Poštnina plačan« v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik"
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 36 — polletno Din 18'— posamezna številka Din 1 '50
Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Cene inseratom:
Din p
Pri lx objavi Vi str. 600'— V, - 300 • — „ 'U . 150--
i/	7^.__
»n	n	8	n	1	u
.	.	„	*/,.	.	37-50
VIII. letnik.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1925.
Štev. 23.
Stanovski tisk.
(Poziv vsem obrtnim zadrugam.)
Že stara prislovica pravi, «da je tisk najostrejše in najmočnejše orožje». Kdor ima močan tisk, ta v javnosti nekaj velja, potom njega uveljavlja svoje zahteve in kar je najglavnejše, prinese mu ugled in uvaževanje tudi na najmerodajnejšili mestih. Živimo v časih, ko se upošteva le tistega, ki je glasnejši.
Koliko se med obrtništvom kritizirajo neznosne gospodarske razmere, ki ugonabljajo obrt. A vsa ostra kritika ostane med štirimi stenami, in le redko jo čuje tisti, kateremu velja. Omalovaževanje samega sebe je potisnilo obrtnika v ozadje, kapital odločuje, obrtnik pa plačuje ogromne davke in gleda, kako mu tujec odvzema zaslužek za zaslužkom.
Ni nam več treba poudarjati, da je močna organizacija najtrdnejša opora v boju za stanovske interese. Nikdar pa ne smemo pozabiti, da število ne odločuje, pač pa zavednost. Krepiti stanovsko zavest, duhovno izpopolnjevati organizacijo, to mora biti naloga naših zadrug in društev.
Ne smemo pa pozabiti tiska, ki mora biti predstavnik naše organizacije v širši javnosti. Tisk imamo
«Obrtni Vestnik« je naše glasilo, ki se pa že vsa povojna leta bori s finančnimi težkočami, ker se zbira okrog njega le ona mala peščica zavednih obrtnikov, ki vedo, da je dober list učitelj in borec obenem.
Ali je res v celi Sloveniji le okrog 1000 zavednih obrtnikov?
Vzemimo si za vzgled delavska organizacije, v katerih je vsak član tudi naročnik lista in mora plačati naročnino v s tedenskim prispevkom! List krepi njihovo organizacijo, zato pa so dosegli take uspehe zlasti na socialno-političnem polju.
Tudi pri nas bo treba temeljite izpremembe, če hočemo, da bodo naši protesti prišli izven štirih sten naših zborovalnih dvoran in če nam je na tem, da bo postal list učitelj in vestnik za obrtne stroke.
Vsled majhnega števila naročnikov in vedno večjih tiskarskih stroškov je morala uprava naročnino zvišati, česar bi pa pri velikem številu naročnikov ne bi bilo potreba. Da bomo pa napravili resne korake k zboljšanju, zato predlaga upravništvo «Obrtnega Vestnika« cenjeni zadrugi, da na svojem prihodnjem občnem zboru razpravlja tudi o stanovskem tisku. Zadruga naj Dostavi na dnevni red svojega občnega zbora točko: «Stanovski tisk« in
naj sklene, da bodo vsi člani zadruge postali naročniki «Obrtnega Vestnika«. Na tak način bi se naklada lista znatno zvišala, list bi dobil za mnogo tisoč več naročnikov, tudi naročnina bi se pri velikem številu naročnikov lahko znižala, kar pa je glavno —- postal bi lahko tednik.
Pri sedajšnjem številu naročnikov znaša naročnina 36 Din; če bi pa imel list 5000 naročnikov, potem bi pri sedanji višini naročnine (36 Din) izdajala uprava list že lahko tedensko.
Nad 20.000 nas je v Sloveniji! Ali bi to ogromno število ne premoglo 5—10.000 naročnikov stanovskega lista?
Lahko bi premogli toliko naročnikov, a stopiti bi morale v najži.vahnejšo akcijo naše organizacije zadruge in društva. Vse naše organizacije morajo biti najagilnejši agitatorji za list, ki se bori za obrtniške interese.
JVlorplna dolžnost naših zadrug in društev je, da za svoj list agitirajo in ga podpirajo!
Vsaka zadruga naj poveri nekaj svojih članov z agitacijo za «Obrtni Vestnik«. Da jim bo pa mogla uprava poslati potrebne tiskovine, naj cenjene zadruge te poverjenike čimpreje sporoče upravi lista. (Ime, in priimek, poklic in natančen naslov.) V vsakem kraju, kjer je brivec, gostilničar, trafika itd., naj bo tudi poverjenik našega lista. Za trud priznava uprava vsakemu poverjeniku 10% od pobrane naročnine za stare naročnike in 15% od vsakega na novo pridobljenega naročnika.
Da pa list tudi gmotno ojačimo, naj poverjeniki skušajo pridobiti listu tudi oglase (inserate) zlasti od tvrdk, pri katerih kupuje obrtništvo svoje potrebščine. Kogar mi podpiramo, ta mora podpirati tudi nas! Poverjeniki, ki bi hoteli pobirati tudi oglase, naj nam to takoj sporočijo, da jim pošljemo potrebne tiskovine. Od vsakega plačanega oglasa jim prizna uprava 25% provizije.
ž vnemo in živo agitacijo se bo število naročnikov znatno zvišalo, pri čemur bo tudi mnogo lažje urejevati list tako, da bo zanimiv za vse obrtne stroke. List bo prinašal poučne članke, sedaj iz te in zopet iz druge stroke, da bo prišel na svoj račun vsak obrtnik. Vsaka zadruga ima v listu prostor, da poroča o svojem delovanju, da stavi javno v njem svoje predloge itd.
Cenjena zadruga naj takoj ukrene vse, da se bo v njenem okolišu agitacija čimpreje razvila in naj radi tega takoj sporoči poverjenike, katere je po-
verila z nabiranjem novih naročnikov. V listu bomo pa redno objavljali, kje se je agitacija že razvila in kdo je poverjenik. Cenjena zadruga pa naj vsako priliko porabi, da bo pridobila vse svoje člane za naročnike lista, da bomo čimpreje izpopolnili naše organizacije z močnim listom.
Državna obrtna banka.
Načrt ustanovitve denarnega zavoda, katerega delovanje bi naj bilo namenjeno zgolj pospeševanju obrtništva, stoji pred realizacijo. Pogajanja med ministrstvom trgovine in industrije in skupino beograjskih obrtnikov okoli zanatske komore so se, kakor je videti, končala s kompromisom, izraženim v načrtu zakona, katerega bo minister za trgovino in industrijo, g. dr. Ivan Krajač, kakor čujemo, v eni prihodnjih sej predložil plenumu narodne skupščine v odobritev. Osnutek zakona o «Obrtni banki SHS, d. d. v Beogradu« se glasi:
Člen 1. Pooblašča se kraljevska vlada, da da Obrtni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, d. d. s sedežem v Beogradu, ki jo osnujejo obrtniki in njihove organizacije iz vse države v svrlio podpiranja obrtnikov s čim povoljnejšimi krediti in otvarjanja obrtniških zadrug, sledeče privilegije:
a) Banka je oproščena plačevanja vseh državnih in samoupravnih taks pri ustanovitvi in pri izdaji akcij;
b) banka je oproščena davkov in doklad, ki jih plačujejo ostale družbe z dolžnostjo javno položenih računov. V tem oziru je banka oproščena tudi enakih samoupravnih doklad; c) država sc odreka pravici do dividende, ki bi ji pripadala na svoj del vplačanega kapitala; d) prihod državne razredne loterije po členu 11. sl. zakona z dne 31. decembra 1921., in sicer 15% za pomoč obrtu in 15% za poljedelsko in hišno industrijo, s katerimi razpolaga minister poljedelstva in vod, bo uporabil minister trgovine in industrije za nakup akcij Obrtne banke do 20 % vsote, ki se bo vplačala od strani privatnega delniškega kapitala in ki se bo odredila po štatutu. Akcije banke, ki bodo last države, bo upravljal minister trgovine in industrije.
Člen 2. Kraljevska vlada bo vršila nadz.orstvo nad celokupnim bančnim poslovanjem pri ministru trgovine in industrije. V to svrho bo imenovan na predlog ministra trgovine in industrije s kraljevskim ukazom stalni komisar, ki bo vršil neposredno nadzorovanje nad celokupnim poslovanjem banke, kontroliral knjige itd. ter pristostvoval odborovim sejam in zborom akcijonarjev. Komisarjeva plača, ki^ jo določi minister trgovine, bo šla v breme banke. Čim bo komisar našel, da nasprotuje sklep upravnega odbora ali zbora akcijonarjev družbenim pravilom, državnim zakonom, državnim ali obrtniškim interesom, bo upravičen, da zabrani izvršitev. O tem bo po komisarju takoj obveščen minister trgovine in industrije, ki bo moral v roku desetih dni izdati zaključno rešitev, s katero odloči, ali odobrava postopek komisarja. Ako v tem roku ne bo izdal takega rešenja, bo stopil sklep upravnega odbora takoj v veljavo.
člen 3. Z ustanovitvijo banke se istočasno ustanovi glavna podružnica v Zagrebu. Po potrebi in po tu navedenem redu pa se lahko otvorijo nato bančne ekspoziture v Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu in po potrebi v ostalih gospodarskih središčih po odobritvi ministra trgovine. Istočasno
se mora podružnici in vsaki izpostavi opredeliti poslovno področje.
Člen 4. Bančna novčna sredstva skupaj s kre-. d iti in z vplačilnim državnim kapitalom se razdele med bančno centralo, podružnico in ekspoziturami po ključu vplačanega kapitala in hranilnih vlog do-tičnega področja, vpoštevajoč pri tem tudi produktivno sposobnost in potrebe v vseli področjih, o čemer odloča sporazumno glavni odbor in odbor podružnice, odnosno ekspoziture. Centrala, podružnica in ekspoziture dovoljujejo neposrednje kredite v področju svojega delokroga, kar se bo natančno določilo s Statutom.
Člen 5. Bančne akcije sc glase na ime in so nedeljive. Na zboru akcijonarskega društva dajejo 1)0 tri akcije imejitelju pravico do enega glasu. Z društvenimi pravili se lahko določi, koliko glasov sme imeti en akcijonar, ki razpolaga z večjim številom akcij. Noben akcijonar pa ne sme imeti več kot 25 glasov, najsi ima akcij kolikor lioče.
Člen 6. Na temelju svojega sodelovanja pri akcijonarski glavnici banke bo država imela pravico do večine članov v nadzornem odboru. Minister trgovine bo imenoval dvojico, minister financ enega člana. Od teli članov jc lahko eden strokovni uradnik ministrstva trgovine, ostali sc morajo imenovati iz vrst višjih uradnikov Narodne banke in Državne hipotekarne banke. V ostalih odborih banke, podružnic in ekspozitur morajo sodelovati aktivni obrtniki z nadpolovično večino. Tozadevni štatut predložijo v odobrenje ministrstva trgovine vse centralne organizacije obrtnikov v državi.
Člen 7. Banka se ne sme baviti s špekulativnimi posli in se mora omejiti na posojila obrtnikom, na prejemanje hranilnih vlog, na otvarjanje tekočih računov, sprejemanje depozitov v varstvo in upravljanje, končno na obrtne fonde, na oddajanje kavcij in garantnih pisem obrtnikom za licitacije ter za nakup in prodajo tujih valnt na račun obrtnikov in obrtnih zadrug. To dvoje samo z istočasnim popolnim kritjem v gotovini.
Člen 8. Narodna banka bo sprejemala v re-eskont portfeljske menice Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, d. d., v zmislu čl. 11., točka 10., zakona o Narodni banki. Minister trgovine pa bo določil vsako leto na podlagi položaja na denarnem trgu, za koliko sme prekašati obrestna mera kreditov, ki jih bo dajala Obrtna banka kraljevine SHS., d. d., obresti Narodne banke kraljevine SHS.
Člen 9. Zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se objavi v «Službe-nili Novinah». Priporočamo našemu ministru trgovine, da zakon objavi in da skrbi za njega izvršitev. Oblastem pa zapovedujemo, da se po njem ravnajo, vsem in vsakomur, da se mu pokori.
Gornjemu predlogu bo priloženo naslednje poročilo ministra trgovine in industrije g. dr. Ivanu Kraja,ču:
Važnost obrtnega staleža za narodovo gospodarstvo je izven vsakega dvoma tam, kjer ne nahajamo še razvite industrije in kjer našo obrtno proizvodnjo ogroža inozemska industrijska produkcija. Država ima zato velik interes, da pomaga obrtništvu, da si ustvari vse gospodarske pogoje za najboljši razvoj.
V povojnih nenormalnih razmerah ob relativni tesnosti in draginji denarja, stopi tu na prvo mesto vprašanje cenega in potrebam obrtništva in obrtniškim zadrugam primernega kredita. Dosedanje
industrijalno kreditiranje potom bank ne odgovarja potrebam obrtništva in je v znatni meri tudi predrago. Tudi je nezadostno tako z ozirom na količino kakor tudi z ozirom na osebno in teritorijalno razdelitev kredita ter ravnotako tudi z ozirom na tehniko kreditiranja.
Ker osrednje zveze obrtniških zadrug, kakor jo predvideva zakon o Narodni banki v členu 11., točki 10., še nimamo in nam tudi ni mogoče ustvariti v kratkem času soliden zadružni sistem v vsej državi, ne preostane drugega nego to, da se ustanovi osrednja obrtna banka, ki naj nudi cenene kredite obrtnikom in obrtniškim zadrugam v vsej državi. Pri tem delu mora država nuditi svojo pomoč. 'Vendar je potrebno, da se v polni meri ohrani privatna inicijativa in uporaba gospodarske moči obrtniškega stanu, da se zasigura avtonomija in konkurenčna sposobnost obrtne banke same, vse z namenom čim cenejšega kreditiranja, vse to pa brez birokratizacije kreditne ustanove. To bo delovalo tudi vzgojno: dvignilo bo vest samopomoči, štedenja, poslovne solidnosti in zadružništva med obrtništvom.
Obrtna banka mora zbrati vse proste obrtniške kapitale iz vse države in zasigurati mora njih uporabo v vsej državi, ker samo tako jih bo mogla zbrati.
Obrtno banko morajo upravljati pod kontrolo države obrtniki sami in zasigurati je, da bo služila izključno vsem najpotrebnejšim in solidnim obrtnikom vse države.
Zakonski načrt vsebuje določila glede prednbsti in denarnih sredstev, ki jih daje država obrtni banki na razpolago, kakor tudi principe organizacije in delovanje obrtne banke. Ti principi bodo — ob ohranitvi avtonomije — zagotovili, da bo obrtna banka vse dovoljene ji prednosti uporabila v resnici samo za čim cenejše kreditiranje vseh obrtnikov. Obrtniki bodo svoje kapitale vlagali v to banko in se je posluževali za pospeševanje in razvoj obrtniške produkcije.
Minister trgovine in industrije g. dr. Ivan Krajač je že nekolikokrat dal priliko, pokazati nam svoje veliko razumevanje za obrtniške težnje, pokazal je to tudi s tem, da se je tako energično lotil dela za ustanovitev obrtne banke. Hvaležni mu bomo vsi, ako se mu bo posrečilo realizirati načrt, po katerem naj bi se ustanovil zavod, ki je namenjen pospeševanju obrtništva in to celokupnega obrtništva.
Ne dvomimo tudi v iskrenost ministra g. dr. Kra-jača, ako trdi v poročilu, katero spremlja zakonski načrt, da bodo m,ogli obrtniki na podlagi predvidene organizacije pridobiti zaupanje do nove banke, toda tu res ne vemo, kako si minister g. dr. Krajač more predstavljati, da bo mogel pridobiti novi zavod zaupanje med slovenskimi obrtniki, ako ne jamči že zakon sam, da bo zavod služil enako interesom celokupnega obrtništva?
Ustanoviti banko-in ne zagotoviti, da se istočasno z ustanovitvijo banke v Beogradu, odnosno podružnice v Zagrebu ne ustanovita tudi podružnici v Ljubljani in Mariboru, bi pomenilo, prezirati interese okoli 25.000 samostojnih obrtnikov! Kdor se je zanimal za boje, ki so se vodili okoli osnutka tega zakona, ne bo niti za trenutek dvomil, da si tega ni želel minister g. dr. Krajač in da je krivce iskati drugje, toda formalno odgovornost bo moral nositi vendar on sam.
Kakor smo čuli, se je naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo obrnila z brzojavno predstavko na
ministra g. dr. Krajača, opozorila je na zadevo tudi vse poslanske klube s prošnjo, da se naši narodni poslanci zavzamejo za interese slovenskega obrtništva. Denar, s katerim bo država podpirala banko, je po znatnejšem odstotku tudi denar davkoplačevalcev Slovenije, zato je zahtevati, da nam že zakon zajamči, da bo banka služila enako interesom celokupnega obrtništva. Na kredite, ki jih bosta delila Zagreb ali Beograd,-se slovenski obrtnik pač ne sme preveč zanašati. Dolžnost naših poslancev je, da za utemeljene in pravične zahteve našega obrtništva dvignejo takoj svoj glas, sicer se hibe, ki more povzročiti nedogledne škode za naše obrtništvo in gospodarstvo sploh, ne bo dalo več popraviti.
Obrtniški koledar za leto 1926. je že izšel in se bo tekoin tedna začelo z razpošiljanjem. Koledar je prav lična, priročna knjižica, ki bo našemu obrtniku prav dobro služila. Po izkušnjah, ki jih je imela redakcija v minulem letu in po izraženih željah, se je vsebina izpopolnila, tako da ustreza vsestransko željam in potrebam obrtnika. Naproša se načelstva zadrug, društev, vodstva šol, ki koledarja še niso naročila, da store to takoj. Zaloga ni velika in se na poznejša naročila uprava ne bo ozirala. Vsak obrtnik naj v lastnem interesu takoj naroči koledar. Cena mu je letos samo 10 dinarjev. Naroča se pri upravi «Obrtnega Vestnika«.
rjrjrjrjrjr*jrjpjrjrM*'jr*jrjrjr*rjrjrjr**'Wjrjrjrjrjrjr4rjBrjr*4rjrjrjr*rA
Enotnost obrtniške organizacije v Sloveniji.
«Zveza obrtnih zadrug« v Ljubljani je načela važno vprašanje glede enotnosti obrtniške organizacije in je naslovila na Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru dopis, katerega dobesedno objavljamo. S tem dajemo zadevo v javno diskusijo in prosimo predvsem zadruge, da podajo o tem svoje mnenje. Dopis na Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru se glasi:
«Izmed vseh pokrajin naše države je Slovenija v vsakem pogledu najboljše- organizirana. Tudi obrtniško gibanje se je v Sloveniji dokaj povoljno razvijalo, kljub neugodnemu gospodarskemu položaju. Naše zadruge so se pričele polagoma zavedati svojih nalog in streme za tem, da tudi na zunaj ojačijo moč obrtništva.
Naša organizacija je deljena po politični delitvi Slovenije. Na eni strani imamo organizatorično celoto mariborske oblasti, kateri stoji na čelu Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, na drugi strani pa organizatorično • celoto ljubljanske oblasti z Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani. Vsaka izmed teh organi-zatoričnih celot razvija svoje delovanje v svojem delokrogu, ne ozirajoč se pri tem na delovanje sosednje oblasti. '
Težek gospodarski položaj, v katerem se nahaja naše obrtništvo pa zahteva, da se moči obrtništva čim najbolj strnejo, da je njegov nastop čim enotnejši ter da so vse važnejše akcije tako v javnosti kakor tudi na merodajnih mestih odmev vse Slovenije, vsega slovenskega obrtništva. Gotovo je nas vseh želja, da pride obrtništvo do upoštevanja in uvaže-vanja ter da izide iz omalovaževanja, katerega je deležno ob vsaki priliki, kadar skuša uveljaviti svoje zahteve. In ravno radi tega je potrebno, da se zdru-
~	'	N
žimo ter da padejo med nami nekake meje, katere je ustvarila politična razdelitev Slovenije in katere so se potem postavile tudi v naši organizaciji.
Zvezo obrtnih zadrug je iskrena želja po čim tesnejši združitvi vsega obrtniškega življa v Sloveniji privedla do tega, da je pričela razmišljati o reorganizaciji sedanjega sistema. Vsi imamo iste interese in iste cilje, vsled česar ni vzroka, da bi se v orga-nizatoričnih vprašanjih, ki bi pripomogli do večje enotnosti in enotnejšega delovanja, ne mogli sporazumeti.
Zveza je v svoji načelstveni seji z dne 12. novembra t. I. razpravljala o tem vprašanju in je sklenila soglasno staviti uglednemu naslovu naslednje svoje
predloge:
Sloveniji, ki je v obrtniškem pokretu deljena v dve samostojni organizatorični celoti, manjka enotnega delovanja. Delo obeh zvez se nanaša le na določen delokrog, tudi vse akcije, na katerih je sicer zainteresirano celokupno obrtništvo, se razvijajo le v okviru ene ali druge oblasti. Tako je n. pr. mariborska oblast podvzela važne akcije, ki jih ljubljanska oblast ni izvedla in obratno. Vsled pomanjkanja medsebojnih organizatoričnih stikov je ena ali druga lObiast stavila v posameznih važnih gospodarskih vprašanjih povsem druge zaliteve. To dvojno mnenje in različne zahteve vsake oblasti je slovenskemu obrtništvu mnogokrat škodovalo v toliko, da smo morali prepustiti končno odločitev oblasti, ker v svojih zahtevah nismo bili soglasni. Pri enakosti interesov pa bi se ta soglasnost povsem lahko dosegla, ko bi bila naša organizacija enotna in bi vse važnejše akcije izšle kot zahteve vsega slovenskega obrtništva iz enega foruma. Ustvarila naj bi se radi tega ena organizatorična celota v eno zvezo. Ker bi ta izprememba prizadela morda eno ali drugo oblast ter da se ne bi morda smatralo, da ena oblast nad-kriljuje drugo, naj bi se sporazumno določilo, da naj bo za Slovenijo merodajna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Da naj bi naša zveza razširila svoj delokrog tudi na mariborsko oblast, predlagamo radi tega, ker ima naša zveza danes urejeno tajništvo, ki posluje ves dan in ki sc more baviti z vsemi administrativnimi in organizacijskimi posli.
Mariborska oblast bi z združitvijo obeh zvez v eno zvezo dobila mesto sedanje Splošne zveze obrtnih zadrug glavni izvršilni odbor s sedežem v Mariboru ali Celju — kakor pač določijo zadruge mariborske oblasti. Glavni izvršilni odbor naj bi imel, kar se tiče poslovanja z zadrugami, povsem proste roke in isti delokrog, kakor ga ima sedaj zveza. Glavni izvršilni odbor naj bi bil sestavljen iz zastopnikov zadrug, kakor je sedaj pri zvezi.
Vse važnejše akcije, kakor glede davkov, šolstva, obrtne statistike, obrtnega naraščaja in obrtne politike vobče, pa naj bi spadale v področje «Splošne zveze obrtnih zadrug za Slovenijo«. Zveza bi za vodstvo administrativnih poslov v mariborski oblasti vzdrževala tajnika.
Gfavni izvršilni odbor sklepa v svojih sejah o vseh vprašanjih, ki se tičejo zadrug in je o teh sklepih neodvisna od zveze. Edino sklepi, tičoči se splošnih obrtniških vprašanj, potrebujejo odobritve zveze, ki jih potem sporazumno z glavnim izvršilnim odborom zveza izvede. Zvezino načelstvo obstoji iz plenuma in eksekutive. V plenumu in eksekutivi ima glavni izvršilni odbor svoje zastopstvo.
V svrho boljše organizacije osnuje zveza na sedežu vsakega srezkega poglavarstva za one sreze, v katerih obstoja več zadrug, izvršilne odbore. Ti izvršilni odbori obstojajo iz zastopnikov vseh v do-tičnem srezu nahajajočih se zadrug in razpravljajo o vseh važnejših, vseh zadrug dotičnega sreza tičo-čih se zadevah. Izvršilnim odborom daje inicijativo glavni izvršilni odbor in zveza. Izvršilni odbori imajo V gtavnem izvršilnem odboru svoje zastopnike. Vsled tega obstoja tudi glavni izvršilni odbor iz plenuma in eksekutive.
Občni zbori zveze se vrše menjaje v Ljubljani, Celju, Mariboru, oziroma kakor določi vsakoletni zvezin občni zbor.
Zvezina članarina (doklada) pripada zvezi. Zbira jo za mariborsko oblast glavni izvršilni odbor. Od zvezinc članarine pripade glavnemu izvršilnemu odboru sporazumno določena kvota za vzdrževanje uprave in tajnika.
Zvezina pravila bi se v slučaju sporazuma izpre-menila na občnem zboru in se po medsebojnem dogovoru formulirala.
*
Zgorajšnji predlogi so v glavnem obris reorganizacije, kakor si jo predstavlja podpisana zveza. Poudarjamo, da nas vodi pri tem le želja, da bi bil vsaj slovenski obrtniški pokret enoten. Uverjeni smo, da ista želja navdaja tudi ugledni naslov.
Podpisana zveza si usoja ugledni naslov uljudno prositi, da blagovoli vprašanje fuzije razmotrivati na eni izmed prihodnjih sej. Na željo pošlje zveza rade-volje k seji svojega zastopnika v svrho osebnega razgovora.
Ker bi se v slučaju, da bi ugledni naslov pristal na naše predloge, fuzija lahko izvršila že na obeh prihodnjih zvezinih občnih zborih, uljudno prosimo, da bi ugledni naslov zavzel svoje stališče v tem vprašanju vsaj do konca decembra 1.1.»
Načelne izjave zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
V naslednjem priobčujemo nekaj načelnih izjav obrtnopravnega značaja, ki jih je oddala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na podlagi sklepa seje obrtnega odseka.
Hotelski sluge in postreščki.
V spornem vprašanju, da-li i,n v koliko smejo opravljati hotelski sluge opravila, ki sicer pristoje poklicnim postreščkom, je zbornica izjavila:
Hotelski sluge so po svoji lastnosti nameščeni v hotelu v ta namen, da gostom dotičnega hotela postrežejo s tem, da jim prenašajo prtljago, čedijo obleko ali čevlje in nudijo drugo podobno osebno postrežbo.
Kam ali od kod nosijo svojim gostom, t. j. gostom hotela, kjer so nameščeni, n. pr. kovčke, je brez pomena za presojo vprašanja, da-li s tem posegajo v delokrog koneesijoniranih postreščkov. Merodajno je le, če strežejo samo hotelske goste ali tudi druge in če svojo postrežbo ponujajo na javnih prostorih izven hotela, ali samo v hotelu na način, običajen za hotelsko postrežbo.
Ce hotelski sluga streže samo goste hotela, kjer je nameščen in jim prenaša kovčke na njihov poziv
kamorkoli, a se ne nastavlja na javnih prostorih, da nudi postrežbo tudi osebam, ki niso hotelski gosti, tedaj^ ne posega v delokrog koncesijoniranih postreščkov, ki po § 15. točki 4., obrt. reda ua javnih krajih nudijo postrežbo kot seli ali nosači kamorkoli.
Razsodbe upravnega sodišča s tem naziranjeni soglašajo ter izrečno odločajo, da hotelskih prostorov ni smatrati za javne kraje v smislu § 15. t. 4. o. r. in da osebna postrežba, ki jo nudijo hotelski sluge hotelskim gostom, ne spada pod določbe obrtnega reda. S tem soglaša tudi obrtna praksa.
Obrtni značaj godbe za zaslužek.
Nekemu srezkemu poglavarstvu je zbornica izjavila, da je smatrati po dosedanji obrtni praksi godbena podjetja za instrumentalno glasbo, izvršena obrtoma in s stalnim stajališčctn, za prost, z nestalnim stajališčem pa kot posle, ki spadajo pod točko o), člena V., razglas, pat. k obrtnemu redu (javna zaba-vališča in predstave). Pod zadnjenavedeno določilo spadajo potujoči muzikanti, podjetja za prirejanje koncertov na lasten račun in nevarnost, kvarteti na lok s pevci, četudi s stalnim stajališčem.
Izvrševanje godbe v javnih lokalih po naročilu in proti plačilu, kakor je običajno po naših provincialnih mestih, je smatrati za posle, podrejene določilom točke o, čl. V. razgl. pat.
Halva in raliat iokum.
V zadnjem času so se pojavili po Ljubljani in drugih mestih Macedonci, ki se pečajo z izdelovanjem in prodajo (povečini ambulantno) neke vrste slaščico, katero sami imenujejo halvo odnosno raliat Iokum. Pri nas je te vrste slaščica (turški med) malo poznana in je slaščičarji ne izdelujejo. Na vprašanje obrtnih oblasti, da-li spada izdelovanje halve in raliat lokuma v rokodelski obrt slaščičarjev, je zbornica po zaslišanju Zveze obrtnih zadrug in Zadruge slaščičarjev izjavila, da je smatrati ta obrtni posel za prost obrt in to iz naslednjega razloga.
Navedeni slaščici, ki jih poznamo tudi pod izrazom «turški med», se v naših krajih doslej nista izdelovali, posebno nista bili predmet rokodelskega slaščičarskega obrta. Gre za slaščice, ki jih izdelujejo v južnovzhodnih krajih kraljevine tako zvani «hal-varji». Ti jih prodajajo po trgih, sejmih itd. na podoben način kakor naši Kočevarji, pri čemer se ne omejujejo na domače kraje, temveč gredo v Zagreb, Novi Sad, Beograd in druga mesta.
Izdelovanje «halve» in «rahat lokuma« bi bilo staviti v isto vrsto, kakor 11. pr. izdelovanje kandiranih smokev, kostanja in podobnega s strani goriških «karamelarjev».
Ako se prijavilec tega obrta omeji na izdelovanje in prodajo samo navedenih dveh slaščic, bi njegovega obrta ne bilo smatrati za rokodelski obrt slaščičarstva.
Razno.
LISTNICA UPRA VNIŠTVA.
Svojini cenjenim naročnikom naznanjamo, da se je na ngšo notico v zadnji številki «Obrtnega Vestnika« glede nakazila naročnine odzvalo opominu od dolgujočih par sto naročnikov celih 5 naročnikov! Sedaj nam pač ne preostane drugega, nego da pošljemo vsem dolžnikom še s posebno pošto v kuverti 1 položnico z vabilom, da nam nakažejo zapadlo naročnino, ker se nam zdi, da večina dolgujočih naročnikov niti ne odpre lista, torej tudi ne ve
prav nič za naše opomine in pozabi na svoje dolžnosti, sicer si take pasivnosti ne bi mogli predstavljati.
Stanovski list obrtništva je glasnik vseh obrtnikov in dokler se tega obrtniki ne bodo zavedali, naj ne pričakujejo boljših razmer, zakaj v organizaciji je moč, in organizacija brez glasila, je telo brez duše!
Prosimo, ponovno prosimo zamudnike, naj vendar store svojo dolžnost!
Uprava «Obrtnega Vestnika« v Ljubljani.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev v Ljubljani naproši gg. člane urarje, da krijejo svoje potrebščine na steklu (šipice) za ure izključno in v večjih množinah (vsaj par ducatov) pri tvrdki Alojzij Pauschin v Ljubljani, Wolfova ulica št. 6, kjer jih dobe ceneje kakor povsod drugcd. Ta tvrdka se je v našo korist obvezala, da oddaja šipe samo urarjem-obrtnikom in ne tudi privatnim strankam, ter si je v ta namen nabavila večjo zalogo stekla za ure. Če bi gg. člani-urarji ta poziv ne upoštevali, bo morala tvrdka oddajati stekla tudi privatnim strankam, kar bi pospeševalo šušmarstvo in to radi naše krivde in na našo škodo.
Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši pomagalska preizkušnja v nedeljo dne 6. decembra t. 1. Tozadevne pismene prošnje, katerim je priložiti učno izpričevalo mojstra in izpričevalo obrtno-na-daljevalne šole, je vlagati najkasneje do dne 2. decembra v zadružni pisarni, Hrenova ulica 4. — Načelstvo.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani pošilja delodajalcem računske izvlečke iz njihovih tekočih računov. Na podlagi teh jim je podana možnost, da brez vsakih posebnih izterjevalnih stroškov poravnavajo svoje zaostanke na zavarovalnih prispevkih. Urad delodajalce vljudno opozarja, da onim, ki na ta opomin sploh ne reagirajo, in proti katerim je urad prisiljen v svrho daljše izterjave dolžnih prispevkov uvesti tudi še sodno izterjavo, ne bo dovoljeval nikakih udobnosti glede plačevanja njihovega zaostanka.
Davek na zaslužek telesnih delavcev. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je razposlala na vse stanovske organizacije okrožnico delegacije ministrstva financ v Ljubljani, s katero se način odpreme pobranega davka fakultativno izdatno olajša. Opozarjamo na to okrožnico vse delodajalce s pripombo, da jo morejo vpogledati pri vseh obrtnih zadrugah, trgovskih gremijih in drugih stanovskih organizacijah ali pa neposredno v zbornični pisarni.
Mednarodna trgovska zbornica. Upravni odbor Mednarodne trgovske zbornice je imel 6. novembra v Parizu sejo, katere so se prvič udeležili tudi nemški zastopniki. Predsedoval je dr. Leaf (London and Westminster Bank). Osnovali so celo vrsto odborov za posamezna vprašanja. Samo za probleme gospodarske obnove Evrope, ki ji Mednarodna trgovska zbornica od svojega postanka posveča posebno pozornost, so napravili tri odbore. Živahna je bila debata o ponovni zahtevi zastopnikov Danske, Norveške in Švedske, naj nastopi zbornica proti Ameriki, ki hoče iz carinskih razlogov premotriti produkcijske stroške industrije v onih deželah, ki v Ameriko izvažajo. Vprašanje so odstopili novemu odboru, ki proučuje ovire v mednarodni trgovini. Nato je podal predsednik poročilo o gospodarskem položaju posameznih držav. Nastala je debata o splošni gospodarski konferenci, ki naj jo skliče Zveza narodov; zastopnik Francije je poudarjal, da bo imela taka konferenca le tedaj uspeh, če se je bodo udeležili oni gospodarski krogi, ki so se s temi vprašanji že bavili, in med temi je v prvi vrsti Mednarodna trgovska zbornica. Nadalje se je upravni odbor pečal s predlogom, ki ga je izdelal ekonomski odbor
Zveze narodo,v in po katerem naj bi se države zavezale, da odpravijo vse prepovedi glede omejitve eksporta in importa. Po dolgi debati pro in contra so izdali tozadevno resolucijo, ki priporoča Zvezi narodov izdelavo vzorne pogodbe, katera bi mogla biti podlaga za konkretna vsakratna pogajanja med dvema državama. Na koncu seje se je dvignil nekdanji francoski finančni minister Clementel in je poudarjal važnost sodelovanja Nemčije v mednarodni inštituciji trgovske zbornice. Nemške gospodarske kroge je zastopal Mendelsohn. Kakor vidimo, se na vseh koncih in krajih trudijo, da bi zavoženo svetovno gospodarstvo spravili zopet v stari tir. Poleg Zveze narodov ima v tem stremljenju prvo besedo Mednarodna trgovska zbornica, ki dela itak zmeraj v sporazumu z Zvezo.
Povečanje vlog pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji. Delegacija ministrstva financ je objavila izkaz o stanju hranilnih vlog po knjižicah in tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za III. četrtletje t. 1. Po tem izkazu je naraslo stanje vlog pri 26 zavodih od 354,882.182-16 Din v početku III. četrtletja in 383 milijonov 743.065’12 Din koncem četrtletja t. 1. Promet v tem času je bil nastopen: nove vloge na hranilne knjižice so dosegle 42,917.85958 Din in nove vloge v tekočih računih 27,529.110'83 Din, kar da skupno stanje v začetku III. četrtletja t. 1. svoto 425,329.152"57 Din. Ker so dvigi znašali tekom tega časa 4.1,586.089 45 Din, ostane kakor rečeno 383,743.063'45 Din. Stanje je torej naraslo za 28,860.880 96 Din. Porasle so vloge pri ,vseh zavodih razen pri Občinski hranihiici v Kostanjevici in pri Okrajni hranilnici pri Sv. Lenartu, kjer se je stanje nekoliko znižalo. Od vseh 26 zavodov pokazuje najvišje stanje vlog Mestna hranilnica ljubljanska (161,133.689 60 Din), potem Mestna hranilnica v Mariboru (43,505.385'14 Din), Kranjska hranilnica v Ljubljani (43,063.723'06 Din), Hranilnica mestne občine celjske (32,483.007'05 Din), Mestna hranilnica v Kranju (18,623.881’81 Din), Mestna liranilica v Kočevju (17,608.435-12 Din), Mestna hranilnica v Novem mestu (17,183.859'94	Din),	Mestna	hranilnica	v Radovljici
(11,509.680'89	Din),	Občinska	hranilnica	na Vrhniki
(10,161.622'33	Din),	Mestna	hranilnica	v Kamniku
(9,872.767‘65 Din), Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu (9,828.394'74 Din), Južnoštajerska hranilnica v Celju (9,505.129 70 Din) in ostale.
Oskrba Slovenije s soljo. Oblastni inšpektorat monopolne uprave v Zagrebu je bil pred tednom dni disponiral iz ljubljanskega skladišča soli nad dve tretjini zalog v Zagreb in Varaždin, tako da bi bila zaloga, ki bi ostala v skladišču na razpolago za oskrbo Slovenije, padla na ne celih 30 vagonov. Ker je v jesenski dobi poraba soli za konzerviranje poljskih pridelkov in mesa mnogo večja kot v ostalih mesecih, je zbornica za trgovino, obrt in industrijo intervenirala pri Oblastnem monopolskem inšpektoratu v Zagrebu,* da se obustavi odjemanje soli in nakaže ljubljanskemu skladišču zadostne množine soli, da bo redna in trajna oskrba v jesenski in zimski dobi osigurana. Na to intervencijo je inšpektorat obustavil svoje dispozicije in zbornico obvestil, da ni nikake bojazni, da bi nastalo pomanjkanje soli, ker prispe te dni na Sušak večja množina morske soli, od katere bo dotirano tudi v ljubljansko skladišče za oskrbo Slovenije.
Dobivanje železa brez topljenja rude. V poskusnih rudnikih v Minnesoti (Severna Amerika) preskušajo sedaj nov redukcijski način za dobivanje železa brez topljenja. Novi način izkorišča tudi manj vredno rudo (s 30 do 40 % železa) in tudi ni potreben prvovrsten premog. Ruda pride na en konec dolge, vrteče se cevi, kurivo pa na drugi konec in ima zmeraj temperaturo 1800" Fahrenheita. Na
ta način dobljeni produkt ima eno samo tujo snov, s kovinskim železom pomešani ksemenovec, iz katerega se pa železo izloči z magnetom. Ker temperatura ne zadostuje za topljenje železa, je struktura tvarine nespremenjena, samo črnkasto barvo dobi. Kovinsko železo stisnejo potem v svrlio lažje predelave v obliko briketov. Računijo s tem, da bodo po novem načinu predelali lahko pol milijarde ton minesotske in michiganske rude, ki so bile doslej za železno in jekleno industrijo brez vrednosti.
Obrtni red. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v zalogi še knjižico «Obrtni red: . Izvod stane 10 Din. Naroča se pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Davčna reforma. Iz Beograda dohaja poročilo, da je minister za finance predložil Narodni skupščini predlog zakona o neposrednih davkih, s katerim naj se izenačijo neposredni davki ,v naši državi. Sicer je še daleč do vza-konjenja tega predloga, vendar smo s teni napravili korak naprej iz sedanje različnosti davčnih sistemov v posameznih pokrajinah. Čim predlog sprejmemo, bomo priobčili bistvena določila.
Obligatorno računanje v šilingih. Do sedaj se sme v Avstriji računiti v kronah in v šilingih. Z dnem 1. januarja pa stopi v .veljavo naredba, katera odreja, da je računanje v šilingih obligatorno. Ta naredba se baje v kratkem objavi.
Rusija na svetovnem žitnem trgu. Vsa prizadevanja ruske vlade za dolgoročno inozemsko posojilo so se z ozirom na vprašanje predvojnih dolgov izjalovila. Tudi notranje posojilo ne bo uspelo, ker je Rusija preveč obubožala. Tako bo ostala ruska finančna politika v dosedanjih finančnih težkočah. Kljub temu bo pa nastopila Rusija v najbližjem času kot izredno važen gospodarski faktor; spravila bo svoj veliki žitni previšek na svetovni trg in ga tudi mora spraviti, da si pridobi inozemski denar za obnovo svoje popolnoma onemogle industrije. Žetev v sovjetski Rusiji je bila letos nad vse pričakovanje dobra, najboljša od leta 1914. sem. Prve uradne številke so od 1. septembra in kažejo tole sliko (v milijonih ton):
	1914.	1924.	1./9. 1925. 83
Pšenica	110	41-5	
rž	116	78	96
oves	125	51	70
ječmen	69	18	33
koruza	8'5	8	20'5
Pridejo zraven še proso, ajda itd. Kakor vidimo, sicer še ni doseženo — razen pri koruzi — leto 1914., a napredek napram lani je več kot očividen in znaša na primer pri pšenici celili 100%, pri koruzi pa še več. Najvažnejše je, da se Rusija sedaj sama lahko z žitom preskrbuje, da pride potem s svojimi preostanki prvič spet na svetovni trg in vpliva tako na svetovne tržne cene. S tem bo treba računati in bo zadeta najbolj ameriška žitna trgovina, ki ima danes nekakšen monopol. Ta izprememba se mora v žitni trgovini poznati že v najkrajšem času.
Velikanske škarje za rezanje tramov. Za rezanje litega železa, jeklenih tramov ali palic itd. so škarje na prvem mestu, so dosti boljše kakor navadni stroji, ki služijo istemu namenu, najsi so žage, stružnice itd. Škarje, o katerih govorimo, služijo za rezanje tramov do 205 mm stranske dolžine in so največje te vrste. Pritisk, ki je potreben, znaša okrog 1,500.000 kg. Tak pritisk si deloma lahko predstavljamo, če izračunimo, da bi morali za dosego istega pritiska postaviti 30 brzovoznih lokomotiv s službeno težo 53.000 kg za eno na drugo. Omenjeno delo izvrši orjak z enim dvigom šestkrat na minuto, prereže kose brez odpadkov, ploskve so snažne in gladke. Gornji nož napravi 200 milimetrov dolgo pot. Stojalo stroja je sestavljeno iz jeklenih plošč, ki se ne prelomijo iu so
ogromnemu pritisku popolnoma kos. Zažene pa škarje električni motor s 100 HP, montiran na posebnem podstavku. Da ostane jekleni hlod na stojalu, za to služi drug tram, ki ga dol drži, in katerega goni spet drug motor. Kadar je treba, motor sam odneha. Škarje so težke 75.000 kilogramov, visoke so pet metrov, do gornjega roba ograje pa sedem metrov. Zamašno kolo tehta 4500 kg.
Poslovni stiki z republiko Chile. V Santiago de Chile se je ustanovil urad za znanstveno gospodarsko službo, ki se specijalno bavi s pospeševanjem trgovskih stiko,v med republiko Chile in drugimi državami. Zato se naj naši gospodarski krogi za gospodarske informacije, ki se tičejo Chile obračajo neposredno na ravnateljstvo urada: Direc-cion de los servicios agricolas (servicio de estudios eoo-nomicos Agricolas) Santiago de Chile, Casilla 31 D.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 2.
Velika zaloga domačih najboljših šivalnih strcrev in pisalnih strojev „ADLER“ in „URANIA“ in pletilne stroje. — Kolesa prvih tovarn, Diirkopf, Styria, Waffenrad.
Skrbno izdelovane • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov LJUBLJANA
Mestni trg št. 25.
Naj večji izbor
Popravila • •
Najniij i cene!
NAJTRPEZNEJSO STRESNO OPEKO
NUDIJO
ZDRUŽENE OPEKARNE, D. D.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 13. TELEFON 733.
IGN. ŽARGI
„pri nizki ceni"
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 3
S
v
I
V
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo in drobno.
Potrebščine za krojače in šivilje.
Iščejo se. zastopniki za Bolgarijo, Grško, Turško, Hr.vat-sko in Slovenijo, Rumunijo in Poljsko za gradbeno stroko v zvezi s strojno. Prosilci morajo biti ali inženjerji ali stavbeniki. Ponudbe se naj pošljejo na «Anzeiger fur Berg-, Hutten- und Maschinenwesen, Wien VII. Zoller-gasse 17.
Za konzorcij «Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
a
m
fMtpiO
'if)	toino
Teodor Rabič
OilSiKA
ANTON 5IHENC
INDUSTRIJA VSEH ŠČETflRSKIH IZDELKOV
LJUBLJANA
SOSFOSKd UL. 10. TRQOVINd: RESLJEVA Q. 2.
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
r. z. z o. z. v Ljubljani Mestni trg štev. 6.
ker ima že nad
10,030.000 Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje.
Vloge na knjižice in tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju. - Krediti v tekočem računu. - Eskont menic. - Inkaso.
Posojila na vknjižbo, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. - Čekovni promet. - Nakazila.
Račun poštne hranilnice štev. 14.257. — Naslov za brzojavke-. KMETSKIDOM.
Poslovne ure od 8. do V,l.ure dopoldne in od 3. do V25. ure popoldne.
j Kreditno društvo s
| Mestne hranilnice ljubljanske !
| dovoljuje posojila	|
|	na	menice	in kredite	|
v tekočem računu |
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam f
*
□JE?51
W
OMI£M T
d. z o* z«
tovarna olj. barv, firnežev in lakov
Slomškova ulica št. 19
LJUBLJANA
Vodmat pri Ljubljani Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4
nasproti frančiškanske cerkve.
^(D
A
=£B
■aaai
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000-
V Cen!rala: Ljubiiana. Dunajska cesta ¥
A
Brežice
Celje
Črnomelj
Kranj
Podružnice:
Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst
Ptuj
Sarajevo
Split
Gorica
A
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
^aaaaaaaa
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38«38t38 «38	«38
Obrtna banka
o Cjubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4 Podružnica: C j uto m er
Telefon št. 508
Telefon št. 508
«5? <38 «5? <38
«38 «38 «2*
«38 «3? «38
<3?
Jf <3? «3? <3?
«38 <3? «38
«3? <3* «38 jS
«38 «38 «38 »3? «38 «3? <3$
«38
«3?
«j8«38«38«38«38«38«38«38<38«38«38«38«38«38«38«38<38«38«38.38
«3?
<3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
0)8
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
«38
.38
«38
.38
j8
«38
«38
«38
,38
-.38
Račun pri poštno-ček. zauodu u Cjubljani št. 12.051
Daje kredite o obrtne sarhe, pospešuje ustanaoljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, oezane uloge po dogouoru primerno oiše.