STROKOVNO GLASILO PROMETNE ZVEZE. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo leto 40 D, za pol leta 20 D, za četrt leta 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odbor Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6. Naročnina sc plačuje naprej. Člani Prometne zveze dobivajo list brez posebnega naročila. — Osrednji odbor Prometne zveze tudi sprejema naročnino, dopise, inserate in reklamacije. Dopisi se ne vračajo. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne objave primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun št. 13.351. Štev. 3. Maribor, dne 1. februarja 1927. H. letnik. Andrej Semenič: III. mednarodni kongres krščanskih železničarjev in cestnih železn. organizacij v Kolnu. (Nadaljevanje.) Ta ustava se ni zadovoljila s kako (polovično ureditvijo, temveč je čisto konkretno in praktično določila smer, v kateri naj gre razvoj bodočih obratnih svetov. Na podlagi določbe 165 te ustave so se ustanovili obratni sveti kot ustvarjajoče celice za celotno gospodarsko življenje, okrožni obratni sveti kot nadrejene organizacije prvih, in enega glavnega obratnega sveta s sedežem v Berlinu, ki naj zbira svoto 'nabranih izkušenj od podrejenih svetov. Na podlagi ustave je izšel dne 6. februarja 1620 zakon o obratnih svetih, ki obsega 106 paragrafov in je krona in življenje vsemu, ker imajo dan?s v Nemčiji. Kako idealno je to vse zamišljeno, je razvidno iz točke 165 ustave, ki pravi: Delavci in nastavljene} so za to poklicani, da skupno s podjetniki sodelujejo na ureditvi delovnih in mezdnih pogojev, kakor na celotnem gospodarskem razvoju produktivnih sil. — Takoj moram pa omeniti, da se to danes še ne izvršuje v celotnem obsegu, temveč se obratni sveti omejujejo po največ na reševanje sporov, sestavljajo delovne pogodbe, odnosno pri železnicah službene predpise itd. Po ustavi M namreč imeli pravico sood-ločevati pri vseh gospodarskih vprašanjih podjetja, železnic itd., to pa je veliko. Prišlo bo pa to z razvojem časa; z izobrazbo in napredkom delavstva raste njih moč in pravica. Vse je pač odvisno od zmožnosti in izobrazbe delavčeve. Podjetje kontrolirati, nasvetovati nakup surovin, ves železniški promet voditi, tako, da bo prav za uslužbence in državo, zato je treba veliko zmožnosti. Potrebno še je omeniti, da imajo na železnicah uradniške in obratne svete. Navesti hočem en praktičen vzgled iz delovanja teh svetov, n. pr.: Ko izgotovi direkcija službeni načrt za svoje območje, ga da na pregled uradniškemu svetu. Ta potem pregleda, kako je služba razdeljena, koliko bo imel vsak uslužbenec prostega časa, prostih nedelj itd. Če se z vsem strinja, ga odobri in šele tedaj je veljaven. V nasprotnem slučaju se pa sestaneta železniška uprava in uradniški svet k razpravi, da rešita sporne točke, če do sporazuma ne pride (kar je redkokedaj) gre zadeva pred glavni uradniški svet v Berlin. Obratni sveti pa svetujejo upravi pri sprejemanju novih železničarjev in posredujejo v slučaju kakega kazenskega odpusta. Ker pa delajo obratni sveti roko v roki z strokovnimi organizacijami, se pač navadno zgodi tako, da pri takih sporiti neorganizirane pustijo pasti, za organiziranega se pa toliko časa trudijo, da v službi ostanč. Ob tej priliki naj omenim, da nobena organizacija za neorganiziranega delavca načeloma ne posreduje, pa naj še trpi kako si bodi krivico. (Nadaljevanje sledi.) Za čem mora vsak član organizacije stremeli. Dolžnost vsakega člana organizacije je, da dela za njo, to smo že čitali v našem strokovnem glasilu. Kako se naj dela, je že tudi bilo v lepi obliki povedano. Ni še pa bilo obravnavano, kaj potrebuje tisti član Organizacije, ki hoče uspešno delati. In, ker je to vprašanje zelo velike važnosti, je dobro, da se tudi pri njem malo pomudimo. Prvo, kar rabi vsak organizator, je sposobnost. Ta je vsakemu človeku kot družabnemu bitju prirojena, enemu seveda v večji, drugemu zopet v manjši meri. Da pa se more ta sposobnost prav in koristno uporabiti, jo je treba izpopolnjevati. Ali z drugimi besedama, da more človek svoji družbi koristiti, se mu je treba prej to naučiti. Najprej je treba samega sebe naobraziti. Torej za vsakega člana organizacije je potrebna izobrazba. Druga, nič manj potrebna so načela. Ni mogoče, da bi kdo za to ali ono stvar koga navduševal, ga prepričeval, če sam o tem ni popolnoma prepričan. Če ga pri tem ne vodijo kaka višja načela. Načelnega prepričanja je treba, vsak član organizacije ga mora imeti. Le načelno vzgojeni člani garantirajo uspeh organizaciji. Samo na načelne ljudi lahko stavi človeška družba svoje upanje. Samo izobrazba ne bi zadostovala, k temu je treba pridjati še načelno vzgojo. In kot krona, kot najjačja vez, najmočnejša sile, ki premore vse, je pa ljubezen. Tudi te ne sme manjkati. Še tako naobraženi in načelno vzgojeni elani ene organizacije ne dajo dovoljnega upanja, da bodo to, kar so sklenili storiti, tudi izvršili, če jih k temu ne bi silila ljubezen. Ljubezen do tega, česar so se lotili, jih mora pri vsem delu in nehanju spremljati. Le edino, če bodo delali iz ljubezni do dela samega in pa iz ljubezni do svojega sotrpina, bodo res kaj dosegli. Zato pa oni člani'organizacije, ki so pristopili k organizaciji samo zato, da bi od nje le prejemali, sami pa ji nič dajali, je boljše, da bi jih sploh m: bilo. Ker taki člani"organizacijo ter ostale njene ude le iz koriščajo, njej veliko več škodujejo (članarina sama ne zaleže vsega), kakor pa koristijo. Da zberemo zopet vse skupaj: Vsak član organiza- cije, ki hoče biti res koristen član človeške družbe, mora stremeti prvič za izobrazbo, imeti mora trdna načela, in trotjič k delu ga mora priganjati ljubezen do bližnjega. Člen 205 zakona o prometnem osobju so razveljavili. Kos za kosom se reže koža iz železničarskih hrbtov, in ti navidezno vse to prenašajo že z neko mimo, pohlevno udanostjo. Plače so se jim že neštetokrat znižale, obleke niti več prav ne poznajo, vzele so se jim te in one doklade, gotovim osebam neljube so vrgli na cesto, da tam »prosto- voljno storijo žalostno smrt« in tako napravijo prostor drugim. Železničarju, na kar je bil najbolj ponosen, s čim je tako zelo računal na stara leta, radi česar ,se je odpovedal boljšemu mestu v privatni službi, se mu je zopet odvzelo: nestalnost železniških uslužbencev se je podaljšala za nova tri leta. V težkem pričakovanju smo čakali, da vendar enkrat preteče ona triletna, za marsikaterega usodepolna doba nase nestalnosti. Že so v Beogradu izglasovali novi zakon, s katerim se nestalnost železniškega uslužbenca zopet podaljša za nova tri leta. Spočetka nismo mogli prav razumeti, čemu je treba dolgih treh let, da se ugotovi, koliko osebja se rabi za prometno službo. Kmalu pa so se nam odprle oči, dovolj jasno se je pokazalo, da se pod redukcijo državnih nastavljen-cev skriva čisto nekaj drugega. Poleg dobrega namena se očituje tudi namen, da se odstranijo iz državne službe oni, ki iso napoti gotovim političnim osebam. To se je tudi pokazalo in žal v veliko škodo državni upravi sami. Pričakovali smo, da bo temu konec, da bodo zavladale zopet zdrave, normalne razmere, da se bo upoštevala zmožnost in pošteno delo. Pa ne, pravijo, da rabijo čas za reguliranje prometne službe in za prestavljanje onih na severu v južna kraje ... Že davno bi se lahko regulirala prometna služba, če bi se resno in pametno delalo, tudi bi se že lahko' ugotovilo, koliko osobja je za to delo potrebno. Pravosodni minister je nekaj podobnega v svojem nagovoru ob priliki, ko se je v Beogradu razpravljalo o podaljšanju uradniške nestalnosti, merodajnim faktorjem sam zalučal v obraz. Pa ne samo to, da se nam s tem zakonom odvzamejo že davno pridobljene pravice, in ne samo to, da se lahko na podlagi tega zakona na najgrši način mešetari z državnimi uslužbenci, ampak ta zakon je, kakor je svoječasno dejal narodni poslanec Ljuba Jovanovič v svojem govoru v narodni skupščini, tudi protiustaven. V členu 108. ustave je rečeno jasno: Uradnik, ki mu je z zakonom zagotovljena stalnost, me more proti svoji volji biti odpuščen brez razsodbe kazenskega ali disciplinarnega sodišča. Dovolj jasno je, da bi se v dobi treh let lahko izvršila revizija nastavljenega osobja. Ko ta rok poteče, preneha pravica revizije tako za narodno skupščino, kakor za ministre. Tako je bilo določeno z ustavo in nihče ne sme, dokler se ustava ne spremeni, v tem oziru kaj drugega določiti. Gospodje mibistri tega zakona ne bi smeli podpirati, ker po ustavi in po zakonu o ministrski odgovornosti — odgovarjajo za vsako kršitev ustave. To jasno določa člen 106 in 108. Tn tretje, nič manj važno, da tudi tukaj omenimo, je vzgoja v .ljubezni in .požrtvovalnosti do države. Če še je eden tako idealen, patrijotičen, da bi ob vsaki priliki bil pripravljen darovati svoje življenje za domovino, mora tisto lepo, dobro, kar človeka diči, izgubiti, če vidi, da tisti, ki bi ga v tem morali navduševati, še izrabljajo njegov idealizem. Vkljub vsej očitni ljubezni do domovine mu vedno še pravijo, da ni zanesljiv, da je protidržaven in to ponavljajo s hipnotizersko sposobnostjo vedno znova in znova, tako, da že nazadnje res sam lahko dvomi nad samim seboj. In če mi »na severu« povemo kako odkrito v korist državi iz ljubezni do domovine, pa se nas mora kot nezanesljive prestaviti. Ali je sploh še mogoče s temi ljudmi kaka resna debata!? Kaj nam je storiti? Delati, neumorno in vstrajno delati, delati v organizaciji. Iz pravilnika o voznih ugodnostih. (Sprejet 13. I. 1927.) Uslužbenec državnih prometnih naprav uživa brezplačno vožnjo m »službenih .potovanjih, odnosno prosto vož- njo in prost prevoz selitve. Za službene potrebe izdaja g. prometni minister letne brezplačne karte. Razven tega imajo uslužbenci državnih prometnih naprav zase in za svoje družinske člane trikrat na leto brezplačno vožnjo za privatna potovanja. (To velja za aktivne uslužbence in za upokojence.) Otroci uslužbencev državnih prometnih naprav, ki obiskujejo šolo v .bližnjih mestih, imajo brezplačno vožnjo od kraja stanovanja. Vdove in nedoletni otroci bivših aktivnih in vpokoje-jenih uslužbencev državnih prometnih naprav, ki prejemajo pokojnino in draginjisko doklado, imajo pravico na tri brezplačne vožnje letno. Prometni minister predpiše naknadno način in pogoje, pod katerimi bodo uslužbenci, aktivni in upokojeni ter njihovi družinski člani uporabljali vozno ugodnost na podlagi legitimacij; režijska postavka se določi s tarifi. Aktivni uslužbenci državnih prometnih naprav, ki službujejo v krajih, kjer se ne more ali pod jako težkimi pogoji nabavljajo življenjske potrebščine, imajo pravico na brezplačen prevoz življenstoih potrebščin in posode. Prometni minister določi potrebo, kakor tudi količino živ-Ijenskih potrebščin, ki se naj prevažajo brezplačno. Natančnejša navodila o izdajanju voznih ugodnosti predpiše prometni minister. Dokler ta navodila niso izdana, veljajo predpisi o brezplačni vožnji in voznih ugodnostih od 1. oktobra 1924 in odredbe železniške tarife I. del in potniške tarife II. del, v kolikor tega ne spreminja ta pravilnik. Na ladjah v državni eksploataciji veljajo iste vozne ugodnosti, kot na železnici. Uslužbenci ostalih domačih in tujih železniških uprav imajo vozne ugodnosti po načelu reciprocitete. Pisana beseda v službi. Razna imena, naslovi, pravilniki,, okrožnice, imeniki itd., ki jih izdaja železniška uprava, skoraj več škodujejo lepi slovenski besedi, kakor svoječasne zahteve, ko je bilo prepovedano v uradu slovensko govoriti. Človeka boli srce in glava, če čita dandanes okrožnice. Vse bi najrajše pognal znova v šolo, pa v slovensko šolo, da 'bi jim tam povedali, da imamo tudi mi Slovenci svojo slovnico. 0 kaki stilistiki sploh ni govora. Ni res, da bi se v službeni jezik ne mogel tudi uvesti lepi stil. Dejstvo, da morajo biti službeni spisi kratki, jedrnati in povsem razumljivi, nikomur ne dovoljuje, da lahko sicer jezik pači. Tudi v službi je dolžnost vsakega Slovenca, da pazi na svoj materni jezik, da ga ne kvari in tudi ne pusti, da bi ga drugi kvarili! Iz osrednjega odbora. Na zadnjih sejah načelstva se je sklepalo in razpravljalo o pritožbah naših članov, o krivicah, ki se jim godijo od strani bodisi uprave, bodisi od svojih predpostavljenih. V prvi vrsti zahteva osrednji odbor, da naj bodo deležni rezijskega premoga na obroke vsi delavci in upokojenci; zahteva po razliki na nočnih dokladah delavcev, ki se nahajajo na sistemiziranih mestih, in sicer od 1. VII. 1926 do 1. XII. 1926, ni pretirana in pričakujemo, da bo uprava znala ceniti važnost nočnih služb, bodisi na teh ali onih mestih ter prizadetim izplačala vsaj tisto, kar temu osebju po sedanjih predpisih pripada. Potom Jugoslovanskega kluba v Beogradu se zahteva od ministrstva za promet, da vendar enkrat iz novega proračuna izplača dolžne diference osebju. Tukaj naj se ne gleda na posamezne pokrajine, ampak se naj ‘izplača vsem prizadetim v celi državi. Prav posebno so pa še prizadeti železničarji bivših lokalk. Protestiramo proti vsakim izjemam! Zakon naj bode za vse enak! Dogajajo se zopet slučaji, da so delavci, ki so že leta in leta na sistemiziranih mestih, pa še danes niso prevedeni in nastavljeni. Pri regulaciji urnih plač lanskega leta se jim je refelo, češ, vi boste nastavljeni, vam se urnima ne zviša. Tako se jim ni dak> prav nobenega poviška, a nastavilo se tega delavstva tudi ni. Vprašamo: ali ni to krivica? Potem brezplačni dopusti stalnega delavstva! Kako se mora od takega delavca zahtevati vestno delo, ko pa ima vedno pred očmi svojo bedo. Korist uprave same je, da se gotovo število delavcev stalno zaposli. Naj se jih plača sedanjim razmeram primerno in videli bomo, kako bo delo napredovalo. Tako bi se zadovoljilo delavstvo, ki bi lažje živelo, pa tudi uprava bi prišla na svoj račun, ker bi se produkcija dela brezpogojno zvišala. Okrožnice. Skupščine bolniškega fonda. Oblastna uprava humanitarnih fondov razglaša, da se vrši vsled odloka gospoda ministra saobraćaja štev. 30553/26 oblastna skupščina bolniškega fonda v Ljubljani dne 20. februarja 1927 in glavna skupščina v Beogradu dne 20. marca 1927. Dnevni red oblastne Skupščine bo: a) poročilo upravnega odbora; b) obračun za leto 1925/26; c) proračun za leto 1927/28; d) poročilo nadzorstvenega odbora; e) predlog o razrešnici; f) samostojni predlogi; g) slučajnosti. Nadaljni podatki slede v posebni okrožnici. Pojasnila. Povračilo stroškov za selitev po službeni potrebi. Ob selitvenem potovanju po službeni potrebi ima uslužbenec nastopna povračila po pravilniku o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav: a) popolno dnevnico in popolno stroškovno povprečnino po tem pravilniku zase; b) četrtino popolne dnevnice in četrtino popolne -stroškovne povprečnine za vsakega člana svoje rodbine, v katero se štejejo: poročena žena, zakonski otroci, pastorki in pastorke ali adoptirani otroci, in sicer moški do polnoletnosti, kakor tudi oni polnoletni, ki so nesposobni za delo, ali se še šolajo, deklice pa do možitve, če žive stalno pri očetu in če se skupno selijo z njim; c) brezplačno vožnjo zase iin za rodbino, nadalje brezplačen prevoz prtljage (im sicer zase do 50 kg, za vsakega rodbinskega člana pa po 25. kg, toda skupna teža prtljage ne sme prese zali 200 kg) iu pohištva po železnici ali s parnikom, ali povračilo plačanih zneskov za vožnjo po vozovnici, za prevoz prtljago po priznanici in pohištva po tovornem listu, kakor tudi povračilo dejanskih in neizogibnih stroškov, učinjenih za vklad, razklad in prevoz pohištva od stanovanja do postaje im obratno, in sicer po računih in potrdilih pristojnega občinskega oblastva o povprečni velikosti teh stroškov v tem kraju. Naknadno pridobljena šolska kvalifikacija se upošteva, koliko je podan potrebni službeni položaj in kredit-na možnost. Prečitajte si tozadevni odgovor ljubljanske državnoželezniške direkcije, ki ga najdete v 16. številki našega glasila. Rešitev Vaše zadeve smo ponovno urgirali. 0 dopustih. Marsikomu je še nejasno, kako se uporabljajo letni dopusti, zato naj služi sledeče pojasnilo: Letni dopust, ki pritiče uslužbencem ipo zakonu o državnem prometnem osobju, člen 93, je določen za tisto leto, za katero mu pripada iin sicer od 1. januarja do 31. decembra. Le ako se ta dopust iz službenih ozirov v tem letu ne more uporabiti, ima dotični pravico ga izkoristiti najkasneje v drugem lotu. Preostali dopust iz prejšnjega leta se pa prihodnje leto mora uporabiti kot zadnji, t. j., da se uporabi preje movi dopust, im ko je že isti popolnoma izčrpam, se uporabi stari, ki je preostal iz prejšnjega leta. Vsem tistim pa, ki v 1. 1925 niso mogli uporabiti celotnega pripadajočega dopusta, a ga tudi v letu 1926 niso uporabili, je ta preostali dopust iz leta 1925 zapadel z 31. decembrom 1926, ter ga uslužbenec ne more več izkoristiti. Še nekaj o delavskih dopustih. Člen 6 začasnega pravilnika govori o »Odmorih« (dopustih) takole: »Vsi stalni rokodelci in stalni delavci imajo pravico do rednega letnega dopusta in sicer a) do 10 let stalne službe 10 dni in b) preko 10 let stalne službe 15 dni. Izkoriščanje letnega dopusta določa načelnik dotionega službenega mesta in sicer tako, da ne trpi služba, in obvešča pristojni oddelek ravnateljstva o vsakem delavcu, kadar je svoj letni dopust izrabil. V izvanrednih primerih more ravnateljstvo letne dopuste za dotični čas popolnoma ustaviti in onim, kateri so na dopustu, tega prekiniti; tako prekinjeni dopust more delavec nadaljevati še v istem letu. Orožna vaja, bolezen in zdravljenje se ne vračuna v čas letnega dopusta.« — Za dneve rednega letnega dopusta pritičejo delavcem normalni prejemki, vendar pa ne za one dni (nedelje in določene praznike), ob katerih bi itak ne delali, ako bi ne bilii na dopustu. Dopisi. Maribor. V naši delavnici so zadnji čas zavladale čudne razmere. Načelnika so neznani tik njegovega stanovanja napadli in ga poškodovali, g. inž. Vidic, ki je bil pod-načelnik, je prestavljen, drugi podnačelnik je nenadoma umrl im tako smo sedaj brez pravega vodstva. Da tukaj trpi v prvi vrsti delavstvo, je popolnoma jasno, a radi teh posledic trpi tudi uprava sama. Ne bomo tukaj naštevali posamezne škode, ampak konstatiramo samo, da še delavstvo do danes ni dobilo novih legitimacij, med tem, ko jih delavci drugih edinic že precej dolgo imajo. Kje je tukaj krivda? Kakor se sliši, ležijo še baje slike za legitimacije v delavnici in se še sploh niso nikamor odposlale. Ali naj ostane delavstvo od 1. februarja naprej brez legitimacij? Protestiramo proti takemu zavlačevanju delavskih pravic in zahtevamo, da se nam da to, kar nam po dosedanjih pravilnikih in zakonih pripada. K ostalim razmeram se pa še povrnemo. Št. Lovrenc na Dolenjskem. Dne 6. januarja t. 1. je sklical pripravljalni odbor skupine Prometne zveze za tukajšnji okoliš širši sestanek članstva, katerega se je udeležilo, izvzemši dveh, vse članstvo. Zanimanje delavstva do organizacije je začelo napredovati, za kar imamo sklicani sestanek kot najboljši dokaz. Na tem sestanku se je sklenilo, da se poroča osrednjemu odboru PZ v Mariboru vse krivice, dri se nam, posebno progovnim delavcem, godijo. Vrzimo proč že enkrat našo malodušnost, strnimo naše vrste in zmaga bo na tem polju sigurno naša. Dalje želimo, da bi prinašal list tudi kake novice, ker marsikateri železničar nima razven »Železničarskega Vestnika« sploh nobenega drugega lista. Res ni list bogve kako velik, a vsi ga že željno pričakujemo, ker vemo, da je ta list naša last in da strokovna železničarska organizacija no pomeni ničesar, ako nima lastnega glasila. H koncu je članstvo zaželelo, da se sklicujejo večkrat enaki sestanki an da je udeležba obvezna. Enoglasno se je sprejel sklep, da plača vsak, ki neopravičeno izostane, znesek 10 Din v korist Prometne zveze. Govorniške vaje. Že dvakrat smo imeli v naši socijalni šoli v Mariboru govorništvo. Niti mislil si nisem, da je mogoče o tem predmetu tako zanimivo govoriti, kakor je to storil naš profesor. Še manj sem si predstavljal, da je treba toliko truda, študija in požrtvovalnosti, predno more eden postati dober govornik. Nekaj novega so bile za-me dihalne vaje. Da 'treba govorniku telovaditi, si nisem mislil. Jaz. sicer nimam veliko upanja, da bi kedaj govornik postal, pa z dihalnimi vajami sem vseeno začel in nič mi ni žal, da sem to storil. Zdi se mi, da se mi prsni koš kar vitloma širi, bolj zdrav se počutim in apetit imam. Neverjetno: z dihalnimi vajami sem začel, da bi govornik postal — pa mii služi to kot najboljše medicinsko sredstvo za pljuča. »Govorniške vaje« je naslov mojega dopisa, pa sem o govorništvu še pravzaprav malo povedal. Že to vam naj »luži v dokaz, da je še mnogo drugega treba prej, predmo začne kdo s samimi govorniškimi vajami. Prvo po mojem mnenju je, da govornik, ki hoče govorilu, mora dobro ob* vladati jezik, v katerem hoče govoriti. To se pravi, po* znati mora dobro slovnico, nadalje tudi nekaj vedeti o stilistiki. Nič manj važen je organ, glas, ki ga je treba tudi znati pravilno in lepo tvoriti. Kako vpliva zunanji nastop govornika in nastop sploh, pa lahko iz lastne skušnje povem, da govornik, ki je imel lep, samozavesten, pa ne mogoče domišljav nastop, je pri poslušalcih veliko dosegel. Vse, kar sem dosedaj omenil, so le priprave, oziroma zunanja oblika, to je velike važnosti. Še večje važnosti pa je seveda jedro ali vsebina govora. Ko sestavljaš govor, moraš biti povsem prepričan o tem, o čemur hočeš govoriti, in sicer tako močno prepričan, da bi bil pripravljen doprinesti veliko žrtev za istinitost svojih besed. Brez dvoma je tudi potrebno, da si o predmetu, ki o njem hočeš govorili, dobro informiran. — Tovariši, železničarji, ki stanujete v Mariboru ali vsaj v bližini mesta, svetujem in priporočam vam, da pridno posečate socijalno šolo, kar bo v največjo korist vas samih in prepričan sem, da vam ne bode nikoli žal, če se boste mojega nasveta držali. Sestanki se vršijo vsaki pondeljek in petek ob pol 8. uri zvečer na Koroški cesti št. 1, če ste že pozabili. — Tečajnik. Razno. Stabilizacija dinarja. Naše finančno ministrstvo si hoče osigurati stabilizacijo dinarja s kreditom v znesku 10 milijonov dolarjev. Država bo plačevala letno okrog 1 in pol milijona dinarjev obresti. Na ta način so si že tudi Anglija, Belgija in Češkoslovaška zavarovale svoje valute. Dobave. Pri direkciji drž. železnic v Ljubljani se bodo tekoči mesec vršile ofertalne licitacije sledečega materijala: elektmmaterijala in žarnic, cina, bakrene, medeninaste, cinkane in pocinkane železne pločevine, nadalje tračnic in kretniškega materijala za zgornji ustroj obl. južne železnice. Zamenjava kolkov. Glasom »Uradnega lista« štev. 3 z dne 7. januarja 1927 prestanejo s 1. februarjem veljati kolki sledečih vrst: po Din 0.50, 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 250 in 500. Do 1. maja t. 1. se omenjeni koliki lahko zamenjajo za nove pri davčnih uradih in sploh pri vseh finančnih upravah, ki prodajajo taksne vrednotnice na račun uprave drž. monopolov. Nova velika železnica. Sovjetska vlada v Rusiji začne letos graditi veliko azijsko železnico, ki bo spajala Turke-stan s Sibirijo. Stroški za to železnico bodo znašali 140 milijonov zlatih rubljev in se bo pri tem delu zaposlilo 30 tisoč delavcev, torej približno toliko, kolikor znaša stalež vsega delavstva pri železnici v naši državi. Samomor na tračnicah. Pred nekaj dnevi se je vračal železničar Ivan Prosen domov. Šel je po železniški progi proti Dravljam pri Ljubljani. Blizu barak sredi polja je opazil, da leži na tračnicah človeško truplo brez spodnjega dela. Na drugi strani tračnic je ležal spodnji del. Policijska komisija je ugotovila, da je gorenjski vlak prerezal truplo čez polovico. Samomorilec je Anzelm Ribnikar, 151etni ključavničarski »vajenec, kateremu je mojster odpovedal službo. Izpremembc v višji železniški službi. Gabrijel Pirk-mayer, postajenačelnik v Lescah, je prestavljen za postaje-načelnika v Veliki Bečkerek. Za postajenačelnika v Subotici je imenovan Franc Gregorič, inšpektor na ljubljanskem ravnateljstvu. Kostrejančič, inšpektor pri ljubljanskem ravnateljstvu, je imenovan za izvrševatelja dolžnosti načelnika komercijalnega oddelka subotiškega železniškega ravnateljstva. V Dalmaciji in Hercegovini je mnogo tihotapcev. V pretečenem tednu so stražniki naleteli na tihotapca, ki je nesel 30 kg tobaka. Ko je videl, da ne bo mogel pobegniti, je začel streljati na stražnike. Ti so mu odgovorili tudi s streli in tihotapca ustrelili. Kdo je ta tihotapec, niso mogli ugotoviti. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnike ponovno prosimo, da pišejo s črnilom in samo na eni strani pole. Desni rob maj ostane prazen za eventuelne popravke. Dopisi brez podpisa vandrajo v koš. Vsi dopisi morajo biti vidi rani od skupine, koje član je dopisnik. Pišite po možnosti strokovne članke, pišite vsi, da bo list res Vaš in ne samo nekaterih članov. Popravek. V zadnji Številki se je pod »Pojasnila« na strani 3 v 10. vrsti vrinila neljuba tiskovna pomota. Pravilno se mora glasiti: od 1. XII. 1928 naprej in ne od 1. VIL 1926 naprej, kar naj cenjeni bralci blagovolijo vzeti na znanje. ZAHVALA. Podpisani sem se ponesrečil v delavnici drž. železnice v Mariboru že leta 1924. Uprava mi je potem začela izplačevati nezgodno rento. Ker sem pa imel pravico do provizije, sem potom Prometne zveze, katere sem že dolgoletni član, vložil na razna merodajna mesta več vlog, ki so pa bile po dolgih mesecih vendar rešene meni v prid tako, da sem dosegel provizijo, kakor tudi izplačilo razlike med nezgodno rento in provizijo. Tem potom se' torej Prometni zvezi najuiljudneje zahvaljujem, da je moji zjadeVi posvetila vso pažnjo in ni mirovala prej, dokler ni bil uspeh v polni meri dosežen. Apeliram na vse železničarje, da se oklenejo le te organizacije, ker kakor je meni pomagala, tako bo pomagala tudi vsemu članstvu. Studenci pri Mariboru, dne 4. januarja 1927. .Tosip Klejžar, upokojenec. Šegula Štefan, čevljarski mojsterjLepc fotografije dobite! Foto-v Studencih, Aleksandrova cesta ateljć M. JAPELJ, Maribor, št. 13 izdeluje vsakovrstne čevlje'Aleksandrova cesta 25, Trgovski po meri. Železničarjem dajem dom. železničarji znižane cene! tudi na obroke. 8 5 Čevlje do najfinejše izdelave izdeluje po najnižjih cenah Kristo-vič Anton, čevljar v Studencih, Kralja Petra cesta št. 08. Prevzema tudi vsakovrstna popravila. Tovariši, ne pozabite na tiskovni skladi K)Ha8nanBaaHBaBesBHasaffisaHHK&aiabiB£&»’