PODRUŽNICA MARIBOR« javlja žalostno vest, da je nenadoma preminul dolgoletni požrtvovalni odbornik in zaslužni načelnik strelskega odseka, gospod
Ivo Mihorko
trgovec v Mariboru,
Svojega prerano preminulega in vzglednega člana bo društvo ohranilo vedno v častnem spominu.
Bodi navdušenemu idealnemu lovcu in lovskemu prijatelju zemljica lahka!
T. SOKLIČ
Pod isani si dovoljujem ceni. ob6mtvu vljudno da sem otvo-iil špecerijsko trgovino
VETRINJSKA ULICA 6 preje MIRKO NcRNET
Prizadeval Si bom poni eči svoje cen j. odjemalce z najboljšim bla* gom po na,nižjih cenah
MoBiUMll
Vetr.njs a ut.6
i&itopniki •• sprejme!«
Selm&
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
Inserirajte!
o oddam
Gosposki ul. 26 s posebnim vhodom.
566
Sprejme se dijak na stanovanje v bližini parka. Naslov v upravi »Večernika«. _________________547
Iščem mirno stanovanje,
tri sobe. Ponudbe pod »Jug« na upravo Večermka.	525
Opremljeno sobo
oddam. Stritarjeva ul. 35.
Kovčeke,
aktovke, ročne torbice, nahrbtnike, gamaše itd. po najniž ih cenah priporoča I. Kravos. Aleksandrova 13.	.	15
Mebilrano sobo s sep. vhodom oddam. Meljska cesta 56, pritličqe.	563
Solnčno kletno stanovanje
z električno lučjo oddam s 1. marcem Nasov v upravi.	560
Naznanjamo tužno vest, da Je naš ljubljeni soprog oziroma dobri oče, brat, svak In stric, gospod
Ivo Mihorko
trgovec In imejltelj elektromerllnega laboratorija v Mariboru,
v nedeljo, dne 14. februarja 1932, ob % 22. uro po dolgi težki bolezni, v 41. letu svoje dobe boguvdano preminul.	55^
Pogreb blagoookojnika se bo vršil v torek, dne 16. februarja ob pol 15. uri iz hiše žalosti, Tomšičev drevored, štev. 9, na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 17. februarja ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi.
Maribor, Ljubljana, Ptuj, Konjice, dne 15. februarja 1932.
Mihorko Mara, roj. Koma vil, soproga; Milovan. Vida In Silva, otroci; Angela In Marta, sestri. — Rodbine: dr. Koma vil, Bratuž, Fantonl. dr. Macarol in Ing. Oman.
Izdaja Kop
lutra«
v Ljubljani; predstavnik izdajate ja in urednik: JOSIF
STANKO DETFr * » Maribor«'
FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Manborska tiskarna d, d« predstavnik
Stran ’4.	Mariborski	»VE	ČERNIK«	Jutra	V	M	a	r	Ib	5	r	n,	dne	15.	IT.	1932.
szssl*