t
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: J3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
sLouensKA
FOR A F R E E SLOVENIA
"... GROB SE ZA GROBOM VRSTI, VISOKA POKRIVA JIH TRAVA . . ."•
F. Prešeren
LETNIK XIV. — VOLUME XIV.
Toronto 1. SEPTEMBER 1963
ŠTEVILKA 8. & 9. — NUMBER 8. & 9.
Naš sodelavec g. Mirko Geratič — sestdesetletnik
Predaleč narazen sva bila pred tedni, ko Ti je On naložil šesti ■križ, da bi Ti lahko segel v roko ter Ti izrekel čestitke, besedo v zahvalo in vzpodbudo....
Dovoli mi, dragi Mirko, da Ti danes v duhu napijem zdravico Tvojo šestdesetletnico, iki je kot nevidna sence ušla mimo nas! Dvignil bi Ti rad v nazadravje ko zarec rujnega od. Marije Snežne, iz Slovenskih goric, kozarec rujnega, ki poživi žile in srce te-rarveže jezik,- — rujnega ki bi naju spomnil na ožjo domovino ob severni meji Slovenije. Toda moje besede so preslabotne, moje misli premedle, da bi se znal izraziti tako, kot bi za ta Tvoj praznik bilo primerno. Zato Ti lahko zakličem samo s poznanimi besedami: "Koliko kaplic tol'ko let, Bog Ti daj na svet živet!"
Bog Te živi Mirko, duša draga — neumorni garač, neodjenljivi opominjalec, neodjenjajoči borec za naše svetinje, neispodbit-ni verovalec v vstajenje matere Slovenije!
— Od kar Te poznam, Te poznam kot delavca s zavihanimi rokavi v slovenskem vinogradu. Od nastopov Fantovskih odsekov pred vojno, pa skozi vojne leta in povojno dobo tukej v novem svetu si vedno v prvih vrstah borcev za naše slovenske pravice. — In delo v tem slovenskem vinogradu, kot v vsakem vinogradu, je težko in trdo. Kdor pozna delo v vinogradu, ve zakaj uprobljam to primero.
Ko so mnogi obupali popolnoma, če je "toča potolka" vse, ali če je "vreme nagajalo", si bil Ti zopet tisti, ki si neomajno zra-grabil zopet se delo, klicaj oč nam ,naj ne obupamo, če kdo odpade, če trs odgnije ali se posuši. Klical si: "Fantje, pomagajte, zagrabimo znov>! Čeprav je On doputil, da je "toča" uničila del dobro kazajočega sadu v našem slovenskem vinogradu, zemlja nam je ostalo, zemlja, s slovenska krvjo in znojem prepojeno, ki druzega ne zna, kot trpeti in znova začeti novo življenje!" Da, tako si nas bodril upe-tovanokrat.
Res so nam lahko vse vzeli, nam skušali podreti naše delo, a spoznali smo resnico, ki si jo, poleg drugih, oznanjal, — da nam zemlje, na kateri biva naš rod za stalno vzeti ne morejo, da naša zemlja čaka novega vstajenja....
In ta ideja se je razgrnila kot resnica in srčika vsega našeka mišljenja. Postala nam je luč. In Ti si v mnogočem pripomogel, da so mnogi spoznali to luč in da se njih število širi iz dneva v dan, iz leta v leto, — v zamejstvu in v domovini. Ta luč nam je postala vodnice. Verovati je treba, v njo, — in če veruješ v njo ne odrečeš pomoči za skupno delo v slovenskem vinogradu!
Za šestdesetletnico si se gotovo ozrl nazaj in videl, da si izpolnil Tvoje mesto v življenju, Tebi od Njega namenjeno, zvrhano in polno; da si možna mestu, ki ga viharji ne odpihnejo, zlobni jeziki ne uničije. Ta Tvoj lik postaja vedno večjim množicam za vzor v borbi za slovensko državo in njeno resnično oživljenje.
Bodi prepričen, da bo zgodovina potrdila z nami, da si se vedno zavedal dejstva in ga v polni meri izvrševal namreč, da vedno izpolnjuješ naročilo našega velikana, ki pravi:
■—" Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!"
Dragi Mirko! Bodi prepričan, da izražam željo tisočev Slovencev, ko Ti njihovem imenu in v imenu uredniškega odbora "Slovenske države" kličem še enkrat:
Bog Te živi, in na mnoga le-
V Sloveniji se je gospodarska j vnosti boj za slovensko državo, situacija v primeri z nekaj leti I predvsem razburjajo oblasti le-nazaj nekoliko popravila, vendar taki, ki se širijo med ljudstvom.
je življenska raven še vedno za kakih 50% nižja kot v severni Italiji, Avstriji in Nemčiji. V kolikor ljudje žive približno tako kot v sosednih državah, je to posledica pretiranega nadurnega dela in splošne navade, da dela tudi žena izven doma, tako da zaslužita mož in žena približno tisto, kar zasluži v severni Italiji ali Nemčiji mož sam. Trpi seveda vzgoja, zlasti pa se to pozna v upadanju biološke moči naroda, ker ženske v, službi ne marajo imeti otrok. Zato je Slovenija zdaj na čelu dežel z najmanjšin naravnim prirastkom. Družine s tremi otroki so že prave izjeme.
Industrija dela, a stagnira v razvoju. Novih tovarn v Sloveniji ne grade, obnavljajo počasi nekaj starih. Birokratizem glede uvoza, izvr>7.a, devis i.t.d. duši vsako iniciativo pa naj bi bila ta še tako koristna za vso državo. Denar se koncentrira še naprej v Beogradu, devize tudi, a o tem se nič več ne piče, objavljen je namreč bil zakon, ki prepoveduje objavljati tisku stvari katere bi mogli izkoristiti "sovražniki". (Tudi Djilas sedi zaradi tega zakona). Na splošno se opaža v slovenski industriji velika brezbrižnost in morda mnogo kje hotena sabotaža delavcev. Enako je v prometu. Zadnji čas je bilo v Sloveniji nekaj značilnih požarov. Zgorel je na primer v Ljubljani osrednji urad za pripravljanje projektov za vse važnejže zgradbe v Sloveniji. Zgoreli so vsi načrti. Škode je na desetine milijonov, ker bo treba načrte na novo risati. Uvedli so preiskavo, rezultata pa še niso objavili.
Poljedelstvo je v popolnem zastoju. Ni se mogoče ubraniti občutka, da oblastniki naravnost sovražijo kmete in da jih skušajo kot stan, kot socialno plast sploh uničiti. Zdaj jih silijo v zadruge samo indirektno, s pritiskom, da morajo prodati (po nemogočih, od zčgoraj določenih cenah) zemljo zadrugam. Cena je za en kv. m. okrog 20 do 30 krat manjša kot na primer v Avstriji ali na Tržaškem. Ostale kmete skušajo prisiliti v tako imenovano kooperacijo z zadrugami. Zadruga jim predpiše, kaj naj nasade in sejejo, za kar dobe semena umetna gnojila i.t.d. na to pa morajo pridelek prisilno po naprej določeni ceni oddati zadrugi. Zadruge postajajo vedno večje in vsaka slovenska dolina ali planato predstavlja zdaj le eno samo zadrugo. Nekatere obsegajo po dvajset tisoč ha., kot siciljske latifundije. Obdelju-jejo jih skupine delavcev iz Bosne, Makedonije, Srbije, in kvečjemu iz Prekmurja. Med domačini in temi importiranimi delavci pride mnogokrat do spopadov. Tudi v kriminalu so ti delavci v Sloveniji zastopani verjetno s kar 50%, zlasti v ubojih in tatvinah ter pretepih. Te dni je pri takem pretepu na Brezovici pri Ljubljani neki Bosanec z nožem zaklal polkovnika oklepnih enot Janeza Remškarja, doma iz istega kraja, ko se je le ta v gostilni zavzel za nekega domačina, ki so ga hoteli Bosanci zaklati. Šlo je baje za ženske, oziroma za maščevanje ker je neki domači fant sklofutal kasnejšega morilca. Še prej so hoteli umoriti Bosanci vaškega učitelja, čeprav je veljal za njihovega prijatelja.
Politično razburja oblasti in vzbuja valove v slovenski ja-
ta!"
Tvoj prijatelj Vlado.
V raznih krajih so se že vršile preiskave zaradi letakov in zaradi napisov po zidovju. Ponekod niso nič ugotovil in so ljudi samo zasliševali ter delali hišne preiskave, da bi našli letake ali kredo (za napise po zidovih), na primer v Postojni, Kopru, • Sežani in na raznih koncih Ljubljane. V Ljubljani so zaprli kopico študentov v Oražmovem Domu in jim baje pripravljajo proces.
Zanimanje ljudi za narodni in politični boj raste. Tudi taki, za katere se je zdelo, da so, postali že čisto apatični in da so celo že dvignili belo zastavo pred sovražnikom, ali pa že prišli na njihovo stran, se dramijo. Dejstvo je, da je boj za slovensko državo in svobodo zdaj edina alternativa vladajočemu sistemu, da se o starih političnih gibanjih zdaj v Sloveniji sploh ne govori več.
Razumljivo je, da to porajanje politične razgibanosti spremlja tudi gotova mera razburjenosti. Ljudje vidijo v razburjenosti celo stvari, ki jih še ni. Pojavljajo se na primer vesti, da so se na Primorskem pojavili "puntar-ski oddelki", baje severno od Gorice nekje, kjer, da so trajali dva dni boji, in da so vsi partijci pobegnili iz obmejnih vasi ter je moral priti Udba iz Ljubljane, da je potisnila napadalce ven. pri čemer, da je bil eden izmed teh ranjen ali mrtev. V obmejnih krajih govore nekateri ljudje, da je čista resnica da zaradi spopada nekaj dni niso smeli z obmejnimi prepustnicami v Italijo.
V Sloveniji se širijo letaki o katerih govori praktično cela Slovenija in zanje vedo celo čisto preprosti ljudje, ki žive daleč od večjih krajev in, ki se za politiko običajno sploh ne zanimajo. Seveda govorice mnogo dodajo tistemu, kar je res. Ju-goslavanski tisk je že poln pozivov na ohranitev "bratstva in enotnosti". Titovo stokanje v tem pogledu v večih njegovih govorih tekom zadnjega leta pa je itak znano. Sedaj skušajo izko-riščevati v to potres v Skoplju, češ da naj obnova mesta dokaže "usodno" povezanost jugoslovanskih narodov.
Nova politična razgibanost je postala po vsem opazna pri zadnjih volitvah v jugoslovanski parlament, ki so se vršile 16. junija, v katerih se je Slovenija posebno dobro odrezala.
5.1% glasov je bilo "neveljavnih", to je, da so ljudje karkoli prepovedanega zapisali na glasovnico ali jo kako drugače izna-kazili. Na Hrvaškem je dosegel ta odstotek samo 2.2%, v Srbiji 2%, v Makedoniji in Črni Gori še manj. To je dokaz, da "neveljavnih" glasovnic ni povzročila nevednost volivcev, saj bi potem moralo biti več neveljavnih glasovnic na jugu, kjer je število nepismenih ljudi visoko, ki bi prej nehote pokvarili glasovnico. To dejansko pomeni, da je 5.1% ali približno ena dvajsetina ljudi v Sloveniji zavestno glasovala proti partijskim kandidatom, (saj so tako bili sami ti). Približno 4% ljudi, oziroma nekaj več, pa sploh ni šlo volit, tako da se v Sloveniji dejansko okrog 9% volivcev ni udeležilo volitev. Posebno važnih je tistih 5.1% zavestnih nasprotnikov. To je v resnici za opozicijo velik uspeh in ga je bilo težko pričakovati z ozirom na tehniko jugoslovanskih volitev. Pred volitvami namreč so se med ljudstvom širili letaki na katerih
Z leve na desno stoje pred razstaviščem v Torontu. Mary McCarthy, Irka; Danute Jurksaityte, Litvanka; Beatrice Gajda, Moravanka; Alice Migus, Lkrajinka; Nina Makovvkin, Ruskinja; Maria Saurer, Austrijanka; D. Piorczynski; Poljakinja; Aileen Macean, Skotinja; Xanthippi Efthimiadis, Grkinja; Mariel Hilkers; Holanka; Elfriede Konopatzki, Nemka; Linnea Westberg; Norvezanka; Marilyn Lee VVong, Kitajka; Leila Tapanainen, Finka; Betty Ishida, Japonka; Eva Erikson, Švedinja; Veronika Peternel, Slovenka; Emily Radvansky, Slovakinje.
KOROŠKI SLOVENCI IN CERKVENA OBLAST
Za manjšinsko narodno skupino je vselej krepka moralna opora, ako se lahko zaveda podpore ugledne in vplivne javne ustanove. Dolge čase so se koroški Slovenci mogli zanašati v svojem boju za obstoj na pomoč verkvene oblasti.
Slovenski narod že slovi od nekdaj zaradi svoje pobožnosti in vdanosti materi Cerkvi. Tudi ko je zagrabil Koroško val gibanja "proč od Rima" (Los-von-Rom-Bewegung), so ostali Slovenci neomajno zvesti rimski cerkvi. Znani koroški škof dr. Josef Ka-hn je izpovedal ob začetku riačesa sfplgt'* "Lasset die Slovenen Slovenen sein, damit das Gift des deutschen Liberalis-mus nicht auch unter ihnen Wur-zel fasse!" (Pustite Slovencem, da ostanejo Slovenci, da se ne ukorenini strup nemškega liberalizma tudi ned njimi).—
Duhovniki, ki so prihajali iz škofijskih semenišč, so gojili z vso vnemo ljubezen do rodnega naroda in do materinščine ter bili dolge čase edini budniki narodnega čutenja med ljudstvom.
Ampak časi se spreminjajo. Ko je napočil za slovenski narad čas najhujšega in najbolj krvavega trpljenja, so bili tudi duhovniki med tistimi, ki so občutili najbolj okrutno bič nacističnega okupatorja. Mnogo jih je romalo trdo pot v zapor ali v koncentracijsko taborišče. Bila je pač čes-tekrat zadnja. Naj omenimo samo kaplana Antona Kuteja, čigar pepel, 'ki so ga poslali iz Dachaua, leži pokopan v Škocijanu v
so bili z rdečo barvo podčrtani stavki, ki so pozivali ljudi naj sabotirajo volitve. Zgoraj omenjeni rezultati so bili objavljeni 18. junija v slovenskem tisku a le kot "začasni". Lahko si predstavljamo jezo komunističnih veljakov v Sloveniji in kakšno spričevalo so dobili v Beogradu.
V zahodni Nemčiji ima stranka, ki dobi pri svobodnih volitvah 5% glasov že pravico do navzočnosti (to je zastopstva) v parlamentu. Ob tem zadnjem primeru si lahko predstavljamo pomembnost slovenske opozicije, ki se poraja.
To porajanje političnega delovanja je pripomoglo, da je začela izginjati iz slovenskih intelektualnih in drugih krogov tista apatičnost, ki je bila najhujša v zadnjih letih, ko se je zdelo, da ljudje ničesar več ne upajo in da nimajo več nobenega cilja pred seboj razen čim večji zaslužek, oziroma željo, da bi lahko dostojno živeli. Danes spet debati-i rajo o politiki, o narodnem programu, o demokraciji, o neodvisnosti Slovenije. Stvar glede neodvisnosti se jim začenja dozdevati logična in samo po sebi razumljiva in sprejemljiva. In mladina ima spet cilj pred seboj, za katerega je pripravljena delovati in se bojevati.
Podjuni. Istotam počiva tudi deželni poslanec Vinko Poljanec, ki je postal pravtko žrtev nacifašis-tičnih krvnikov. Dočim se je zavzel dunajski nadškof kardinal di*. Theodor Innitzer kot takratni a-postolslki administrator hrabro za svoje hrvaške vernike, ter ščitil njihove pravice v cerkvi, je celovški ordinariat velikodušno prepovedal ne samo slovenski jezik pri pridigah in pri cerkvenem petju, ampak tudi slovenske nagrobne napise.
Sedanji slazburški nadškof dr. Andreas Rohracher, ki je zastavil med nacizmom ves svoj ugled za slovenske -vernike ir jim
gal, kjer je de mogel, je odklonil po odstopu dr. Adama Hefterja mesto celovškega škofa samo zaradi tega, ker se ni znašel v narodnem sporu in ni videl rešitve tega vprašanja.
Po drugi svetovni vojni je kazalo, kot da bi zasvetilo sonce pravice končno tudi koroškim Slovencem. Dobili so novo šolsko uredbo po švicarskem vzorcu. Na dvojezičnem ozemlju sta se učila oba naroda — Nemci in Slovenci — v osnovni šoli obeh jezikov.
Ta zaikon je bil pravičen. Vsem se seveda nikoli ne zgodi prav. V tem primeru so se čutili prikrajšane za svoje osnovne življenjske pravice nemškonacionalni krogi na "Nemčije sončnem jugu" —na Koroškem. In uspeli so v svojem boju za nadvlado!
15.5. 1955 so podpisali zunanji ministri štirih velesil na Dunaju avstrijsko državno pogodbo. Ob skoraj istem času so je ustanovila na novo že dodobra znana organizacija "Schulverein Siid-mark", ki združuje precej "domovinsko in nemško čutečih" osebnosti. S tem, da so odšli iz Avstrije štirje zavezniki, so se odprla na široko vrata vsem "tradicional nim" ustanovam.
Kot prvo in poglavitno nalogo so smatrali ti narodni nestrpne-ži, da se otresejo končno "jezikovnega naslija". Z vsemi silami so se zagnali v boj proti dvojezičnemu pouku ter proti šolskemu za konu iz leta 1945. Grozili so s šolskimi stavkami, jih uprizarjali, strahovali ljudstvo z vsemi razpoložljivimi propagandnimi in ustrahovalnimi sredstvi. 22. 9. 1958 je odobril koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig pod trajnim pritiskom tisto usodno odločbo, ki je z njo podrl na mah stavbo, ki jo je pomagal sem skozi leta graditi.
Razumljivo je, da si slovenski starši večinoma niso upali prijaviti svojih otrok za jouk slovenšči ne. Deželni glavar je namreč podpisal odlok, da se preneha takoj obvezni dvojezični pouk ter da starši lahko prijavijo otroke prostovoljno k slovenskemu pouku. Rezultat te kampanje je bil seveda za Slovence porazen (od 12932 se je odjavilo od slovenskega
RAZGLAS:
Zadnje mesece je okrog 2000 Slovencev in Slovenk širom Kanade in Z.A.D. dobilo na vpogled naš list. Prosimo one, ki jim list ugaja ter ga žele stalno dobivati, da nam to sporoče. Prav tako prosimo naročnike, ki jim je naročnina potekla, ali so že v zaostanku, da poravnajo naročnino. Obračamo se na vse slovensko čuteče bralce, da darujejo v tiskovni sklad "S.D." Naš list je edini v Kanadi, ki dosledno zagovarja težnje Slovencev v domovini, istočasno pa nudi, poleg aktualnih člankov tudi važne informacije in razglase državnih, pokrajinskih in občinskih ustanov ter uradov. Naj ne bo slovenske hiše v Kanadi brez našega lista. Raztresenim posameznikom širom Kanade pa prav gotovo enkrat na mesec prinesemo v domove slovenskega duha in branja.
Uprava in uredništvo, "S.D."
COMMUNITY FOLK ART COUNCIL V TORONTU
Na pobudo torontskega župana Donalda D. Summervillea so ustanovili letos v Torontu Com-munity Folk Art Council, ki bo posvečal posebno pažnjo folklori mnogih etničnih skupin, ki žive
\S#^vaYatiai. prvl ja'Vni nastop bo
na Dan dela na torontskem
razstavišču, kjer bo kakih 850 pevcev in plesalcev prikazalo občinstvu bogastvo kulturnih zak-
pouka 10741 otrok.). To ne prikriva dejstev, da otroci, ki sicer niso bili prijavljeni za dvojezični pouk, niso mogli slediti izključno nemškemu pouku ter da je bil u-čitelj več ali manj primoran razlagati otrokom osnovne stvari v slovenščini, ako je bil količkaj zainteresiran, da so imeli od pouka vsaj malo koristi.
Vse skupaj bi še bilo boljše, ako bi se za vzemal vsaj škofijski ordinariat za osnovne pravice slovenskega živi j a na Koroškem. Toda ravno tu se je pokazalo, koliko si lahko pričakujejo koroški Slovenci od te institucije. Z raznimi odloki, iki so v odkritem nasprotju z ukom katoliške cerkve, se je doseglo, da se izpodriva slovenski jezik po začrtani poti iz verouka in cerkve. Kakšen je polo žaj, je jasno obrazloiiil Narodni svet koroških Slovencev v svojem glasilu "Naš tedniku — Kronika" z dne 28. 3. t.l. Od takrat se je položaj v marsičem še poslabšal in se bo še naprej, ako se ne bo zgodilo nekaj, kar bi zavrlo enkrat za vselej nadaljnji uspešni pohod vseh tistih, ki jim služi beseda "katoliški" samo kot nekaka pretveza za razne načine raznarodo-valnega in protikatoliškega delovanja. Da ima tako postopanje pristaše v najvišjih cerkvenih krogih, je temboblj znemirljivo.
Medtem je izdal pokojni papež Janez XXIII 11. aprila letos, torej natančno 14 dni po omenjenem članku v "Našem tedniku" okrožnico "Pacem in terris", ki govori v njej razločno o narodnih manjšinah, o njih pravicah in o obveznostih večinskih narodov do njih. Da je veljavna okrožnica najvišjega predstavnika katoliške cerkve tudi za katoliške škofe in duhovnike, bo menda razumljivo. Preostane samo še vprašanje, v kolikor se bodo po njej ravnali.
Letos se praznuje v katoliškem in prevoslavnem svetu zgodovinski dogodek 1100-letnice prihoda slovanskih apostolov Cirila in Metoda med Moravane. Kakšen pomen se pripisuje tej obletnici,
ladov etničnih skupin. Slovence bo zastopal Blumauerjev kvartet. Ukrajinka Gloria Bilida iz Whitbyja, Ont., bo predstavljaja Miss Nationbuilder 1963. Program bo trajal poldrugo uro in vodil ga bo John Fisher, ki je znan kot "Mr. Canada". Sodelujeta tudi di. Kictiai d JorinŠlETT, profesor glasbe na torontsiki univerzi in Herman Geiger T orel od Canadian Opera Company.
je razvidno iz okrožnice, ki jo je razposlal veliki prijatelj Slovanov Janez XXIII slovanskim škofom.
Kot majhen napredek se lahko smatra dejstvo, da so dali tiskati v letošnjem zvezku "Begegnung" (srečanje), ki ga izdajajo celovški bogoslovci ob koncu vsakega študijskega leta, prvič sestavek v slovenščini, in sicer o Antonu Martinu Slomšku. Ob tem pa se se vsiljuje vprašanje, zakaj se to ni storilo še nikoli prej, ko je bila včasih vendar dobra polovica no-vomašnikov slovenskih.
Zanimiv je predlog, ki ga stavi dr. Erich Korner v mesečniku "Die osterreichische Nation" (avstrijski narod) v članku "Kir-che und Slovenen in Sudkarnten" (Cerkev in Slovenci na južnem Koroškem). On predlaga, da bi v končno rešitev sporov med Slovenci in Cerkvijo dali Slovencem v duhu velikega papeža Janeza XXIII -kmalu lastnega pomožnega škofa. Slovenca seveda, ki bi razumel težnje in duševnost svojih ljudi. Ob koncu članka podaja še celoten prevod omenjenega uvodnika iz "Našega tednika". od dne 28. 3. t.l.
Koroški Slovenci so imeli in še imajo med Avstrijci zagovornike svojih -teženj in- zahtev, ki so zasidrane v avstrijski državni pogodbi. Večina določb je še neizpolnjenih. Tem bolj pa pričakujejo slovenski verniki, da izpolni cerkvena oblast končno vse obveznosti do njih. Da intervenira končno tudi za Slovence, ko je že nudila tolikokrat zatočišče narodnim hujskačem in nemškim nestrpnežem. Da bo pomagala zaceliti rano, ki jo je zadala Slovencem zgodovinska krivica. Zadržanje in politika višjih cerkvenih krogov sta omajali precej ugled škofitjstva med Slovenci, ki se tudi ne dajo vselej varati.
Elovenci pričakujejo pravično rešitev vseh vprašanj; da pa bo morala dajati v tem oziru Cerkev v smislu delovanja nepozabnega Janeza XXIII dober zgled, je up in zahteva vsakega zavednega vernega Slovenca.
SLOVENSKA POT, leto X št. 34 Slovenska politična revija, ki izhaja v Argentini, je s to številko zaključila deseti letnik. Številka
prinaša poleg uvodnika razpravo Pavla Verbica "Sodobna slovenska narodna problematika", v kateri govori o komunističnem poskusu rešitve slovenskega narodnega vprašanja. R. Cuješ se je spomnil 10 obletnice ustanovitve Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka v Torontou z razpravo "Sodelovanje — temeljni družbeni proces". Mirko Kunčič je prispeval članek o pok. pisatelju Finžgarju "Slovenstva buden čuvar", v katerem je nanizal iz njegove avtobiografije "Leta mojega popotovanja" misli, ki so v zvezi s slovenskim državnim gibanjem. Lojze Ilija je napisal za obletnico članek "Po desetih letih — kje smo", ki ga objavljamo v ponatisu v tej številki. Številko zaključujejo krajši komentarji in novice pod naslovom "Glasovi in mnenja".
— Ljubljanska teološka fakulteta je izdala svoj prvi zbornik znanstvenih razprav po "osvoboditvi". Smel je iziti za proslavo 500-letnice ljubljanske škofije. Uredil ga je prof. dr. Stanko Cajnkar in ima 387 strani (150 izvodov). Obsega naslednje razprave: O zgodovinskih temeljih in razvoju ljubljanske škofije (Mrklavčič), Cirilmetodijska ideja (pregled razprav prof. Grivca), O odločilni vlogi volje pri verovanju (Fajdiga), Dogmatična teologija v službi človeka (Strle), Sveto pismo včeraj in danes (Aleksič), Osnove teologije strahu v evangelijih (Grmič), Novo-zavezna znanost v luči najnovejših bibličnih rokopisnih odkritij (t Snoj), 'Novejše metodične spremembe v obravnavanju moralne teologije (Jeraj), Tomaževo srečanje z Olle-Leprineom in Blondelom v prvih načelih — In-telektualizem in voluntarizem (Janžekovič), Psihoterapevtični pogledi na človeka (Trstenjak), Psihonevroze in dušni pastir (Dr.
cdr r. Debevec), Porncii in smisel pravca 6 (Močnik). — Poleg teh glavnih razprav so prispevali posamezne zapiske in glose še Pogačnik (sedanji pomožni škof), Tominec, Jeraj, Fajdiga, Miklav-čič. Na koncu je še dano navodilo za uporabo sakralne umetnosti ter poročilo o razstavi teološke knjige v letih 1362-1962 kot prispevek Slovencev k bogoslovni znanosti. To je prva znanstvena teološka knjiga v zadnjih 18 letih v domovini.
# — Slovenska bibliografija v ameriški zanstevni reviji. V državi Indiani v U.S.A. v mestu Bloomington je državna univerza, ki ima posebno stolico za študij slovanskih jezikov in še posebej za študij vzhodno evropskih slovanskih jezikov. Sem spada tudi Jugoslavija in z njo Slovenija. Izdajajo poseben znanstveni list The Slavic and East European Journal. Vsako leto pa izdajajo tudi bibliografijo del, ki se bavijo s študijem vzhodno evropskih držav. Bibliografija se imenuje The American Bibliography of Russian and East European Stu-dies, ki si je pridobila v ameriškem znanstvenem svetu velik ugled. Tja je bibliografijo za slovenska dela napisal že trikrat Zdravko Novak, naš skrbni in požrtvovalni zbiratelj bibliografskega gradiva. Toda omenjena bibliografija zbira samo podatke o člankih, ki so izšli v Ameriki, ali paso jih napisali Amerikanci izven Amerike. G. Novak izpolnjuje s tem dopisništvom važno slovensko in emigracijsko kulturno nalogo.
# Koliko slovenskih perido-dičnih tiskov izhaja izven mej Slovenije? O tem podaja Zdravko Novak, ki zbira vsa slovenske tiske za svojo Slovensko zamejsko knjižnico, o kateri smo poročali v Glasu 15. 10. 1962, tole statistiko: Argentina 24, Anglija 3, Avstralija 7, Belgija 2, Beneška Slovenija 1, Brazilija 1, Gorica 4, Indija 2, Kanada 5, Koroška 10, Nemčija 1, Venezuela 1, Trst 15 in U.S.A. 16. Skupno torej — 92 perodičnih tiskov.
0 V Haagu na Nizozemskem izhaja internacionalna slavistična revija International Journal of
Slavic Linguistics and Poetics, ki jo urejajo znani svetovni slavisti različnih univerz, tako Jakobson 5 Harvardske univerze, Stang z Oslo, Schooneveld s Standfordske univerze in Whitfield s kalifornijske. V letu 1959 je izšla v njem razprava E. Stankiewicza (Belo-rusa) o Vokalnem sistemu slovenskega pogovornega jezika. L. 1960 razprava J. Kurylowicza o Novo-padajoči intonaciji in akcentuaci-ji v slovenščini, 1. 1961 pa razprava Use Lehiste Fonemi v slovenščini (glasovne prvine). Vse razprave teh tujih učenjakov o našem jeziku so izšle v angleščini.
Papež Janez XXII! je odprl nova obzorja
Bivši kardinal Giovanni Monti-ni je izjavil ob priliki pogrebne maše za pok. papežem Janezom XXIII v Milanu 7. junija, naj ne ostanejonaše oči na krsti, ki vsebuje zemske ostanke papeža, marveč naj se osredotočijo na nova obzorja, ki jih je odprl Cerkvi in zgodovini. Papež Janez XXIII je po njegovi izjavi poosebil bistveno značilnost katoliš-tva — vesoljnost — na tak način, da je vzbudila speče, sile v notranjem in zunanjem življenju Cerkve. Ta notranji in zunanji ekume-nizem se kaže v stremljenju po zedinjenju razdvojenih kristjanov in po širjenju in utrjevanju miru in sodelovanja med družbenimi sloji in med narodi.
V svojem prvem govoru, ki ga je imel po izvolitvi, je papež Pavel VI. nedvomno pokazal, da bo nadaljeval delo, ki se je pripravljalo že za časa zadnjih papežev, zlasti Pija XII., ki pa mu je pokojni Janez XXIII. dal konkretno obliko in pospešitev.
KREDITNE ZVEZE NUDIJO NAJBOLJŠE POGOJE
Neodvisna organizacija the National Bareea- of -F§" '1«ic Research v New Yorku je izjavila, da je prišla po temeljiti preiskavi pogozev, pod katerimi si ljudje sposojujejo denar, do zaključka, da je kredit najcenejši v kreditnih zvezah.
Vseučiliški profesor gospodarstva Paul Smith, ki poučuje finance na vseučilišču Pennsylva-nia, poroča v svoji študiji, ki obsega 30 strani, da so cene kredita za 100 dolarjev pri fina-čnih kompanijah povprečno $24 na leto, $16.50 na leto pri kompanijah, ki financirajo prodajo proizvodov, $10 ne leto v bankah in $9 na leto v kreditnih zvezah. Kreditne zveze nudijo poleg tega še življenjsko zavarovanje, ki stane kreditne zveze 73c na leto za vsakih 100$ posojil. V Texasu pa se je po poročilu Wall Street Journala obrestna mera za avtomobilska posojila znižala, ker nudijo kreditne zveze ugodnejša posojila.
GLAS IZ AVSTRALIJE
"... Jaz sem novi emigrant in predobro vem vse, kako je na domači grudi. Res, prekrasna je naša mala domovina in bogata. Vse nas bi lahko preživljala in imeli bi standard med najboljšimi v svetovni lestvici, toda žal, Titov Galeb ima velik kljun in dosti požre, še več pa Beograd sam in komunistični voditelji. Saj je znano, da ima vsak komunistični "sekretar" 600 svojih vojakov, ki čuvajo eno glavo. Torej ni čuda če je kruh po 100 dinarjev in če mora narod stradati in je prisiljen oditi z najminimalnejšimi sredstvi, se posloviti od svcfe drage žemljice in jo morda še zadnjič pogledatih iz avstri iski hribov . . . Naj živi v slehernem Slovencu želja in zavest, da je čas tudi že za našo grudo, da se reši tisočletnega suženjstva, živeli ideali Slovencev, ki žele kakor koli pripomoči k naši borbi za svoj svoboden košček žemljice . . ."
F.K., Fairy Meadow
Iz slovenske Koroške
"Mrzel veter od severa...."
Sivolasi slovenski kulturni delavec iz Koroške piše: "Mrzel veter od severa nas pretresa. V prvih letih mojega delovanja na slovenski fari so otroci peli zadaj za kaplanijo, ko so pasli krave: "Lepa si, lepa, roža Marija", Pesem je umrla. Umoril jo je tisti veter. Dekretira se, da je treba otroke, ki so odjavljeni od slovenščini, zdaj tudi verouk poučevati le v nemškem jeziku. Tudi navadne molitve ni več v jeziku, kakor se moli v slovenski družini. Šolska oblast strogo pazi, da se to na tančno izvaja in, se hvali, da škofijska oblast soglaša z njo. (podčrtali mi. Op. ur.) Poznam družino, kjer so rekli.š "Ce slovensko ne smemo več moliti, pa sploh molili ne bomo". Ko je bil 1. 1895 potres v Ljubljani, je pisatelj J. Stritar zapisal: "In zdaj so se zaklela še nebesa, Slovenec zoper tebe, siromaka".... V našem kat. časopisu "Tednik-Kronika" je zastopstvo naših Slovencev obdolžilo škofovega generalnega vikarja, prelata dr. J. Kadrasa, da je on za tako odredbo odgovoren pred Bogom. Škof dr. J. Koestner je v cerkvenem listu "Nedelja" od 5. maja t.l. izjavil, da se s takim očitkom on osebno čuti prizadetega. Tako je ordinarijat vložil tožbo zoper "Tednika-Kronika". Sodnijska obravnava je bila določena za 24. junija. Toda sodnik je zahteval veljaven prevod tistega inkrifniniranega članka. Tak prevod mora predložiti to-žitelj. t. j. škofijski-ordinarijat. Zato je bila obravnava preložena. Imamo zaupanje na pri-prošnjo Slomškovo...."
Upanje koroških Slovencev. Slovenska gimnazija v Celovcu je dala od sebe svoj prvi sad. Sedem deklet in devet fantov je srečno zaključilo svoj študij na koroški slovenski srednji šoli. Naj bi ti fantje in dekleta izpolnili upanje vseh zavednih koroških Slovencev in da bi jim bilo geslo v življenju: Mati, domovina, Bog!
• Skladatelj Stanko Premrl,
častni kanonik ljubljanske nad-škofije in profesor Glasbene akademije v pokoju je praznoval biserno mašo.
■ ako je bilo leta 1896 in kako je danes . . .
"Naš Tednik-Kronika" prinaša tole z dne 13. junija t.l. Škof Kahn in materinski ježik
Ko so 1. 1896 obravnavali v deželnem zboru šolsko vprašanje, je zahteval škof Kahn, da se na
učiteljišču poučuje tudi slovenski kot drugi deželni jezik, škof je dejal:
"Naj bo v deželi že enkrat mir in naj se vse tako uredi, da se bodo ljudje pomirili!" — Deželni predsednik Zabierow se je škofu za njegove besede zahvalil.
Dne 29. marca 1899 pa škof Kahn v deželnem zboru zahteval, naj se v nižjih razredih ljudskih šol v slovenskemu delu dežele slovensko poučuje. Dejal je:
"Otrok ima pravico, da se najprej izobrazi v materinskem jeziku. Samo po sebi pa je umevno, da se Slovenec uči tudi nemški. Nemški jezik mora med ljudmi posredovati, zato je treba, da se ljudje učijo tudi nemški. Drug del ljudstva pa ostane doma in temu nemščina ni tako potrebna. Tem se mora dati priložnost, da se naučijo materinščine. Zlasti pa je potrebno, da se veronauk poučuje v materinščini".
Dne 11. julija 1910 je škofijski ordinariat izdal ukaz, ki pravi:
"Pri verskonravni vzgoji otrok je uporaba materinskega jezika največjega pomena. Zato škofijski ordinariat katehetom nalaga dolžnost, verski pouk dajati v materinščini. Nihče ne bo tajil, da so vaje v materinskem jeziku zlasti v verskonravnem oziru največjega pomena. In zaradi tega se mora tudi verski pouk v tem jeziku vršiti!"
Kje je danes tista slovenska narodna manjšina? Okrog. 80,-000 Slovencev? Ni je več. Pogoltnil jo je avstrijski šovinizem. Do-kočno je to narodno manjšin, ki je dajala impulza celo v ostale dele Slovenije, stri hitlerjanizem z vso podporo koroških nacistov. Škofje, ki so nasledili Dr. Kah-na, so bili pravični, celo nemški Hefter, pravtako nadškof dr. Rohraher. Iz objave vodstva Narodnega Sveta Koroških Slovencev je razvidno da sedanji celovški škofijski ordinariat ne sledi več vzgledu odličnih cerkvenih knezov pred 1. 1941 ampak postopa tako, kot so ravnali nemški škofje v času svetih bra-ton Cirila in Metoda. Ne katolicizem, ampak nemštvo! Ne vera, ampak ponemčenja s silo....
Škof dr. J. Koestner je vzel v obrambogig*?feg? generalnega vikarja Kadrasa in vložil tožbo proti kat. tedniku koroških Slovencev. Nov dokaz, da soglaša z germanizacijo. Kaj, ali ni bral zadnje okrožnice papeiia Janeza XXIIII "Pacem in terris" katero so tako navdušeno pozdravili katoliški koroški Slovenci? Skra-
Kanadsko poletje se bliža koncu. Še vedno je čas za razvedrilo na številnih jezerih in rekah, kjer si z veslanjem in plavanjem krepimo zdravje, duha in telo (Cm. Scene.)
• Slovenska kulturna akcija
v Buenos Airesu je posvetila enega svojih kulturnih večerov stoletnici rojstva pesnika Beneške Slovenije Ivana Trinka Zamejskega (umrl 1. 1954).
jni čas je, da se cerkveni krogi na Koroškem zdramijo in spoznajo, da je njihovo ravnanje krivično in ni v skladu z navodili vrhovne cerkvene avtoritete. Naj priznajo enkrat za vselej, brez vsake tožbe, da jim je več za ponemčevanje kakor pa za versko rast slovenska narodne manjšine, katero so avstrijski šovinisti v teku nekaj desetletij decimirali tako strašno, da se ne bodo nikdar več mogli opravičiti pred zgodovino.
Avstrija ki naj bi bila most med srednjeevropskimi narodnostmi je postala zopet tista sila, ki radvaja in hodi že po isti poti, ki jo je nakazal avstrijski malik Adolf Hitler....
MG
ENO IZMED SPOROČIL O USLUŽNOSTIH ONTARIJSKE VLADE
LAHKO JE RAZISKOVATI
Ontarijska Pokrajina je nad vse blagoslov-ljnea z velikimi naravnimi in razvedrilnimi bogastvi — bogatim na različnostih, kakor, tudi na porazdelitvi po vsej pokrajini.
Na srečo je večina razvedrilnih okrožij in znamenitih točk lahko dostopna preko 12.400 milj doglih ontarijskih kraljevih cest ted drugih kriključnih potov. Isto velj tudi za opčine vseh mogočih velikosti in oblik, ki so razmetana podolg in počez Ontaria.
Da vam pomaga pri raziskovanju Ontaria s pomočjo cest ter da vam poveča vaše veselje je izdal oddetek za ceste (Dept. of Highways) različne potovalne pripomočke. Nekateri od teh so: uradni cestni zemljevid
Hon. Charles S. MacNaughton
Ontaria, nova tiskanica o Severnem. Ontaria z dvema novima zemljevidoma — ki sta bila prvič tiskana letos — ter pam-flet "Ceste v razvedrilo" ("Roads to Recreation"), katereg 1963 izdana je bila pravkar dotiskana.
Vse te izdaje so vam brezplačno na razpolago; povprašajte po njih. Dobite jih naravinost od oddelka, preko glavnega urada, ali v vsakem okrožnem uradu, ki jih je 18 v pokrajini. Prav tako jih zamorete dobiti tudi od Oddelka za potovanje in propagando (Dept. of Travel & Publicity), od Oddelka za zemljo in gozdove (Dept. of Lands & Forests) ter mnogih drugih centrov.
ONTARIO
PROVINCE 0F 0PP0RTUN1TY
DEPARTMENT OF HIGHWAYS
ZADOŠČENJE VODITELJU
SLOVAKOV
DR. J. KIRSCHBAUMU
V Slovenski državi smo že poročali, kako so komunisti s pomočju nekaterih judovskih organizacij in časopisov v Kanadi skušali oblatiti dr. Josepha Kirschbauma, bivšega slovaškega diplomata in sedanjega voditelja v v slovaških zamejskih organizacijah. Protesti mnogih nje-
cij so se prepričali, da so nasedli namernim potvorbam in so objavili obširno opravičilo v svojem tedniku Canadian Jewish -News.
Čeprav še toliko obžalovanje ne bo moglo povsem popraviti škode, ki je bila povzročena dr. Kirschbaumu, smo vendar veseli, da je zmagala resnica nad komunističnim natolcevanjem in da je dobil zadoščenje v očitku, ki je posebno danes ne samo razumsko, marveč tudi čustveno zelo nevaren. Kanadski javnosti pa -naj bo to opomin, da komunisti niso prav nič izbirčni v sredstvih, kadar hočejo onemogočiti osebe v svobodnem svetu, ki poznajo njihovo početje iz prvih virov.
govih prijateljev ter jasno stališče -kanadskih vselitvenih oblasti, da jim je poznana zgodovina dr. -Kirschbauma in da so obdolžitve neutemeljene, so privedli judovske organizacije do prepričanja, da je bolje, da obdolžitve preiščejo in ne verjamejo slepo obdolžitvam, ki so prišle iz komunistične države. Po iskanju nadaljnjih informa-
• 1100 letnice prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med Slovane so praznovali tudi znanstveniki po svetu. V Ohridu so se spomnili obletnice jugoslovanski slavisti, v Salzburgu je bil Solnograški kongres slovanske zgodovine, na katerem je bil zastopan tudi prelat dr. Gri-vec iz Ljubljane, in tudi mednarodni kongres slavistov v Sofiji je izbral za predmet razprav starocerkveno slovensko književnost, ki sta jo začela sv. brata.
Opozorilo! Ker je tiskarni med tiskom te številke zmanjkalo papirja za 6 strani veliko izdajo vsebujejo mnoge številke po dve prazni strani. Bralce prosimo op-roščenja! Uprava. "S.D."
kaj storiti, da ostanete zavarovani
JOHN ROBARTS
Prime Minister
CHARLES S. MacNAUGHTON '
Minister of Highway«
•	Ako izpremenite delo, ravnajte se po navodilih,
ki so tiskana na vaši listini vplačil ("Certificate of payment, form 104), katero vam mora vaša skupina izstaviti.
® Ko dosežete vaš 19. rojstni dan nimate več zavarovanja skupaj s stariši. V tridesetih dneh se morete vpisati posebej, če hočete obdržati zavarovanje. Prijavnice dobite v bolnicah, ban-knh in zavarovalnem uradu (Commission Offices)
•	Če se poročite, morate vplačati družinsko vplačilo, ki krije moža, ženo in vse od vas odvisne. Povejte vaši skupini, ALI, če vplačuje direktno, sporočite zavarovalnici (Commission).
ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION 2195 Yongc Street, Toronto 7. Ontario
Šegula Jože, cand. iur, pdel 16. 9. 43. na Pijavi Gorici
Klopčič Janez, abiturijent, ustreljen 20.9.1943 na Turjaku
Dr. Ehriich Lambert unv. prof. in duhovnik krške škofije, ustreljen 26. 3. 1942 v Ljubljani
snovno in duhovno zasužnjili!
V septembrerskih dneh se spominjamo številnih mož in fantov mater in deklet, ki so se neustrašeno, večkrat skorajda osamljeni, borili proti zlaganemu komunizmu. Svet jih takrat ni razumel. Obsodil jih je in opljuval! Bili so v najlepših letih. Izšli so večinoma iz kmeških domov, zato so to liko bolj razumeli trpljenje svo jega naroda in mu skušali poma
gati, kjer koli so mogli.
Še vidim vaše zaskrbljene obraze. Bili ste v napoto krvnikom slovenskega naroda, zato so se vaša življenja po ukazu mednarodnega komunizma prerano iztekla.
Strupi in Pipan! Nepozabna junaka! Dati se je nagibal k večeru in poslednji sončni žarki so se igrali s košatimi kronami go-ovških dreves, ko sta si kopala
svoj lastni grob. Samo še nekaj j minut je vama bilo odmerjenih, j Z rožnim vencem v roki sta klečala na robu grobov, ki sta ju pravkar skopala in se v duhu poslavljala od svojih dragih, od svoje rodne zemlje. Kratek ropot stropnice in trupli sta nemi z grmeli v jamo.
Njima enako so umirali tudi drugi: Rojic, Arko, Hauptman, Zaje, Casar, Rožanc, Zakrajšek,
Quo Wadis> America!
Različni dogodki v notranje političnem in družabnem življenju v Ameriki dajejo mnogo povoda za skrbna razmišljanja. Kam gremo, kam plovemo
Prvi itak dogodek, ki je močno odjeknil med trezno mislečimi Amerikanci je odlok Zveznega Vrhovnega Sodišča dne 17. junija, ki prepoveduje čitanje Sv. pisma in molitev Očenaša v javnih šolah. Vrhovo sodišče se sklicuje pri tem na ustavo, ki sloni na stališču, da je država ločena od Cerkve. Sodišče je odločilo z 8 glasovi proti 1: "V odnosu do vere mora biti država nevtralna"....
Odlok je pravi udarec v obraz od ustave priznanim svoboščinam. Je tudi nesmiseln. V javnih šolah ne smejo moliti Gospodove molitve, dočim se vsako zasedanje Kongresa otvori z molitvijo; čemu torej tudi prisega, ki se sklicuje na božje ime in čemu potem duhovniki raznih veroizpovedi v armadi? Kar je na eni 'Strani prav in pogrebno, je na drugi strani — prepovedano. Kdo naj razume psihologijo modrijanov pri Zveznem sodišču?
Prav je povedal sodnik Potter Stevvard iz Ohia, ki je glasoval edini proti: "Obvezni vzgojni sistem je tako važan za otrokovo življenje, da je vera zapostavljena, če je iz šole izgnana".
Zmago slavijo ateisti in bodo ta odlok pozdravili le — komunisti. Čudimo se naglemu porastu zločinstev med mladostniki. Prednjačijo tisti, ki prihajajo iz javnih šol in iz družin, ki so v razkroju kjer se ime Bog le
malo ali sploh nič ne omenja. V kateri službi je torej Vrhovno driiavno sodišče? Kakšni bodo sadovi laičnih šol, kjer se bo ime Bog črtalo iz besedoslovje? Komunizem in masonerija sta vesela takega zaveznika...."
Drugi problem, ki da misliti, je rasni problem, ki se zadnja leta vedno bolj zaostruje in izgleda, da bodo razmere postale vedno bolj napete.
Več stoletij nazaj so hodili lovci na sužnje v Afriko ter tam trgali družina in zdrave ljudi obojega spola vlačili v Ameriko —severno in južno, da bi jim tukaj delali kot brezpravna raja ali bolje rečeno kot vprežna živina. Usoda teh ljudi je bila stra-na. Berite Knobleharjeva pisma!
Veliki ameriški državnik Abraham Lincoln je za časa, ko je bil predsednik Združenih ameri-1 ških držav proklamiral svobodo črncev. Da še več, riskiral je celo državljansko vojno v kateri je bil južni del poražen. Toda na jugu je bila svoboda črncev vedno le na papirju. Slovenski rojaki, ki so po drugi svet, vojni prišli n. r. v South Carolino, so bili priče grde neenakopravnosti. Črnec kot pes, ločen ob belih samozvanih bogov: Ločeni predeli, ločene restavracije, ločeni železniški vozovi, ločene čakalnice itd. Linčanja črncev so bila na dnevnem redu. Črnec je bil obešen, dočim se belcu za enak zločin, n. pr. posilstvo ni zgodilo ničesar....
Zadnja leta dvigajo črnci vedno bolj glave. Ne bojišču so morali ravnotako umirati za Ameriko kot njihovi beli tovariši. Ce I so bili zaposljeni, so morali plačevati iste davke kot beli delavci. Zato ni čudno, da združeni v svojih črnskih organizacijah zahtavajo enakopravnost.
Strupi Janez, cand. iur., ustreljen 15.9.1943 na Golem
Kadunc Franc, stud. tehn, ustreljen 20.9.1943 na Turjaku
Simclč Mirko, ing. chem., padel 6.2.1944 v Kobaridu
Na jugu je bilo v tem pogledu vedno najbolj vroče. Človek res ne more razumeti, zakaj tako sovraštvo proti črnim dijakom, če se hočejo vpisati na državne univerze. Enaka izo- j brazbe za vse. Južnjaški gover- J nerji so dajali potuho belcem j in je morala poseči vmes država j z oboroženo silo. Ce bi belci na jugu imeli trohico čuta pravič-1 nosti in smisla za duha ustave, j ki jamči enakopravnost vsem državljanom brez ozira na raso, | nardonosti ali vero, bi ne prišlo do tako ostrih izpadov. ! Komunisti dajejo netiva tem nasprotjem. Hujskajo belce proti j črncem, črnce proti belcem, sami pa si manejo roke in čakajo . ugodnege trenutka, ko bo Ame-' rika zrela za revolucijo.... Potem so na dnevnem redu še krivice pri dodeljevanju služb. V Chicagu so n. pr. morali črnci zagroziti s sodnijo, da so dosegli nastavitev črnih zdravnikov na številnih čikaških privatnih bolnicah. Zabranjevanje črncev v cerkve (predvsem razne prote-
stantske skete). Stališče kat. Cerkve je jasno. Nobena segre- j gacija ni dovoljena v katoliških šolah. Kardinal Meyer je dal j a-' sno izjavo, da je Cerkev za vse in da so vsi, bres ozira na raso enakovredni člani družbe. Ko je nedavno neka skupina žensk v, Chicagu (Illinois Club for Catho-lic Women) hotela izvajati segre-gacijo, so celo katoliške redovni-; ce piketirale pred Levvis Tower na 820. N. Miehigan.
Katoliško stališče je jasno in ga je definiral tudi pok. papež Janez XXIII. ter ga ponovno na- j glasil novi papež Pavel VI. ko je bil pri njem v avdijenci predsednik ZDA Kennedy. Enakopravnost za ^se! Nikoli nasilja! Razumevanje ba sočloveka, tudi za pravice črnca bo rodilo > le dobrodejne sadove, nasprotno bomo prišli do nove — državljanske vojske!
Tretja nenaravna prikazen v ZDA je nacizem. Večkrat smo imeli priliko brati o sestankih pripadnikov nacizma (neonacizem). Njih grb kljukasti križ in
njih pozdrav dvignjega roka kot pri Hitlerju. Na zidovih v Chicagu sem opazil značke kljukastega križa. Od kod to? Bolestna razrvanost ameriške družbe, zlasti mladine, ki hoče dati duška svojim protinaravnim čustvom. Ista gesla proti Judom, proti črncem, kot bi jih oznajal pok. Hitler Kako se le more kaj takega goditi v Ameriki, ko je vendar toliko življenj Amerikancev. bilo žrtvovanih samo zato, da se zruši tiranija, ki ji ni bi-o enake v Evropi razven komunizma?
Res, quo wadis, Amerika? Ce ne bo več krščanskega duha v ameriškem javnem življenju, in če državne oblasti ne bodo znale brzdati strasti, ki se dvigajo med rasami, potem prihaja notranji zlom. Da se kratko dotaknem še prve točke: Boga v ameriško javno življenje. To je nujna zahteva časa! Oboževanja dolarja ne bo prineslo sreče. Priznanje Boga pa bo rodilo blagodejne sadove: Ponehanje napetosti med rasami, zmanjšanje aločinstev in Amerika bo zmo-
Jereb Jernej, dipl. iur., ustreljen 15.10.1943 v Jelendolu pri Ribnici
OSEMDESETLETNICA PATRA ANTONA PREŠERNA
V začetku junija je praznoval 80 letnico rojstva psistent jezuitskega generala za slovanske province p. Anton Prešeren, S.J.
Slovenci v Rimu in slovensko časopisje po svetu so prikazali vsaj glavne poteze njegovega življenja, ki je prinašalo obilne in dobre sadove tako za Cerkev kot tudi za slovenski narod kot celoto in poedine njegove člane, ki so jih mnoge nesreče naroda iztrgal e iz doma in jih razkropila po širnem svetu. Kljub visokemu položaju in z njo zvezano prezaposlenostjo je vedno znal najti dovolj časa, da je osebno poskrbel za mnoge potrebe Slovencev vseh slojev, ki so se obrnili k njemu na pomoč. Enako je vedno našel dovolj časa, da je podpiral slovenske narodne in zlasti ' kulturne podvige. V razdvoje-1 nosti, ki je bila posledica različnih pogledov na zapleteno so-! dobnost, je bil mnogokrat edina slovenska osebnost, katere ugled so vsi priznali. Kot oseba, ki hoče biti prvenstveno duhovnik, in kot zaveden Slovenec, je stal j kljub navidezni odmaknjenosti v Rimu vedno blizu slovenskega življenja in mu je v veliki meri, ki bo postala morda bolj vidna v bodoče, dajal podobo in kazal i smer. Naj ga Vsemogočni ohrani Cerkvi in narodu še mnogo let!
. žna, ko bo prišel čas, pomagati delu Evrope ki ječi pod komu-zmom, na noge. Vsa ameriška poštena javnosti, vsi pošteni a-meriški javni delavci, cerkvena oblast kakor državna oblast, vsi gospodarski krogi vsi delavci j združeni v Unijah, morajo iti složno na delo, da se prepreči največje zlo, ki more sedaj svobodno Ameriko zadeti: Moralni zlom in s tem tudi zlom Amerike i kot velesile v korist komunizma!
I	tč.
t ipatl: ione, stud. iur., ustreljen 15.9. 1943 na Golem
LJUBLJANSKI NADŠKOF DR. ANTON VOVK UMRL
Na praznik sv. bratov Cirila in Metoda se je zaključila živ-ljenska pot dr. Antona Vovka, ki je vodi ljubljansko škofijo najprej kot generalni vikar in pozneje kot upravitelj, škof in končno nadškof v dobi prevzema oblasti in ustalitve komunistične diktature na slovenskem ozemlju. Njegovega poslanstva mu ni oteževal samo režim z direktnim in indircklnim preganjanjem in onemogočanjem oznanjevanja evangelija zlasti | mladini, marveč tudi deljeno mnenje med duhovniki, kako se prilagoditi novemu položaju brez žrtvovanja čistosti vere in pohujšanja vernikov, j Za njegovega škofovanja je sv. Staolica povzdignila ljubljansko škofijo v nadškofijo. Čeprav časi morda niso bili ugodni za ustanovitev samostojne slovenske cerkvene province, ker je mariborska škofija obdržala svojo neposredno podrejenost Rimu, je vendar upati, da se bo v doglednem času medsebojni odnos navzel vsaj toliko ekumen-skega duha, da bo tudi ta drugi korak storjen. V času, ko je slovenski narod v mejah komunistične Jugolavije izpostavljen verskemu in narodnostnemu preganjanju in zapostavljanju, bi bilo tako zbližanje koristno tako ohranitvi vere kot tudi narodnosti med Slovenci.
Za časa 2 Vatikanskega zbora je vzbudila mučeniška pojava nadškofa Vovka svetovno pozornost, ki jo je s svojim žrtev prepolnim življenjem gotovo zaslu-ui. Ko bodo zgodovinarji pisF''i zgodovino te težke preizkušnje slovenskega naroda, bo ime tega slovenskega cerkvenega kneza zavzemalo častno mesto med slovenskimi vodniki.
Bilo je v dneh trpljenja, groze in smrti. Peščica slovenskih komunističnih plačancev je po ukazu mednarodnega komunizma zanetila bratsko vojno tudi v naši domovini. Besnela je po slovenski zemlji in terjala na desettisoče nedolžnih žrtev. Slovenski komunisti so izzvali krvavo bratsko vojno v času, ko je slovenski narod že itak dovolj trpel vsled trojne sovražne okupacije.
Slovenski narod je v celoti zavrgel in obsodil komunistično zlaganost in z orožjem v roki branil svoje domove, vero in slovenstvo. Vsled takratnega kratkovidnega mednarodnega političnega razpoloženja med zapadnimi zavezniki, in dalje-na veliko žalost in sramoto!— s pomočjo o-kupatorjev, pa je slovenskim komunistom le uspelo, da so dosegli svoj preračunani cilj: zavladali nad slovenskim narodom in ga
Dr.1 Arko Ludvik, uradnik ustreljen 22.10.1943 v Birčni vasi
Jože, stud. techn., ustreljen 15.10.1943 v Jelendolu pri Ribnici
Perne Tone, dipl. iur., ustreljen 20.9.1943 v Velikih Laščah
Logar Jože, abs iur et cand. theol., ustreljen 20.9.1943 na Turjaku
Cimerman Stane, ustreljen 22.10.1943 pri Ribnici
cand. med., v Jelendolu
Perne, Šegula, Logar, Cimerman, Jereb, Kadunc, Simčič. Vrsia mrtvih se je po končani drugi svetovni vojni povečala. Vaši zemeljski ostanki počivajo po različnih krajih slovenske zemlje.
V duhu gledam Vaše neme sli-I ke viseče ne steni izbe. Še vedno neuklonljivi! Stnli so sicer vaša telesa, duha ne! Pustili ste mm oporoiko: Vztrajajte, pa naj pride, karkoli! Nadaljujte borbo proti komunizmu in drugim zmotam v tej ali oni obliki! Borba še ni končana!
S svojo smrtjo ste nam morda ohranili in podaljšali življenja, da bi dokončali vaše, junaško zapo-četo delo. Smo vam zato hvaležni? Smo-li vredni dediči vaše oporoke? Umestno vprašanje po dvajsetih letih! Vsak naj odgovori sam zase, vsi za vse!
Počivajte v miru junaški branilci slovenske zemlje! Slava vam!	Luka Jamnik
Zaje Anton, ustreljen med 15.-20. Casar Franc, dipl. iur., ustreljen Rožanc Beno, stud. med., ustre-20.1.1943 na Biču pri Radohovi 10j943 v jelendolu pri Ribnici	12.9.194 v Škofljici	Ijen 21.9.1943 v Velikih Laščah
V SPOMIN SEPTEMBERSKIM ŽRTVAM
Slovenski strokovnjak cerkvene edinosti prelat Dr. Grivec umrl
Ko ves svet praznuje 1100 letnico prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med Slovane, se jima je pridružil v večnosti mednarodno priznani slovenski strokovnjak vseučiliški profesor in prelat dr. Franc Grivec. Njegovo ime je bilo letos na programu solno-graškega kongresa za slovansko zgodovino, toda Vsemogočni ga je v 85. letu starosti poklical k sebi po plačilo.
Že v dijaških in bogoslovskih letih se je zanimal za slovansko literaturo in slovansko vprašanje. Pozneje se je posvetil bogoslovni znanosti in se bavil posebno z vzhodno cerkvijo in vprašanjem cerkvenega zedin-jenja. Sodeloval je pri organizaciji dela za cerkveno zedinjenje. O tem vprašanju je spisal že leta 1903 članek Ideja oiriil-metodij-ska (Museum, Brno) in brošuro Idea Cyrillo-Methodijska (Veleh-rad 1905); sodeloval je tudi pri ustanovitvi in uredništvu mednarodnega bogoslovnega časopisa Slavorum litterae theologicae (Praga 1905 do 1910). Pri organizaciji velehradskih shodov za proučevanje vzhodnega cerkvenega vprašanja (od 1907 naprej) je Imel več predavanj o ruski, srbski in bolgarski bogoslovni literaturi. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi in organizaciji Apo-stolstva sv. Cirila in Metoda med Slovenoi (1909) in Hrvati, pri ustanovitvi in organizaciji Bogoslovne Akademije v Ljubljani (1920) in njenega organa Bogoslovnega vestnika (1921). Leta 1925 je organiziral mednarodni shod za študij vzhodnega bogoslovja v Ljubljani.
Njegove najbolj znane knjige so:
Pravoslavje (1918), ki je bilo prevedeno v češčino;
Cerkveno prvenstvo in edin-stvo po bizantinskem pojmovanju (1921); prevedeno v češčino (1922);
Cerkev (prvi izvod 1924), ki je prestavljena v ruščino; nova izdaja 1954; Kristus v Cerkvi. 1936; Krščanstvo in Cerkev, 1941;
Slovanska apostola sv. Ciril in Metod; knjiga je izšla leta 1927 in je bila prevedena v nemščino, češčino in poljščino;
Slovenski knez Kocelj (1938)
in Zarja stare slovenske književnosti (1942); v teh dveh knjigah podaja pomen dela sv. Cirila in Metoda za slovensko zgodovino;
Prevod Žitij Konstantina in Metodi j a je izdal 1936 in 1951 z bogatim uvodom in opombami;
Konstantin und Method (1960) v nemkšem jeziku; s to knjigo je podal svoja znastvena raziskovanja mednarodnemu svetu;
Latinska knjiga Constantinus et Methodius Tessalonicenses (Zagreb, 1960);
Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod (1963); knjiga je izšla za 1100 letnico prihoda svetih bratov med slovanske narode; z njo je podal Slovencem zaključke svojega življenjskega raziskovanja.
Poleg tega je napisla številne razprave o vzhodnem vprašanju, o sv. Cirilu in Metodu, njunem delu in njuni teologiji, dalje bogoslovne in apologetične razprave.
Ko je sv. Oče Pij XII. izdal okrožnico Mystici Corporis, je pok. prelat preskrbel prevod okrožnice (prvi prevod je bil objavljen v škofijskem listu) z odličnim komentarjem. (Ljubljana 1944). V uvodu je taikoj povdaril osrednji položaj in pomembnost te okrožnice, ko je zapisal: "V no vejšem času so papeži izdali veliko okrožnic in izjav o socialnem vprašanju, o katoliški akciji, o krščanskih stanovskih dolžnostih in raznih pobožnostih. Okrožnica o skrivnostnem Kristusovem telesu pa vsa ta vprašanja in pobožnosti veže v prekrasen venec Kristusove neveste —svete Cerkve — ter nudi najgloblje misli in najuspešnejša sredstva za rešitev teh vprašanj in za prenovitev človeštva v Kristusu".
• V volitvah za poslansko mesto bivšega angleškega vojnega ministra Profuma, ki se je odpovedal ministrstvu >in poslanskemu mestu, ker je bil zapleten v spolne škandale z možnimi vohunstva, je konservativna stranka sicer že zmagala s svojim kandidatom, toda odstotek zanjo oddanih glasov v tradicionalno 'konservativnem volišču Stratford-on-Avon je padel od 68% 1. 1959 na manj kot 44%.
Sodobna vloga laika
Na povabilo ravnatelja Coady International Instituta v Antigo-nishu, msgr. F. Emytha, je pred nedavnim obiskal študente Romeo Maione, Kanadčan italijanskega pokolenja, ki je bil več let mednarodni predsednik Mladih krščanskih delavcev. V tej dobi je prepotoval vse kontinente in je "bil osebno udeležen pri drugem laičnem kongresu. Imel je seveda tudi polno osebnih stikov z ustanoviteljem žosizma, msgr. Cardijnom in je bil večkrat v posebnih avdijencah pri Piju XII. in Janezu XXIII. Sedaj je pomožni ravnatelj socialnega oddelka škofovskih konference (angleškega dela) v Ottavvi.
V	treh dneh je imel štiri sestanke s študenti, dvakrat v Institutu in dvakrat na univerzi. Po govorih, ki jim je vedno sledila živahna debata, so se razgovori navadno zavlekli v manjših skupinah še za mnogo ur.
Glavna misel, ki jo je povdar-jal v govorih, je bila, da moramo sodobni katoličani vzpostaviti pravilni odnos do sveta in člo veka. Do sveta v tem, da priznamo in gojimo vse, kar najdemo v vesoljstvu. Bog sam je z učlo-večenjem izpričal, kar je zapisano že na prvih straneh sv. pisma, da je stvarstvo izšlo iz božjih rok dobro. Katoličani ne morejo najti nikjer veljavnega izgovora, da bi bežali iz sveta, marveč ga morajo sprejeti, kakršen je in ga prepojiti z nad-naravo, da bo dosegel polnost možnega razvoja. To se mora praktično pokazati tako, da bodo katoličani voljni prevzeti soodgovornost z drugimi pri vseh, še tako svetnih podvigih in oblikovanju tudi snovnega življenja kot sodelavci, ne pa kot zgolj kritiki.
V	razmerju do človeka se mora to pokazati v resničnem in iskrenem zanimanju za vsakega člana človeške družbe. To je bila ena vodilnih misli msgr. Cardijna od vsega začetka: da je vsak poedinec, brez ozira na njegov družbeni položaj, nenadomestljiv v božjem načrtu 'in da ne more nihče namesto njega izpolniti naloge, ki mu je bila dana z rojstvom. Zato pa ima tudi vsak pravico, da ga drugi smatrajo kot osebo v polnem pomenu osebe in ne samo kot sredstvo za dosego raznih ciljev ali kot sestavni, pa nesamostojni del kake organizacije. To se
RIM IN SVETA BRATA
Nič ni moglo bolj povdariti važnosti, ki jo polaga sv. Stoli-ca na ciril-metodijsko idejo kot pismo pok. papeža Janeza XXIII. slovanskim škofom. V tem pismu je pok sv. Oče jasno nakazal, da presega njun pomen slovanski svet, kateremu je bilo njuno delovanje prvenstveno posvečeno. Posebno danes, ko ves svet teži po večji edinosti in ko se ta težnja kaže vedno bolj očitno zlasti med kristjani, nakazuje njuna rešitev in srečna združitev edinosti v veri in razno-ličnosti v bogoslužju tudi možnost rešitve sodobnih problemov.
Pomembnost delovanja sv. bratov je sv. Stolica izpričala tudi z dejstvom, da je poslala na torontsko proslavo apostolskega delegata prevzv. Sebastiana Bag-gia, ki je v govoru pri maši vzhodnega obreda omenil tudi naslednje misli:
Apostolski delegat je večkrat navajal pismo pok. papeža Janeza XXIII slovanskim 'škofom in ga je označil kot "neke vrste duhovno oporoko slovanskim narodom" in "nov in zgovoren dokaz njegove neizčrpne težnje po zedinjenju".
"Ta sveta brata so slavili po celem svetu zaradi njunega člo-večanskega genija, zaradi njunega zdravega čuta za družbene in politične razmere, za njun neizmerni doprinos h kulturi, ker sta položila temelje za novo slovansko književnost in civilizacijo, predvsem pa zaradi njunih verskih uspehov, neizčrpnega misijonskega navdušenja in njune genialnost pri organiziranju mladih krščanskih občestev.
"Ker sta bila obdarjena z veliko duhovno svobodo ter sta bila čudovito neomadeževana od vsakega rasnega predsodka, sta posedovala smisel za vizijo, ki ju je vodila daleč preko njune dobe. Predvidevala sta za več stoletij gibanja, iki si bodo prizadevala za večje razumevanje in medsebojno spoštovanje med
narodi. Oba sta neposredno občutila odlične kvalitete in vrednote slovanskega duha in slovanske civilizacije. Nemudoma sta posvetila svojo bistroumnost, pogum in vztrajnost za oblikovanje močne vesti pri teh ljudstvih. Bila sta mnenja, da ni treba slovanskemu jeziku, fci sta se ga verjetno naučila od matere, v ničemer zavidati latinščine in grščine, ki sta bili edini porabljam v liturgiji, ker je imel sam toliko plemenitost in bogastvo izražanja. Zato sta začela junaško borbo za zaščito avtonomnosti in edinstveni značaj svo-jege ljudstva. Njuna širjenje e-vangelija je bilo povezano z borbo odpora proti težnjam asimilacije, ki sta jo skušala izvajati oba velika imperija, nemški in vzhodni, ki sta se oba hotela širiti z enako silo.
"Našla sta najboljšo rešitev, čeprav je bila najtežja pot, ki sta jo mogla izbrati: povezala sta nove krščanske občine nepo-
Dr. Juraj Krnjevič v Buenos Airesu.
V maju je obiskal glavni tajnik HSS dr. J. Krnjevič Hrvate, ki žive v Argentini in ostalih državah južne Amerike. Večina vodilnih argentinskih dnevnikov je poročalo o tem obisku, predstavila
javnosti njegovo osebnost ter delo in priobči-a svoje razgovore z njim. Tako so listi poročali, da je bil najožji sodelavec Stjepana Radiča, s katerim se je skupno boril proti nadvladi Srbov v kraljevski Jugoslaviji in za samostojno državo in da se tudi danes, ko živi že skoro nepretrgoma od 1. 1928 v inozemstvu — to je, od u-mora S. Radiča in tovarišev v bel-grajskem parlamentu—, vodi borbo za svobodno in demokratično hrvaško državo ločeno od komunistične Jugoslavije. V svojem razgovoru z urednikom vodilneba argentinskega časopisa, La Pren-sa je dr Krinjevič povdaril, da se Hrvati danes bore proti nadvladi Srbov, ki jo zgodovinsko in politično predstavlja centralna oblast v Belgradu, ne samo zaradi naro-
sredno z Rimom in sta jih posta- dne svobode, ampak tudi zato,
i GRADIVO ZA ZGODOVINO
NAROD IN VOJSKA PRED 18, LETI
(Nadaljevanje) 1. popravljeni koncept odg. gen. Andreju na njegov dopis z dne 3.3.1945.
Na temeljna načela, ki izhajajo iz Narodne izjave z dne 29.10. 1944, je Narodni odbor za Slovenijo vezan ter o njih ni mogoč nobeden razgovor.
Predstavnike slovenskega naroda vseh stanov iz celokupnega ozemlja narodne države SLOVENIJE, ki so se sporazumeli na vsebino Narodne izjave z dne 29.10.1944 in ki so določili prve člane Narodnega odbora za Slo venijo, je vodila izključno skrb: a.) da narodna država SLOVENIJA ikot sestavni del demokratične, parlamentarne in federativno urejene kraljevine Jugoslavije ni in ne ostane v usodnih dneh brez narodnega urejevalca razmer in brez državnega oblast-va.
Ta skrb je utemeljena, ker danes na slovenskem ozemlju nikdo ne izvruje narodne državne oblasti. Tako je bilo tudi aprila 1941. Takratne razmere so priklicale v življenje Narodni svet, ki je izvrševal vse funikcije vrhovne državne oblasti.
Nesreča je bila v tem, da je Narodni svet prenehal obstojati kot vrhovna slovenska oblast dotlej, da jo more vršiti redna državna oblast. Žalostne izkušnje so pokazale, da nam je vse zanašanje na kakršno koli pomoč ali navodilo od zunaj prineslo le razočaranje in nepripravljenost v kritičnih dneh.
Že pred 8. 9. 1943 je bilo s prej-šnirn g. povelj inikom za Slovenijo neštevilno debat in predlogov
in formulacij, ki so se vse koncentrirale v to, da moramo več ali manj brezpogojno priznati g. gen. Mihajloviča na zunaj in bi bilo tudi s tem praktično rešen problem politične in praktične orientacije v. kritičnih trenutkih. Nasprotno pa nismo dobili niti od g. gen. Mihajloviča niti od kraljevske vlade ne pred 8. 9. 1943 nobene konkretne direktive za naše zadržanje, zlasti pa ne za 8. 9. 1943, dasi je obstojala za to vsa tehnična možnost; če pa je potem prenehala, j a prenehala po nesposobnosti g. poveljnika za Slovenijo.
Ni naimznano, da bil g. gen Draža Mihajlovič po 8.9. 1943 poslal kakršno koli vojaško direktivo, razen postavljanja oseb brez iskanja soglasnosti političnih forumov.
Ne naštevamo teh stvari, da bi danes smatrali primeren čas za rekriminacije, ampak ja bilo to vodilo za stališče Narodnega odbora za Slovenijo.
Poleg tega so predstavniki slovenskega naroda, ki so osnovali Narodni odbor za Slovenijo, videli nešteto aktualnih vprašanj, in to danes, ko vsak dan lahko nastopijo kritični dogodki v naši zgodovini. Nobeni stranki ni bilo znano, niti ilegalnim niti legalnim vojaškim edinicam, kolikor je v naši vednosti, niti nam niso znani poskusi za vporeditev vojaškega dela s političnimi vodstvi in kjub prizadevanju ni bilo mogoče izslediti nikakih praktičnih navodil za bližajoče se dogodke.
To so razlogi, ki nas vodijo do zaključka, da si je Narodni odbor za Slovenijo privzel težko in
odgovorno nalogo, da najde izhod iz sedanjega položaja.
Krivo in škodljivo pa bi tolmačil to stališče vsak, Iki bi hotel zaradi tega zamegliti naše jasno iz-povedane in povdarjene odnose do kralja, Jugoslavije in gen. Draže Mihajloviča.
b.) da Narodni odbor za Slo venijo kot vrhovno državno oblast tako državnega poglavarja, narodnega predstavništva in vlade ter v tem svojstvu Ukrene vse potrebno, da se vse pozitivne narodne sile povežejo v trdno enoto in sikupno z drugimi enakimi silami ostalih narodnih držav (srbske in hrvaške) store vse, da se zagotovi narodom nemoteni obstoj in razvoj v okviru federativne kraljevine Jugoslavije.
Narodni odbor za Slovenijo je gotovo nastal na revolucionarni način, saj živimo v revolucionarnih časih, ki zahtevajo odločnih dejanj in odločnega posega v sedanji tok dogodkov.
Iz povedenega sledi:
1.)	Narodni odbor za Slovenijo je začasnega značaja, dokler se razmere urede, t.j. dokler bo zajamčena narodom svobodna odločitev in svobodno državno življenje;
2.)	Kralj je vrhovni poveljnik slovenske narodne vojslke (SNV), ki je sestavni del kraljevske jugoslovanske vojske v domovini;
3.)	Dokler vsled obstoječih razmer kralj ne more izvrševati ali dejansko ne izvršuje svoje vojaške funkcije, jo izvršuje namesto njega pri SNV Narodni odbor za Slovenijo.
To ima za posledico:
a.) Narodni odbor za Slovenijo vzdružuje zveze z načelnikom šta-
mora izraziti tudi v odnosu vodilnih oseb v družbi do povprečnega človeka, še tako dobro zamišljer.£."c\kcije n« bodo rodile pravih uspehov, če ne odgovarjajo spoznanim potrebam ljudi in če ljudje sami niso njih sooblikovalci.
vila taikoj pod zaščito papeža. Pij XI. je itočno in elegantno opredelil njuno delo, ko je izjavil: "po narodnosti sta bila Bi-zantinca, po rodu Grka, hotela sta biti po svojem poslanstvu Rimljana in po sadovih svojega apostolata Slovana". Bila ista most med dvema civilizacijama.
S svojim vztrajnim pogumom in s svojo daljnovidno zvestobo Rimu sta povezala Vzhod in Zapad. Njuni srci sta bili dovolj veliki, da sta objela dva sveta, "ta sinova Vzhoda", je rekel Pij XI. "ki sta postala vse vsem, da bi bili vsi pridobljeni za edinost Cerkve"....
Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili članek dr. Julije Payman, TRADICIJA SV. CIRILA IN METODA, v prihodnji številki. Uredništvo.
•	SKA v Buenos Airesu je po slala posebno pismo celovškemu škofu dr. J. Koestnerju, v katerem apelira na pravično ravnanje s slovenkimi verniki v njegovi škofiji.
•	Posebni asistent ministra za
državljanstvo in vseljevanje je postal g. iPeter Bosa. Rodil se je v Bertoliju, Udine dn je prvi povojni imigrant, ki je bil imenovan v Kanadi na položaj osebnega osebja zveznega ministra.
potrebi tudi z drugimi vojaškimi oblastvi jugoslovanske zvezne države v zamejstvu;
b.)	Narodni odbor za Slovenijo odloči, če in v koliki meri se uporabijo enote SNV do vključno poveljnikov bataljonov ter vrši imenovanja in napredovanja;
c.)	Narodni odbor za Slovenijo uredi službeni jezik ter poveljevanje in predpise zastave, ki je v skladu z zahtevami slovenskega naroda in podkrepitvijo državne skupnosti;
d.)	Pripadnik SNV prisežejo zvestobo kralju in narodni državi;
Vsa ta načela so tudi v skladu s predpisi jugoslovanskega zakona o ureditvi (organizaciji) vojske s to spremembo, da so funkcije kralja kot vrhovnega poveljnika in funkcije vojaškega ministra prenešene začasno v izvrševanje Narodnemu odboru za Slovenijo.
II
V okviru ta postavljenih načel je možen razgovor pri izvedbi načel v posameznostih.
Gotovo je, da v nobeni demokratični in parlamentarni državi, tudi ne v sami ustavni državi vojska in njeno starešinstvo ni nad državnimi oblastvi, marveč jim je podrejena, ker je vojska le instrument državne in narodne politike v določeni smeri, namreč pri obrambi domovine in vzdrževanju zakonitosti in reda v narodni dtžavi.
Zato je mogoče razpravljati o pristojnosti in obsegu pravic poedinih starešin in poveljnikov v SNV, kakor tudi o vplivu poveljnika SNV na imenovanja, napredovanja i.t.d.
Pri vojaškem delu bodo Narodni odbor za Slovenijo vodili izključno interesi slovensikega naroda in jugoslovanske države ter se bo pri postavitvah oziral izključ-ba vrhovnega poveljstva jugoslo no na sposobnosti poedincev in vanske vojske v domovini, po njih dosedanjo delo.
Narodni odbor za Slovenijo bo storil s svojo avtoriteto vse, da bo tako določeno poveljstvo uži valo potrebno avtoriteto in da la-ko izvedlo naložene mu naloge.
Ker izvršuje Narodni odbor za Slovenijo na ozemlju Narodne države SLOVENIJE vrhovno državno oblast, spadajo na slo venskem ozemlju v njegovo področje tudi razgovori in dogovori z vojaškimi edinicami karšnih koli vrst, ter je smatrati vsako ločeno delo izven Narodnega odbora za Slovenijo kvarno skupnim slovenskim narodnim in državnim interesom. Zato bo Narodni odbor za Slovenijo uredil vse potrebno z legijami, SD,
SNVZ, kakor tudi SDK, DJ in J.
!
Tudi glede ilegalnih edinic bo Narodni odbor napravil potrebne sklepe in se pri tem oziral na stvarne potrebe slovenskega naroda. V mejah določenih pristojnosti je seveda tudi tu možen vpliv poveljnika SNV.
Obveščevalno in propagandno službo uredi Narodni odbor za Slovenijo talko, da bo odgovarjalo intereson slovenskega naroda ter posebej vojaškim potrebam in namenom SNV.
III.
Jasno je tedaj, da prevzame Narodni odbor za Slovenijo vsa gmotna bremena, ki so združene z vojaškimi posli, samo za tiste oborožene edinke, katere gornja temeljna načelo priznajo ter se stavijo Narodnemu odboru za Slovenijo na razpolago po predhodnem sporazumu z njim.
Nihče namreč ne more zahtevati, da bi predstavniki pozitivnih sil slovenskega naroda dajali denar brez nadzorstva in odločanja, ali pa tako, da bi zgledalo, da je Narodni odbor samo podpornik brez vsakega vpliva na ustanove, za katere bi žrtvoval razna gmotna sredstva.
Povdarjamo, da je naš čilj, da narod vsestransko za odločilni trenutek povežemo.
ker se upirajo kolektivističnemu režimu, ki tepta človekovo osebo in svobodo in zanika osebno lastnino in vsako religijo. Narod, kot so Hrvati, ki so dobili že v 9. stoletju po K. od Cerkve pravico, da smejo uporabljati v bogoslužju svoj narodni ježik, gotovo nihče ne bo mogel usužnjiti. Zdi se, kot, da jugoslovanski komunisti ne poznajo zgodovine, ker se trudijo, da bi potem, ko so propadli v svojih naporih, da bi ustvarili gospodarsko, socialno in politično integracijo s Srbi, sedaj napravili nek nemogoč kulturni amalgam. Hrvati verujejo v svojo zmago, ker je njih borba del borbe vsega svobodnega sveta.
Bivanje dr. Krnjeviča v Buenos Airesu je izrabilo Slovensko državno gibanje, da sta ga v njegovem imenu pozdravila GG. D. Weble in P. Verbic. V daljšem, ljubeznivem razgovoru je pokazal, da pozna zelo dobro slovenske razmere in vsa gibanja med izseljenci. Povdaril je, da redno bere slovenske zamejske in zdomske časopise in revije in da o važnejših slovenskih problemih, ki zanimajo Hrvate, tudi piše. Posebno je omenil važno in dobro dokumentirano knjigo F. Jeze za katero je značilno, da o njej noben slovenski časopis—razen glasil slov. državnega gibanja—ni stvarno pisal, kot bi v polni merim zaslužila. Povedalje, da ima tudi on poročila, o tem, da je v slovenskih masah uspela ideja slovenske države in da je moral prav zaradi tega Tito zadnje čase ponovno govoriti javno o nacionalnem problemu in zagovarjati kulturno integracijo. Pov-darjal je veliko važnost, da stalno in stvarno zasledujemo razvoj doma, ki ga mora emigracija samo
podpirati. Glede Slovencev na Tržaškem je mnenja, da zanje v demokraciji in svobodi ni nevarnosti, saj je zaledje Trsta popolnoma slovensko. Povdarjal je, da imamo Slovenci in Hrvati mnogo skupnih interesov, zaradi katerih lahko drug drugega podpiramo. V naši borbi smemo pričakovati tudi pomoč zahodnih sil, saj je v njih interesu, da se Srednja Evropa dokončno uredi v skladu z resničnimi željami in potrebami njenih narodov in da zavlada tam trajen red in mir. Izrecno je povdari, da zelo pozorno zasleduje pisanje revije "Slovenska pot", kakor tudi ostalega tiska, ki zasleduje iste cilje. Končno je še osebno povabil oba predstavnika na spominsko sve-čanosta 35 letnice smrti Stjepana Radiča.
Ta spominska svečanost je bila dne 25. maja. Po sv. maši je dr. Krnjevič v poldrugi uri dolgem govoru podal nekaj misli, ki so po njegovem mnenju zelo važne. Predvsem je označil za nesmiselno pisanje oz. trditev nekaterih, da velesile favorizirajo Jugoslavijo. Edino kar velesile hočejo je to, da na Balkanu in Srednji Evropi vladata red in mir. Vedo tudi dobro, da narodi, ki prebivajo na tem prostoru žele svobodo in da ne bo miru in reda toliko časa, dokler ti narodi ne dosežejo popolne svobode in neodvisnosti. Hrvati hočejo živeti s samostojni in suvereni državi. Da pa bodo to dosegli je potrebno konstruktivno delo, opustiti je treba vse, kar ruši enotnost, medsebojno razumevanje in spošto-vaje.
Zato stoje predstavniki slovenskega naroda na stališču, da tudi iz tega razloga vplivajo odločilno na uporabo denarja, ki bi ga dali na razpolago vojaški sili.
IV.
Cim je vsled nastalih razmer pravilno prešlo na Narodni odbor za Slovenijo izvrševanje vrhovne državne oblasti na ozemlju narodne države SLOVENIJE v okviru federativno urejene kraljevine Jugoslavijo, pri čemer so v najvišji meri vpoštevane koristi
i jugoslovanske države v celoti in kralja, je pravilno, da se vse pozitivne sile na slovenskem ozem-
lju zberejo Okrog vrhovnega predstavništva na slovenskem ozemlju. Komur je resnično na -tem, da hoče nesebično delati v korist države in kralja, ne more mimo Narodnega odbora.
Narodni odbor pa tudi s svoje strani stori vse, da pritegne k sodelovanju vse resnično positivne sile, kar velja zlasti za oborožene edinice, pri čemer bo v najvišji meri vpoštevail sedanji položaj, preteklost in osobitost raznih e-dinic, vse seveda v okviru zgoraj navedenih temeljnih načel.
Oborožene edinice, ki priznajo Narodni odbor z vsemi njegovimi kompetencami ter se mu sporazumno podrede, se sprejmejo v sestav SNV kot sestavni del iste
v okviru predpisov o formaciji SNV.
Položaj, dne 10. marca 1945. Predsednik: L. S. tajnika: podpredsednik:
• Srčna kap je zadela v Ljubljani zdravnika in pisatelja dr. Bogomira Magajno.
Na pragu novega šolskega leta
Z razbitjem atoma in s svojim drznim posegom v vsemirje se je sodobni človek znašel pred novimi vrašanji, novo odgovornostjo in novimi dolžnostmi do sočloveka in družbe na splošno.
Površni opazovalec bo dejal, da so se temelji, na katerih je dolga stoletja slonela človeška družba in črpala iz njih življenjske moči, temeljito zamajali, odpovedali in da je posledično rešitev sodobnega človeštva v koreniti preobrazbi miselnosti.
Vendar bi ta prenagla, enostranska in nepoštevajoča sodba ponižala človeika-ustvarjalca in muzožila obzorje ter ga končno tudi oropala tistega pomembnega in častnega mesta, ki ga po božji zamisli zavzema v stvarstvu.
Človek je še vedno središče in krona stvarstva. S svojimi predniki je tesno povezan. V vseh sedanjih tehničnih iznajdbah in pridobitvah, duhovnih in kulturnih stvaritvah je vložen trud in neumorno prizadevanje nenehne vrste naših prednikov.
Za človeka, človeško družbo je pomembna samo sedanjost. V njej razberemo preteklost, v njej polagamo temelje naši srečni ali tudi nesrečni bodočnosti.
Vse krize v zgodovini /imajo svoja stečišča v notranje duhovno neurejenem človeku, ki je s svojo enostranostjo uničil v sebi soglasje med duhovnim in fizičnim svetom dn prav s 'tem ravnanjem povzročil nerazumevanje, zmedo in krizo v družbi sami.
Ni toliko važno vprašanje pereče krize, ki tare sodobne človeštvo pač pa zahteva po notranje urejenem, tehnično usposobljenem in duhovno izgrajenem človeku.
Prav to in nic več ne pričakujemo od šole, sodobnega učnega sisltema. Želimo, da bi šolske klopi zapuščali duhovno izgrajeni in sodobnim tehničnim zahtevam usposobljeni ljudje.
Učni sistem torej, ki bo zadostil tej nalogi, je pravi, ždvljenj-si, v skladu z naravnim zakonom.
Šolska vrata se po kratkih poletnih počitnicah zopet odpirajo. Z mešanimi občutki stopa mladina naproti bodočnosti
Želimo tej mladini srečo in veliko božjega blagoslova! iNaša je! Srečnejša bodočnost je v njenih in božjih rokah!
Ludvik Jamnik
HfajeojLOrEA/C/ jft Toronto
Office of Minister og Citizenship and Immigration Ottavva, July 30th, 1963 Mr. V. Mauko
The Slovenian National Federa-tion of Canada, 646 Euclid Ave., Toronto Dear Mr. Mauko,
Mr. Favreau Tlas asked me to write and leit you iknovv how very much he enjoyed receiving the three books from your Federa-tion.
Although he has already had a opportunity to glance through them, ha is loolking fonvvard to reading them during the ad-journiment of Parliament.
Yours sincerely, Andre J. Letendre, iExecutive Assistant
Gornje pismo je dobila SNZ v odgovor na obislk, iki ga je napravil naš sodelavec, ko je bil na letnem dopustu v Ottavvi, julija meseca. Izročil je ministru na-seldnje 3 knjige: "This is Slo-venia, (v anglesšoini) in Tonček iz Potoka ter Jurij Kozjak — slovenski janičar (obe v fran-voščini).
•	V ponedljek 19. avgusta letos je obiskal za nekaj ur prijatelje v Torontu, nekdanji to-rontčan in glavni urednik našega lista g. Dr. Dudolf Čuješ, ko se vračal z letalom iz "Social Conference" v Edmontonu v Sid-ney (N.Sc.). Prijatelji so se zbrali na družabnem večeru v "Tiroler" restavraciji na 1115. Bay St. Žal je moral dr. Čuješ odpotovati še isti večer in so nam ure zelo hitro potekle.
Čez nekaj dni smo izvedeli, da se je s svojim autom naslednji dan na poti iz Sidneya v Antigo-nish (kjer poučuje na kat. univerzi sv. F. iKsavenja) z avtomobilom na ozki cesti in serpentinah ponesrečil. Auto se mu je v zraku obrnil tako ("saltomorta-le), da je padel spet na ikolesa, -seveda v jarku. Na srečo se mu ni nič hudega pripetilo (razen prask in pretresa ter precejšnje škode na vozilu), ter mu vsi prijatelji iz Toronta in drugod čestitajo k tej sreči v nesreči. Pridite spet kmalu 1
•	1. julija je "slovenska družina" v Torontu, pod vodstvom marljivih dušnih pastirjev priredila na cerkvenem letovišču v Boltonu uspešno proslavo 1100 letnice prihoda Sv. Cirila in Metoda irned naše pradede. Pevske in plesne točke ter dramatski prizor (pod vodstvom izkušenega režiserja g. V čakuta) so pustili najlepše vtise pri vseh udelejen-cih. O Prireditvi poroča širše zadnja izdaja "Božje besede", ki tudi poroča v vsaki številki o "utripanju" Slovencev v Torontu in okolici. Na tem mestu bodi povedano, da je "Božja beseda" (verski mesečnik) pravgotovo eden najboljših, če ne celo najboljši verski mesečnik, iki izhaja med Slovenci v zamejstvu.
•	Med drugim, bodi povedano, da so Slovenci tudi v posebnem odboru pri "International Institutu v Torontu (College Str.), ki pripravlja v septembru koncert (med drugimi bo nastopila poznana operna pevka Grkinja T-e-reza Stratas) v spomin G. John Collingvvood Read-u", čigar kolona s komentarji o svetovnih dogodkov je izhajala tudi v našem listu (Poznani so bili njegovi vsakovečerni komentarji na radiu). Koncert bo predvidoma 12. sept. t.l. Istočasno bodo v Institutu odkrili njem una čast spominsko ploščo. Umrl je tragične smrti v januarju t.l. po padcu na stopnicah v svoji hiši na silve-strov večer. V bolnici je ležal pred smrtjo 3 tedne v stalni nezavesti.
Bil je med prvoboritelji za pravice novo priseljencev, prikazoval je njih kulturo in nehanja. Imel je veliko prijateljev med novo kanadčani še posebej, ker je bil neupogljiv v svojih komentarjih o komunizmu in mednarodni zaroti, ki komunizmu
hote ali nehote pomaga. Čutil je, kct mi vsi čutimo, čeprav so marsikomu njegovi komentarji šli dokaj na živce 1
Vsi na koncert prisrčno vabljeni !
• V avgusta t.l. sta bila s katoliške strani poslana na zborovanje anglikancev, ki j-e bilo v Torontu, Dr. Baum OSA in naš rojak prof. Lojze Ambrožič. Nadškof Pocok je vsem župnijam poslal pismo in prosil, naj molimo za uspeh anglikanskega zbora, kot so oni molili in še molijo za uspeh vatikanskega koncila.
v. 3)
Zapiski Tine
• Nove slovenske knjige v To-rontskih javnih knjižnicah:
Levstik, Fran.	891.848
Pripovedni in satirični spisi. Mladinski spisi. Prevodi. 1954. (Zbrano delo, v. 4). Levstik, Fran	891.841
Satire II, Ježa na Parnas. Ljudski Glas. Kralj edvorski rokopis. 1953. (Zbrano delo Levstik, Vladimir
Gadje gnezdom. Gramontove. Magajna, Bogomir
Gornje mesto. Mauirois, Andre	921
Ariel; ali, Shelleyevo zi-vljen-jen. 1956. Pahor, Boris
Mesto v zalivu. Silone, Ignazio Vino in kruli. Škerjanc, L.M.
Jurij Mihevec; slovenski datelj in pianist. 1957. Tavčar, Ivan
Cvetje v jeseni. Visoška nilka. Variante. Thomas, B.P.
Abraham (Lincoln. 1955. Thorvvald, Jurgen
Stoletje kirurgov. 1957. Voranc, Prežihov, pseud. Kajuh iz Zagate.
Župančič, Oton	891.841
Čaša opojnosti. Čez plan. Nezbrane pesmi, 1894-1904. Neobjavljene pesmi, 1894-1904. 1956. (Zbrano delo, v.l) Župančič, Oton	891.841
Samogovori. Jerala. Mlada pota. Neobjavljene pesmi, 1904— 1915. 1957. (Zbrano delo, v 2.)
V sem Slovencem in Slovenkam se priporoča restavracija in taverna
921
skla-
kro-
921
617
iroler
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dining lounge licence under the liquor licence act.
Postrežemo vam tudi z vinom iz Slovenije. (6 različnih vrst.)
AMERICAN EXPRESS
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika in notarja.
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
Barrister, Notary Public 714 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0715
CARDS
Honored
Chicago
"Jugoslavia" na Mednarodnem velesejmu v Chicagu. Vsak slovenski izseljenec je z radovednostjo vsopfl v paviljon z napisom Jugoslavia. Rad bi videl, kaiko je Slovenija zastopana na tem velesejmu v okvirju skupne takozvane "jugoslovanske" razstave. Splošen vtis je, da je paviljon skromen in sorazmerno majhen. Različni predmeti so bili razstavljeni: železo, lesni izdelki, kolesa, motorji, tekstilna industrija, lesna industrija itd. Zanima nas, kako je bila zastopana slovenska industrija. Naštejemo le imena tovarn v Sloveniji: Tovarna emajlirane posode v Celju, železarna Jesenice, Titan, Kamnik, tovarna poljedelskega orodja na Muti ob Dravi, Tovarna hladilnikov, Škof-ja Loka, Dom, Ljubljana (pohištvo), Melodija, Mengeš, god-beni instrumenti, Kotex, Ljubljana. Jeklo, Ruše, šešir, tovarna klobukov, Škof j a Loka, tovarna verig in kovinskega orodje. Zreče pri Konjicah. — Od slovenskih vin sem našel le Pekrčana in Ritoznojčana od Vinag, Maribor. Čudno le, kje so poznana Ljutomerska vina? Seveda, če gre tujec skozi, si bo predsta-
POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI
Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana
itd- vse te skrbi bodo odveč, če se R!M v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Direetor in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Cesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
Izrežite in shranite! Piište mi za cene in prospekte!
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem V VSEn nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in PRAVNin zadevah NA:	|N NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
vjal, da je vse "Jugoslav", saj nikjer ni omenjena republika Slovenija.
Tudi od narodnih noš so prikazana le južnjaške. Stene poživljajo predvsem slike različnih tovarn in tudi nekaj lepih slik, iz Slovenije menda le dve.
Višek lumparije, ki jo zmore samo srbska šovinistična nrav, je skupen oddelek pod naslovom Jugoslovanska knjiga, Beograd. Menda dva ali tri police. Same srbske knjige, niti ene slovenske. Izgleda, da so pač takoz-vani "srbski bratje" edini kulturni narod v Jugoslaviji, da obstoja samo srbska kultura. Kje so Slovenci, Hrvati, Makedonci. Tukaj se jasno vidi vtapljanje posameznih narodnosti in kultur v samo eno, v takozvano "jugoslav". Slovenci, v emigraciji, zapomnite si to! Če nič drugega, to naj vam opdre oči. Zato ne razumemo, da nastopajo slovenski kulturni delavci v okvirju takega programa. In če že, naj napišejo pred vhod: "Nastopajo demokratični Sovenci v svobodnem svetu!" —Ko.
Komemoracija za padlimi domobranci. Liga slovenskih Ame-rikancev je v soboto 22. junija priredila v dvorani pod farno cerkvijo prav lepo uspelo kome-moracijo za padlimi domobranci. Bila je to ena najlepših dosedanjih proslav: Komemoracijo
je pripravil g. Ing. Rus, sodelovali so člani in člani ce Mladinskega pevslega zbora Lige.
Komemnacijo je otvoril predsednik podružnice Like, dr Fi-šinger nato so program otvorili fantje s pesmijo Memento mori od. p. Vendelina. Marjan Jakopičevo mrtvi živim, je lepo podal Ing. Rus. Nato smo po dveh reci-tatorjh slisali Balantičeve: Zasuta usta, Svoboda, Vse, Veliki greh, Žalostirika, Doma, Domov, Božja ljubezen. Recitatorja: Lojze Arko in Marjan Erman ml. sta kakor vrastla v vsebino globokih Balantičevih verzov.
Sledila je recitacija I. Cankarjeve Gospod Stotnik. Ing. Rus je z nastopom ljudi kar pritegnil, tako živo in lepo je podal lepo I. Cankarjevo črtico iz prve svetovne vojne. Pevci Mladinskega zbora so zapeli S. Mihelčičevo. Nebo žari. Prav občtune, kot vedno. Spominski govor prof. Janeza Gruma iz Milwaulkee, Wisc. je globoko odjeknil. Dva svetova: Idealizem, materializem. Sledimo vzgledu junakov. ;ki so iz prepričanja za najvišje ideale dali svoja mlada življenja. Mastopili so spet Mladinci, fantje in dekleta ter prav lepo lobro naštudi-rano podali zborno recitacijo iz J. Kalinoce Črne maše za pobite Slovence: Mrtvi živim, širi mrtvim. Lepo spominsko slavnost je zaključuila domobranske korač-
ANTIGONISH
•	Po zaključku poletne šole je
bil na univerzi enotedenski tečaj za kreditne zveze Šola je letos prvič obsegala tri letnike. Namen šole je posredovati izobrazbo osebam, katerim je postalo delo v kreditnih zvezah poklic. Poleg strokovnjakov iz organizacije same (Bob Ingram, CUNA Hamilton, John Burton, OCUL, Toronto) so predavali profesorji in specialisti univerze (psihologijo preč. F.X. MaoNeil, filosofijo in zgodovino kreditnih zvez dr. J. N. MacNeil in R. Čuješ, komunalni razvoj dr. Desmond Con-nor, sociologijo R. Čuješ, odnose do občinstva Kingsley Brown) ter pravnik A.D. Mclnnis.
•	Turistična sezona je imela letos mnogo ugodnejše vreme kot prejšnje leto. Med obiskovalci Nove Škotske so očitno prevladovali avtomobili iz Ontarija, čeprav so prišli nekateri celo iz Floride. Poleg stalnih avtobusnih ekskurzij je pred kratkim obiskala sloviti Cabot Trail kolona 375 aluminijastih trailerjev iz ZDA.
•	Ob zaključku preteklega
šolskega leta so slovesno odprli novo 'tridelno zgradbo za študente, ki je bila dejansko v rabi že celo šolsko leto, jeseni pa bodo slovesno odprli odgovarja jočo stanovanjsko stavbo za študentke Mount St. Bernard Col-legea, ki je del univerze. Slovesnosti bodo združene s počastit-vjo graduantov leta 1938 in 1953
•	Kanadski graduiranci Coady International Instituta gredo na svoja nova delovna področja. V Institutu je med mnogimi tuj ci vedno tudi nekaj Kanadčanov. Doslej so bili to večinoma duhovniki ali redovniki, ki so se pripravljali za delo bodisi v mi-sijonih bodisi v Kanadi med Indijanci in Eskimi. Zadnje čase je bilo med študenti tudi nekaj mlajših laikov, od katerih sta dva odpotovale v Srednjo Ameriko, dva pa bosta delovala med Indijanci v Manitobi.
10
OD MNOGIH w
VZROKOV ZAKAJ
dobra vlada zasluži VAŠO podporo
1 Pravična plača za vse. Odločitev vaše konzervativne vlade je vpostavila legalno nimimalno plačo v zaščito zaposlenih oseb.
2 Enaka pomoč podpornikom javnih in zasebnih šol. Popolnoma nov način bo enako dodeljeval dajatve (finančne) osnovnim šolam.
3 Pomoč vdovam in neporočenim materam. Vša konzervativna vlada daje pomoč do . ..65.— na mesec za one med 60 in 65 letom, ki so te podpore potrebni.
4 Prenosljiva pokojnina za vse. Prvič v Severni Ameriki, če zamenjate službo, vaša pokojnina NE zapade. Vaši prihranki in delodajalčev prisnevec gresta z vrni, Žaposljevanje starejših delavcev je močno podpirana. Več in večji dohodki ob času upokojitve bodo na razpolago za ontarisjek ljudi.
5 21 leto starosti odstranjeno kot omejevalna doba vajeništva v stra-vbni industriji. Omejitve, ki so pre-preevale mnogih, da bi zadobili potrebne usposobljenosti v tej stroki, so bile odstranjene.
6Zravniško oskrbo za vse. Nov načrt konzervativne vlade vam da zdav-niško oskrb, neglede na starost in zdravje. Za one, ki si sami te uslužnosti ne bodo mogli plačati, bo isto storila zanje pokrajinska vlada.
7Starosno zavarovanje ter podpora za slepe in onemogle dvignjena na $65.— na mesec. To povečanje je le eden izmed mnogih podpornih načinov konzervativne vlade.
8 Več parkov, več obiskovalcev, več razvedrila. Po zaslugi konzervativne vlade imamo sedaj 81 pokrajinskih parkov za vše razvedrilo.
9 Zvišana denarna pomoč dijakom. Zvišane denarne pomoči omogočijo sedaj večjemu številu dijakov višjo izobrazbo. Miljoni dolaroev za dijaške štipendije, posojila in podpore so bili na razpolago v letu 1962 dijakom, ki so si to zaslužili.
1/^v Podpora za ponesrečene delavce.
II Vsi, ki zaslužijo do $6000.— na leto (preje $5.000.—) lahko zaprosijo za "Workmen's Compensation", če so se poškodovali pri delu. Doba čakanja samo 3 dni (preje 5.)
Glasuj na Progressive Conssrvative v Ontario
dne 25. septembra
»UBIISHED BY THE ONTARIO PROGRESSIVE CONSERVATIVE ASSOCIATION
PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti.
Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746
SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA
VVORLD TRAVEL SERVICE LTD.
Potniške karte za letala, ladje, vse kombinacije, kot skupinska cenejša potovanja, imigrantske, družinske itd. — tudi na kredit.
Pošiljke denarja, zameniava bankovcev. Potni listi, vizumi, prošnje za imigracijo. Slov. knjige in gramofonske plošče. Prodaja kovčkov in torb.
258 College St.
WA. 3-4868
Toronto
Potrebujete kakšno uslugo? Obrnite se na agencijo "MUNDUS" v Trstu. Ustregli vam bomo točno, naglo in poceni.
Če želite
kakšneikoli podatke ali dokumente iz stare domovine ali iz drugih evropskih držav;
če želite kakšno antikvariatno ali novejšo slovensko knjigo ali revijo;
če se želite naročiti na kak slovenski ali tuji list; če iščete kakšno pogrešano osebo;
če želite preko oglasa v slovenskem tisku v Sloveniji ali v zamejstvu najti zakonskega druga ali družico; če želite kakšne umetne spominske predmete, slike, razglednice, noše itd. iz Slovenije;
če so vam potrebne informacije glede potovanja v Evropo, rezervacije prenočišč itd.;
če želite dati karkoli tiskat v slovenske tiskarne v Trstu, Gorici ali Celovcu;
če so vam potrebne slovenske igre, note itd.; če iščete zastopstvo za vaše tiskovine;
če potrebujete kakšne gospodarske informacije ali zveze; če hočete poslati iz Italije ali Avstrije karkoli sorodnikom v Jugoslaviji zanesljivo in hitro;
če potrebujete znanstvene podatke ali že napisana predavanja za slovenska društva;
če želite umetniške slike slovenskih krajev, osebnosti ali verske vsebine ali karkoli drugo,
pišite na naslov
Agenzia "MUNDUS" Via Roma 24, TRIESTE, ltaly
V 24 urah vam bomo odgovorili ali izpolnili vašo željo. Pospešili boste njeno izvršitev in si prihranili čas ter nadaljnje dopisovanje, če boste že priložili približni znesek stroškov usluge. Zadovoljni boste z nami.
niča: Oče, mati, bratje in šeestre od Lojzeta Mava. Občintsvo se je pevcem pridružilo. Naj vedno živi med nami spomin naših mu-čencev! Ob koncu še ena misel: Pohvalil sem fante, ki so nastopali in izredno lepo ter pravilna izgovarjali slovenske beesede.
Naravnost vživeli so se v besedilo! Pa mi je oden odvrnil: "Prosim, zapišite, če bi ne bild gdč. Pavle Mušičeve, ki se je z nami mučila v slovenski sobotni šoli, bi nas ne bilo tukaja. To je njena zasluga". Naj zaključim: čast, komur čast! Le tako naprej !	. —tč.
1100 letnica prihoda sv. bratov v Lemontu. V Clevelandu, v Torontu in verjetno tudi drugod so Slovenci letos proslavili 1100 letnico prihoda Sv. Cirila in Metoda med Slovane. Prinesla sta jim krščansko vero, utrdila v njih zvestobo do naslednikov sv. Petra, rimskih papežev v Rirmu ter jim dala tudi podlago za kulturni razvoj, ko sta jim dala slovansko abecedo. — v Lemontu je bila v soboto 6. in v nedelja 7. julija prav lepa slovesnost. Na predvečer pridiga v samostanki kapeli, potem pa slikovita procesija okrog jezera ter s sklepom pri lurški votlini. — V nedeljo zjutraj spet slovesnost pred oltarjem brezjanske Marije s skupnih sv. obhajilom, ob pol 11. uri pa procesija na grob pok. škofa dr. Rožmana, kjer je gdč. Merku-nova Nežka iz Jolieta položila na škofov grob šopek rdečih nageljnov, p. Fortunat je spregovoril lepe besede v škofov spomin, pevski zbor pod vodstvom orga-nista Majheniča je zapel "Jaz sem vstajenje in življenje". — Sv. mašo in pridigo pred lurško votlino je imel p. Fortunat Zor-man. Prepeval je mešan zbor iz Mihvaukee ja in Chicaga pod vodstvom g. Ernesta Majheniča. Udeležba je bila lepa, lahko bi bila pa še mnogo lepsš, ko bi vsi prišli k maši in ne [e za kratek čas popoldne..-
VELIČASTNA CIRIL-METODIJSKA PROSLAVA V TORONTU
stavniki cerkvenih in svetnih oblasti : apostolski delegat prevzv. Sebastian Baggio, D.D., ukrajinski metropolit prvzv. Max. Her-maniuk, C.SS.R., torontski nad-škof-coadjutor prevzv. Philip F. Pocock, škofje in nadškofje — Isidore Borecky, Stephen Ko-cisko, Francis V. Allen, Andrevv Roborecky, Andrevv G. Grutka, Neil Savarin, George Flahiff, C.S.B., in Thomas J. McCarthy; zunanji ministeri Paul Martin in vojni minister Paul T. Hellyer, ontarijski zastopnik kraljice W. Earl Rowe, ontarijski ministrski predsednik John P. Robarts, ontarijski provincialni tajnilk in minister za državljanstvo John Yaremko, poslanec dr. Stan!ey Haidasz, torontski mestni svetnik Alan Lamport, hamiltonski župan VjK. Copps, zastopniki cerkvenih redov in znanstveniki. Iz Jugoslavije sta prišla na slovesnost beograjski pomožni nad škof Gabriel Bukatko in križev-ski izvoljeni škof Joakim Segedi. Nadikof Bukatko je daroval sv. mašo v vzhodnem obredu ob asistenci šestih škofov in nadškov. Število vernikov so ocenili na 15.000. Pri popoldanski proslavi —slovanskem festivalu pesmi in plesov je sodeloval tudi slovenski kvartet, ki je tako navdušil poslušalve, da je moral dodati !k sporedu.
SLOVENSKA DRŽAVA prvega v mesecu.
Izhaja
1.100 letnico prihoda bratov Cirila in Metoda med Slovane je počastil Toronto pod vodstvom Slovakov izredno veličastno. S sodelovanjem ostalih slovanskih narodnosti so priredili vrsto slovesnosti, ki so kulmini-rale v banketu v Royal York Hotelu, v starocerkveno slovanskem bogoslužju v nedeljo dopoldne na razstavišču in v koncertu na razstavišču popoldne.
Poleg organizatorjev so počastili slovesnosti najvišji pred-
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500,- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
PO DESETIH LETI KJE
Za desetletnico izhajanja revije "Slovenska pot", ki jo tiskajo v iJucnos-Airesu (Argentina), je ista prinesla spodnji članek izpod peresa g. L. lilije, ki ga vsled aktualnosti ponatikujemo.
Uredništvo
IZJAVA IN PROŠNJA
V 12. številki "Domoljuba" (ma- ni storil. Zato mislim, da sem reč 1963), vestnika Slovenske upravičen sklepati, da ali doka-
V reviji, kakor je "Slov. pot", bomo oo njeni desetletnici pač govorili o slovenskih rečeh — kakor v vseh desetih letih njenega požrtvovalnega obstoja. Ce se pa bii/venci po tem razdobju vpra-šujtuno: iyje smo? — se to pravi: Kje so — oni doma. Kje smo— mi na tujem?
O rojaKih doma moremo govoriti le mimogrede in s spoštovanjem, zgolj kot daljni opazovalci, m moremo na kratko 'reči: Oni doma so v letu 1963, na bojišču in dorastli nasprotniku, ki se ze več let ukvarja in motovili, da bi razdejal krščansko dušo naroda in se polastil njegove dragocene zemlje — pa ne gre in ne gre. Nasprotno, moremo celo reči, da so rojaki doma v preteklih desetin lalih — ali pa kar od leta 1V45 sem, če še tako hočete —silno napredovali. Narodna gmola se je izčistila in danes vsaKdo ve, kaj je kdo — obojega stanu. Izkazalo se je, da slovenski narod še živi in da je v stiski spet prišel na svojo tradicionalno stopnjo: spet je organiziran v Cerkvi, po larah — drugih lastnin organizacij nima nikakih; kar jih ima, so vsa v sluzoi tistega, ki jih je postavil. Kar je tej pradavni SKupnosti sovražno — vse postavljene organizacije, vsi postavljeni "vodniki" — je slovensko zgolj po jcziiKu, da pač more po Sloveniji šariti. Sovražnikov je pa veliko,
srčni fanatiki", itd., ki niso znali ceniti širokogrudne "narodne sloge".
Po skoro 18 letih našega begunstva nam "vodstvo" "odpira" oči, da so bili naši starši kaj abotni, zaslepljeni, kratkovidni ali kaj, ki so videli razliko med sokolstvom in orlovstvom in so nas napeljali v orlovstvo, kjer ;mo rastli in se razvijali od mladih kolen; bili smo priče in so delavci te naše najvišje in najmočnejše mladinske organizacije, ki nikoli ni razpadla ali propadla, ampak je bila v .kraljevini Jugoslaviji nasilno razpuščena, pa se dejansko ni nikoli razšla, temveč prav ta mladina — mnogi že odraščeni možaki — je bila osnovni kader domobranstva in šele v njem žrtvovana. Smelo trdimo, da nobena organizacija Srednje Evrope ni imela tako slavne poti in tako pretresljivo veličastnega konca kot slovensko jriovstvo! Toda — kje v "našem" časopisju so 60 letnice, morda celo 70 letnice tistih slavnih Orlov, ki so najlepši kos svojega življenja podarili tej organizaciji in kot mladi telovadci zmagovali na mednarodnih tekmah v Brnu, Parizu, Luksenbur-gu in zanesli ime naše domovine daleč preko njenih meja? Nismo jih opazili, opazili pa smo v "našem" časopisju — ne sokol-skem, kar nas ne bi prav nič vznevoljilo — slavospeve možem,
močnih in imenitnih, toda vse , ki nimalo nobene druge zaslu-
doslej slovenskega naroda niso | kot da so oni v isti dobi bili poKopali, niti ga pregnali ali iz-1 člani Sokola, ki je bil ves čas
vabili z bojišča. Je na svoji vetrovni zemlji in ob svojih duhovnikih se bori za krščanski obraz svoje domovine, kakor ve in zna, pomoči ali opore od zunaj doslej ni imel nikake. Zadnji kler.i.v puhloglavega liberalizma: "Farji nam ne bodo več koman-dirali!" je doživel popoln polom, ker seje izkazalo, da je neznosen hudič v deželi, kakor so duhovniki zaničiljivo v kot potisnjeni in ob vso besedo, le da so nekdaj vodili tudi grunte, zadruge, stranko, "naša podjetja" sploh, danes pa vodijo zgolj duše. Stanje sicer m idealno, ker "in medio virtus" (čednost je ravno na sredi), toda liberalizem je preminul, duhovščina in narod pa ne. Možje, ki so bili 1. 1945 zaničevani in preganjani kot izvržek človeške družbe, so danes spoštovani in čislani kot edini pravi predstavniki naroda.
Mi na tujem smo pa v letu 1963, kaikor smo bili 'takrat, ko smo zapuščali domovino: iste stranke, društva enakega kova, isti programi ali cilji, še večinoma celo isti ljudje. L. 1945 je šlo iz domovine "vodstvo" naroda (naj je že tako bilo ali pa se je tako samo razglasilo). Mi, ki smo se pridružili, smo se pridružili, kot katoliški Slovenci, ker smo se v boju proti komunizmu tako ali tako izpostavili, nekateri pa tudi zgolj iz solidarnosti, vsi pa z namenom, da bi v svetu ob katoliškem vodstvu taki tudi ostali.
Toda po desetih letih — ali pa kar od leta 1945 sem, če že tako hočete — moramo z bridkostjo ugotoviti, da če bi ne bilo naroda doma, bi ne spadali niikamoi. "Vodstvo" je k SLS prislinilo JNS, da bi bila močnejša (ena ali druga), h katoliškemu, slovenskemu domobranstvu, ki se je borilo proti (komunizmu in v tem boju izkrvavelo, je prislonilo četnike vseh tajnih sort, ki jih na bojišču v domovini nikjer ni bilo, in iz vsega zmešalo či-talniško družbo, ki naj reši za bodočnost SLS, JNS, Sokolstvo i n vse staro z Jugoslavijo vred (ali je to republika ali monarhija, je čisto vseeno, ker vsaka služi istemu namenu: krotiki in izmozgavati katoliške narode svojega ozemlja, da bodo razvijali svojo kulturo le pod pokrovom nenaklonjene države). Slovenci na tujem — 'to se pravi: vodstvo, resnično ali umišljeno— smo Mahniča pokopali, z njim pa tudi vse prvake in narodne budi-telje, ki so hodili po njegovih stopinjah: kardinala Missia in
obstoja avantgarde svobodomi-jelstva na slovenskem. O zagrizenem kulturnobojniku smo celo brali, da je "znal svojim telovadcem, vcepiti tudi narodno zavest in pa duševne vrline, ki morajo dičiti pravega Sokola" (Svob. Slov. 22. febr. 1962) Naši starši, naši stari fajmoštri in naši idealni kaplani Jegličeve šole so nas pa učili, da v sokOlstvu češkega svobodomisleca Miroslava Tyrša, ki je spet kopija nemškega svobodomiselnega tur-nerstva, sploh ni duševnih vrlin, ki morajo dičiti poštenega Slovenca, naj se torej te organizacije ogibljemo —• in smo se je vse življenje ogibali in prav zato smo danes že skoro 18 let brezdomci. Ali "vodstvo" ne ve več. kakšno napeto in težko borbo je imel nekdanji jugoslovanski epi-skopat pod vodstvom že priletnega nadškofa Jegliča in mladega škofa Srebrniča z osrednjo jugoslovansko vlado, s kraljem samim, zaradi solkolstva? Ali mu ni znano, da je škof Srebrnič napisal težko knjigo "Da li je to mogoče?" v kateri je odkrito spra-
ljudske stranke v emigraciji, ki ga izdaja njeno glavno tajništvo v emigraciji, .ki ga izdaja njeno glavno tajništvo v Newyorku, smo brali sledeče priporočilo:
"Narodni odbor za Slovenijo in vetrinjska tragedija. — "Vestni-ku", glasilu slovenskih protiko-komunisticnih borcev, je v vseh številkah lanskega letnika izhajala razprava pod gornjim naslovom, Napisal jo je član NOS in bivši narodni poslanec dr. Franc Bajlec. Vzbudila je veliko pozornost v svej slovenski javnosti. Nekateri zgodovinarji in poznavalci med in povojnih razmer so mnenja, da je to najboljši jn naj-krepkejši opis razmer v zvezi z vetrinjsko tragedijo. Naj bi ne bilo slovenskega javnega — zlasti političnega — delavca, ki bi tega zgodovinskega dela ne prebral."
Gornje priporočilo glavnega tajništva SLS v emigraciji velja torej delu dr. Bajleca, ki smo g; mi že ponovno odklonili kot ten denciozno, zlonamerno in zgodovinsko neresnično pisanje, ki je napravilo mnogo krivic in mnogo škode.
Podpisani sem hotel dr. Bajle-cu stvarno odgovoriti. Zato sem ga naprosil v smislu njegove javne in ponovne obljube, da so dokazi za njegove trditve vsakemu na razpolago, naj mi dovolj te dokaze pregledati. Navedel sem mu seznam trditev, ki so po
zov nima, ali pa noče, da bi prišla cela resnica na dan.
Do sedaj sem nislil, da nosi vso moralno odgovornost za to delo dr. Bajlec. Poleg njega pa uredništvo "Vestnika", ki je stvar objavilo. Ob zgornjem obvestilu v Domoljubu pa vidim, da se strinja z dr. Bajlecem tudi glavno tajništvo SLS v emigraciji. Mislim, da upravičeno sklepam, da nosi po vsem tem tudi glavno tajništvo SLS v emigraciji del moralne odgovornosti za tako neodgovorno skrivljanje zgodovinske resnice.
Ker sem izgubil upanje, da bi mi dr. Bajlec predložil "ponude-ne" dokaze, naprošam sedaj glavno tajništvo SLS v emigraciji, da posreduje pri svojem članu na-čelstva, da mi dovoli vpogled v dokaze" in s tem pripomore popolni resnici do zmage.
Buenos Aires, maja 1963
Pavle Verbic
venijo, se je umaknil v Avstrijo, odtam v Italijo. Pozneje je deloval v Barceloni v Španiji. Prišel je v Ameriko, v škofijo Spokane, VVash. Ni bilo lahko njegovo delo na različnih kaplanskih mestih. Sedaj je župnik nekdanje "nemške" fare v Uniontovvnu. Kličemu mu na mnoga leta v vinogradu Gospodovem tja gori do zlate maše in še čez. Ako Bog da naj bi bilo to v svobodni Slove niji! —tč.
WE OUOTE
Rev. Lojze Breznik — srebrnomašnik
V Uniontovvnu, Wash. je praznoval dne 3. julija srebrnomaš ai jubilej sin prelepih Slovenskih Goric preč. g. Alojzij Breznik. Srebrno mašnik je bil rojen pri Sv. Benediktu v Slov. gor. in je bil učenec nepozabnega mladinskega organizatorja dekana Fr. Sat. Gomilška. Dne 3. julija 1938 ga je posvetil škof dr. Ivan
moji najboljši vesti in mnenju j. xomažič. Novo mašo je pel neresnične. To svojo prošnjo sem pri St. Treh Kraljih. Kmalu je storil najprej v zasebnem pismu j nastopil kaplansiko službo pri I aprila 1962. Ker nisem dobil nobe- j Sv. Lovrencu na Dr. Polju odko- j nega odgovora, sem jo javno po- j der ga je vodila službena pot v novil julija istega leta v reviji, Sevnico ob Savi, kjer so ga za-Slovenska pot. Dr. Bajlec je te- j prii nacisti. Iz Zagreba se je daj imel več kot leto dni časa, da I vrnil nazaj v Slovenijo. Bil gost bi izpolnil svojo obljubo in ustre- oo. frančiškani v Ljubljani. Po gel moji prošnji, a tega do danes vkorakanju komunistov v Slo-
Lepo priznanje slovenskemu šolniku, ime profesorja dr. Milka jegliča, ki sedaj poučuje na St. Mary's Collegge-u in delno tudi na poznani katoliški univerzi Notre Dame v South Bendu, lnd. med slovenskimi emigrant, ni nepoznano. Mnogi, zlasti in teligenca so ga poznali še ik. predvojne dobe, kjer je bil v Ljubljani banski šolski nadzornik. Najbolj ga pa pozna mla eti svet, ki je rastel že v begun stvu. V begunski gimnaziji v Spittalu ob Ura vi je bil profesor ter je poučeval, če se ne motim, matematiko. Strog profesor je bil, pa dijaki so ga radi imeli. "Znati je treba", to je bile geslo dr. Milka Jegliča.
Ko je prišel v Ameriko 1. 1950, je prevzel profesuro na S t. Mary College-u, v South Bend, lnd. poučeval je tudi in še poučuje na Univerzi Notre Dame. Sedaj je redni član profesorskega zbora. Letos je ob koncu šolskega leta dobil zasluženo priznanje "Spes Unica Reward". V 116 letih obstoja je prof. Miko Jeglič peti, ki je dobil to priznanje. Zato prav iskrene čestitke, g. Prof. Milko Jeglič.	—č.
Svob. Slov. (8 avg. 1957) posta vila za zgled, nam, iki smo morai zapustiti domovino zaradi nače "naše" stranke; nikoli pa ni ob javila pohvalne besede o mladen Rudolfu Dolinarju, ki so ga 8 jun. 1937 zaklali Sokoli na žit nem polju pri Prihovi ,(bliz. Konjic), ko je z mnogimi drugi mi tovariši hotel motiti agita cijsko potovanje srbskega gene rala Živkoviča po Sloveniji ko glavnega kandidata na listi JNt Sokoli so ga pa spremljali, da g; branijo pred ogorčeno jezo ljud stva.
Za neko soboto 29. nov. 195». so bili Slovenci v Argentini preko tamošnjega katoliškega tiska povabljeni k proslavi štirih obletnic: 50 let smrti Lundra in' Adamiča v Ljubljani, 40 let preboja ("proboja" je treba reči) solunske fronte, 40 let vstopa Slovenije v državo SHS ter 15 let tragedije v Grčaricah, na Turjaku in v Jelendolu. Sklical in or-
ševal samega kralja Aleksandra,
"da li je mogoče", cia je tako f*™'^, Je;pr°SlaV° P™^ ™8 bojno svobodomiselno organizacijo imenoval "viteško organizacijo" in jo postavil za edino dovoljeno telesno kulturno organizacijo v državi pod nedotakljivim pokroviteljstvom "Nj. kr. v^el. prestolonaslednika", s čimer je svobodomiselno sokolstvo postalo privilegirana organizacija / državi, banalno po fašističnem kopitu.
in sokolstva v Argentini, mašo je pa opravili preč g. direktor Ant. Orehar (prirn. "Duh. življenje" januar 1959). Ob drugi priliki "Jugoslovansko Sokolsko dru-
za to" — podpisani je tudi to Jiklonil. Po tem razgovoru je T. ajfar odšel "na teren" in ga »odpisani ni več videl do da-ašnjega dne. Pač pa je v maju J45 slišal in bral o njem, da je •ostal minister v pokrajinski ladi v Ljubljani — podpisane-(ii! so takra; na vetrinjskem jolju že ukradli izposojenega otija, s katerim je svojo družino repeljal preko Ljubelja, izposo-eni voz je pa že zamenjal za ileb kruha in steklenico brinovca: kruh je bil zoper lakoto, >rinjevec pa zoper bolezen, ki ,e je pojavila v neurejeni gmoti :beganega, preplašenega, brez-^omskega ljudstva, iki še "tabo-išče" ni bilo. Po vsem tem ima podpisani — debita cum reverentia" — nekaj pravice vprašati, kaj je s tem naše",, ali je kaj ali ni nič, ali je vredno Vlačiti to "naše" s se-ooj po svetu ali pa je bolje, izne-biti se vse te "zastarele šare", sprijazniti se z "novo stvarno stjo" in živeti v oportunistični slogi s "tem svetom". (Naši starši in častitljivi stari fajmoštri, ki so nas učili, kakšne so razlike med orlovstvom in sokolstvom.
• Nekdanji ljubljanski bogo-slovec Janez Rupnik iz Hotedr-ščice je napravil doktorat iz bo goslovja na salzburški univerzi z razpravo "Geschichte der Uber-setzungen der HI. Schrift in die slowenische Sprache" in sicer i oznako "summa cum laude". Promocija je bila združena s študijskim dnevom sv. Tomaža na salzburški univerzi v prisotnosti nadškofa. Povzetek razprave je izšel v letošnjem celovškem Mohorjevem koledarju. Dr. Rup-nilk je kaplan v Schvvarzachu.
štvo v Argentini vabi Slovence, med "našo stranko" SLS in "na-Hrvate in Srbe (ne več: Jugo- sprotno stranko" JNS in so rekli,
Tudi so nas starši učili, da m
slovane! — op.; na proslavo državnega praznika zedinjenja" (Svob. Slov. 7. dec. 1961).
Množicam, ki so 1. 1945 — ali tudi pozneje — zaradi katoliškega prepričanja zapuščale domo
da so zelo globoke in daljno-
gnezda belih podgan in črnih psov!" In s stališča "voditeljev" obojega stanu imajo taki ljudje tudi svoj prav: če je svetovni nazor izgubil važnost, jo je izgubil za vse! Mnogi, mnogi takih bi na očitek, če vedo in razumejo, kaj počno, upravičeno mogli odgovoriti z dvornikom etiopske kraljice: "Kako bi neki mogli, če nas kdo ne pouči?" (prm. Apd 8, 31).
Nam, ki se hočemo ravnati po zgledu žena, kakor je bila mati nadškofa Jegliča, o kateri pravi življenjepisec, da "ni poznala ovinkarslkega trgovanja z blagom in dušami" (Msgr. dr. J. Jagodic: Nadškof Jeglič —str. 25) ob vsem tem ne preostane drugega, kot da se tudi mi postavimo na lastne noge in rečemo s sv. Pavlom: "Scio eoim cui credid!"— "Mi že vemo, komu verujemo!'1
-se eno, kateri politični stranki vino in jih je danes del v Argen-)drastel človek pripada; s priž- tini, se s tem pravi: "Proskine-lic smo večkrat slišali, da zlasti sis — na kolena in ne sprašujte, li vseeno, katero politično stran-j kaj je eno in kaj je drugo; pričo voli, da je celo greh voliti dite in bodite nam za ljudstvo
Uranko, ki zagovarja svobodomiselna načelo v državi in družbi n tako — hote ali nehote, vede ili ne vede — pripravlja pot ko-nunizmu Vsi smo vedeli, da je )ila pri nas JNS taka stranka, sred katero so nas starši in du-lovniki svarili, ker je bila do dna svobodomiselna in je bil zato ves katoliški, t.j. večinski element naroda v stalnem boju i njo. Ko je z letom 1941 v naši domovini komunizem stopil na )lan, se mu je pridružila veli-
za vse, karkoli nam na misel pride — samo, da se mi ohranimo za bodočnost".
Ta ali oni bo dejal: Ti si zagrizen strankar, ti oznanjaš splošno nestrpnost, ti nič ne upoštevaš, da smo danes eni v stiski na tujem, eni v stiski doma in moramo torej vsaj danes skupaj držati, kajti v slogi je moč in v politiki je treba marsikaj spregledati....
Naj bo na tem mestu povedano ,da danes noben Slovenec ni
in smo ze z narodom v domovini na isti ravni! Tam ni nobene SLS, JiNS, orlov sežne, so danes osramočeni: mi, stV£l) S0k0i)Stva in podobnih poki smo jim verjeli, se kot zavrženi brezdomci potikamo po sve-;u: 'kako naj učimo naše otroke,
:anska večina pripadnikov JNS stranlkar, ker Slovenci nobene n to brez posebnih pomislekov, stranke nimamo, ne na tujem;
;er jim je bil to pač samo na-'alj.ni korak v popolnoma isti, orezbožni smeri. V dvanajstem letu našega begunstva smo pa v "našem" — ne liberalnem — ti-
a so še na ostrejškem razpotju, da ne bomo v bodočem rodu enako osramočeni, naši otroci pa enako brezdomci? Ni se mogoče izogniti bodočnosti, gre pa za to, ali je vredno, naprtiti si tako bodočnost, ikot so jo naši starši "naprtili" sebi in nam?
Nekateri rojaki po vseh delih sveta na ta težka vprašanja ne čakajo odgovora, ker so obupali, da bi jim ob vsem tem mogel priti, in se postavijo na lastne noge: opuste vero ali pa jo menjajo za drugo, upišejo se v organizacije, ki jih Cerkev katoličanom izrečno prepoveduje, pa se i vpišejo — iker se tako hitreje "naprej pride"; ponekod se ustanavljajo društva, ki brez sramu pokažejo, da hočejo biti brezbožnega značaja, kakor v Bis-markovih časih ("Simon Gre-
doma in na tujem pa imamo
"nazore" in podpisani je bil ta-! gorčič" v Torontu, Kanada); v kih nazorov že zelo zgodaj, tudi j Venezueli je prišlo že ikar v Na-nekega mrzlega večera v janu-, vado, da se državnega praznika arju 1942 v Ljubljani, ko ga je | FNLR Jugoslavije (zadnje dr.i v ožji rojak Tone Fajfar takorekoč ! novembru) na Titovem posla-Jegliča in toliko odličnih pred- n>ma popolnoma nobene druge j "uradno" povabil v OF. Podpisa- ništvu udeleže tudi pripadniki stavnilkov nekdanjega jugoslo- zasluge kot to, da je bil za živih ni je to odklonil, Nakar ga je T., "slovenske skupnosti", kjer se vanskega episkopata, ki so bili dni predsednik neke krajevne | Fajkar povabil, naj bi vsaj kaj zapoje tudi partizanska pesem "nestrpni", "zagrizeni", ozko-, organizacije JNS. Tega nam je dal za OF, da se le pokaže, da je | "Zaregljajte strojnice, razženite
nadškofa Sedeja, nadškofa ^ku brali slavosprev možu, ki
sod. Tam je zgolj tisto pradavno "naše", kar smo kot sveto dediščino in veliko luč za na dolgo pot prejela od naših izmučenih staršev in svetih učenikov in danes nima nobene ranljive posode. "Duh pa veje koder hoče". Na drugi strani je pa tuja "nova stvarnost", ki je v slepi mržnji podrla vse nekdanje posode in se danes ne more skrivati za nobene kompromise, koalicije in "narodne sloge", temveč mora bitii samo v odprtem sovraštvu proti vsemu vekovno "našemu", pa konec koncev ne more zmagati, ker tisto vekovno ni svetnega izvora.
Samo, če bomo v duhu eno z domovino, bomo delili z njo tudi jezik, kulturo, običaje in se obdržali. "Biti eno z domovino" se pa danes pravi, podpirati jo v njenem odporu proti tuji, vsiljeni "novi stvarnosti" in v naših vrstah krepiti duha za lastno državnost. Samo tako bomo mogli reči, da z rojaki v domovini "ostan-
enega duha in ene krvi
Lojze llija
TITO'S PITFALL
Makedonska Tribuna, Indianapolis, Indiana, Vol. 27, Nr. 1891, July 25, 1963.
In the issue of February 15, 1963, Tito's official organ, the Belgrade newspaper, Borba, had sadly complained about Mr. Kari Kerber, correspondent of one of the largest German nevvspapers, ihe Frankfurter Algermaine Zeitung. For a number of years Mr. verber had been Belgrade correspondent for the above neuspaper; jne cannot deny the fact that he had excellent opportunity to observe and study the situation in Yugoslavia.
Mr. Kerber had vvritten an article for the bove Franfurt nevvs-paper under the caption of "Tito sees his vital vvork in danger". Briefly summarized, the follovving is the general meaning of this article: That the various nationalities comprising Yugoslavia today Jo not recognize, nor do they desire, the "Yugoslav idea"; in other .vords, each one of these people vvish to attain their national libera-tion and organization into their ovvn state.
Of course, the nevvspaper Borba, in its anger resorts to sueh -mpty and meaningless declaration that the "Yugoslav idea" had really crushed the -most formidable of Hitler's divisions. But sucii exaggerated braggadocio could be told only to chauvinistically inebriated Serbo-communists and political infants. Hitler's military might had been crushed, not by Tito's partisans or Yugoslav resist-ance, but by the tens of thousands of Allied and, above ali, American planeš; the radar system which greatly contributed in curbing the menace over the Oceans from Hitler's submarines, which had Jcstroyed millions of tons of merchant ships; then the hundreds jf divisions on the Russian front, as well as the thousands of tanks jn the African-Italian and western fronts; and, finally, the lack of raw materials and food in Germany. Before these factors of the great VVorl VVar II, Tito's "Yugoslav idea" represents a hazelnut in tront of a huge steamroller. On this matter much could be said about the hollovvness of the so-called "Yugoslav idea". If it had been so strong and effective, why has Tito avoided a national plebiscite in Yugoslavia?
But Mr. Kerber is entirely correct vvhen he states that, "Serbs, Croats, Slovenes, Montenegrins, Bosnians, and Macedonians cannot
become Yugoslavs"
No one has so eloquently confirmed this truth than Tito himself in early pronouncements, and also in his last speech delivered before the congress of the national youth of Yugoslavia. The entire speech had appeared in the Skopie nevvspaper Nova Makedonia of January 24, 1963.
Briefly, the following is what Tito has said, clearly and unam-biguously in this speech:
1.	"The socialist conscience is not yet victorious in our country".
2.	"In the viliages there exist individualistic concepts". Meaning, of course, after eighteen years of communistic tyrannical rule, the • illagers in Yugoslavia think and feel diametrically the opposite of he communist theory. The villagers are more or less the vvhole population of Yugoslavia.
3.	Foreign influences are blamed as obstacles for the develop-ment of the "socialist conscience". There have been introduccd in the social life of Yugoslavia elements of ideological and real disint-egration of the country, Tito complains.
4.	In the name of the democratic freedoms there have been tendencies to impose anti-socialistic manifestations. And this has been shovvn, according to Tito's words, "by vvriters, artists, and even leaders of the Communist Party". Of course, Tito hopes that there would be someone to believe him that his "socialistic" achievement stands much higher than the democratic freedoms.
5.	Tito himself points out that "every Peoples Republic and every nationality in Yugoslavia desires to have ali the attributes of state". And that there are nationalist elements who are maintaining that the various national Republics should have their ovvn army, currency, and even their own foreign policy.
6.	In one point of his speech Tito states: "There are many in the various Peoples Republics, and even some communists, vvho can hardly say the vvord Yugoslav because they do not vvant to affect their national and other rights". By "other" rights one vvould under-stand ali the freedoms, vvhich are now suppressed in Yugoslavia, and for which the cultured peoples have been fighting for centuries for their attainment.
7.	At the end Tito has expressed his anguish because in ali institu-tions, the different enterprises, and in the schools, there they are addressing each other as "mister" instead of "comrade". After ali of these admissions by Tito himself, why does the Borba vvrite empty stories against Mr. Kerber?
The question is absolutely clear even for Tito himself: The hete-rogeneous peoples of Yugoslavia do not desire any kind of Yugoslavia, and painfully thcy say the word "Yugoslav" Each nationality thereof wishes its own national independence.
Let those who have eyes but act blindly, take due notice of Tl'to's soeech above.
jonov dolarjev za žrtve potresa v Skopi ju. Polovico te pomoči bo dar, polovico dolgoročno posojila. Teh 50 milijonov ne vključuje podpore, ki je bila dana pred to obljubo.
• V letih 1958—1962 je naraslo prebivalstvo ZDA za 7%, zločini pa za 27%.
SLOVENSKI KVARTET NA VELESEJMU
Uspeh slovenskega kvarteta pod vodstvom g. Blumauerja na cirilmetodijski proslavi je bil tolikšen, da so ga povabili, da bo nastopil tudi na etničnem koncertu na razstavišču v Torontu na Dan dela. G. Anry Blumauer je priredil tudi grmofonsko ploščo (12— 33'A— GLPS 1009) pod naslovom SONGS AND MELO-DIES FROM BEAUTIFUL SLO-VENIA.
Gomilarju, ki mu je stric. Obema vse najboljše na skupni življenjski poti!
• Opozajamo na Slovenski
dan, ki bo dne 13. oktobra v češki sokolski dvorani na 2617 So. Lavvndale Avenue. Je to 13. obletnica oddaj slovenskega radijskega kluba, ki ga vodita dr. Ludvik Leskovar in njegova žena Corrine. Ob 3. pop. bo bogat kulturni program, zvečer pa ples. Oddane bodo tudi lepe nagrade. Guverner Kerner in mestni župan Daley bosta proglasila 13. oktober kot Slovenski Dan in dala tako priznanje Slovencem za njihovo kulturno udejstvo-vanje. Slovenci Chicaga in okolice, pridite!
• Poroka. Pri Sv. Vidu
• Nemški katoličani so preko
svoje organizacije Misereor zgra-učni center za
dili socialni in
mo, kakor smo bili: j Clevelandu sta se poročila Stanko poklice v Macau v portugalski
5 ,in ono l-rirl"	I A J ' 1	•	» 11 •	.	_ ..
• Poljedelski minister ZDA
Orville Freeman je obljubil Titu, da bodo prispevale ZDA 50 mili-
jMikec in Albina Longar. Bilo je to 3. avgusta. Ženin je med čika-škimi Slovenci dobro poznan. Mnogo let je sodeloval, v plesni skupini Slov. Radijskega kluba v Chicagu. Zaposljen je pri g.
koloniji na južni obali Kitajske. V tem centru bodo tečaji za pletenje, plastiko, šivanje in tipkanje ter podobno. Pozneje bodo zgradili še center za deljenje hrane potrebnim.