NAŠ ČASOPIS Zavtošolo najhitreje do ciljal IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, HORJUL, DOBROVA-POLHOV GRADEC in BREZOVICA Leto XXVI, št. 256 September 1999 Vrhnika Koliko vojske ostane Gasilske obletnice strani 2 do 9 Borovnica Praznik borovnic Hodili smo v gore Uspele kmečke igre strani 21 do 24 Horjul Poletna pevska šola Od studenca do Vrzdenca Zadnji kovači strani 19 do 20 Dobrova - Polhov Gradec Spodbude kmetijstvu Podoknica v Šentjoštu strani IS do 18 Brezovica Delitvena bilanca z Ljubljano Bančni avtomat v Podpeči strani 10 do 14 Nova pridobitev MERCATORJA na Vrhniki V rekordnem času je Mercator I. septembra 1999 na Ulici 6. maja 10 odprl prenovljeno in povečano samopostrežno prodajalno. V moderno prenovljeni samopostrežni trgovini je povečan prodajni prostor, ki nudi Vrhničanom večjo izbiro različnega trgovinskega blaga za vsakodnevno rabo. Še posebno pa bodo za vsakodnevno dobro jutro poskrbeli za svež kruh, številne mlečne izdelke in raznovrstno svežo delikatesno rabo. Samopostrežna prodajalna na Ulici 6. maja 10, ena prvih in najbolj poznanih in priljubljenih med Vrhničanije uvedla novost - odprta bo tudi ob nedeljah od 8.00 pa do 12.00 ure. Prav sedaj po otvoritvi pa vse tja do začetka novembra bo le nekoliko otežkočen pristop do trgovine, ker so se ravno pričela obnovitvena dela Ulice 6. maja. Ko pa bo še to izgotovljeno, bo Vrhnika na tem koncu resnično dobila nov in še lepši izgled. , S. S. V občini Brezovica je prav gotovo najuspešnejše športno društvo Namiznotehniški klub ETA Preserje. V majhnem kraju že nekaj let vsi živijo za namizni tenis in tudi marljivi namiznoteniški delavci iz Preser-ja so veliko svojega prostega časa in moči vložili v razvoj tega športa. V lanski sezoni so ob novem sponzorju živilske industrije ETA iz Kamnika osvojili tretje mesto v državi. Letošnji cilji pa so še bolj optimistični in tudi realni, saj so se okrepili z najboljšim igralcem ta čas v Sloveniji Sašom Ignjatovičem. Tako daje osvojitev naslova državnega prvaka lahko velika realnost. Načrte, cilje in igralce so predstavili v sredo, 1. septembra na novinarski konferenci. Več o tem pa na športnih straneh. Ekipa NTK ETA Preserje (od leve): Pan VVci, Kastelic, trener Usenik, Ignjatovič, Petrovčič J., predstavnik sponzorja Milkovič; čepijo: Legiša, Rogelj in Petrovčič I. S.S. i Predvidimo Srečanje v moji deželi Otroci na poti v šolo pridobivajo nove izkušnje o prometu. Zagotovimo jim, da bo ta pot varna in bodimo pozorni tudi zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti. ! Otroci Polhov Gradec je bil gostitelj prireditve "Srečanje v moji deželi", katere se je udeležilo veliko število Slovencev in tudi veliko uglednih gostov. Več o prireditvi na straneh občine Dobrova - Polhov Gradec. Na sliki: Malči Boš-nar predstavlja svojo razstavo vabljenim gostom. I SO I na cesti 1 nepredvidljivi i Velikanski tovor Številni Vrhničani, za njimi pa Brezovčani, so si lahko ogledovali prevoz velikanskega tovora po avtocesti, novega uparjalnika za jedrsko elektrarno v Krškem. Na oglede so šli kljub temu, da jih je pral dež. Čez teden dni bo ponovitev tega dogodka, ko bodo peljali prav tam še drugi uparjalnik. Opazili so tudi lahko, kako so budne oči pazile, da se na cesti ali ob njej ne bi kaj nepredvidenega zgodilo. NOVO NA VRHNIKI LJUBLJANA BORZNO POSREDNIŠKA HISA d.o.o, Borzno posredniška hiša BPH d.o.o., Tomšičeva 1, Ljubljana ODKUPUJE DELNICE v Blstroju Pavza Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika Vsak delovnlk od 13.00 do 16.00, Inf. tel.: 061/757-190 I Tovor Na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidijo manj. Imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje določijo, od kod prihaja zvok. Njihova sposobnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti manj razvita - niso sposobni realno presoditi oddaljenosti in hitrosti vozila ter razdalj med vozili. Odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez premisleka. Mislijo, da se avto lahko ustavi na mestu in da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo. Njihovo pozornost usmerja I radovednost in dogajanje oko- . I li njih, manj pa razum. Te dni so Vrhničani in Brezovčani, pa ludi drugi radovedni, ki jih je k cesti pritegnila motorizirana stonoga, opazovali prevoz uparjalnika za jedrsko elektrarno v Krškem, nakar bodo lahko opazovali prevoz še enega. Zadeva poteka tako kot narobe Argonavli, kajti ti so prišli na Vrhniko od Donave sem po Savi in po Ljubljanici, kar so bile tedaj proste komunikacije z evropskega vzhoda na zahod, s tem da se danes postopek ponavlja v nasprotni smeri in se ustavi malo pred graničar ji na SolH. Tale nekoliko hudomušen začetek je potreben za to, da se svojih korenin zavemo. Cez poletje je bilo ničkoliko prireditev, ki so na široko predstavljale naše kraje. Najprej znani argonavlski dnevi, ki povedo, da naj bi se na Vrhniki na kopno spustila že antična civilizacija, ki je predhodnica evropske. Nato je bilo srečanje V moji deželi, po dolgih letih spet v Polhovem Gradcu, kar je spet zbor Slovencev od doma in iz tujine, ki se svojih korenin zavedo. Nato je bil v Borovnici dan borovnic, ki priča, da se ljudje tukaj še danes ubadajo z zemljo in njenimi sadovi, da ne govorimo o okroglih in manj okroglih obletnicah različnih društev, tudi gasilskih, o katerih se ve, da so bila tedaj, ko nismo imeli svoje vojske, stebri slovenstva. Maj je konec dopustov in konec počitnic. S polno paro naprej. Saj Naš časopis objavlja samo dobre novice. TONEJANEŽIČ Naslednja številka izide 4. oktobra, gradivo zbiramo do 24. septembra. SKICA OBVOZOV SKICA ZAPORE ULICE CESTA 6. MAJA 4. SEJA OBČINSKEGA SVETA: ŠTIRINAJST TOČK DNEVNEGA REDA V DVEH DELIH Koliko Vrhnika še vojaško mesto? Obvestilo o zapori na Ulici 6. maja Komunalno podjetje Vrhnika obvešča občane Vrhnike in uporabnike Ulice 6. maja, da bo predvidoma od 23.8.1999 do 15.11.1999 obnavljalo vse komunalne vode (kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava) ter gradilo plinovod na celotni Ulici 6. maja. Po tem bo na vrsti zamenjava zgornjega ustroja ceste, vključno z gradnjo pločnikov in kolesarskih poti. V tem času bo promet zelo moten in preko gradbišča dovoljen le za vozila do 7,5 ton skupne teže. Tudi za ta vozila priporočamo, da se čimbolj izogibajo gradbišču in uporabljajo bližnje obvoze preko Gradišča ali preko Poštne ulice. Vozila do 15 ton skupne teže naj uporabljajo ista obvoza. Za težja vozila nad 15 ton skupne teže se bo uporabljal obvoz z zgornje strani preko tankovske ceste nad Gabrčami in preko Betajnove, v obratni smeri pa se bo uporabljal obvoz po Notranjski cesti najbližje do Tržaške. Vsi lokalni dovozi bodo omogočeni. Občane opozarjamo, da tudi v bližini Ulice 6. maja, posebno pa pred pošto, kjer bo tudi obvoz, ne parkirajo. V času gradnje bo končna avtobusna postaja za linijo Vrhnika - Ljubljana prestavljena na Jelovškovo cesto, ki je začasno enosmerna. V času gradnje prosimo občane za razumevanje in da svoje prevoze prilagodijo tako, da bodo gradbišče čim manj ovirali. Komunalno podjetje Vrhnika Pričela so se dela na rekonstrukciji Ulice 6. maja. Za krajane Vrhnike bo kar precej otežkočen promet, zato se je potrebno držati vseh prometnih obvestil za obvoze. Vtem času bo prav gotovo potrebno precej strpnosti med samimi krajani, ki živijo v tem območju in ostalimi udeleženci v prometu (slika levo). Slika (desno) pa prikazuje Ulico 6. maja izpred 30 let, ko je bil promet minimalen in ni bilo problema, če so se izvajala kakšna obnovitvena dela. Razvoj in čas pa sta prinesla svoje in promet na tej ulici se je resnično zelo povečal, zato so neobhodna obnovitvena dela. Po obnovi bo ulica dobila moderen mestni videz. mSLautma d.o.o. LJUBLJANSKA 16,1360 VRHNIKA TEL.:06I/754-167.75S-740, FAX,:061/754168 LETO JE NAOKOLI IN PONOVNO ODPIRAMO VRATA OBISKOVALCEM PODJETJA OREL NA LJUBLJANSKI 16, KI BO V PETEK, 1.10.1999. DAN ODPRTIH VRAT POSTAJA TRADICIJA NAŠEGA PODJETJA, ZATO VAS VABIMO NA POKUŠINO ŠTEVILNIH PIJAČ IN DOBROT VSEH VRST POZNANIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. PRIREDITEV BO POD ŠOTOROM, ZATO SLABO VREME NI IZGOVOR. VEČER BOMO POPESTRILI Z GLASBO. VABI VAS KOLEKTIV OREL Četrta seja Občinskega sveta občine Vrhnika, obenem zadnja pred poletnimi počitnicami, je bila zaradi obsežnega dnevnega reda izpeljana v dveh delih in to 1.7. in 8.7. Tako so za obravnavo celotnega dnevnega reda porabili skoraj 7 ur. Pri prvih dveh točkah so svetniki obravnavali osnutek Statuta in Poslovnik o delu občinskega sveta Vrhnika. Na oba osnutka so največ pripomb pripravili poslanci poslanske skupine SDS in ga posredovali ostalim svetnikom. Predlagali so, da je potrebno sporne določbe uskladiti s spremembami Zakona o lokalni samoupravi, v poslovnik pa da se vgradijo pripombe in mnenja svetnikov, saj je le-ta neko pravilo delovanja in obnašanja svetnikov v občinskem svetu. Ko pa bodo vse sporne in predlagane pobude usklajene, je potrebno oba dokumenta objaviti v Našem časopisu. S to pobudo so se strinjali tudi večina ostalih svetnikov ter oba dokumenta kot osnutka sprejeli. Podaljšali pa so tudi javno razpravo iz 30 dni na 45 dni za statut ter na 60 dni za poslovnik. Svetniki so v nadaljevanju soglasno sprejeli osnutek odloka o spremembi odloka o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis. Glede na to, da sta iz ene občine sedaj postali dve, Horjul in Dobrova -Polhov Gradec in s tem pet soizda-jateljic Našega časopisa, je potrebno odlok o ustanovitvi in izdajanju glasila uskladiti in popraviti ter ga sprejeti na vseh petih občinskih svetih. Kot vemo je po požaru vrhniškega vrtca prišlo do adaptacije vojaškega objekta na Stari Vrhniki, kjer so začasno namestili otroke. Vendar pa so se glede na število otrok potrebe po prostorih povečale, ne glede na to da so povečali število otrok v posameznih oddelkih. Tako se že sedaj srečujejo z velikimi problemi za zagotovitev varstva vseh otrok, ki jih starši želijo vključiti v vrtec Vrhnika. Za razrešitev tega problema so svetniki soglasno sprejeli predlog, da se po odprtju nove šole za šolsko leto 2000/2001, v dveh prostih učilnicah po 56 m2, namestijo 6 letni otroci, ki so še vedno skupina male šole. Padlo pa je tudi mnenje, da je za potrebe otroškega varstva potrebno pripraviti dolgoročni plan reševanja v smislu ustanavljanja manjših vrtcev ter da je lokacija, kjer naj bi se zidal vrtec (za staro šolo) neprimerna. V zadnji točki pred prekinitvijo prvega dela seje, so poslanci obravnavali možnost odprtja enote vrtca Vrhnika v prenovljenem kulturnem domu v Bevkah. Krajevna skupnost Bevke je na občino naslovila vlogo za dokončanje namenskih prostorov za vrtec Bevke v na novo obnovljenem kulturnem domu, kjer je tudi gasilski dom, kul- turna dvorana in prostori namenjeni za najmlajše. Za dokončanje prostorov vrtca bi občina vložila 11 mio, kar bi se poračunalo z najemnino za prostore, v katere bi lahko sprejeli cca 45 otrok in s tem oživili prostore KS. Vlogi so bili priloženi tudi podpisi 30 staršev in KS Bevke, da bi bili pripravljeni vključiti otroke v to enoto. Po zanimivi razpravi, kjer so poslanci podpirali odprtje enote vrtca v Bevkah, da naj se preverijo finančne možnosti ter da je potrebno ob letošnji odklonitvi 55 otrok v vrste vrtca podpirati ustanavljanje manjših enot vrtcev, so soglasno sprejeli sklep, da občinska uprava pripravi vse potrebno, da se s 1.9.1999 odpre enota vzgojnoizo-braževalnega zavoda Antonije Kucler Vrhnika v prostorih krajevne skupnosti Bevke, s pogojem, da se enota po treh mesecih zapre, če vanjo ne bo vključenih najmanj 10 otrok. V drugem delu seje sveta je bila kot glavna točka dnevnega reda obravnavano poročilo o aktivnostih, ki jih je vodila občina Vrhnika v obdobju I. 1994 do 1998 v odnosu do Ministrstva za obrambo. Poročila je pripravil župan (objavljamo v celoti) na pobudo občinskega odbora SDS. Razprava o poročilu je bila zelo aktivna in zanimiva. Poslanci OO SDS so bili mnenja, da poročilo, ki je bilo narejeno na njihovo pobudo, ne odgovarja na vsa vprašanja, potrebna bi bila konkretna odločitev ali vojašnica na Stari Vrhniki ostaja ali ne, tudi zamenjava zemljišč za selitev vojašnice in poligona na Raskovec se odvija prepočasi. Prav tako bi morali izdelati enotni koncept Vrhnike o reševanju problema vojske na Vrhniki, kjer bi bil določen nosilec aktivnosti, kakšni so pogoji, kaj sploh hočemo ter določiti roke in termine uresničevanja projekta. Vsa problematiko pa da se resnično obravnava prepočasi, saj so pobudo za aktivnosti vložili že meseca februarja. Nekateri poslanci so se le delno strinjali z navedenimi očitki ter pristavili, da so pogajanja in razgovori z ministrstvom za obrambo zelo trda in vezana na dolgi rok. Otežkočena pa tudi glede večkratnih zamenjav ministrov za obrambo, saj vsak ki pride, razmišlja po svoje in tudi ukrepa po svoje. Zadevo o preselitvi vojske na Raskovec pa ni možno rešiti na kratek rok, temveč na daljši rok vsaj v obdobju 15 do 20 let. Bistveno reševanje na krajši rok, pa bi morali usmeriti v zamenjavo odnosno preselitev poligona ter se dogovarjati o obvozni cesti mimo Vrhnike po sedanji tankov-ski cesti. Ob tem je potrebno poudariti, da je na tem območju preko 200 lastnikov zemljišč, pri nakupu zemljišč pa je potrebno upoštevati tudi finančne možnosti občine. Na koncu razprave pa so svetniki vseeno soglasno sprejeli sklep, da Odbor za urejanje prostora in varstvo naravne in kulturne dediščine skupaj z županom vodi aktivnosti za zamenjavo vojaških površin in reševanje odprtih vprašanj med MORS in Občino. Kot prioritetno nalogo pa bi nadaljevali pogovore o zamenjavi poligona iz Stare Vrhnike na Raskovec ter o obvozni cesti, ki bi potekala po sedanji tako imenovani tan-kovski cesti. V nadaljevanju seje so svetniki soglasno sprejeli pobudo odnosno namero, da se zemljišče na Drenovem Griču, kjer je športni park ŠD Dren (11750 m2), kije v denacio-nalizacijskem postopku, zamenja z zemljiščem, ki ga bo občina kupila (travnik 5870 m2) v bližini Velike Ligojne. Izvedene so bile tudi tajne volitve za predstavnika v zavod Zdravstvenega doma Vrhnika, kjer je bila izmed dveh kandidatkinj, Marte Grom in dr. Helene Hren Vencelj, izvoljena dr. Hrenova. Izvolili pa so tudi novo občinsko volilno komisijo z njenimi namestniki: - predsednik volilne komisije Sonja Pirnat Keršmanc, namestnik Stanislav Mauri; - člani komisije: Janez Kihelj, Albin Nagode in Anton Tomšič; - namestniki pa: David Glumac, Franci Gostiša in Frančišek Ogrin. Pri zadnji točki dnevnega reda je svetnikom župan Vinko Tomšič obrazložil možnost nakupa prodajalne IUV na Tržaški cesti 9a, ki bi prav prišla za potrebe Cankarjeve knjižnice, ki se že dalj časa otepa s prostorsko stisko. Prav za trgovino, ki je zraven knjižnice, pa je IUV v Našem časopisu objavila razpis za odprodajo le-te. Po kratki razpravi je bil sprejet naslednji sklep: Občina Vrhnika se prijavi na razpis za nakup trgovine na Tržaški 9a, na Vrhniki. Najvišja cena, ki jo občina lahko ponudi za nakup prostorov znaša 2.200 DEM na m2. Nakup prostorov se uvrsti v proračun za leto 2000. Plačilo kupnine v letu 1999 se krije z najetjem kratkoročnega kredita z rokom vračila v začetku leta 2000. S.S. VABILO Z veseljem vabimo na otvoritev preurejenih prostorov v Kulturnem domu Bevke, ki bodo namenjeni dejavnosti varstva in vzgoje naših najmlajših-ENOTA VRTCA vBEVKAH. Otvoritev bo v petek, 10.9.1999 ob 18.00 uri. Želimo, da se skupaj z najmlajšimi srečamo na otvoritvi, zato VAS pričakujemo v čim večjem številu! PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI BEVKE Vinko KERŠMANC Športni park na Drenovem Griču ■ Lesnem Brdu bo le dobil pravo veljavo, po številnih dogovorih in pogovorih. Občina Vrhnika Oddelek za splošne zadeve Tržaška cesta 1, Vrhnika objavlja RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV Predmet razpisa sta poslovna prostora v pritličju poslovno - stanovanjske stavbe Cankarjev trg 11, Vrhnika, ter poslovni prostori v pritličju poslovne stavbe Tržaška cesta 23, Vrhnika. I. V poslovno - stanovanjski stavbi Cankarjev trg 11, Vrhnika se oddajata dva poslovna prostora: 1. Poslovni prostor številka 1 vključuje predprostor v površini 12.58 m2, poslovni del v površini 27.76 m2, sanitarije v površini 2.09 m2, ter souporabo kurilnice s predprostorom. Poslovni prostor št. 1 v skupni površini 42.43 m2 ima lasten vhod. 2. Poslovni prostor številka 2 vključuje poslovni del v površini 22.08 m2, sanitarije v površini 2.08 m2 ter souporabo kurilnice s predprostorom. Poslovni prostor št. 2 v skupni površini 24.16 m' ima vhod z glavnega hodnika stavbe. V površino poslovnih prostorov št. 1 in 2 ni vključena površina kurilnice s predprostorom pred kurilnico, ki sta v souporabi celotnega pritličja. Možna je združitev poslovnih prostorov št. 1 in 2 v en poslovni prostor. Poslovna prostora št. 1 in 2 oziroma združena v en poslovni prostor sta primerna za opravljanje trgovinske dejavnosti z neživilskim blagom ali pisarniške dejavnosti. Poslovna prostora št. 1 in 2 se oddajata v najem za nedoločen čas z enoletnim predplačilom najemnine. II. V pritličju poslovne stavbe Tržaška cesta 23, Vrhnika se oddajajo sledeči poslovni prostori: 43.42 m2; 7.67 m2; 20.37 m2; 10.85 m2; 3.21 m2; 1.61 m2. 2 in tč. 3 predstavljajo samostojne celote. 5 in tč. 6 so zaključena celota z enim vho- 1. Poslovni prostor v površini 2. Poslovni prostor v površini 3. Poslovni prostor v površini 4. Poslovni prostor v površini 5. Sanitarije v površini 6. Sanitarije v površini Poslovni prostori pod tč. 1, tč. Poslovni prostori pod tč. 4, tč dom v poslovni prostor. V primeru, da najemnik vzame v najem poslovne prostore pod tč. 3, tč. 4, tč. 5 in tč. 6 mu pripada tudi hodnik v površini 13.67 m2. V površino poslovnih prostorov pod tč. 1, tč. 2 in tč. 3 ni vključena površina sanitarij, ki so v souporabi vseh poslovnih prostorov v pritličju navedene stavbe. Poslovni prostori se oddajajo v najem za nedoločen čas. Primerni so za opravljanje pisarniške dejavnosti. Najemnina za poslovne prostore pod I. in II. se plačuje mesečno v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem ( Naš časopis št. 192/93 ). Kandidati za najem poslovnih prostorov morajo pisne ponudbe z navedbo dejavnosti ter dokazili o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti poslati do vključno 24.09.1999 na naslov : Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika s pripisom : Razpis za oddajo poslovnih prostorov. Sklep o oddaji poslovnih prostorov sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po sprejemu sklepa o oddaji poslovnih prostorov. Opombe: Občina Vrhnika si pridružuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Dodatne informacije dobite po tel. (061) 755-121, int. 214 ali 237. Številka : 12/7 36301-0013/99 Datum : 30.08.1999 OBČINA VRHNIKA IN MINISTRSTVO ZA OBRAMBO V LETIH 1994 - 1998 Na podlagi 12. in 20. člena Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (UR. list SRS, št. 8/87), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) ter 23. člena Statuta Občine Vrhnika je župan občine Vrhnika 30.6.1999 sprejel SKLEP o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in vrednosti stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika v letu 1999. 1. člen Povprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine, kategorizirane s III. stopnjo opremljenosti, znaša 130.000 SIT. 2. člen Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč s III. stopnjo opremljenosti in gostoto poseljenosti 100 do 200 prebivalcev na hektar znašajo na dan 31.12.1998: -za naprave individualne komunalne rabe 7.000 SIT - za naprave kolektivne komunalne rabe 8.100 SIT 3. člen Vrednost m2 stavbnega zemljišča se določi v odstotkih od povprečne gradbene cene stanovanj iz 1. člena tega sklepa in znaša glede na območje 3,00 do 10,00% a) Prvo območje (Vrhnika - center) 8 -10 % b) Vrhnika okolica in druga naselja 5 - 8 % c) Preostala območja 3-5% V odstotkih sta ovrednoteni korist in uporabnostna sposobnost ocenjevalnih zemljišč v razmerju 60 : 40. V posameznih primerih, ki izstopajo iz opisanih opredelitev, je mogoče -glede na višje stroške za pripravo - korigirati vrednost za največ 3 % od gradbene cene. 4. člen Povprečna gradbena cena stanovanj, povprečni stroški za komunalno urejanje stavbnih zemljišč in cene stavbnih zemljišč se med letom revalorizirajo z indeksi za obračun razlike v cenah gradbenih storitev, ki jih mesečno objavlja GZS, Združenje za gradbeništvo in IGM. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu občine Vrhnika, Našem časopisu, v rabi pa je od 1.1.1999 naprej. ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ l.r. Na razmerja in odnose, ki jih ima občina Vrhnika do MORS. je vsekakor potrebno gledati iz več vidikov in so le zatečeno stanje in odraz stalne prisotnosti vojaške postojanke v kraju. Omenim naj le, da je bil arheološki spomenik Claustra Alpium Juliarum zgrajen v tretjem st. n. št. Zgodovinski zapisi in različne najdbe v poznejših obdobjih pričajo, da je bila in daje lega Vrhnike strateško pomembna. Če je to stanje v nekem obdobju izgubila, ji ostaja zagotovljeno mesto ob vseh prometnih povezavah proti zahodu. V novejših burnih zgodovinskih dogajanjih se kraj ni nikoli izognil prisotnosti vojaščine. Po mojem mnenju prav zaradi zgoraj navedene geografske lege in položaja. V bivši državi Jugoslaviji je bil ta strateški pomen tako nerazumno poudarjan, daje v veliki meri kriv za pozitivni razvoj kraja. Dolgoročna vojaška načrtovanja so segla do urbanih naselij in onemogočila naravno širitev. Zatečeno stanje ob osamosvojitvi je upoštevanja vredno dejstvo. Dejanska današnja ugotovitev obeh prizadetih strani je, da so bili vsi začetni pogovori preoptimi-stično naravnani, kot se v resnici dogaja. Pri vseh naših dosedanjih prizadevanjih v tej smeri in ob upoštevanju obrambne doktrine samostojne države, so rezultati preskromni. Prav je, da se v te odnose vključi tudi ZAPOSLOVANJE in tudi KORIŠČENJE STORITEV, kijih nudi Vrhnika (nabava hrane). V preostalem delu pa se je občinska uprava v preteklih letih srečevala z MORS na naslednjih večjih sklopih: 1. zamenjava površin (poligon -Raskovec) 2. obnova samskega doma v povezavi z ureditvijo lastništva Dom KG 3. odprodaja površin v POC pod Hruševco. 4. prostori vrtca znotraj vojašnice Ker je večina svetnikov seznanjena s problematiko, saj je bila leta že večkrat omenjena v okviru obravnav na svetu, bomo vprašanja oziroma preteklo dogajanje obnovili le globalno. 1. ZAMENJAVA POVRŠIN (poligon - Raskovec) Že v začetku pogovorov med MORS in Občino Vrhnika v letu 1992 je bilo načelno potrjeno s strani takratnega ministra g. Janše, daje vojska pripravljena zamenjati površine, na katerih ima poligon, za površine na področju Raskovca. V nadaljevanju so bili s strani MORSA narejeni popisi potrebnih površin na Raskovcu, ki bi jih MORS želel v zamenjavo. S strani Občinske uprave so bili narejeni popisi lastnikov na področju površin na Raskovcu. Ugotovljeno je bilo, da so za menjavo zemljišč potrebna sredstva, saj bo potrebno površine na Raskovcu najprej odkupiti in jih prenesti v last države. Dodatno k temu pa MORS (vsaj pogovorno) vztraja, da bo menjava možna le za večji kompleks in ne za manjše površine. Načrt predvideva pridobiti cca 25 ha površin na Stari Vrhniki, v zamenjavo pa vojska pričakuje cca 32 ha površin na Raskovcu. Ta projekt je obsežen in tudi po mnenju ministrstva potrebujemo za izpeljavo projekta več let, ne samo zaradi sredstev, pač pa tudi zaradi obsežnosti dokumentacije, ki jo bo potrebno urediti. • Namere o menjavi so bile v preteklosti vsako leto obnovljene v ustnih razgovorih s predstavniki MORSA, koncem prejšnjega leta ,pa je bilo MORSU posredovano tudi pismo o namenih, vendar pa ga s strani ministrstva še ni podpisal nihče. Pri realizaciji tega projekta so poleg dejstva, da v proračunu Občine Vrhnika ni bilo zagotovljenih sredstev za realizacijo, ovire tudi v tem, da se na ministrstvu dogajajo stalne spremembe v "vrhu". 2. OBNOVA SAMSKEGA DOMA V POVEZAVI Z UREDITVIJO LASTNIŠTVA DOMA KG Občina Vrhnika je vzela v najem "DOM JLA", ga v soglasju z MORSOM preuredila in vanj preselila glasbeno šolo. Ne glede na dejstvo, da v zemljiško knjigo MORS ni vpisan kot uporabnik nepremičnine, je bilo dogovorjeno, da se gradbena vrednost objekta ob pre-vzemu poračuna z investicijo MORS pri obnovi samskega doma. Občina Vrhnika je bila plačnik izdelave lokacijske dokumentacije za obnovo samskega doma, kakor tudi pobudnik za ureditev lastništva (parcelacija, poravnava z Žek-ši), pobudnik vseh razgovorov z Ministrstvom za notranje zadeve, ki bo na podlagi dogovora z MORS imel v uporabi polovico objekta samskega doma. Vsako leto znova seje zataknilo pri zagotavljanju denarja v državnem proračunu. V lanskem letu pa je Ministrstvo za notranje zadeve dobilo postavko v proračunu za obnovo samskega doma in dela so se v lanskem letu tudi pričela. Občina Vrhnika je po dogovoru še vedno načelno tista, ki naj bi zagotovila sredstva za obnovo tistega dela samskega doma, ki ga bo uporabljal MORS do višine gradbene vrednosti objekta Dom KG pred prenovo. Naročena je bila preveritev cenitve iz leta 1990, seveda pa se od te vrednosti odštevajo tudi že založena sredstva za projekte in preprojektiranje samskega doma. Ne glede na zemljiškoknjižno stanje Doma Karla Grabeljška bo potrebno lastništvo urediti z medsebojno pogodbo med MORS in Občino Vrhnika, ki bo zemljiškoknjižno sposobna za vpis. 3. ODPRODAJA POVRŠIN V PODJETNIŠKO OBRTNI CONI POD HRUŠEVCO Ta del odnosov z MORSom je večini najbolj poznan. Gre za projekt "vreden" cca 4 mio DEM, pri katerem je Občinska uprav sodelovala kot vmesni člen med MORS in posamezniki. Leta 1992 je bila podpisana generalna pogodba za najem površin opuščenih vojaških garaž pod Hruševco, imenovali smo površine podjetniško obrtne cone pod Hruševco, po kateri je vse površine vzela v najem Občina Vrhnika s pravico sklepati podna-jemne pogodbe. V letih od 1992 pa do 1995 seje v objektih zamenja- Takojpo sprejetju sklepa na seji občinskega svetu, da se vrtec v Bevkah lahko Zgradi, so marljivi člani vodstva KS Bevke prijeli za delo in malo pred prvim septembrom je zunanja podoba vidna na sliki. Tudi notranjost je že bila popolnoma izdelana, nabavljene je bilo že precej opreme. Potekala so še razna manjša obrtniška dela. Predsednik KS Bevke Vinko Keršmanc pa je oh tem poudaril, da bo uradna otvoritev vrtca, ki ho sprejel 18 varovancev, okoli 10. septembra, saj so potrebna še razna soglasja, pregledi in meritve inšpekcij ter seveda obratovalno dovoljenje. (Slede na vse težave in raznu dela, ki so jih morali nepredvideno opraviti, bo vrtec res odprl vrata skoraj v dogovorjenem roku in ob začetku šolskega leta 1999/2000. S.S. la vrsta najemnikov, do nekaterih pa so bili sproženi celo sodni spori, ker niso izvajali podpisanih pogodb o najemu. Ne glede na vse težave, ki so spremljale načrtovani odkup površin, je bila v letu 1994 izvedena parcelacija glede na takratne najemnike (prilagojena za odkupe) in izvedena cenitev posameznih novih parcelnih številk oz. poslovnih prostorov. V letu 1995 smo pričeli s prodajo površin. Občinska uprava je pripravila vse pogodbe za najemnike, ki so želeli odkupiti najete prostore in tudi uredila kompletno proceduro za kupce (pogodbe, davek, notarska overitev), nekaterim kupcem pa smo pripravili tudi predloge za vpis v zemljiškoknjigo. Občina Vrhnika pri posredovanju prodaje ni obračunavala nobenih provizij, kot je to sicer v navadi. V teku pogajanj in pogovorov med MORS in ostalimi kupci je bilo kar nekaj zapletov, saj so najemniki želeli doseči nižje cene in so vztrajali, daje odkupna cena previsoka. Kljub vsemu, so bile celotne površine odprodane in po prometu sodeč, je bila odkupna cena ugodna, kar potrjujejo sedaj tudi lastniki, nekateri pa so površine, ki so jih odkupili, že uspešno prodali novim lastnikom. Poleg teh aktivnosti pa je Občina Vrhnika v POC sodelovala tudi pri urejanju oziroma izgradnji nove infrastrukture (elektrika, plinifikacija, kanalizacija) in nenazadnje s svojim deležem sodeluje tudi pri zunanji ureditvi cone, ki se sicer z mnogimi težavami, počasi spreminja v predvsem trgovsko proizvodnji center Vrhnike. Treba pa je poudariti, daje veliko problemov povezanih z dejstvom, daje v Coni veliko površin skupnih in daje za urejanje Cone potrebno soglasje vseh lastnikov, ki jih je cca 28. Seveda pa najbrž ta del problematike za svetnike ni zanimiv. Lahko pa zatrdimo, da je Občina Vrhnika svoj del sredstev (glede na lastništvo v Coni) vedno zagotovila. Znotraj površini v POC ima Občina Vrhnika v lasti še površine, ki so potrebne za izgradnjo zaklonišča za potrebe nove šole, površine, kijih varuje za širitev Robove ceste in za širitev obvozne ceste. Odprodaja pa je bila uspešna tudi v delu površina na Hruševci. Odprodane so bile tri parcele skupaj z objekti, ki so bile prav zaradi objektov sproščene v prodajo, ostale površine na Hruševci pa so v denacionalizaciji, ker gre za kmetijske površine. 4. ENOTA BARJANČEK -VRTEC ZNOTRAJ VOJAŠNICE NA STARI VRHNIKI Vsem znano je tudi dejstvo, da je bilo z MORS uspešno dogovorjena tudi preselitev otrok v prostore znotraj vojašnice na Stari Vrhniki, po tem, ko je centralni vrtec na Vrhniki pogorel. Sklenjena je bila najemna pogodba za določen čas enega leta, ki pa je bila že večkrat podaljšana. Najemni pogoji so ugodni, saj znaša strošek najema cca 120.000,00 SIT mesečno. Tudi sicer je sodelovanje glede vrtca zgledno. S strani MORSa pa imamo zagotovilo, da bo najem podaljšan, če bo potrebno, ne glede na dejstvo, da seje koncept vojašnice v teh letih spremenil (prej učni center) in da se izkazujejo potrebe po teh prostorih tudi znotraj vojašnice. ZAKLJUČEK Občina Vrhnika v vseh letih po osamosvojitvi z MORS sodeluje v duhu pozitivnega sodelovanja in postopnega razreševanja odprtih zadev. Prisotnost slovenske vojske na Vrhniki je dejstvo, zato so pogovori naravnani v smer sodelovanja, ne zaostrovanja odnosov, v smer iskanja koristi tudi za občane Vrhnike, kot je bilo omenjeno že v uvodu. Nobena od usmeritev, ki je bila zastavljena že ob osamosvojitvi, še ni opuščena, kar potrjujejo tudi razgovori, ki so bili opravljeni nazadnje v juliju 1998 in so priloženi temu poročilu. Zapisala: Sonja P. KERŠMANC ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Vinko Tomšič, l.r. Na podlagi 5. člena Pravilnika o oddajanju občinskih profitnih stanovanj v najem ( Ur. I. RS, št. 55/94) in sklepa župana Občine Vrhnika z dne 25.08.1999 Oddelek za splošne zadeve Občine Vrhnika objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo občinskih profitnih stanovanj I. Število in vrsta stanovanj Občina Vrhnika oddaja v mansar-di poslovno - stanovanjske stavbe na Vrhniki, Cankarjev trg 11, tri profitna stanovanja. Predmet oddaje so: 1. Enosobno stanovanje v površini 46 m2; 2. Dvosobno stanovanje v površini 67 m2: 3. Dvoinpolsobno stanovanje v površini 78 m2. Površine stanovanj so določene na osnovi izmer prostorov v III. gradbeni fazi. Točne površine bodo določene po končanih delih. Stanovanja se oddajajo v najem za nedoločen čas. Najemnina za profitno stanovanje se določi z najemno pogodbo. Najemnina ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 603,90 SIT/m2 oziroma 6 DEM/ m2 po srednjem tečaju Banke Slovenije, objavljenem dne 26. 08. 1999 (1 DEM = 100,65 SIT). II. Upravičenci do dodelave profitnega stanovanja v najem Upravičenci do dodelitve profitnega stanovanja so fizične osebe in pravne osebe s področja Občine Vrhnika, ki so pripravljeni plačevati profitno najemnino. Prednost pri dodelitvi profitnega stanovanja imajo najemniki občinskih neprofitnih stanovanj. Če je več enakovrednih ponudb se stanovanje odda tistemu ponudniku, ki bo na javnem razpisu ponudil višjo najemnino. Splošni pogoji: - da je prosilec državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Občini Vrhnika; - da ima pravna oseba sedež v Republiki Sloveniji; - daje prosilec plačilno sposoben poravnati profitno najemnino in ostale obveznosti za uporabo stanovanja. III. Vloga za dodelitev profitnega stanovanja Vlogi za dodelitev profitnega stanovanja je potrebno priložiti: - fizične osebe potrdilo o državljanstvu; - pravne osebe izpisek iz registra, da imajo sedež v RS; - potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov; - potrdilo o premoženjskem stanju; - najemno oziroma podnajemno pogodbo, če jo prosilec ima sklenjeno; - potrdilo o višini osebnega dohodka prosilca oziroma skupnem dohodku vseh članov družine; - ponudbo višine najemnine, ki jo je prosilec pripravljen plačati (ponudba ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine). IV. Rok za oddajo vlog Vlogo za dodelitev profitnega stanovanja je potrebno oddati do vključno 24.09.1999 na naslov Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA PROFITNA STANOVANJA. Vloge, ki ne bodo vložene pravočasno, se ne bodo obravnavale. IV. Obvestilo o izbiri Sklep o dodelitvi profitnega stanovanja sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo sodelovali na razpisu ter vloge pravočasno oddali, bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po sprejemu sklepa o dodelitvi profitnega stanovanja. Opombe : Občina Vrhnika si pridružuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Dodatne informacije dobite po tel. (061) 755-121, int. 214 ali 237. Številka : 12/7 36200-0011/99 Datum : 30.08.1999 Tendenčna modna revija pomlad /poletje 2000 v Centru mode IUV V vrhniškem IUV Design Centru mode, v graščini stare pošte, je pred enim letom ustanovljeno Društvo modnih oblikovalcev in modelarjev Slovenije sredi avgusta pripravilo tendenčno modno revijo za poletje - pomlad prvega leta novega tisočletja. Gostitelja največjega festivala mode v tem času sta bila vrhniška Industrija usnja Vrhnika in Center mode IUV. Prav Center mode IUV design letos praznuje deseto leto uspešnega delovanja v prenovljeni graščini "stare pošte" na Vrhniki. V spodnjih prostorih je sedaj butik z unikatnimi in maloserijskimi izdelki ter izdelkov po meri, kjer so za več kot 1900 kupcev izdelali oblačila po meri. V zgornjih prostorih pa so studia modnih oblikovalcev, modelarno in stilsko opremljene sobane z razstavnimi eksponati usnjenih oblačil in galanterije. Dvodnevna prireditev je predstavila kolekcije slovenskih oblikovalcev oblačil, pletenin, usnjene konfekcije, kopalk in perila ter čevljev in torbic, ki so jih ustvarili slovenski modelarji po svojih zamislih in usklajenih s svetovnimi smernicami. Tako se je na reviji predstavilo 23 največjih slovenskih proizvajalcev in konfekcionarjev z vsemi svojimi modnimi oblikovalci in modelarji, da trgovcem, kupcem in tudi novinarjem predstavijo modne smernice in novosti, ki se kažejo v svetu za pomladne in poletne mesece v letu 2000. Poleg modne revije, kije bila nekako srž prireditve, so potekale še druge spremljevalne aktivnosti. Sestali so se člani Društva modnih oblikovalcev in modelarjev, ki jih je že Modne smernice IUV so za poletje ■ pomlad 2000 oblikovale tudi avtorice Barbara Jenko Drašler, Dragica Gantar in Dada Volk. več kot 110, sledila so predavanja o svetovnih smernicah mode, za moško modo, žensko modo, pletenine in perilo ter usnjeno konfekcijo in galanterijo. Nato je bila še novinarska konferenca, kjer so zbranim novinarjem predstavili enoletno delo društva, celotno tradicionalno modno revijo MODA Z VAMI ter modne smernice, ki so jih uporabili vsi mladi slovenski modni ustvarjalci in oblikovalci za naslednjo sezono pomlad -poletje. Zbranim novinarjem je spregovoril tudi direktor družbe IUV mag. Izidor Derganc, in sicer o nadaljnjih načrtih in ciljih ter razvoju ene največjih usnjarsko -predelovalne družbe na Vrhniki. (Njegovo izjavo vam predstavljamo posebej.) Nato je sledila zelo zanimiva modna revija s prikazom vseh znanih svetovnih modnih smernic, ki so jih oblikovalci zbrali na svetovnih sejmih, našli v strokovni literaturi ter jih popestrili s svojimi idejami in videnji. Tako so oblikovalci in modelarji uskladili modne težnje in jih opredelili glede na barvne skupine, na razne materiale in na različne sloge, ki so jih upoštevali izdelovalci konfekcije, perila, čevljev in modnih do- Nova industrijska prodajalna je v neposredni bližini IUV že odprla svoja vrata Direktor družbe IUV mag. IZIDOR DERGANC je na modni reviji MODA Z VAIVII novinarjev predstavil cilje in razvojne poti: "IUV je bila v preteklosti vezana v glavnem na proizvodnjo usnja za oblačilno industrijo. Zaradi te enostranske usmerjenosti je zapadla v zadnjih letih v velike težave, ki so se še povečale z nelojalno konkurenco iz Daljnega vzhoda. V letu 1999 smo si v IUV zadali nove cilje, ki jih želimo uresničiti v prihodnjih letih. Zaradi prevelikih proizvodnih kapacitet smo žal morali zapreti eno proizvodnjo enoto, in sicer v Šoštanju. Glavna usmeritev v prihodnosti je proizvodnja svinjskega usnja na Vrhniki ter proizvodnja govejega usnja in krzna v Šmartnem pri Litiji. Proizvodnjo svinjskega usnja za oblačilne namene bomo na Vrhniki v prihodnje razvijali v smeri bio usnja, kar pomeni proizvodnjo brez težkih kovin (kroma). Bio usnje je tako prijazno uporabniku kot tudi okolju. Prav tako razvijamo Na podlagi 13. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91) in 69. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96, 23/96), Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika, objavlja ZBIRANJE PREDLOGOV za Ima nova osnovna iola na Vrhniki 1. Predmet zbiranja predlogov je ime nove osnovne šole na Vrhniki. 2. Ime lahko vsebuje: - ime zavoda mora biti slovensko; - vsebovati mora označbo, ki navaja dejavnost in sedež zavoda; - ime republike, občine ali mesta lahko vsebuje le z dovoljenjem pristojnega organa, če ustanovitelj zavoda ni republika, občina ali mesto; -- ime lahko vsebuje ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti le s privolitvijo njenih zakonitih dedičev; - sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena; - zavod ima lahko skrajšano ime; 3. Ponudbi je potrebno predložiti dokazilo o privolitvi osebnosti, ali njenih zakonitih dedičev, za uporabo imena. 4. Ponudbe z dokazili oddajte v zaprti ovojnici, z oznako "Ne odpiraj - ime nove šole", najpozneje do 17.9.1999, na naslov Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. 5. Predloge bo obravnaval Odbor za izgradnjo nove šole. O imenu bo odločil Občinski svet Občine Vrhnika, 6. O izbiri imena bo javnost obveščena v sredstvih javnega obveščanja. OBČINA VRHNIKA usnja, ki jih je mogoče prati, tako imenovane pralne velurje. Da pa ne bi zopet ostali odvisni samo od oblačilnega sektorja, kije zelo nepredvidljiv, naš proizvodni program svinjskega usnja razširjamo tudi na avtomobilsko področje, to je na proizvodnjo usnja za avtomobilske sedeže. Razvoj usnja za te namene je pokazal, da ima svinjsko usnje vrsto izvrstnih lastnosti, prav za uporabo v tej panogi. V Šmartnem bomo v glavnem proizvajali goveje usnje za čevljarsko industrijo (predvsem v Sloveniji), tapetništvo in galanterijo. Proizvodnjo krzna pa bomo razširili še na avtomobilski sektor ter proizvodnjo krzna v medicinske namene. Prednost slednjega je, da ne vsebuje težkih kovin ter da ima izvrstne lastnosti... Glede na to, daje IUV na domačem trgu izgubila image, ga želimo ponovno vrniti. Tako odpiramo novi trgovini v novem Mercatorjevem mega mar-ketu, drugo v Mercatorjevem centru v Kopru. Danes smo odprli tudi industrijsko trgovino v neposredni bližini usnjarne na Vrhniki, kjer bodo lahko kupci izbrali artikle iz pretekle sezone in številne vzorčne modele. Trgovina bo bogato založena tudi z zelo pestro izbiro vseh vrst svinjskega in govejega usnja. Ker želimo, da v Sloveniji uporablja naše izdelke kar najširši krog uporabnikov, bomo našo ponudbo od najzahtevnejših kupcev razširili tudi na mlajšo generacijo, kjer je usnje zelo priljubljeno, seveda pa po temu primernih cenah. V prihodnje želimo naše izdelke ponuditi tudi v trgovinah na Hrvaškem, Madžarskem in Češkem." Letošnji hit modeli kopalke iz pralnega velurja, ki jih v kombinaciji (krilo, plašček, jakna) sestavijo v dnevna in večerna oblačila. datkov. Videli smo ženske trende, ki predstavljajo neko ohlapnost, ki osvobaja telo, predstavlja pa brezbrižnost, lahkotnost in športnost, prevladovale pa so naslednje barve: predvsem bela, modra, rumena, zelena in oranžno rdeča. Dolžine pa bodo od pod kolen do sredine meč in do gležnjev. Tudi moški trendi se opirajo na neko lahkotno - športno obliko, barve so umirjene - bela, rumeno-zelena, modra in veliko sivih odtenkov. Na koncu modne revije so se predstavili tudi vsi modni oblikovalci in modelarji ter doživeli ogromen aplavz vseh prisotnih strokovnjakov in ocenjevalcev slovenske mode. Tako lahko sklenemo, da imamo vrhunske oblikovalce, saj njihove kreacije tako glede estetike, izvirnosti in aktualnosti hodijo vštric s tistimi, kijih ustvarjajo zveneča tuja imena. S.S. Modeli za mlade iz zelo tanke bele ovčje nape, kar poudarja zapeljivost in mladost. Na koncu so se predstavili vsi manekeni in za svoje številne izhode in s tem prikaze modelov poželi velik aplavz. Delniška družba LIKO, lesna industrija Vrhnika se je na prehodu v tretje tisočletje odločila za razvoj v celovito odličnost. Družba ima trden namen postati moderno evropsko in svetovno podjetje. Razvojno smelost gradi na bogati, tržno uveljavljeni tradiciji proizvajalca stavbnega in sodobnega pohištva, računalniške opreme in tem programom prilagojenih storitvah. LIKO VRHNIKA VABIMO VAS, da se nam pridružite. Zaradi širitve proizvodnje v Borovnici in na Verdu potrebujemo predvsem sodelavce z več znanja. Tu mislimo na kvalificirane delavce različnih strok: mizarje in strojne ključavničarje, orodjarje, elektrikar-je ter druge tehnične poklice, ki so se pripravljeni usposobiti za: - upravljanje zahtevnih lesnoobdelovalnih strojev - izdelovanje modelov in vzorcev lesnih izdelkov - zahtevna dela pri površinski obdelavi izdelkov (lakirnice) Potrebujemo tudi lesarske delavce za enostavnejša dela kot so: - pomoč pri lesnoobdelovalnih strojih - dela pri odpremi izdelkov na žagi Nudimo delo za določen čas treh mesecev, potem pa možnost zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zagotovili vam bomo stimulativno plačo in pomoč pri izpopolnjevanju znanj ter druge pogoje, ki jih določa Kolektivna pogodba za lesarsko dejavnost. Kandidate vabimo, da svoje ponudbe za zaposlitev dostavite v 8 dneh po objavi na naslov: LIKO lesna industrija Vrhnika, d.d., Kadrovska služba, Verd 100 a, 1360 Vrhnika. "LIKO - VAŠA VRATA V SVET NARAVE IN LEPOTE" PRENOVLJENA MERCATORJEVA PRODAJALNA NA ULICI 6. MAJA 10 Zupan prerezal otvoritveni trak Ni minilo niti tri mesece od zaprtja trgovine Mercator na Ulici 6. maja 10 na Vrhniki, ko so se 1. septembra zopet odprla vrata za številne vrhniške kupce. V teh dnevih so trgovino popolnoma preuredili, jo posodobili in povečali prodajni prostor. Ob otvoritvi 1. septembra so se pred obnovljeno trgovino zbrali številni krajani Vrhnike in gostje. Zbrane je pozdravila in nagovorila direktorica maloprodaje družbe Mercator Alojzija Zakrajšek, ki je navedla nekaj zgodovinskih podatkov in o sedanji podobi prenovljene trgovine. Med ostalim je poudarila: "Trgovina z bifejem je bila pod okriljem Trgovskega podjetja Vrhnika zgrajena leta 1964 z izgradnjo bloka (pred 35 leti) in prvo adaptacijo je doživela leta 1985. Že ob tej adaptaciji se je trgovina povečala za 25 m2 na račun bifeja. Sedanja investicija je obsegala prenovo samopostrežne trgovine s prodajno površino 220 m2, katera se z investicijo poveča na 290 nr (skladiščne površine 145 m2 so nespremenjene), ter zmanjšanje bifeja iz 61 m2 na 46 m2 (skladiščni prostori v velikosti 40 m2 so tudi ostali nespremenjeni). Lokal seje oddal v najem in bo predvidoma odprt meseca oktobra 1999. Obstoječa trgovina je bila dolga in ozka. Z razširitvijo in pozidavo napušča se je pridobila dodatna prodajna površina in primerna širina nakupovalne poti. Trgovina je bila tehnološko zastarela in ni več ustrezala tehničnim pogojem, prav tako kotlovnica, ki tudi ni več ustrezala predpisom o požarni varnosti. S prenovo smo omogočili povečanje in boljšo izkoriščenost ter preglednost prodajnih površin, povečanje prometa predvsem pa zadržanje sedanjih potrošnikov, dopolnitev market programa, dvig kvalitetnega nivoja prodajalne in izboljšanje nakupovalnih pogojev, lepši izgled prodajalne ter z oddajo bifeja v najem pridobitev dodatnega prihodka v tem objektu. Investicijska vrednost je 93,8 mio SIT, kar pomeni 1.820 DM na m2 skupne površine oz. 2.820 DM na m2 prodajne površine. Promet se dosega v višini cca 20 mio SIT na mesec in se bo povečal za cca 15 % kar pomeni ob enakem številu zaposlenih (10 delavcev) povečanje produktivnosti za 15 %. S posodobitvijo bomo razširili ponudbo izdelkov s trajno nizkimi cenami, izdelkov s trgovsko znamko Mercator ter vsesplošno in hkrati konkurenčno in ugodno ponudbo. Zato smo poleg sodobne hladilne tehnike in ostale opreme vgradili tudi peč za dopeko kruha ter pekovskega peciva ter sodobne računalniške blagajne. Predvsem želimo opozoriti na povečano ponudbo delikatesnega blaga, sirov, poltrajnih in trajnih mesnih izdelkov, zamrznjenega blaga ter široko izbiro samopostrežnega nakupa sadja in zelenjave." Nato je besedo prevzel župan Vrhnike Vinko Tomšič, ki je poudaril, daje velik pomen za Vrhni-čane odprtje sodobno in moderno urejene samopostrežne prodajal- Župan je prerezal otvoritveni trak in prvi kupci so hitro prestopili prag sodobno opremljene trgovine. Za kupce bo poskrbel 10 članski kolektiv samopostrežne prodajalne. Notranjost trgovine s prvimi kupci in seveda ostalimi obiskovalci. ne, saj mora "Mercator" ostati najboljši sosed, za kar bodo prav gotovo poskrbele prijazne prodajalke. Ob koncu nagovora pa je skupaj z direktorico in poslovod-kinjo prenovljene trgovine prerezal otvoritveni trak in prvi gostje - kupci so uradno prestopili prag prenovljene Mercatorjeve trgovine na Ulici 6. maja 10. Kot sem že omenil, je obnovljena trgovina pridobila predvsem večji prodajni prostor. S tem seje povečal prostor za delikatesno blago, kjer je velika izbira trajnih in poltrajnih izdelkov, razne sveže solate in številnih mlečnih izdelkov. Nova pa je lastna mini pekarna, za stalno sveže pekovsko pecivo, slaščice in razne kruhe. V popolnoma novih hladilnih napravah pa je možna samoizbira ohlajenega sadja in zelenjave. Ob tem pa je še povečana ponudba številne zamrznjene hrane. Že znani kotiček za diabetike pa so povečali in opremili z novimi artikli. Pač vse je narejeno še za tako zahtevnega kupca. Trgovina bo odprta vsak dan od 7.00 pa do 20.00 ure, v soboto do 13.00 ure, v nedeljo pa od 8.00 do 12.00 ure. V sklopu trgovine bo v mesecu oktobru odprt še bife. Tako smo Vrhničani dobili še eno skoraj novo trgovino, kije bila med bližnjimi in nekoliko daljnimi krajani zelo priljubljena. Poslovodni ljudje Mercatorja pa so obljubili obnovo trgovine tudi na Hribu in to mogoče že v začetku novega tisočletja. Ob novi trgovini s pohištvom, ki je bila odprta pred nekaj meseci, se je tako Mercator v popolnosti vsidral na Vrhniko. S.S. ■ bodice za prometno nevarnost in zaščito zasebne lastnine. Zaščita posesti in prometna (ne)varnost Med jamo cerkvijo in hišo na Voljčevi cesti 19 na Vrhniki je zaradi zožitve ceste res prava prometna past za vse udeležence v prometu. Da bi se lastnik stavbe na Voljčevi cesti 19 bolje zavaroval pred prometom zgovorno priča bližnji I posnetek betonskega bloka s J kakimi 8 centimetri dolgimi jek 1 lenimi konicami, ki grozeče preže pa vse udeležence v prometu v tem delu Vrhnike. F.B. Oživitev čolnarjenja po Ljubljanici V prejšnji številki Našega časopisa smo vas zaprosili za kakršne koli fotografije, skice ali načrte čolnov, ki so nekoč prevažali tovor (opeko, kamenje, les) po Ljubljanici. Prošnje je bila predvsem namen, da bi zopet oživili plovnost Ljubljanice na tak ali drugačen način. Akcija ni rodila bistvenih sadov, zato še enkrat prosimo vse bralce oziroma ljudi, ki kaj vedo o takratni plovnosti Ljubljanice ali imajo kakršne koli fotografije ali pisni material, naj nam sporočijo ali na nam ga pošljejo na uredništvo Našega časopisa. Vse vam bomo zagotovo vrnili. V spomin vam prikazujemo dve sliki izpred II. svetovne vojne, ko je Ljubljanica v prevažanju tovora še nekaj pomenila. Na prvi sliki je vidno tovorjenje opeke na takratne plovne čolne iz vrhniške (Kotnikove) opekarne. Na drugi sliki pa se bo mogoče celo kdo spoznal in nam sporočil, naj ga obiščemo in z njegovo pomočjo opišemo takratno plovnost Ljubljanice. Pričakujemo vašo pomoč in klic na telefonsko številko 456-224 (Uredništvo NČ) ali na mobitel 0609/ 650-186 (sodelavec in novinar Simon Seljak). Otroški dispanzer v obnovljenih prostorih izvedel Viljem Pihner iz Vrhnike, vse ostalo od projekta, načrta in nadzora pa delavci vrhniškega Pri-misa. Novi in lepi prostori bodo namenjeni predvsem mladim bolnikom oziroma varovancem in njihovim staršem za boljše počutje in za ustrezne strokovne storitve pod boljšimi pogoji. Tudi za štiri otroške zdravnike in pet medicinskih sester se bodo izboljšali delov- ni pogoji, omogočil pa boljši, sistematični in diskretni pregled bolnikov. Gotovo pa je, da tudi vrhniški zdravstveni dom počasi stopa v korak novim trendom zdravstva, saj se že pripravljajo projekti za nove posodobitve in prenove. Vedno pa se vse vrti okoli financ in prav to tudi večkrat lahko zavira nadaljnje napredke in novosti v zdravstvu. S.S. Zdravstveni dom Vrhnika je v spodnjih prostorih v začetku septembra odprl prenovljene prostore dispanzerja za otroke in šolsko mladino. Vsekakor je bila prenova prostora potrebna, saj je čas in število naraščanja mladih pacientov to narekoval. Dispanzer je popolnoma in temeljito prenovljen na obstoječi površini. Zamenjale so se vse inštalacije, nova pa je tudi klima. Prijetno so obnovljeni sanitarni prostori, kateri so namenjeni tudi invalidnim osebam. Tako so s prezidavo funkcionalno povezali sobo za kartoteko in medicinske tehnične posege z obema sestrskima sobama in naprej z obema ordinacijama. Na otvoritvi so bili skoraj vsi delavci ZD Vrhnika, predvsem pa zdravniki in sestre, ki bodo uradno pričeli uporabljati nove prostore drugi teden v septembru. Zbranim sta spregovorila direktorica ZD Vrhnika Bernarda Brenčič in župan Vrhnike. Prav direktorica pa je opisala dokončano investicijo, katero so v popolnosti sami investirali v višini 20 mio SIT. Prenovo pa je Srečanje upokojencev starih 75 in več let Društvo upokojencev Vrhnika že od leta 1986 prireja družabna srečanja za svoje člane, ki so dopolnili 75 in več let. Tako je bilo letošnje tradicionalno srečanje v četrtek, 2. septembra v gostilni Močilnik, že trinajstič po vrsti. Srečanja seje udeležilo preko 120 članov, od 354, kolikor jih je doseglo in preseglo starost 75 let. Zbranim je spregovoril predsednik društva Janez Pečar, ki je povedal, da je v društvu vključeno že 1400 članov, od tega 896 žensk in 504 moških, kar zgovorno pove, da ženske dosegajo daljšo starost. Tudi ženska je najstarejša članica, saj bo Franja Štula letos dopolnila že 97 let. Ob koncu pa je zbranim še sporočil, da bo društvo prihodnje leto praznovalo 50 obletnico delovanja, kar bodo slovesno proslavili. Za dobro razpoloženje je poskrbel glasbenik Janez Kogovšek, vedno rad viden med upokojenci. S.S. 75 LET DELOVANJA GASILCEV DRENOV GRIČ - LESNO BRDO Razvili nov prapor s simbolom kraja Drenov Grič - Lesno Brdo Ob 75-letnici delovanja PGD Drenov Grič - Lesno Brdo je bilo v tej krajevni skupnosti kar nekaj slavnostnih prireditev, na katerih so bila podeljena priznanja, razvit je bil nov gasilski prapor, bila je gasilska veselica z bogatim srečolo-vom. Pa pojdimo po vrsti. V petek, 13. avgusta, je bila slavnostna seja PGD Drenov Grič - Lesno Brdo v dvorani domačega gasilskega doma. Slavnostni nagovor je imel predsednik društva Anton Jelovšek, ki je navzoče seznanil s prehojeno 75-letno potjo gasilcev in gasilk z Drenovega Griča - Lesnega Brda. Številnim domačim gasilcem in gostom so spregovorili tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič, poveljnik gasilske zveze Vrhnika Pavle Bizjan in poveljnik CZ Janez Donik. Prav poveljnik gasilske zveze je ob tej slavnostni priložnosti podelil občinska gasilska priznanja najbolj zaslužnim in požrtvovalnim domačim gasilcem. Priznanje Gasilske zveze Vrhnika III. stopnje so prejeli: Franc Jelovšek, Tomaž Kastelic in Malči Osredkar. Priznanja I. stopnje pa: Anton Jereb, Anton Osredkar, Alojz Pet-kovšek in Stane Potrebuješ. Za lep kulturni program je poskrbel Mešani pevski zbor Drenov Grič - Lesno Brdo. Teden dni pozneje, v soboto, 21. avgusta, pa je bilo še bolj svečano. Pred gasilskim domom PGD Drenov Grič - Lesno Brdo so se zbrali številni domači krajani ter številni V gasilski paradi so sodelovali tudi najmlajši člani ■ gasilci PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. gostje, ki so pozdravili gasilsko parado, podelitev republiških priznanj in razvitje novega prapora. V gasilski paradi so sodelovali vsi domači gasilci s svojimi najmlajšimi člani, predstavniki sosednjih gasilskih društev in prijateljskih društev, vrhniška godba na pihala, številna gasilska vozila in predstavniki domačega kulturnega društva v slovenskih narodnih nošah. Vsem zbranim je sprego- Motorizirani del parade je vodila več kot 70 let stara motorna črpalka renault, ki sedaj krasi "gasilski muzej v bivši stari orodjarni". Stari prapor je zavit, novega pa bodo v nadalje uporabljali za vse aktivnosti gasilcev. Idejo o novem praporu so izrazili člani Upravnega odbora PGD Drenov Grič - Lesno Brdo že v letu 1998. Osnutek je pripravil podpredsednik društva Anton Jereb, prapor pa je izdelal mojster Andrej Vidmar. voril predsednik domačih gasilcev Anton Jelovšek, ki je prebral kroniko društva. Slavnost ob 75-letnici sta pozdravila tudi predsednik Gasilske zveze Vrhnika Ivan Turk in župan Vrhnike Vinko Tomšič. Nato je sledilo slavnostno razvitje novega gasilskega prapora. Praporščaki so star gasilski prapor zavili, novega pa je odvil predsednik gasilske zveze Ivan Turk ter ga izročil praporščaku Janezu Velka- Na eni strani novega prapora je tudi novi simbol kraja Drenov Grič -Lesno Brdo, ki predstavlja nekdanji rudnik na Stari cesti, rožo meček in liste drevesa dren. vrhu. Predsednik domačih gasilcev Anton Jelovšek pa je ob novo razvitem praporu izrekel še zaobljubo o varovanju in slavnostni uporabi novega prapora. Vrhniški župnik Anton Podbevšek je blagoslovil prapor. Kot se na takih okroglih obletnicah in svečanostih spodobi, so najbolj vestnim, delovnim in požrtvovalnim gasilcem podelili še državno priznanje Gasilske zveze Slovenije. Priznanja III. stopnje je podelil poveljnik regijske gasilske zveze Franc Žibert, prejeli pa so jih: Anton Jelovšek, Jože Ogorevc, Pavle Jesenko, Srečo Dular, Dušan Rodošek, Franci Friskovec, Franc Tomšič in Janez Velkavrh. S podelitvijo seje nekako končala slovestnost ob 75-letnici gasilcev Drenov Grič - Lesno Brdo. Sledila je še prava gasilska veselica v športnem parku. Domači gasilci so poskrbeli za dobro jedačo, pijačo in bogat srečolov, za veselo razpoloženje pa ansambel Gašperji. S.S. Državna priznanja Gasilske zveze Slovenije III. stopnje so prejeli: Anton Jelovšek Jože Ogorevc Dušan Rodošek Franci Friskovec Franc Tomšič Janez Velkavrh Srečo Dular Del kronike PGD Drenov Grič ■ Lesno Brdo, ki jo je ob 75-letnici prebral predsednik Anton Jelovšek Zgodovina našega društva sega v leto 1924, ko je bilo ustanovljeno. Prvi ustanovitelji gasilskega društva so začeli ob koncu leta 1923 in v začetku leta 1924 sestavljati Upravni in Nadzorni odbor ter vpisovati člane, da se je lahko društvo ustanovilo. Po obstoječi matični knjigi je takrat bilo v društvu okrog 30 članov. Ta zametek društva je začel razmišljati o zidavi gasilskega doma. Pridobljeno je bilo zemljišče na mestu, kjer naj bi stal gasilski dom. Začela se je akcija za izgradnjo gasilskega doma. Za kritje vseh potrebnih stroškov pri sami gradnji gasilskega doma so si krajani in gasilci pridobili sredstva sami z nabiralnimi akcijami, veselicami in igrami. Gasilski dom je bil hitro zgrajen, treba pa je bilo nabaviti še notranjo opremo, v prvi vrsti pa kupiti gasilsko brizgalno, ker brez nje ne bi mogli gasiti. Že leta 1928 si je društvo pridobilo motorno črpalko "renault", kije zvesto služila tri desetletja svojemu poslanstvu. Tako kot se staro umika novemu, se je tudi ta umaknila v zaslužen pokoj in je bila nekaj časa neuporabna. Vendar seje javil Angel Baje, da bi jo usposobil, kar mu je tudi uspelo, vendar je zmanjkalo časa za generalno obnovo vse do konca leta 1996, ko se je pričela obnova. Z veliko volje posameznih članov UO in še nekaterih članov ter sponzorjev je bila v letu 1997 motorna brizgalna obnovljena in tudi še deluje. Po obnovitvi pa je bila shranjena v gasilski muzej v našem gasilskem domu in je v ponos našemu društvu. Že kmalu po 2. svetovni vojni smo si priskrbeli avtomobil "mercedes", muzejske vrednosti, vendar tega nismo znali izkoristiti, saj v tem času še ni bilo zbirateljskih strasti oldtaj-merjev. V današnjem času bi nam gotovo prineslo za zameno sodobno novo avtocisterno. V letu 1968 smo nabavili motorno črpalko "rosenbaver", leto pozneje pa kombi volksvvagen, kije služil gasilcem 11 let. Leta 1980 smo končno prišli do novega vozila - kombija, znamke TAM 2000 - za potrebe gasilcev in krajanov. Tako gasilci kot krajani smo si želeli, da bi gasilski dom ponovno obnovili. Leta 1974 je bila obnovljena celotna fasada, v posameznih obdobjih pa dograjenim adaptirani posamezni prostori. Ponovna obnova celotnega gasilskega doma se je začela leta 1987. Sredstva so omogočili krajani s samoprispevkom. Vendar je le-ta denar kaj kmalu pošel. Obnova gasilskega doma se je ustavila. Nato smo v letu 1988 gostili ansambel bratov Avsenik, katerih koncert nam je prinesel toliko denarja, da smo lahko nadaljevali z obnovo. Z zbranimi sredstvi smo lahko dokončali novo orodjarno, obnovili pa smo tudi sejno sobo in usposobili sanitarije. V letu 1989 se je ponudila možnost nakupa odpisane cisterne. Ta nakup so nam spet omogočili krajani s svojimi prispevki in KS Drenov Grič-Lesno Brdo. Leto poprej smo vložili vsa naša sredstva v gradnjo orodjarne, zato brez omenjene pomoči ne bi mogli kupiti avtocisterne. 5. oktobra 1991 je bil za gasilsko društvo Drenov Grič - Lesno Brdo in krajane Drenovega Griča in Lesnega Brda dan, ki bo lepo zapisan, saj je Gasilsko društvo uradno prevzelo avtocisterno v uporabo. KS Drenov Grič - Lesno Brdo je s pomočjo krajanov in v manjšem obsegu PGD in kulturnega društva v celoti obnovila dvorano in oder za potrebe osnovne šole, krajanov, gasilcev, kulturnikov ter obnovilo tudi bivšo staro orodjarno. S skupnimi močmi smo postavili tudi lopo za shranjevanje gasilskih miz. NAŠA "KULTURA "ALI SAMO OBJESTNOST- Mislim, da slika zgovorno prikazuje naše obnašanje do stvari, ki naj bi Vrhniko lepšale. Pred Cankarjevim spomenikom je kar nekaj težkih betonskih korit, ki so namenjena za rože. Vendar pa jih nekateri ruvajo, celo korita prevračajo, drugi pa zopet sadijo nazaj. To se je zgodilo že večkrat, saj je to moja stalna pot v uredništvo. Prav z zanimanjem opazujem, kdo se bo naveličal. Ali "ruva-lec" lepega cvetja, ali pa sadilec, ki vedno popravlja za njimi? S.S. Cerkveni in državni praznik veliki šmaren pomeni za Smrečje tudi žegnanjsko slovesnost. Letos seje ob cerkvi sv. Marije Vnebovzete zbralo še posebej veliko ljudi iz vseh okoliških krajev. Kot tradicionalno gesto pa na ta praznik prakticira tudi domača gostilna Kasarna, ki se za lačne in žejne obiskovalce še posebej potrudi in razširi svoj menu.(gt) TRIDESET LET PGD DRAGOMER... LUKOVICA Podelili šest republiških odlikovanj Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer Lukovica letos praznuje 30 letnico delovanja. Svoj jubilej so praznovali na slavnostni seji društva ter na veliki gasilski paradi, kije bila v soboto 14. avgusta. Na slavnostni seji, ki je bila v domačem gasilskem domu so bila podeljena občinska priznanja za 10, 20 in 30 let aktivnega dela v društvu. Priznanja je podelil predsednik Gasilske zveze Vrhnika Ivan Turk, ta pa so prejeli: * za 10 let aktivnega dela: Jože Čuden Tomaž Požar, Jože Trček ml, Rudolf Rank, Grega Slabe in Alen Kranjec; * za 20 let aktivnega dela: Spaso Jovanovič in Stane Star-kež; * za 30 let aktivnega dela pa: Franc Čuden, Jože Čamernik, Alojz Kavčnik, Alojz Slabe, Dra- Dušan Suhadolnik gan Štrukelj, Jože Čuden in Dušan Suhadolnik. Slavnostne seje so se udeležili številni gostje, ki so ob 30. letnici gasilcev Dragomerja in Lukovice izrazili številne čestitke in zaželeli še nadaljnje uspešne aktivnosti. Med ostalimi je jubilante pozdravil tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič. Osrednja slovesnost pa je bila ob pravi gasilski paradi, ki se je odvijala v samem kraju Dragomer. Slavnostna tribuna je bila pred domačim gasilskim domom, na njej pa so bili številni povabljeni gostje, ki so dali pravi pečat jubileju. Parade pa so se udeležili številni gasilci in praporščaki sosednjih in prijateljskih gasilskih društev, narodne noše, godba iz Žirov ter številna gasilska vozila. Še poseben aplavz vseh prisotnih, lahko bi bilo malo več krajanov, so poželi prijateljski gasilci iz Jože Čamernik Janez Požar PGD Božakovo iz Bele Krajine. Slavnostni govor je opravil tajnik domačega društva Jože Čuden, ki je opisal 30 letno prehojeno pot društva (del kronike tudi objavljamo). Nato pa so se čestitkam pridružili še ostali številni gostje. Povzetek iz govora tajnika PGD Dragomer - Lukovica Jožeta Čudna ob 30. letnici društva na slavnostni paradi: "Dovolite mi, da vam predstavim tridesetletnico gasilskega društva, ki pa se, naravno, prepleta tudi z delovanjem drugih organizacij. Ne bom navajal imen posameznikov, razen Marka Kogovška, kije odločilno vplival na genezo ali če hočete rojstvo današnjega slavljenca. Malo prej smo dobili svojo krajevno skupnost, vse leto 1969 pa je bilo živahnejše kot navadno. V zraku je bila ustanovitev gasilskega društva. V središču priprav je bil pokojni Marko. Na pol formalni zbor krajanov ga je v bližnji gostilni izvolil za predsednika pripravljalnega odbora. Odbor je nenavadno hitro opravil s formalnostmi in v petih dneh je novoimenovani predsednik sklical sestanek, ki se ga je udeležilo 21 krajanov in, kije nepričakovano prera-stel v ustanovni občni zbor novega društva. V veliko pomoč nam je bila tudi prisotnost tedanjega predsednika ObGZ, tako da smo bili povsem legitimni. Že na tem zboru so bile opravljene vse formalnosti tako, da smo lahko v kratkem času opravili tudi registracijo in imeli smo društvo, ki pa ni imelo ničesar. In prva naloga, ki so jo sprejeli člani UO je bila - zbiranje denarja - pri sokrajanih. Avgusta 1970 se je društvo prvič javno pokazalo in predstavilo svoj program. Že prej so fantje od nekje dobili avto, star 1MV kombi In staro Rosenbauer-co, (ki stoji za spomin v sejni sobi). Ampak naši gasilci so bili na vse to zelo ponosni. Najbolj pomembno pa je bilo, daje za vse to izvedela občinska javnost, kateri smo nazorno povedali, da hočemo delati, za svoje prizadevanje pa dobiti tudi podporo. Gasilci ne bi bili to kar so, če bi bili z doseženim zadovoljni. A svoje načrte in ideje so morali najprej vsaditi v načrte in ambicije krajevne skupnosti, hkrati pa prepričati občino, da gremo zares. Gasilcev ni brez gasilskega doma, to je bila takrat parola, s katero so gasilci prepričali krajevno skupnost, da bo treba nekaj vendarle narediti. Toda trajalo je dobra tri leta, dosti prepričevanj in dosti noči je bilo neprespanih preden je napočil 18. Februar leta 1973. Tedaj je bil v Dragomerju in Lukovici referendum, na katerem je bil izglasovan krajevni samoprispevek za gradnjo gasilskega doma in doma krajevne skupnosti, (tedaj družbenih organizacij). Seveda medtem gasilci nismo mirovali, namesto gasilske shrambe smo imeli opremo shranjeno v govejem hlevu in tam zbirali, vse, kar se je zdelo kaj vredno za gasilce. Ob prevzemu nove gasilske brizgalne je bilo navdušenje med gasilci nepopisno. Organizirali smo vrtno veselico s parado in sodobno opremo sosednjih društev. Našim gasilcem je to pomenilo priznanje in habilitacijo, ki jim je okrepilo samozavest. Počutili smo se enakopravni člani velike gasilske družine. Že naslednje leto 1974, smo dobili nov kombi. Spet je bilo slavje, novi avto in nova motorka Rosenbauer, upravičeno zadovoljstvo in nov polet, kar je čisto naravno. Ob vsakem prevzemu so dobivali fantje nove pohvale in priznanja, pa tudi vedno bolj smelo smo gledali v prihodnost. Leta 1975 smo razvili društven prapor, kije kot ob vsaki podobni priložnosti razgibal tako gasilce kot krajane, ki so sprva z določenimi dvomi spremljali to rast in razvoj. Tudi novi krajani so se začeli vključevati in po letu 1975je začelo vreti, kaj je z gasilskim domom?Že vse leto 1975 smo po različnih vezah iskali prostor zanj. Ker je bila urbanistična ureditev Dragomerja še popolnoma nedodelana, se je vsa zadeva vlekla skozi leto 1975, 1976 in še celo 1977. To so bila leta hudih psihičnih naporov, ki so se odražali na gasilskem polju. Šele na seji upravnega odbora 15. Decembra 1978poroča predsednik UO GD, da je dom pod streho. Zadovoljni smo bili, da je dom dobil vsaj streho pred zimo. Tudi razpoloženje se je takoj popravilo. V zapisniku UO z dne 14. aprila 1979 pa je zapisano: Gradbena dela so zaključena, izdelani so tlaki, tudi vodovodna in elektroinstalacije so v glavnem končane, fasada bo verjetno končana prej kot notranji ometi itd. Še bi lahko naštevali probleme, ki so ostajali nerešeni. V zapisniku seje z dne 23.8.1979 pa smo se že dogovorili o otvoritvi gasilskega doma. Čez zimo 79-80 smo dom kolikor se je dalo dograjevali. Na občnem zboru leta 1980 je med drugim zapisano: "Danes smo zadovoljni, ko imamo občni zbor prvič v svojih prostorih katerih se res lahko vsi skupaj veselimo, ne samo gasilci, ampak vsi krajani, ker takega doma ni daleč naokoli." Hkrati pa je v plan za leto 1980 bilo vključeno že asfaltiranje okolice doma. S tem je operativa dobila ploščad za vaje, veselice in druge potrebe. V naslednjem letu pa smo se dogovorili že o nakupu nove av-tocisterne, ki smo jo naslednje leto pripeljali v Dragomer, spet kupljena z zbranim denarjem samoprispevka. Ta cisterna še vedno stoji v naši garaži. Poročevalca je kar malo zaneslo, ko se je pohvalil, da se lahko drugi kaj naučijo od nas. Takole smo si rekli: veseli smo lahko vsi, še posebej generacija, ki dela od vsega začetka in sije ne samo postavila ampak tudi uresničila postavljene cilje. In še: napočil je čas, ko bomo vlagali, krepili organizacijo in pomagali ljudem. To smo jemali kot dolžnost, saj so nam ljudje toliko pomagali vseh 15 let. Koje naslednje leto udarila suša, so ljudje po hribih ostali brez vode. Z novo cisterno smo jim speljali okoli 350.000 litrov vode! Ali ni že dovolj za opravičenje naložbe v cisterno. Obdobje velikih vlaganj se je nekje v letu 1985 končalo. Na občnem zboru leta 1986 smo ugotovili: Društvo je dočakalo čas, ko je več možnosti za redno delo, ki smo ga v času investicij komaj zmogli. Pohvalili smo se tudi z nabirko ob novem letu. Iz nabirke lahko ugotavljamo, kako krajani cenijo napore gasilcev. Srečo imamo tudi pri tem. Leta 1989 smo proslavili dvajseto obletnico. Leta 1991 smo kupili avtomobil FAM 2001. Prenovili pa smo vso notranjost doma. Sodelovali smo tudi pri gašenju požara v LIKO Vrhnika. Na občnem zboru leta 1991 smo postali polnoletni, sodelovali smo pri številnih prireditvah: na Verdu nov dom, parada ob 120 letnici GD Ljubljana - Mesto, in na vajah na Vrhniki, Bevkah, Kozarjah; gasili pa smo gozdni požar in dvakrat ob avtocesti. V tednu požarne varnosti so pisali učenci naloge na temo: "Gasilci in požarna varnost". Presenetili so nas s svojimi pogledi na gasilstvo. Nekaj od teh učencev je danes v naših vrstah. Naši ljudje pa so nas s svojimi novoletnimi prispevki kljub težkim razmeram bogato nagradili. Leta 1994 smo odkrili na severni steni doma fresko svetega Florjana, delo našega zdaj že pokojnega akademskega slikarja Doreta Molela. Prišli smo do leta 1998, in poskusili prav na hitro pregledati življenje in delo našega jubilanta. Lahko ugotovimo, da smo mnogo govorili. Večkrat se nam je to že upiralo, kajti še tako zagnana volja brez dejanj je premalo za uresničenje danih obljub. Moramo pa še enkrat reči, da je vse kar imamo vendar potrditev ciljev, ki smo sijih dovolj trezno in s polno zavestjo odgovornosti postavili. Večkrat smo bili razočarani, ker se nam je zdelo, da gre vse preveč počasi, mi pa smo bili pa nestrpni.. A naši ljudje so se pri tem učili in marsikaj novega spoznali." Tone Požar Med drugim sta spregovorila tudi podpredsednica Gasilske zveze Slovenije Marija Cempre - Turk in župan občine Brezovica Drago Stanovnik. Na koncu slovesnosti pa je podpredsednica GZ Slovenije podelila še šest republiških priznanj in odlikovanj, katere so prejeli: * Republiško odlikovanje I. stopnje: Boženko Novakovič * Republiško odlikovanje II. stopnje: Jože Čuden in Dušan Suhadolnik * ter Republiško odlikovanje III. stopnje: Jože Čamernik, Janez Požar in Tone Požar. S podelitvijo odlikovanj pa seje tudi končal uradni del slavnosti. Sledila je še gasilska veselica, ki jo je popestril domači ansambel Bobri. Tako so gasilci Dragomerja -Lukovice slavnostno in delovno praznovali svojo 30 letnico, kar je za mlado krajevno skupnost naše občine kar lepa vzpodbuda za na-daljno aktivno delovanje. S.S. Pogled na tribuno z gosti. Pred slavnostno tribuno je bil zbor gasilcev, med njimi so bili tudi najmlajši iz PGD Dragomer ■ Lukovica. Kresovanje pri sv. Trojici že tradicija Spet je zadonel veliki zvon. On in ubrane viže pritrkovalcev so nas privabili na kresovanje k sveti Trojici. Velika množica ljudi se je odločila, da bo s svojo prisotnostjo na kresovanju doprinesla k oživljanju starih običajev. Obisk tega običaja je nekaj posebnega, saj ljudje ne pridejo z mržnjo v srcu ali z mislijo na maščevanje. Poseben čar ima tudi uvod v prižiganje kresa - maša za domovino. Tu ni mesto za nabiranje političnih točk, to je enostavno potreba po druženju na Kresni večer. Tudi Vrhničani smo pokazali, da je kresovanje ostalo naše. Naprej ga moramo gojiti, da bo naslednje leto zagorel še bolj veselo. Maša za domovino, ki jo je daroval gospod župnik - Vinko Podbevšek ob sodelovanju cerkvenega mešanega pevskega zbora Svetega Pavla z Vrhnike, je bila uvod v kulturni del kresnega veče- ra. Daje bila že sama maša nekaj posebnega, saj je bila namenjena domovini, je pričala tudi državna zastava, ki je celotno dogajanje opazovala na stranskem oltarju. Prisluhnili smo pesmim okteta Raskovc in recitalu Toneta Kunt-nerja; vse je izzvenelo v čast domovini. Drugi del kresovanja je potekal pred cerkvijo. Veseli Triglavci so nam zaigrali nekaj domačih viž. Sledil je nagovor predsednika OO SDS Vrhnika, g. Časerman Pavla. Zahvalil seje vsem ki so kakorkoli prispevali , da je kresovanje tako lepo uspelo - vsem sodelujočim in tudi vsem obiskovalcem. Povedal je tudi, daje beseda domovina vse premalo cenjena in spoštovana in upa, da je in bo kresovanje vsaj malo pripomoglo k dvigu našega državniškega ponosa. Izrazil je tudi željo, da bi kresovanje postalo del kulturnega dogajanja na Vrhniki, kot nadaljevanje Argonavtskih dni in pričetek praznovanja Dneva državnosti. Spregovoril je tudi g. Tone Krko-vič, generalni tajnik SDS in podpredsednik veteranov borbe za Slovenijo, kije bil prijetno presenečen nad kvaliteto kulturne prireditve in tudi nad samim obiskom. Kot aktiven udeleženec borbe za Slovenijo je povdaril, da se domovine ne smemo sramovati in nam zaželel, da s kresovanjem nadaljujemo. In tako je končno zagorel tudi kres, še lepši kot prejšnje leto; morda tudi zato, ker je okoli sebe videl toliko ljudi dobrih namenov in odprtih src. Tudi na golaž organizator ni pozabil. Pripravo golaža so sponzorirali nekateri občani Vrhnike, saj si sam OO SDS Vrhnika tega ne more privoščiti. Tudi zaradi tega je lahko bilo dolgo v noč veselo. Vsem, ki si tega doživetja niso privoščili pa sporočamo, da so lepo povabljeni na kresni večer leta 2000. Na koncu bi se radi še enkrat zahvalili vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi kresnega večera: g. Vinku Podbevšku, Cerkvenemu pevskemu zboru sv. Pavla z Vrhnike, Oktetu Raskovc, g. Tonetu Kuntnerju, ansamblu "Veseli Triglavci", vrhniškim pritrkoval-cem, PGD Vrhnika ter sponzorjem: g. Vidmar Pavel, g. Oblak Marjan, g. Marolt Miro, g. Mivšek Rajko, g. Orel Jelko, g. Kogovšek Janez. Nasvidenje na kresovanju leta 2000. Za OO SDS Vrhnika Pavel Časerman VRHNIŠKA DEMOKRACIJA NA PREIZKUŠNJI Malokdo v občini Vrhnika ve, da sta v teh mrtvih počitniških dneh v javni razpravi nov Statut občine in nov Poslovnik občinskega sveta. Osnutka sta dana vsem občanov na vpogled z namenom, da bi v nadaljnji obravnavi lahko upoštevali predloge in želje občanov. To sta namreč najpomembnejša dokumenta, ki občinski politiki določata obraz in značaj in ki zato ne smeta biti podrejena želji posameznega lokalnega politika, ampak morata biti pisana na kožo prebivalcev občine Vrhnika. Pri hitrem in površnem branju besedila lahko ostanemo mirni in zadovoljni v prepričanju, daje predlagatelj besedila verjetno dovolj pošten in ne zastopa svojega interesa, ampak interes javnosti, to je interes občanov Vrhnike. A "hudič je v podrobnostih!". Če namreč besedilo osnutka primerjamo z dosedanjim Statutom in s Poslovnikom ter z Zakonom o lokalni samoupravi, potem opazimo vrsto sicer drobnih sprememb, ki pa v seštevku pomenijo tolikšen odmik od načel demokracije, da jih po eni strani ne moremo šteti za slučajne, po drugi strani pa z njimi nikakor ne moremo soglašati. Nekaj primerov: • Po Zakonu o lokalni samoupravi vsak član Občinskega sveta lahko predlaga Občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte (razen proračuna), a osnutek novega Poslovnika dodaja, da Občinski svet lahko odloča le o tisti zadevi, o kateri je dal župan svoje mnenje. To pa lahko traja več mesecev ali let, saj nobena določba Poslovnika županu ne določa, do kdaj mora o zadevi podati svoje mnenje. • Čeprav Zakon izrecno prepoveduje, da bi župan brez soglasja Občinskega sveta prodajal občinske nepremičnine, pa osnutek novega statuta želi dati županu pooblastilo, da lahko tudi brez poprejšnjega soglasja Občinskega sveta po svoje prodaja tudi nepremičnine, ki so v lasti občine. • Čeprav Zakon od župana zahteva, da brez oklevanja zadrži izvajanje odločitve Občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugimi akti občine, pa osnutek novega Statuta želi to dolžnost pomembno razvodeniti, ko dodaja besedico "lahko". (Župan "lahko" zadrži...) • Zakon zahteva, da organizacijo občinske uprave določi občinski svet na predlog župana, osnutek novega statuta pa do to polnomočje izroča neposredno županu. • Zakon pravi, da lahko posamezen član občinskega sveta predlaga točko dnevnega reda, razpis občinskega referenduma, itd.., osnutek novega statuta oziroma poslovnika pa želi svetnikom odvzeti to pravico saj za vložitev predloga zahteva kar šestino svetnikov občinskega sveta. • Zakon določa, da je uvedba občinskega samoprispevka sprejeta, če je zanjo glasovala večina "vseh volilcev" v občini, osnutek novega statuta pa se za uspešno uvedbo samoprispevka zadovolji že z večino volivcev, "ki so glasovali". • Nikjer v osnutku poslovnika ni opredeljena pravica občana, skupine občanov ali krajevne skupnosti, kdaj in kako lahko posreduje pobudo občinskemu svetu oziroma kako lahko predlaga točko dnevnega reda. Preveč prostora bi porabili, če bi v celoti razgrnili problematiko, ki se z osnutki novih dokumentov odpira v našem prostoru. Nenehno usklajevanje interesov, upoštevanje želja občanov in iskanje optimalnih rešitev, s katerimi bi bilo zadovoljnih kar največje število občanov, je za župana gotovo mnogo težja naloga, kot pa voditi lokalno politiko avtokratsko, "samovoljno" in brez statutarnih ali poslovniških zahtev, da mora v postopku odločanja in obravnav občinskega sveta prisluhniti tudi željam občanov in celo predlogu posameznega svetnika. Vendar strah pred tem bremenom, ki je nujen spremljevalec demokracije, ne more biti opravičilo za omejevanje pravic občana in posameznega svetnika. Če bi torej občinski svet sprejel statut in poslovnik, kot ga v osnutku ponuja predlagatelj, potem bomo dobili občinsko politiko, ki bo manj prijazna do "manjšin" in bolj gluha za težave in pobude posameznega občana, saj bo upoštevanje teh "marginalnih" glasov izročeno na milost in nemilost županovi dobrohotnosti^ Če bo posamezen odbor občinskega sveta smel razpravljati le o tem, kar mu odredi občinski svet oziroma župan, pri tem pa bo posloval brez dostopa javnosti in celo brez zapisnikov, v katere naj bi imeli možnost vpogleda tudi občani, potem gre za oživljanje zakulisne politike zaprtih sej ali pa za željo razvrednotenja dela odborov. Če nov statut in poslovnik ne bosta omogočila oziroma določila poti, kako lahko posamezna krajevna skupnost ali svetniška skupina opozori občinski svet na problematiko svojega kraja in kako lahko predlaga ali celo zahteva določeno rešitev - vsaj v obsegu kot to predvideva Zakon o lokalni samoupravi - potem bomo edini otoček v demokratičnem svetu, kjer bo vladal "zakon močnejšega". Stopnja demokracije se namreč tudi na občinski ravni meri ne po možnostih, ki so dodeljene oziroma sijih izborijo "močnejše", glasnejše in večje skupine ampak po stopnji pravic, ki jih zakon, statut in poslovnik zagotavljajo posameznemu občanu ali svetniku in "nemočnim", neagresivnim in majhnim skupinam. France Cukjati, dr. med. Kresovanje na Logu SDS Tudi letos smo na Logu kurili kres, saj je to spet postala tradicija. Organizacijo kresovanja je prevzela krajevna skupnost, pomagali so še skavti in požrtvovalna gospa Angela Kovačič. Najprej smo se ob 19. uri zbrali v cerkvici na Griču, ki je posvečena Janezu Krstniku. Mašo je daroval gospod župnik Janez Kompare, z ubranim petjem pa jo je spremljal ložanski pevski zbor. Na koncu je gospod župnik povabil vse prisotne na kresovanje v Mole. Svete maše in kresovanja sta se na naše veliko veselje udeležila župana Občine Vrhnika gospod Vinko Tomšič in Občine Brezovica gospod Drago Stanovnik. Po končani maši smo se zbrali v Molah, kjer je kres kmalu zagorel in nas pričel ogrevati. Da nam ne bi bilo preveč vroče, smo se hladili z osvežilnimi napitki, za kar so poskrbele naše pridne gospodinje. Da pa vinček ne bi prehitro stopil v glavo, smo se podprli z odojkom, otrokom pa so šli bolj v slast piškoti in pecivo. Zbralo se nas je veliko, od otrok do starejših. Ker ob takih srečanjih ne gre brez harmonike in petja, je za to poskrbela naša pevo-vodkinja Henrika Gutnik in pevski zbor. Harmonika je dajala ton, mi pa smo peli, pili in se veselili. Čas je ob prijetnem kramljanju prehitro mineval. Ob postavljanju smo si želeli, da bi se ob letu osorej zopet srečali še v večjem številu. Rad bi se zahvalil županoma, gospodu župniku in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, daje kresovanje uspelo, kot tudi vsem, ki so kresovali. M.R. Brez skupinske slike ob kresu tudi ni šlo. Roke pridnih domačih gospodinj so poskrbele za številne dobrote. Vabilo na zbor krajanov KS Verd V skladu s Statutom KS Verd sklicujem v sredo, 22. septembra 1999, ob 19. uri Zbor krajanov KS Verd, ki bo v gasilskem domu v Verdu. Glavne točke dnevnega reda bodo predvidoma: • poročilo o delu Sveta K S Verd • ekološka ogroženost KS Verd (avtocesta, kamnolom, LIKO,...) • načrt investicij KS Verd za leto 2000. Končne točke dnevnega reda bodo objavljene na krajevno običajen način, teden dni pred zborom. Prosim krajane z Mirk, iz Janezove vasi, Podgore, Bistre in vasi za zanesljivo udeležbo. Predsednik KS Verd Ob večerih, ponoči in ob nedeljah se radi spočijemo In tudi pravico imamo do tega. Večina nas delovne dneve tedna prebije v službi, nekateri do sredine popoldneva, drugi do večera. Ker ima vsak Slovenec vsaj majhen vrtiček, ga v prostem času obdela - bolj tiho, če je vešč dela s koso in motiko, ali pa hrupno, če izkorišča sodobnejše motorne pripomočke. Tudi vzdrževalna dela pri hiši je treba redno opravljati, kjer pa že skoraj praviloma ne gre več brez takih in drugačnih strojev. Do tu je vse lepo in prav. Marsikomu pa se upravičeno dvigne tlak, ko hrup pri sosedovi hiši kljub pozni uri še ne zamre ali, še huje, ko se čez nedeljsko dopoldne razteza zvočna kulisa različnih ropotal. Kulturni sosedje se med seboj pomenijo inje mir. Po^ trpežljivci prenašajo zvočno nasilje, vsaj nekaj slabe volje pa stresejo na svoje bližnje. Najbolj odločni se ne menijo za prošnje in opozorila. Spet drugi, odločneži, takoj prijavijo hrupneže (ki se včasih resnično niti ne zavedajo, da s svojo pridnostjo motijo druge pri počitku) pooblaščenim uradnikom. Kaj je torej prav? Prav gotovo prijateljski dogovor, ki pa mora temeljiti na nekih bolj otipljivih merilih. In za taka merila je poskrbela Vlada Republike Slovenije, kije leta 1995 izdala Uredbo o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Ur. 1. RS 45/ 95). Po tej Uredbi so območja naravnega in življenjskega okolja razdeljena na štiri stopnje varstva pred hrupom. V prvo stopnjo spadajo območja, kjer je zahtevano povečano varstvo pred hrupom (to je okolica bolnic, parki ipd.). V drugo stopnjo spadajo stanovanjska omoč-ja, spalna naselja, območja šol ipd. V tretjo stopnjo spadajo območja, namenjena bivanju ter poslovnim, gospodarskim in obrtnim dejavnostim. V četrto območje pa spadajo območja brez stanovanj, namenjena izključno gospodarskim in hrupnejšim komunalnim dejavnostim. Uredba v 19. členu določa: " V L, II. in III. območju sta uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro. Uporaba naprav in izvajanje opravil iz prejšnjega odstavka sta prepovedana tudi na praznik, če je dela prost dan. Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za opravljanje nujnih vzdrževalnih del. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo v III. območju za opravila, povezana s kmetijsko dejavnostjo." ■ V 21. členu obvešča: "Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, nadzor nad izvajanjem 29. in 20. člena te uredbe pa tudi policija." V 22. členu je med drugim določeno, da: "Z denarno kaznijo 5.000 SIT, ki se izterja na kraju samem, se kaznuje za prekršek fizična oseba, če ..." krši določila 19. člena te Uredbe. Zakonska določila torej imamo. Ravnajmo se po njih, pri čemer pa ne pozabimo tudi na bonton. AKCIJA ZA JAVNO RAZSVETLJAVO V NASELJU GABRČE NI USPELA Javne razsvetljave v naselju Gabrče še ne bo kmalu Krajani naselja Gabrče, to je v Krajevni skupnosti Vrhnika-Vas, so bili pobudniki za javno razsvetljavo. Obseg del je zajemal Notranjsko cesto in cesto Gabrče. Občina Vrhnika je naročila izdelavo projektne dokumentacije. Ustanovili so Gradbeni odbor, kije pridobil tri ponudbe ter se odločil za izvajalca del, za Komunalno podjetje Vrhnika. Vrednost investicije je kljub prispevkom 20 % občine, znašala 10 milijonov SIT. Gradbeni odbor je izdelal spisek vseh zaposlenih in upokojenih krajanov na tem območju in pripravil razdelilnik (ključ) obremenitve za navedene krajane. Razposlanih je bilo 79 pogodb v podpis, od katerih jih je 22 prispelo podpisanih. Zaradi premajhnega števila podpisanih pogodb (približno 28 %) pobuda za javno razsvetljavo ni uspela. Vzrok neuspeha je previsoka cena (185.000 SIT) na zaposleni družinski par (mož in žena) in premajhen prispevek občine, čeprav je bila možnost odplačevanja na dvanajst obrokov. PREDSEDNIK KS VRHNIKA-VAS KAROLJURJEVČIČ PREJELI SMO ODGOVOR NA ČLANEK KAJ VSE SE DOGAJA NA MAHU! IZ ŠT. 255 JULIJ/AVGUST 99 Mah ni zelena oaza! Kot prvo moramo pojasniti, da nihče iz Ministrstva za kmetijstvo ne kuri ne gum ne pvc vrečk na omenjenem kurišču! Kot drugo moramo pojasniti, da Mah ni nikakršna zelena oaza niti rezervat! Iz preprostega razloga, ker se pretirano škropi in uporablja umetna gnojila, vozi se gnojnica, tudi kadar je zemlja izsušena, nihče več ne uporablja metode kolobarjenja. Največji problem pa je KURJENJE. Tu se kuri čisto vsak dan, včasih gori na več koncih hkrati. Nekateri zakurijo in odidejo in ogenj se nekontrolirano širi vso noč, zopet drugi zakurijo kar cele travnike... In to celo v času, ko so uradne prepovedi kurjenja. Kurijo tako blizu hiš, da so le-te ogrožene. To pa je res vandalizem. Na Mahu so prav vsi prav obsedeni s kurjenjem!!! Ampak avtorja tega članka to sploh ne moti, kot ga ne moti niti parkirišče za tovornjake sredi ko- ruze, od koder se vali črn dim in dvigajo izpušni plini, pa se vsak dan vozi tam mimo! Daj>a bo vse skupaj vse še bolj SMEŠNO, pa na Mahu veselo kuri tudi avtor tega članka. Kaj njegov ogenj ne povzroča degradacije okolja? Njegove zemlje in podtalnice? Zato se sprašujem, kakšna pa je ekološka zavest tega velikega ljubitelja narave??? Zato avtorju tega članka svetujem, naj najprej počisti pred svojim pragom, potem pa naj s prstom kaže naokoli!!! Od avtorja tega članka pričakujem, da bo od vseh, ki kurijo na mahu, ZAHTEVAL, da nehajo KURITI! Če se neha kuriti na samo enem kurišču od dvajsetih ali tridesetih, je to NEZADOSTNO, in dokler bo kuril tudi sam, je njegov trud za čisto okolje SAMO FARSA!! Stanka Seliškar Pot na Mah 9 1351 Brezovica Prihodki in stroški za izgradnjo mrliške vežice v Verdu Mrliška vežica v Verdu je bila kljub različnim zapletom pri gradnji lani dograjena, letos pa je bila gradnja formalno končana z izdajo uporabnega dovoljenja. Tlakovana sta bila tudi poslovilni prostor in parkirišče, res da na željo krajanov v drugačnem obsegu, kot je bilo predvideno po sprejetem načrtu. Ljudje smo si pač različni in eni prisegajo na funkcionalnost, ki se izraža v relativno velikem parkirišču, drugi pa v golih sivih tleh brez cvetov in zelenja vidijo pomanjkanje estetike. Za izgradnjo vežice in predprostora naj bi prispevali vsi lastniki grobov na verdskem pokopališču. Velika večina, to je približno 97%, je svoje obveznosti v celoti poravnala, nekaterim je bil del obveznosti odpisan zaradi socialne šibkosti, nekaj pa jih plačilo še vedno odklanja brez kakršnih koli utemeljenih razlogov. Svet KS Verd je zato sprejel sklep, da bodo takim zaračunali prispevek, povečan za revalorizacijo ob uporabi mrliške vežice. Finančno je doslej investicija poravnana. "Doslej" zato, ker še vedno ni urejeno lastništo zemljišča, na katerem objekt stoji. To pomeni, da bo za končno ureditev lastninskih razmerij zelo verjetno treba zemljišče od lastnika odkupiti. Kakor koli že, prav je, da se krajani seznanijo z obračunom prihodkov in odhodkov in tako zatremo govorice o nenamenski porabi denarja. Obračun je takle ( v SIT): Odhodki: Tehnična dokumentacija 610.408,90 Zidarska dela 5.460.425,00 Električna napeljava 691.442,51 Vodovod in kanalizacija 129.450,70 Oprema 814.255,68 Ureditev parkirnega in poslovilnega prostora 3.805.019,00 SKUPAJ ODHODKI 11.511.001,79 Prihodki: Prispevki krajanov 6.764.000,00 Občina Vrhnika 2.154.339,00 Obresti od vezave 605.798,30 SKUPAJ PRIHODKI 11.744.340,10 RAZLIKA: prihodki - odhodki = 233.338,31 Pri tem naj omenimo, daje v prispevkih občine upoštevan znesek 743.253 SIT, ki gaje kot nadomestilo za povečan promet iz kamnoloma v letu 1996 plačal prevoznik občini Vrhnika. Razlika je tem trenutku že porabljena za nabavo zabojnikov in nabave nekatere nujne notranje opreme. Denar, ki doteka od uporabnine mrliške vežice, pa porabljamo za tekoče vzdrževanje. Podrobnejšo specifikacijo stroškov ter dinamiko prihodkov in odhodkov si zainteresirani lahko ogledajo v pisarni KS Verd v času uradnih ur vsako sredo od 17. do 19. ure. Predsednik Sveta KS Verd ARGONAVTSKI DNEVI Argonavtski dnevi so že krepko za nami. Vendar jih vsi še nismo pozabili. Predvsem tisti, ki smo pri sami organizaciji in izvedbi aktivno sodelovali. Prišel je čas analiz tridnevnih prireditev. Zapisali smo, kaj ni dobro, kaj bo treba spremeniti in kaj dopolniti. Veseli smo bili vseh vaših predlogov in tudi dobronamernih kritik. Dela in truda, da bo drugo leto prireditev boljša, ne bo manjkalo. Seveda pa bi morali ob tako zastavljenih dopolnitvah Argo-navtskih dni v delo vpeti vse razpoložljive društvene in tudi drugače organizirane skupine. Resnost priprav in izvedbe je odvisna prav od vsakega posameznika in dogovorjeno sodelovanje bi moralo postati obveza. Še posebej bi morali sodelovati tisti, ki delujejo s sredstvi občinskega proračuna in bi tako lahko izkazali, da vložena sredstva niso zaman. Na koncu bi bilo potrebno pozvati tudi vse občane, da sodelujejo po svojih močeh, tako lahko prireditev postane vrhniška in ne le skupine za-gnancev. Argonavtski dnevi pritegnejo kar veliko obiskovalcev, ki vse bolj prihajajo tudi iz daljne okolice. Za to poskrbi reklama v radiu in časopisih. Medijem bo potrebno nameniti še več pozornosti, saj sežejo zares daleč. Za plakatiranje je dobro poskrbljeno. Prireditev je prepoznava tudi že po domiselno oblikovanem plakatu, vabilu, zastavi, ter reklamnimi zgibanki. Avtorica teh simbolov je gospa Tatjana Oblak - Miličinski, ki je svoje izdelke pripravila ob prvih Argonavtskih dnevih v letu 1993, na pobudo Občine Vrhnika in Zveze kulturnih organizacij Vrhnika. V lanskem letu je gospa Oblakova prilagodila tipski vzorec plakata potrebam po prostoru za reklame. Pri izdelavi - popravljanju filma in seveda tako tudi pri tisku, je ob robu plakata izpadlo ime avtorice znaka, česar pa na žalost člani pripravljalnega odbora nismo opazili, tako da se nam je ta napaka pojavila tudi v letošnjem letu. Gospe Tatjani Oblak Miličinski, ki nas je letos na to napako pisno opozorila, se za nenamerno zagre-šeno napako iskreno opravičujemo v upanju, da našega sodelovanja zaradi te neljube napake ne bo konec. Seveda bi vas že danes povabili k sodelovanju za pripravo programa za prihodnje leto, prav vse, ki imate kakršnokoli zamisel, ki bo obogatila in popestrila program in ste pripravljeni tudi aktivno sode- Vrhnika je vsak dan lepša Poletje čas dopustov in izletov se počasi poslavlja in v prvih sep-temberskih dneh bomo v turističnem društvu Blagajana zopet podelili priznanja za urejenost v štirih kategorijah: - stanovanjske hiše z okolico - stanovanjski bloki - ulice -javne zgradbe V društvu menimo, da so akcije tega tipa pomembne za splošen izgled kraja, kar se nam potrjuje v praksi saj je Vrhnika dobitnik že številnih priznanj v akciji TZS "Moja dežela lepa -urejena in čista". Tako so prizadevni člani Komisije za lepše okolje pri TD Blagajana, tudi v letošnjem letu opravili nalogo, ki je iz leta v leto težja - ocenili so urejenost in ocvetliče-nost vseh zgoraj navedenih kategorij. Veseli smo bili tudi vseh , ki so nam poslali izpolnjene anketne lističe, ki so bili objavljeni v aprilski številki Našega časopisa. Za sodelovanje se vsem zahvaljujemo, saj še vedno drži -da več oči več vidi! Naloga je res zahtevna, saj je iz leta v leto okolica vrhniških hiš vse lepša in lepša. Seveda nas s turističnega pogleda veseli, daje temu tako, saj gostje naš kraj radi in pogosteje obiščejo. Priznanja, ki jih bo naša komisija podelila, naj veljajo kot pohvala in obenem tudi kot spodbuda, da s svojo skrbjo za vrtove, balkone in okna ne bi prenehali. V naslednji številki Našega časopisa vam bomo vse dobitnike priznanj predstavili v sliki in besedi. Prijazno vabljeni na podelitev priznanj, ki bo v nedeljo, 12. septembra ob 15. uri v Starem malnu! TD Blagajana Komisija za lepše okolje Vabimo vas na srečanje članov turističnega in planinskega društva z Vrhnike v nedeljo, 12. septembra s pričetkom ob 13. uri Podelitev priznanj Blagajana za najlepše urejeno zunanjost in okolico hiše, stanovanjskega bloka, ulice in naselja ob 15.uri in Predstavitev turističnega informatorja Vrhnike STAREM MALNU T.D. BLAGAJANA Vrhnika V primeru dežja bo srečanje naslednjo nedeljo, 19. septembra 1999 Bolje pozno kot nikoli Občanke, ki smo obiskovale rekreacijo, namenjeno starejšim, smo svojo hvaležnost hotele izraziti takoj ob koncu sezone. Toda, žal je v NAŠEM ČASOPISU zmanjkalo prostora za naš prispevek. Zato se sedaj, čeprav malo pozno, zahvaljujemo vsem, ki so nam rekreacijo omogočili: Občinskemu odboru RK, Društvu upokojencev, Športni zvezi Vrhnika in gospodu Jakliču. Z velikim veseljem smo se vsak četrtek zbrale v telovadnici in pod vodstvom športnega učitelja naredile nekaj za svoje zdravje in dobro počutje. Rekreacijo je obiskovalo 45 občank, vseh obiskov v 31. urah pa je bilo 680. Omenjene institucije nam bodo omogočile, da svojo aktivnost nadaljujemo, zato vabimo vse, ki hočejo storiti kaj zase, da se nam pridružijo. Pričakujemo, da bo naša želja izpolnjena, da bomo obdržali isti termin. „ , „ ' Hvaležne rekreativke lovati pri pripravi in izvedbi programa. Oglasite se v naši pisarni ali nam pišite na naslov: TD Blagajana, Cankarjev trg 8, Vrhnika, s pripisom "Argonavtski dnevi". Daje bil sejem živ in da ste bili obiskovalci zadovoljni so nam pomagali: Komunalno podjetje Vrhnika, Mog-ota d.o.o. Bistra, Evex. d.o.o. Vrhnika, Industrija usnja Vrhnika, Mercator Dolomiti posl. Vrhnika, Orel d.o.o. Vrhnika, Avtotrade d.o.o. Sinja Gorica, Liko Vrhnika, Blago mix d.o.o., Vrhnika, Loka - Škofja Loka, Pro Saf d.o.o. Vrhnika, Svet Nepremičnin Vrhnika, Hotel Mantova, Pivovarna UNION, Pizzerija in gostilna Boter, Žito - Pekarna Vrhnika, Občina Vrhnika, Copy - Line d.o.o. Vrhnika, Naš časopis, Frizerstvo Vanja Vrhnika, Graverstvo Bruno Kosi Ljubljana, Bulici Dcborah Vrhnika, Trgovina Veronika Stara Vrhnika, Mesarstvo Blatnik, Center za informiranje Vrhnika, Gradbeništvo Jereb, Gasilsko društvo Vrhnika, Radio Vrhnika, Semenarna in cvetličarna Sončnica, Mizarstvo Kogovšek s.p. Ligojna, Trgovina ANŽE Vrhnika, Pekarna Baškovč Vrhnika Vsem imenovanim in vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali, daje prireditev uspela -HVALA !!! Turistično društvo BLAGAJANA Vrhnika NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS POLETNI UTRINKI IZ DOMA UPOKOJENCEV Dobrodošli v prenovljeni knjižnici Kar leto je trajalo, da smo knjige iz začasnega prostora v III. nadstropju lahko zložili na nove police v prenovljeni knjižnici v pritličju doma. Za svečanost ob odprtju smo izbrali kresni dan in napolnili oder s kresnicami in poljskim cvetjem. Program so s svojim nastopom izpolnili igralec Pavle Ravno-hrib, pesnik Jurij Marussig, harmonikašica Lidija Virant, pisatelj Boris Višnovec, recitatorji Brigita Drenovec, Adolf Abrahamsberg, Ani Bud in PZ Zarja. Predstavili smo novo pomladno številko Utrinkov. Naključje pa je hotelo, da je prav v tistem času izšla tudi nova knjiga, za katero je gradivo prispevala tudi naša stanovalka Francka Janežič. Avtor Branko Kebeji je izročil izvod knjige, predstavnica Društva upokojencev Cerknica pa ji je izročila šopek s cvetlicami. Z drugačnim šopkom pa je obiskovalce naše knjižnice razveselila Ivanka Voljč, ki jim je v imenu Cankarjeve knjižnice izročila zajeten kupček novih knjig. Cankarjevi knjižnici se ob tej priložnosti zahvaljujemo tudi za dolgoletno sodelovanje, saj nam že dolga leta na daljši rok prijazno (brez zamudnin) posoja večjo količino knjig za naše najbolj vnete bralce. Upamo, da bo knjižnica skupaj s čitalnico postala prijeten kotiček za prebiranje knjig, revij, časopisov. UTRINKI S™'" ' Q Tunij 1999 št. 1 / Člani DU Log pri Brezovici na izletu Junija smo se člani DU Log odpravili na izlet; vsako leto gremo vsaj štirikrat. Tako spoznavamo našo deželo, zraven se pa še pogovorimo in poveselimo in se tako bolje spoznamo in bolje razumemo. Fotografija nas prikazuje na ogledu mariborskih znamenitosti, zapeljali pa smo se še na Pohorje, kjer marsikdo izmed nas še ni bil. Jeseni se odpravljamo v Bohinjski kot. K.A. OBVESTILO Društvo invalidov Vrhnika obvešča člane, da načrtovani izlet "Gradovi na Bavarskem" odpade, v zamenjavo pa bo 10. septembra prijeten piknik v Močilniku. V slučaju slabega vremena bo piknik 17. septembra. Prijave in informacije v društveni pisarni. Vabljeni IO DI Vrhnika ISCE KORENINE NA DOLENJSKEM Gospa iz Amerike bi rada izvedela, kdo in od kod je Na obisku je bila gospa Yvonne Krzich Bouche iz Oregona, ZDA. Po vsej verjetnosti je bila dana v rejo kot sirota leta 1950 preko frančiškanov v ZDA. Leiosje prvič obiskala Slovenijo in ob tem se je začela spominjati podrobnosti iz svojega otroštva. Glede na to, da so ji spremenili ime in priimek, je vprašljiv tudi rojstni podatek - rojena naj bi bila I. julija 1946. Spominja se naslednjih podrobnosti, vendar ni prepričana, da so pravilne. Bivala naj bi v okolici Otočca, ker se spominja dveh stolpov z notranje strani, vrat v stolpe (bralce vprašujem, ali je bil tik pred letom 1950 most do gradu Otočec, ali so stolpi kljub porušenemu gradu imeli vrata, ali mogoče obstaja še en podoben grad). Spominja se gostilne, v katero sta hodila z dedom, pri katerem je živela. Točili so pivo, še sedaj ima majhen kozarec za pivo s pokrovom. V tej gostilni naj bi igrali harmoniko, takšno, kot jo ima Lojze Slak (z gumbi namesto tipkovnice), igral pa naj bi duhovnik, saj se spominja njegovega črno-belega ovratnika. Ime duhovnika naj bi bilo Bernard Neu-man ali nekaj podobnega. Hiša, v kateri sta živela ona in ded, je bila na samem. Bila je večja, imela je več kot štiri sobe, obokana in rjave barve. Imeli so zelenjavni vrt, hlev in kokošnjak. Pri hlevu je bil majhen del odprt in tu je imel ded kovačijo - trinogo posodo za oglje in meh, ki se ga je vrtelo z roko. Dedu je vsako jutro nekdo s predpasnikom oskrbel krave, nekdo drug pa kokoši. Pri hiši so imeli črnega kužka Brunota. Nikoli ni primajkovalo hrane, kar kaže, da je bil ded bogat. Ne spominja se žensk, vedno pa je bila v družbi duhovnikov. Vodo so zajemali zunaj hiše, izvirala pa je iz hriba preko cevi. Ob hiši je vodila cesta, ki se je zatem vzdigovala. Po njej so vozile konjske vprege. Za hišo je bil že hrib. Osebe, ki se jih spominja, so Perko, Jerič in Kunej. Lahko, da gre za priimke duhovnikov. Spominja se, da ji je bilo ime Barbara, v spominu ji odmeva ime Stanko (lahko priimek ali ime deda). Bila je svetlih las in plavih oči. Pred odhodom v ZDA je bila nekaj časa pri frančiškanih v Ljubljani (na božični večer, ker se spominja jaslic). Nu nepoznan način je povezana z družino Penca, Kržič iz ZDA, država Illinois, kjer gospa Penca pravi, da je njena teta, kuj več pa noče povedati. Kar smo lahko izsledili po arhivih, je, daje bil gospod Kržič iz Borovnice poročen s Kristino Cigoj iz Černič, Lilija n Kržič Penca pa je njuna hči. Vse, ki bi o navedenih drobcih vedeli kaj več, prosim, da se javijo. Dobrodošla je vsaka podrobnost, ki bi omogočala sestaviti mozaik življenja, poiskati sorodnike gospe Krzich in grob njenega deda, edinega človeka, ki jo je imel rad v otroštvu. Vse morebitne informacije sporočite meni kot posredniku na naslov RastkoČop, Polje cesta XL/2, 1000 Ljubljana, dosegljiv pa sem tudi na tel. št. 061183 71 83 ali na GSM 041 66 33 48. RASTKO ČOP Darilo Cankarjeve knjižnice Poletne srede so rezervirane za palačinke, kijih stanovalke pečejo na vrtu. Na pričetek sezone smo povabili PZ DU Idrija. "Koliko novega je na Vrhniki" je opazil marsikdo, kise je z družbo podal na krajši sprehod, na kavo ali sladoled, v trgovino ali kakšen drug opravek. Cvetlični vrt, na katerem pa ljubiteljice vrtnarjenja pridelajo tudi kakšen paradižnik, jagode ali šopek vrtnih začimb... 10 NAŠ ČASOPIS BREZOVICA SE PTE M B E JR 1999 ZUPANOVA BESEDA Delovne počitnice na Občini Brezovica Dragi občanke in občani! Z vami se veselim vedno novih povezav med ljudmi, ki čedalje pogosteje preraščajo tudi v sodelovanje med kraji, sosednjimi in mnogimi ostalimi občinami znotraj in izven meja naše domovine. Letošnje poletje sem to povezanost še posebej doživel, saj so bile prireditve in srečanja tako pogosto, da so se marsikdaj celo prekrivala. Skupaj smo odkrivali zanimivosti, pridobivali nove dragocene izkušnje in imeli res veliko priložnosti za pogovore in razreševanje najrazličnejših stvari. Dober glas o naši skupni -za Slovenijo nadpovprečni -dejavnosti v širših skupnostih se širi preko vseh meja. To potrjujejo tudi pohvale iz celega sveta. Zahvaljujem se vsem organizatorjem prireditev z željo, da bi dobro nadgrajevali tudi v prihodnje. Ob vsem naštetem pa seveda nismo zanemarjali delovanja na ostalih področjih, kjer nam je uspelo s prizadevnim delom ter uspešnimi pogovori pripeljati v občino Brezovica veliko vsem koristnih dobrin. Odkrivanje narejenega prepuščam kar vam, saj ste prav enako kot zaposleni na Občini Brezovica zaslužni za narejeno. Seveda mi tudi ni žal za letošnji 'delovni dopust', saj se zamujene priložnosti nikoli ne povrnejo. Izvolili ste me zato, da kot dober gospodar naredim po svojih močeh čimveč dobrega za vse. Pri tem bi bili še uspešnejši, če bi nam pomagalo več svetnic in svetnikov, saj so pred volitvami tudi oni marsikaj obljubljali... Vendar za ocenjevanje neodgovornega zavajanja in nagajanja nekaterih nisem poklican in jih ne bom komentiral. Naj vsak sam pokaže, kaj je do sedaj naredil v dobro občinske skupnosti! Vi, dragi občanke in občani, pa nas tako sproti presojate in si ustvarjate lastno sliko. Jasno pa je to, da velja največ opravljeno delo in ne le besede. Drago Stanovnik FINANČNO-PREMOŽENJSKI ODBOR Dediščino nekdanjih ljubljanskih občin bo razdelila arbitraža Kljub poletnim počitnicam, ko so ljudje na dopustih in se bolj malo dogaja, se je za občino Brezovica zgodilo nekaj pomembnega: 4. avgusta je bil objavljen članek v časopisu Delo. Bralce je seznanjal z oblikovanjem arbitraže, ki bo odločila o razdelitvi premoženja bivših ljubljanskih občin v vrednosti 160 milijard tolarjev med dediče - med devet novonastalih občin na ozemlju, ki so ga pokrivale ukinjene občine. Z uvedbo zakona o lokalni samoupravi so 31. decembra 1994 prenehale obstajati pet ljubljanskih občin (občine Ljubljana Vič -Rudnik, Ljubljana Moste - Polje, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Šiška, Ljubljana Center) in družbe-no-politična skupnost Mesto Ljubljana. Na ozemlju omenjenih občin je bilo 1. januarja 1995 oblikovanih osem novih občin (občine OBČINSKI SVET Brezovica, Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Medvode, Vodice, Dol pri Ljubljani, Ig, Škofljica, Velike Lašče in Mestna občina Ljubljana). Vse male, novonastale občine so januarja 1995 imele le izvoljenega župana in občinski svet ter Zakon o financiranju občin (ZFO), ki jim je zagotavljal pritok proračunskega denarja. Nove občine niso imele niti prostorov, nobene opreme, nobenega delavca svoje uprave. Začeli so v večini primerov v prostorih nekdanjih krajevnih skupnosti. Tekom leta so se stvari počasi urejale: delavci bivših občin so postajali novo zaposleni po novih občinah, županom je uspelo dobiti v uporabo avto, od voznega parka bivših ljubljanskih občin, nekaterim tudi mobitel, kakšen stol, pisalni stroj. Finančno poslovanje novih občin je po Zakonu o financiranju občin vzpostavila Mestna občina Ljubljana, in še predno je prišlo do prenosa finančnega poslovanja na lokacije novih občin, so se župani in občinski svetniki srečali s potrjevanjem zaključnih računov bivših občin in njihovimi premoženjskimi bilancami. Bilo je veliko novih stvari, bilo je težko, vendar pa so vsi razumeli, da je na žiro računih bivših občin ostalo čez 3 milijarde tolarjev, da je celotno premoženje ogromno (na dan 31. december 1994 izkazano v vrednosti 160,3 milijarde tolarjev) - od poslovnih stavb, stavbnih zemljišč, stanovanj, počitniških domov, knjižnic, šol do javnih podjetij - ter da si bodo morali župani novonastalih občin sami, sporazumno to dediščino razdeliti. Od samega začetka je bil najbolj dejaven, v borbi za svoj delež dediščine, župan najmanjše nove občine Vodice. Nepripravljenost med župani, da se poenotijo in vsi vztrajno zahtevajo svojo zakonsko pravico in opravijo hkrati tudi zakonsko dolžnost, predvsem pa nepripravljenost Mestne občine Ljubljana, da prenese na nove občine 16,9-odstotni delež podedovanega premoženja, je agonijo delitve premoženja bivših ljubljanskih občin razvleklo čez pet let. Čeprav je delež vodiške občine le 1,05 odstotka v dediščini, je župan gospod Anton Kokalj vztrajno prepričeval župane ostalih občin, da morajo od Ljubljane zahtevati svoj delež, skliceval sestanke tudi z Mestno občino Ljubljana, pripravljal različice delitve, vse do vročega avgusta letošnjega leta, ko se je odločil še za zadnji korak v svoji borbi za pravič- no stvar. V skladu z zakonoma, ker ni prišlo do sporazumnega dogovora med župani, se je odločil za zadnjo možnost - za arbitražo! Arbitraža ima enajst članov in bo odločila o delitvi premoženja nekdanjih ljubljanskih občin. Prvi sestanek arbitrov bo v občini Vodice, 3. septembra. Držimo pesti, saj če se bodo z arbitražo uresničile sanje tega srčnega župana občine Vodice, bo tudi občina Brezovica lahko pristavila svoj piskrček in vanj bo kapnilo premoženje, vredno štiri milijarde štiristošestindvajset tisoč tristopetinosemdeset tolarjev. Veliko bi bilo še za zapisati, ampak ker sem bila že v junijski številki predolga, naj bo za tokrat to vse! V imenu članov finančno-premoženjskega odbora zapisala M. Božič Kaj se dogaja, da se nič ne dogaja? Za nekatere najlepši pomladni mesec, mesec maj, je minil, ne da bi se sestali na seji občinskega sveta. V finančnem odboru smo čakali na županov predlog popravljenega zaključnega računa, ki ga ni in ni bilo. V tednu pred sklicem junijske seje smo dobili na odbor gradiva, ki smo jih pregledovali v noč in celo sobotno dopoldne pisali predloge in obrazložitve, ki naj bi bile v pomoč, za lažjo odločitev svetnikov o tem, ali bodo sprejeli predlagan zaključni račun občine za leto 1998 ali ne. Kljub službenim in družinskim obveznostim večine svetnikov smo vsi čakali še na gradiva o predlogu proračuna za leto 1999. Vedeli smo, da bo le- ta zahteval veliko usklajevanj med občinskimi odbori in potrpežljivega sestankovanja, preden bo v taki obliki in s tako vsebino, da bomo vedeli, kaj sploh bomo delali v občini v letošnjem letu. Obljubljene seje v prvih dneh julija z eno samo točko dnevnega reda - proračun občine Brezovica za leto 1999-nismo dočakali. Bilo je vroče, kot se spodobi za julij, marsikateremu svetniku pa tudi zato, ker mu ni bilo jasno, zakaj župan ne skliče seje! Poslovnik o delu občinskega sveta nam dovoljuje, da je avgust mesec za nabiranje moči, toda 27. avgust je že dan, ko bi lahko prišlo kako delovno gradivo od župana, pripravljeno s strani občinske uprave. Saj ni mogoče, da se nič ne dogaja v naši občini, kot tudi ni mogoče, da se le kaj, pa da tega ni odobril občinski svet. Čeprav je res, da nimamo vsi občinski svetniki, kot tudi ne fi-nančno-premoženjski odbor, nobene informacije o porabi sredstev za obdobje začasnega financiranja niti ne za obdobje prvega polletja, ko je občina po zakonu morala izdelati in oddati na Agencijo za plačilni promet bilanco o polletnem poslovanju. Kaj naj še rečem, nalog preveč, ampak seje občinskega sveta pa ni in ni. Občinska svetnica M. Božič IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Bančni avtomat NLB v kulturnem domu v Podpeči Od konca julija lahko vsi prebivalci krajevne skupnosti Podpeč -Preserje in ostali mimoidoči opravljajo bančne storitve preko bančnega avtomata, ki je nameščen v kulturnem domu v Podpeči. Bančni avtomat uporabnikom omogoča dvig gotovine 24 ur dnevno, vse dni v letu. Poleg dviga gotovine pa lahko uporabniki na bančnem avtomatu v Podpeči tudi vpogledajo v stanje na računu. Imetniki BA kartice Nove Ljubljanske banke, če jim to dopušča stanje na tekočem računu, lahko dvignejo do 30 tisoč tolarjev dnevno. Pri dvigu nad 15 tisoč tolarjev do 30 tisoč tolarjev pa je pomembno, da na ekranu izberejo rubriko Znesek po izbiri in nato odtipkajo želeni znesek. Pri dvigu zneska do 15 tisoč tolarjev pa lahko izberejo rubriko Hitri dvig. Bančni avtomat je zaradi pr-iročnosti in preproste uporabe ter razvejane mreže pri večini imetnikov BA kartic dobrodošla rešitev za hitro opravljanje preprostih bančnih storitev. Za uporabo pa potrebujete le bančno kartico in tajno osebno številko, za katero zaprosite v svoji poslovalnici Nove Ljubljanske banke. Ker je vidljivost izpisov na ekranu slaba, so nam na Novi Ljubljanski banki obljubili zamenjavo ekrana v najkrajšem času. Krajevna skupnost Podpeč -Preserje OBČINSKA UPRAVA Krajevnim skupnostim in ostalim ustanovam v občini 1. Priprave na spremembe, uskladitve prostorsko-urbani-stičnih planov z obstoječim oziroma načrtovanim celostnim razvojem posameznih naselij Občane in občanke, krajevne skupnosti in ustanove v občini Brezovica prosimo, da v roku enega meseca posredujejo na Občino Brezovica svoje želje in predloge za celostno ureditev posameznega naselja. Po tem roku bomo pričeli postopek spremembe zazidalnih načrtov v okviru prostorskih aktov z vnosom obstoječega stanja in predvidenega razvoja naselij. Posredujte nam torej parcelne številke, na katerih obstaja širši interes za dejavnosti širšega družbenega pomena za celostni nadaljnji razvoj posameznega naselja. 2. Nadaljnja odprava nevarnih točk Istočasno vas prosimo, da nam posredujete vse kritične točke (žive meje in tako dalje) in s strani uporabnikov cestnih površin podpisane zahtevke za odstranitev le-teh. 3. Popis opravljenega v obdobju občine Brezovica Prav tako pa vas tudi prosimo, da nam v enem mesecu posredujete tudi popis vseh izvedenih del na vašem ozemlju v času delovanja občine Brezovica. Dopišite tudi deleže investitorjev. Opisano potrebujemo zaradi uravnave in enakomerne razporeditve proračunskih sredstev po celotni občini Brezovica. 4. Seznam načrtovanih del po prioriteti Ponovno vas prosimo tudi za vaše predloge načrtovanega dela v prihodnje. Razvrstite jih po prioriteti. Te podatke potrebujemo za pripravo proračuna in finančnega načrta za leto 2000 za tekoče letne dejavnosti in naložbe. V upanju, da bomo tudi v prihodnje še bolje sodelovali, vse lepo pozdravljamo. Uprava Občine Brezovica IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINSKI SVET Iz krajevne skupnosti Notranje Gorice ■ Plešivica Iz svetniške klopi Nekatere države imajo brezcarinske cone, naša država pa ima očitno brezzakonske cone. Seveda ob tem mislim na našo občino Brezovica, saj na tej občini zakoni očitno ne veljajo. Za zakone pravijo, da so napisani zato, da se jih lahko tudi krši. S tem izrekom se strinjam, le moti me to, da se kršiteljev ne kaznuje. Cel kup kršitev Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o financiranju občin, nespoštovanje statuta občine Brezovica, poslovnika občine Brezovica ter sklepov občinskega sveta občine Brezovica. Ja saj človek pomisli, da ne obstaja samo en BOG. Očitno ima na Brezovici svojega naslednika v županu občine Brezovica gospodu Dragu Stanovniku, ki se obnaša kot mali bog. Naš župan je očitno zelo utrujen, saj si je vzel po zadnji seji občinskega sveta, ki je bila že davnega 17. junija 1999, kar dolg dopust glede sklicevanja občinskega sveta. Še do danes ni sklical nove seje sveta, pa čeprav še vedno nismo dobili proračuna za leto 1999. Pripraviti je potrebno osnutek proračuna, katerega pa očitno finančna služba na čelu z županom ni v stanju narediti, kljub zagotovilu, da bomo proračun lahko obravnavali že v začetku sedmega meseca. Seveda to stanje županu maksimalno odgovarja. Brez sklepov občinskega sveta veselo troši finance nekontrolirano naprej, plačuje usluge finančne službe v nenormalnih višinah ter hodi po občini in na vsa usta razlaga, kakšni mrhovinarji smo svetniki, da mu ne pustimo nezakonsko trošiti naših skupnih sredstev. Upam, spoštovani občani in občanke, da vsem tem pravljicam in lažem ne boste več nasedali. Pričakujemo pa tudi od državnih organov, da bodo končali to nedemokratično, samovoljno početje našega župana ter da bo tudi občina Brezovica postala del sodobne demokratične družbe, ne pa da se vračamo v temo enožupanskega sistema. Očitno je vročica letošnjega poletja županu kar malo škodila, saj seje sedaj začel vmešavati še v svetnike drugih strank, ki so bili izvoljeni po demokratični poti in volji volivcev. Bo že župan naredil 'red' po strankah, ki niso po njegovi volji. Najprej je za to poskrbel v svoji stranki SLS, sedaj smo pa na vrsti še ostali, dokler ne bo na občini vseh 18 svetnikov samo še kimalo in potrjevalo županove zamisli. Toda, gospod župan, tu ste se pa pošteno zmotili. Še naprej bomo razmišljali s svojimi glavami. Če je bilo letošnje poletje vroče, kaj bomo potem rekli za jesen, ki je pred nami -bo pa zelo vroče. Svetnik Marko Čuden Članek dopustniškega dogajanja v naši krajevni skupnosti lahko začnemo s pohvale vredno akcijo, katero so izpeljali na polovici Vrstne ulice v naselju Gmajna. Stanovalci te ulice so eno leto pridno varčevali za asfaltno prevleko. Še pred začetkom počitnic so tako asfaltirali polovico Vrstne ulice. Naložbo v višini 2,5 milijona tolarjev so v veliki večini pokrili sami krajani, za kar jim gredo vse pohvale. Ob vsem tem se moramo za ves ob celotni akciji vložen trud še posebno zahvaliti gospodu Kokotu, saj je bil gonilna sila. Manjši del sredstev sta prispevali tudi krajevna skupnost Notranje Gorice - Plešivica in Občina Brezovica. Za prebivalce drugega dela Vrstne ulice pa lahko tudi zapišemo spodbudne besede, saj so ravno tako pričeli z zbiranjem sredstev, tako da lahko pričakujemo, da se bo problem makadama v Vrstni ulici kaj kmalu popolnoma rešil. Kakih drugih odmevnih pridobitev v naši krajevni skupnosti žal v letošnjem letu ne bo, zaradi vsem znanih dejstev o primanjkljaju denarnih sredstev na Občini Brezovica. Zaključna dela v vrstni ulici. Delovanje društev v krajevni skupnosti lahko ocenimo kot zelo dobro. Športno društvo Jama in društvo upokojencev Notranje Gorice sta uspešno izvedla balinarska turnirja. Naši gasilci so ob pomoči lepega vremena izpeljali tradicionalno gasilsko veselico, člani mladinskega kluba Berda pa odmevno prireditev ob zaključku šolskega leta, na kateri so naši šolarji s pomočjo ansambla Čuki uspešno zaključili šolsko leto. Člani mladinskega kluba Berda pa so med počitnicami izvedli tudi košarkarski turnir trojk in še nekaj športno-za-bavnih dni za našo mladino. Kulturno-umetniško društvo Janez Jalen pa se že pripravlja na novo sezono, da bodo poskrbeli za kulturo v vasi. Konec počitnic in s tem tudi brezskrbnih dni za naše šolarje je tu, tako da vsi poskrbimo za varno pot naših otrok v hrame učenosti. Predsednik KS Notranje Gorice - Plešivica Marko Čuden GASILCI Gasilke iz Notranjih Goric ponovno na državno tekmovanje Gasilci iz prostovoljnega gasilskega društva Notranje Gorice - Plešivica poleg dejavnosti, ki so namenjene varovanju in reševanju, veliko pozornost usmerjajo v vzgojo mladega kadra. To je pomembno za obstoj društva, v katerem se je pokazala praznina, ki bi jo morali vzgojiti že pred 15 do 20 leti. V letošnjem letu mladinske vrste zapuščajo fantje, ki so se na raznih tekmovanjih uvrščali v sam vrh. V sedmih letih so bili večkrat prvi na občinskih in izbirnih tekmovanjih mesta Ljubljane. Trikrat so se uvrstili na državna tekmovanja. Rezultati so bili pohvale vredni. V Kranju so bili sedmi, v Hrastniku četrti in v Žižkih z veliko smole petnajsti. To je bila generacija, s katero se je dalo zelo dobro in kvalitetno delati. Čeprav so nas nekateri iz te zlate generacije zapustili, jih še vedno pričakujemo, da se bodo vrnili v naše vrste. S svojimi izkušnjami in znanjem lahko marsikaj prispevajo pri vzgoji prihajajoče mladine. Vabimo jih, da pristopijo in pokažejo znanje, ki ga že imajo tudi v članski konkurenci. V letošnjem letu smo s prostovoljnim gasilskim društvom Podpeč organizirali tečaj za pridobitev preventivne značke in čina starejši mladinec. V našem društvu je tečaj uspešno končalo 5 fantov. V spomladanskem času smo se na letališču v Podpeči udeležili občinskega tekmovanja s tremi ekipami. Pionirska mešana desetina je za svoja neizkušena leta solidno opravila nastop. Trema pri mlajših pusti še večjo nestrpnost. Mladinke so za svoj krstni nastop v mladinskih vrstah opravile bolje, kot smo pričakovali. Mladinci, ki so bili vrhunsko pripravljeni, so zaradi premočne treme in poštenosti naredili začetniško napako, za katero pa nam niso dovolili novega nastopa. V nadaljnje tekmovanje so se tako uvrstila samo dekleta. Ta so se še bolj dejavno začela pripravljati na nastop v okviru ljubljanskih občin. Tu so osvojile odlično 3. mesto. S tem rezultatom smo se ponovno uvrstili na državno prvenstvo, ki bo v spomladanskem času. Iz občine Brezovica je to edina ekipa, ki bo sodelovala na tem tekmovanju. Za pridobitev izkušenj smo odšli na mednarodno tekmovanje v Mankovce pri Ptuju. Za nagrado za ponovno osvojeno kolajno smo se šli kopat v Terme Ptuj. Za določene uspehe se moramo zahvaliti tudi članicam iz prostovoljnega gasilskega društva Vnanje Gorice in članu prostovoljnega gasilskega društva Podpeč, za kar smo jim hvaležni in zaradi česar si še želimo sodelovanja. Da smo prišli do tolikih uspehov, smo morali vložiti dosti več truda, ker nimamo ustreznega orodja in pogojev za priprave. Želimo si, da nam bi do spomladi, predno začnemo s pripravami za državno tekmovanje, Občina Brezovica oziroma Gasilska zveza Brezovica omogočila nakup gmotnih sredstev. Tako bi se lahko bolj temeljito pripravili na nastop. Nastop na takem tekmovanju je tudi promocija občine Brezovica. Ko bi imeli to orodje, bi ga lahko uporabljala tudi ostala društva v zvezi, ki ga prav tako nimajo. V društvu ocenjujemo, da se dobro dela z mladino. Mladina se v društvu ne nauči ničesar slabega. Naprošamo starše, da otrokom, ki si želijo v naše gasilske vrste, to dovolijo. Če se mladina nauči kaj humanega, ji to zna koristiti tudi v prihodnosti. Od tega pa ima korist tudi družba, ker je za tako dejavnost čedalje manj posluha. V službi naroda na pomoč. Marko Alič Slovesnost ob 7Wetnici PGD Preserje Počitnice pri Krjavlju V soboto, 26. junija 1999, seje zbralo lepo število gasilcev iz vseh desetih prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Brezovica, prišli so vaščani in vabljeni gostje, da bi tako skupaj počastili 70-letni jubilej Prostovoljnega gasilskega društva Preserje in razvitje praporja. Program prireditve seje pričel z uradnim delom: nagovor predsednika prostovoljnega gasilskega društva Igorja Petrovčiča in pozdrav predsednika Gasilske zveze Brezovica Ludvika Zalarja. Sledila je podelitev priznanj štirim članom, ki so dopolnili 70-letni življenjski jubilej, in ženski članski desetini pod vodstvom mentorice Ivanke Stražišar. Kljub maloštevilni vasi je društvu uspelo že leta 1978 organizirati žensko desetino, ki je vsako leto zastopala prostovoljno gasilsko društvo na občinskih tekmovanjih. Po programu sta nato sledila počastitev in prevzem gasilskega praporja. Boter je bil Janez Rem-škar, ki je tudi največ prispeval. Trakove so financirali Občina Brezovica, Gasilska zveza Brezovica, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje, galanterija Hoja, Društvo upokojencev Podpeč -Preserje, mesarija Lajči, Ludvik Baša, Igor Petrovčič, Janez Rogelj in Peter Šuštaršič. Za zlate žebljičke je prispevalo 42, za srebrne pa 29 krajanov Preserja, še štirje pa so poklonili denarne prispevke. Verski obred, blagoslovitev praporja, sta opravila župnika Vinko Malovrh in Alojzij Kočar. Podoba na praporju predstavlja predel Preserja z župniščem, cerkvijo svetega Vida, kaščo in staro presersko šolo. Nad tem je podoba svetega Florjana. Gasilci smo ponosni na nov prapor, saj podoba predstavlja kraj, od koder sta se širila prosvetljenstvo in splošni napredek kraja. Prav v stavbi prve preserske šole, približno pred 115 leti, je učitelj Marn ustanovil farno gasilsko društvo in bil njegov prvi predsednik. Po uradnem delu programa je sledil kulturni del, ki so ga oblikovali izključno domačini. Moški kvartet je zapel štiri pesmi. Andrej Rogelj, znani harmonikarje zaigral lastno skladbo. Naše babice niso samo odlične kuharice, ampak znajo pisati tudi pesmi. Ivanka Repar jih je za različne priložnosti sestavila kar nekaj, prav za to slovesnost pa tole: Gasilska Letošnje počitnice si bom zapomnil tudi po taboru volčičev in volkul-jic brezoviškega rodu Ostrorogega jelena. En teden smo odkrivali Krjav-Ijeve skrivnosti na Muljavi in okoli nje. Kopali smo se v Krki in šli peš do cerkve v Višnji Gori. Naučili pa smo se tudi igro Kozlovska sodba v Višnji Gori in jo odigrali staršem pred odhodom domov. Luka Stanovnik Danes praznuje naša vas. Zato veselje naš obraz. Skupaj se bomo poveselili, na skrbi in žalost danes pozabili. Pozdrav gasilski "Na pomoč", žalostni glas sirene kliče v noč. Gasilci mladi že hite. Z gasilskim avtom v noč na pomoč drve. Dežja, nevihte oni se ne boje. Vso pohvalo danes so si zaslužili. Izrek priznanja je kakor pomoč v sili. Gasilske vrste vedno bomo mi cenili, saj gasilci prvi so v vsaki sili. Zdaj pa vedite, vi gasilci mladi, da temelji gasilstva so na starejših stali. Vso zahvalo tudi starejšim danes bomo dali, ker so mlajšim vedno lep zgled dajali. Z gasilskim pozdravom "Na pomoč"! Upamo, da ne v temno noč, ampak z njim bomo mi tu ostali, pa veselo z gasilci praznovali. Janez Remškar seje predstavil z zanimivo in humoristično črtico o ženski desetini in domoljubno pesmijo Moja vas. Sledil je kratek oris zgodovine Preserja, kjer smo se spomnili za naš kraj pomembnih mož in dogodkov. Upokojeni župnik gospod Alojz Kočar je živa legenda, kadar spregovori, mu radi prisluhnemo. Prav za gasilsko sloves- nost je povedal: "Preserskim gasilcem ob njihovi 70-letnici iskreno čestitam, obenem pa se jim tudi zahvaljujem za njihovo delo, katerega so v tem času opravili, ko so ob raznih požarih pomagali varovati imetje tistim, katere je ta nesreča zadela. Ob blagoslovitvi na Dolnji Brezovici sem rekel, da je ogenj velikokrat naredil veliko škodo tudi zato, ker pri nas ni bilo vode, s katero smo se pred ognjem branili. Zato so gasilci v svojih domovih vedno naredili tudi velik vodnjak, v katerega so zbirali deževnico, da je vsaj za prvo potrebo bila voda na razpolago. Tako je bilo tudi v Preserju. Ljudi, ki so pred 70 leti to društvo ustanovili, ni več. Vsi so že odšli v večnost in Bog jim je gotovo to dobro delo, katerega so z društvom in ob društvu naredili, obilno poplačal. Njih ni več, njihovo delo pa še vedno prinaša korist. Prvo gasilsko društvo pri nas je bilo ustanovljeno v Kamniku, ker so tam požari bili zelo pogosti. Leta 1929 pa so se možje deloma tudi zaradi nagovarjanja učitelja Zupančiča odločili, da bodo tako društvo ustanovili tudi v Preserju, saj je ogenj tudi tu velikokrat napravil veliko škode. Kolikokrat so pomagali, pa so povedali, ko so prelistavali kroniko. Sedaj pa še par besedi o kraju, kjer to društvo deluje. Od kod je ime Preserje prišlo, ne vem. Nekje sem slišal razlago, da je to kraj pri jezeru, kajti Barje je včasih bilo vse zalito in bilo podobno jezeru. Kraj je bil naseljen že v rimskih časih, saj so Rimljani, ki so takrat tu gospodovali, Ljubljanici naredili novo strugo (včasih je tekla preko Stržena), da so v bližini kamnoloma imeli pristanišče, da kamenja, s katerim so takrat gradili Emono, prednico današnje Ljubljane, ni bilo treba daleč prenašati in so ga po vodi pošiljali tja, kjer je bil potreben. Pred desetletji meje nek profesor spraševal, kje je v cerkvenem zidu vzidana kamnita plošča z latinskim napisom, ki je nastal okoli leta 300, pa sem moral reči, da za to ploščo ne vem, ker je najbrž že skrita nekje pod ometom. Okoli leta 5 50 ali leta 600 so v naše kraje prišli Slovenci, seveda pa so takratne vasi bile majhne. Ko so okoli leta 750 postali kristjani, so si pričeli graditi cerkve in okoli leta 1000 je v naših krajih bil zelo češčen sveti Vid. Verjetno je takrat on postal tudi varuh našega kraja. Za versko življenje pa so v tistih prvih časih pri nas skrbeli duhovniki. Ker pa je bil kraj zelo oddaljen, so pred sedmimi stoletji v Preserju že imeli stalnega duhovnika, ki je moral skrbeti tudi za sosednjo Borovnico in še Rakitno. Duhovnik je v Borovnico prišel leta 1637, toda za tamkajšnje ljudi je ob nedeljah lahko samo maševal in pokopaval mrliče. Krsti in poroke tamkajšnjih ljudi pa so morali biti do leta 1858 v Preserju. Takrat je postala Borovnica tudi v verskem oziru samostojna župnija. V Rakitno je pa duhovnik prišel leta 1766 in je takoj imel vse župni-kove pravice. Daje Preserje samostojna župnija 700 let, dokazuje neka listina v notarskem arhivu v Vidmu v Italiji, ki pripoveduje, daje leta 1371 bil za naše kraje imenovan neki Konrad iz Gornjega Grada. Vrsto župnikov, ki so delovali v Preserju, pa poznamo od leta 1634. Od takrat so namreč ohranjene krstne in poročne knjige. Te knjige je ukazal voditi tri-dentinski koncil. Ker so te knjige v naši škofiji nekako najstarejše, to dokazuje, da so bili nekdanji preserski župniki zelo vestni. Duhovniki, ki so delovali v Preserju, pa niso skrbeli samo za verski nauk, pač pa tudi za splošno izobrazbo, zato je župnik Rožič leta 1854 kaplanovo stanovanje, kije bilo tam, kjer je sedaj stanovanje za šolo, namenil šoli, kaplana pa vzel v župnišče. Pozdravni nagovor Za dolgoletni trud in sodelovanje v PGD so Brancelj Andrej, Štefan Repar, Ludvik Baša in Janez Petrovčič so prejeli priznanja. Prevzem praporja od botra Janeza Remškarja. Blagoslovitev praporja. Župnišče v Preserju je leta 1794 pogorelo in še isto leto je župnik Jakob Mekinda stavbo obnovil. Stavba je taka še danes po 200 letih. Edino okna so bila dvakrat ali trikrat izmenjana in povečana, zamenjana so bila tudi vrata. Kuhinjo, ki je bila včasih črna in so tudi svinjsko jed tam kuhali, pa je preuredil župnik Čekal leta 1903 in za njim jaz pred 30 leti. Preserje je včasih bilo bolj majhno. Pred dvema stoletjema je imelo 24 hiš. Priimki so se od tistih časov povsod spremenili. Ostalo pa je precej domačih imen, kot so: Pri Teglu, Pri Smo-lečih, Pri Cerku, Pri Drašlu, Pri Dolinarju, Pri Jelovcu, Na Uč-nah in Pri Zalarčku. To so bile večje kmetije, imele so večinoma pol grunta tedanje mere. Take so bile tudi kmetije Pri Plahanu, to je danes Pri Kovaču, Pri Španu, mi smo doslej rekli Pri Anžicu, Pri Ulagi, kjer je danes Rožca, in Pri Jarcu, kjer smo doslej rekli Pri Jemejčku na Griču. Na Griču so bile še tri ali štiri hiše, ki so imele zemlje le za kako fliko. Včasih so družine bile številčne - osem do deset otrok je bilo kar povsod. Veliko otrok je tudi pomrlo in marsikje so ostala pri življenju samo dekleta, pa je potem novi gospodar prinesel tudi drugačen priimek. Kakor imamo svoje težave danes, tako so jih tudi imeli včasih, a znali so bolje držati skupaj. Radi so drug drugemu pomagali, in to bi bilo potrebno tudi danes. Hvala." Hermina Čepon, kije prijetno povezovala celotni program, je ob zaključku slovesnosti povabila prav vse zbrane na pogostitev. Da je bilo družabno srečanje še bolj veselo, pa sta skrbela tudi muzikanta M & M. Ko smo v mesecu aprilu okvirno določili dan in naloge ob prireditvi, je bil Jože Repar zadolžen, da določi sončen dan za slovesnost. S kom je bil Jože povezan, sicer ne vemo, vemo pa, da mu je uspelo. Bilo je zelo lepo. Janez Cerk PLANINCI Planinski tabor 1999 - uspel Ko nismo hodili, smo se preizkušali takole. Kot sem napovedala junija, tako seje tudi zgodilo. V planinski tabor smo se odpravili 5. julija ob 6. uri in 30 minut s parkirišča osnovne šole Preserje. Jutro je bilo sveže, lepo, poletno. Udobna kombija, last Ludvika Volčanška, sta pripravljena čakala na potnike. Kar močno prtljago v obliki težkih nahrbtnikov smo zložili v prtljažnika, voznika Ludvik in Cimpi ter vodnik Marko Goršič so še pregledali, če so otroci vsi in pravilno pripeti z varnostnim pasom, pa smo se odpeljali. V Podpeči smo pobrali še drugega vodnika Roka Nagodeta in potem veselo naprej. Po debeli uri udobne vožnje smo se ustavili na Trojanah, kot se spodobi vsem, ki se peljejo na Štajersko. Tisti s poznim zajtrkom so pojedli sendvič, se malo pretegnili in že smo nadaljevali vožnjo. Opazovali smo obsežna hmeljišča v Savinjski dolini, pomahali Celju in kmalu v daljavi zagledali obronke Pohorja, kamor smo bili namenjeni. Prvo pohorsko postajališče je bila Mariborska koča (1068 metrov). Od tu smo nadaljevali pot do Ruške koče na Arehu (1246 metrov). V bližini koče smo si ogledali romarsko cerkev svetega Areha (svetega Henrika), ki jo je pozidal Henrik Rogaški sredi 13. stoletja. Sedanjo obliko je dobila v 17. stoletju. Žal v koči nimajo ključa, da bi si ogledali notranjost cerkve. Tako nismo mogli videti sarkofaga iz pohorskega marmorja s ploščo, ki ima vklesan relief prvega štajerskega vojvode Otokarja IV. iz začetka 12. stoletja. Po zapiskih goriškega nadškofa, ki je obiskal Areh leta 1756, naj bi bile nekdaj v sarkofagu relikvije svetega Henrika. Lastnost, ki naredi cvetlične vrtove nepozabne, je prav gotovo tudi ta, da so ti zanimivi za ogled v vsakem letnem času, tako spomladi in poleti kot jeseni in tudi pozimi. To je tudi ena od stvari, na katero moramo biti pozorni, ko načrtujemo svoj cvetlični vrt. Zgodaj spomladi zacvetijo zvončki in ostali znanilci pomladi, kmalu se jim pridružijo sončne forzicije, bohotne weigele. Cvetoči klematisi nas spremljajo od spomladi skozi poletje, ko kraljujejo na vrtovih vrtnice, potentile, metuljniki, hibisku-si in hortenzije. Jeseni pa nas očarajo okrasne trave s svojimi barvami in metlicami, jesensko obarvan oktovec in javorji. Pozimi, ko večina rastlin počiva in je narava odeta v belo, jagode jerebik, ognjenega trna in kotonastrov ob ru-menozelenih in rdečih vejah alb prijazno popestrijo zimske zelence v njihovih oblačilih. Najlepši vrt v naši občini, med dosedaj videnimi in poznanimi, je prav gotovo vrt pri Hostnikovih. Nepozaben vrt se skriva za zelenjem, na desni strani Podpeške ceste, pred železniško progo v Vnanjih Goricah. Celo zemljišče ob hiši je en sam okrasni vrt. Vsak kotiček, ko zapelješ na privoz, je pokrit s čim žlahtnim, pa naj bo to Potem nas je pot vodila do Doma na Osankarici (1139 metrov). Sprehodili smo se naprej do Črnega jezera, ki je največje pohorsko jezero in naravni spomenik. V letih med 1838 in 1959 je služilo kot umetni zadrževalnik vode za plav-ljenje lesa po vodnih rižah v dolino. Jezero obkroža pas visokega barja z ruševjem, ki prehaja v smrekov gozd. Jezero je znano po nekaterih redkih rastlinskih in živalskih vrstah. Leži na nadmorski višini 1197 metrov in je sestavni del gozdnega rezervata površine 55,9 hektarjev. Po ogledu jezera smo odšli še na področje zadnje bitke legendarnega Pohorskega bataljona, kjer je v neenakem boju z 2.000 nemškimi vojaki padlo 69 borcev in bork od 70. Eden je bil ranjen ujet in nato kasneje ubit. Z Osankarice smo se odpravili do Koče na Pesku (1386 metrov). teloh, plezalke, praproti ali primerki, ki jim ni primere v Sloveniji. V njem najdemo zelo bogato zbirko perunik in host - po njih se hiši tudi reče po domače Pri Zahostniku. Pogled se ti ustavi na ribniku, kjer cvetenje lokvanjev dopolnjujejo prijetno žuborenje vode in kvaka-nje žab. Za piko na i pa poskrbi najbogatejša zbirka host v Sloveniji. Vaše oči in duša vam bodo hvaležni za obisk tega nepozabnega vrta, ki doživi svoj višek v pomladnih mesecih, nato pa te preseneča skozi vse letne čase do vrhunca v naslednji pomladi. Kristina Božič Tu smo imeli kosilo. Po kosilu smo se poslovili od naših prijaznih voznikov in pot nadaljevali sami -naprej proti Rogli (1517 metrov). Starejši fantje so se z vodnikom Rokom povzpeli na razgledni stolp, visok 30 metrov, od koder je lep razgled na celotno Pohorje; če je vreme ugodno, se vidi do Gorjancev, Snežnika, Julijskih in Savinjskih Alp. Počitek smo si privoščili sredi rekreacijskega središča na Rogli. To področje je večina naših fantov že poznala, saj so se tu čudovito imeli, ko so bili v zimski šoli v naravi. Z Rogle nas je pot vodila proti Lovrenškim jezerom, na višini od 1510 do 1520 metrov. Nastala so zaradi neprepustnih tonalitskih tal v skledastih kotanjah. Voda se v njih obnavlja samo s padavinami. Jezerc je 19, vendar jih mi nekako nismo opazili, ker je bilo bolj sušno obdobje in področje precej poraslo z ruševjem. Povzpeli smo se na razgledni stolp, od koder smo lahko opazovali to področje, dolgo 1 kilometer in široko do 350 metrov. Okolica jezerc je šotna z nizkim borovjem. Tudi tu rasejo redke rastline (na primer rjasti sleč, ma-hovnica, divja rožmarinka, mesojeda okroglolistna rosika...). Tudi ljudska pripovedka govori o Lov-renških jezerih. Pravi, da tam biva povodni mož Jezernik. Če mu skalimo vodo, se maščuje z neurjem. Od Lovrenških jezer smo se napotili proti Ribniški koči. Vmes smo se ustavili na Jezerskem ali Ribniškem vrhu (1537 metrov), od koder je zelo lep razgled po Pohorju. Na vzhodni strani je v bližini Ribniško jezero, kjer po pripovedki domuje povodni mož Jezernik, ki se je priselil z Uršlje gore. Na Jezerskem vrhu je planinsko društvo Maribor-matica postavilo spomenik iž pohorskega tonalita v obliki obeliska, visokega 12 metrov, v spomin padlim borcem planincem. Z Jezerskega vrha smo se spustili do Ribniške koče, zelo žejni in utrujeni. Prijazno so nam postregli z večerjo, potem smo odšli k zelo zasluženemu počitku. Naslednje jutro smo dobili obilen zajtrk po izbiri, sendvič za na pot in poslovili smo se od prijaznih gostiteljev v Ribniški koči. Najprej smo se povzpeli na Črni vrh (1543 metrov), kije najvišji vrh Pohorja. Z njega je lep razgled na Uršljo goro, Peco in druge vrhove Karavank, na Mislinjsko dolino in Savinjske Alpe. Potem smo se spustili do Grmovškovega doma, ki se nahaja na ravnici Pungart pod Veliko Kopo, na katero je speljana smučarska vlečnica. V koči smo popili čaj in nadaljevali pot proti Partizanskemu domu na Mali Kopi (1443 metrov). Tam smo po-malicali in se potem spustili po pobočju Male Kope, potem naprej do Koštivskega sedla, pa na Brne-ško sedlo do Mačkovega križa, kjer smo počivali. Potem smo se napotili navzgor čez velik Lampretov travnik. Ob stezi je bilo vse polno zrelih borovnic. Seveda smo se malo popasli. Kdo bi se lahko uprl tem sladkim darovom narave! Z Lampretovega travnika smo prišli na manjše sedlo tik pod Kremžar-jevim vrhom in malo pred kočo. Tam smo zagledali na novo zgrajeno kapelo, posvečeno Antonu Martinu Slomšku. V Koči pod Kremžarjevim vrhom (1102 met- ra) nas je sprejela izredno prijazna oskrbnica in nam postregla s kosilom, za sladico smo dobili borovničev zavitek. Izvrstno! Po kosilu smo malo polenarili, nato pa naprej, spust do Slovenj Gradca (410 metrov). Sledovi človekovega bivanja tu segajo v sredo 1. tisočletja pred našim štetjem, kar dokazujejo veliko ilirsko grobišče v naselju na Legnu in sledovi keltske naselbine na Grajskem hribu iz zadnjega stoletja pred našim štetjem. Iz Slovenj Gradca smo potovali naprej v vas Sele in do Poštarskega doma nad to vasjo. Prišli smo okrog osmih zvečer zelo utrujeni. Oskrbnica nam je prinesla čaj, nato pa palačinke za večerjo. Družbo so nam delali malo vsiljive koze, domišljavi pavi, muce in ogromen, a prijazen pes bernardi-nec. Po večerji smo si privoščili prijeten počitek. Zjutraj pa je prišlo tisto, česar smo se bali - malo grmenja in dež. Vzpon na Uršljo goro seveda ni bil mogoč. Pa nič zato! V koči je bilo polno družabnih iger, tudi sami smo jih nekaj imeli. Bili smo na suhem in varnem. Ves dan smo se pogovarjali in igrali. Nekateri so se naučili šahi-rati, spoznali so nove igre. V četrtek nas je pozdravilo lepo jutro. Takoj po zajtrku smo se odpravili na Uršljo goro po romarski poti, ki je nekoliko daljša, a zelo prijetna. Tik pod vrhom Uršlje gore je planinski dom, poleg cerkve svete Uršule. To je gotska cerkev, ki so jo med leti 1578 in 1602 zgradili kmetje iz okoliških krajev. Osemnajstega avgusta 1602 jo je blagoslovil ljubljanski škof Tomaž Hren. Z Uršlje gore smo se spustili do Doma na Slemenu, tam imeli kosilo, se malo poigrali, nato pa brž naprej na Smrekovec. Počivali smo na prevalu Kramarica (1124 metrov). Čez preval je tekla v dobi tovorništva pomembna pot iz Šaleške in spodnje Savinjske doline na Koroško. Tu stoji stara kapelica z veliko sliko Zadnja večerja, poleg kapelice pa je partizanski spomenik na grobu štirih borcev narodnoosvobodilne vojne. Lep primer sožitja partizanskega in verskega spomina. S Kramarice smo se vzpenjali po gozdni cesti po pobočju Smre-kovca (1577 metrov). Smrekovec je najmlajši vulkan na Slovenskem, kije deloval v času, ko so se gubale Alpe in so se ob prelomnicah ugrezale kotline. Ob poti, kije vsekana v pobočje te gore, se še da najti 'vulkanske bombe', plastnate kamne jajčne oblike, ki so nastajali ob vulkanskih izbruhih. V petek zjutraj, 9. julija, nas je pozdravila ledena ploha. Morali smo počakati, da seje nebo umirilo. Zaradi slabih vremenskih napovedi nismo nadaljevali poti proti Travniku in Raduhi, ampak smo raje odšli do Mozirske koče na Golteh. Pravilno smo se odločili, saj je pričelo deževati, ko smo ravno stopili na dvorišče koče. Deževalo je vso noč. Tudi v Mozirski koči smo bili zelo prijazno sprejeti in dobro so nam kuhali. Oskrbnica se je ravno pripravljala na peko kruha v krušni peči. Široka Na poti z Male Kope peč je bila vroča, a kljub temu so naši 'ta mlajši' zlezli nanjo in se malo pogreli. V soboto zjutraj, 10. julija, je še deževalo. Prišel je čas za odhod proti domu. Dobro smo zavarovali suha oblačila, razpeli dežnike in pogumno zakoračili proti spodnji postaji žičnice na Golte, v vas Žekovec. Tam sta nas čakala kombija. Preoblekli smo se in veselo krenili proti Preserju. Bilo je naporno, vendar kljub temu lepo. Priporočam vsem mladim druži- V začetku julija je mladinski klub Berda priredil košarkarski turnir trojk v športnem parku Jama. V prelepem sobotnem dnevu se je zbralo veliko število obiskovalcev, ki so bodrili neutrudne tekmovalce in kljub hudi vročini vztrajali do konca tekmovanja. Ob dobri glasbi, hladni pijači in speci-alitetah kuharskega mojstra so videli veliko spektakularnih akcij, borb za vsako žogo ter tekmovanje v zabijanju. Prijavilo seje dvajset ekip, ki so tekmovale v treh starostnih skupinah (do štirinajst let mladički, do dvajset let mladinci in nad dvajset let člani). Pri mladincih so se najbolje odrezali fantje ekipe Kraški terani, takoj za njimi Borovnica, nato pa Berda juniors. V članski skupini pa so gospodje iz brezo-viške ekipe ŠIG 2 brezkompromisno pometli z vso konkurenco, med drugimi tudi s sorodno ekipo ŠIG 1, s katero so se pomerili v finalu. Hvaležno tretje mesto pa so zasedli fantje iz mladinskega kluba Berda. Za pomoč pri organizaciji turnirja se zahvaljujemo naslednjim sponzorjem: trgovini Grmič, gostišču Kamra, Slovenijavinu, ko- nam, da svoje otroke odpeljete kdaj na to pot, kije zelo lepa in ni nevarna. S seboj vzemite planinski zemljevid za Pohorje in Kamniško-Savinjske Alpe in pa planinski vodnik Jožeta Dobnika Slovenska planinska pot. Na koncu moram zapisati še tole: Vsi vodniki smo bili zelo zadovoljni z mladimi planinci. Za vzdržljivost, močno voljo in samostojnost je treba pohvaliti prav vse, še posebej pa najmlajše Janžeta, Jerneja in Dražena. Marija Goršič vinski galanteriji Perko, frizerskemu salonu Ivica Perko, prodajalni tekstila in igrač Odenja, popravilu čevljev in izdelkov iz usnja Hand-made, krovnokleparstvu Grm in bifeju Loparček iz Notranjih Goric. Sedemnajstega julija pa je v Gameljnah na 'paintballu' šestnajst mladih fantov pokazalo svoje (ne)znanje vojaške tehnike in strategije. Zanimiv dan, poln adrenalina, smo zaključili s piknikom v športnem parku Jama. Mladinski klub Berda Naši vrtovi MLADINSKI KLUB BERDA Košarkarski turnir trojk KRATKE NOVICE Novica iz občinske uprave - Delavci občinske uprave Občine Brezovica smo v večini zaključili z rednimi dopusti. Kolegiji ob ponedeljkih so potekali redno, prav tako tudi delo občinske uprave. Vtem času smo tudi rešili način plačila dela v odborih, tako da smo vsi, ki delamo v posameznih odborih, dobili sorazmerno plačilo za opravljeno delo od januarja do avgusta. (Delavci občinske uprave Občine Brezovica) Kresni večer na Jezeru - Turistično društvo Podpeč - Jezero je na predvečer državnega praznika vabilo na Kresni večer, ki seje odvijal pod vaško lipo na Jezeru. Društvo vsako leto pripravi podobno srečanje, kjer se zbere večina njihovih članov, letos pa so se srečanja množično udeležili tudi okoličani. V kulturnem programu so sodelovali mladi harmonikaši in pevci. Pod starim kozolcem seje zaslišal glas harmonike, kije že vabil, da se okrepčamo, saj so pridne gospodinje napekle polno domačih dobrot. In ko seje stemnilo, so prižgane bakle že vabile na bližnji grič, sveti Lovrenc, kjer so fantje zakurili kres. Ob vabljivi toploti ognja in jasni noči je zazvenela slovenska pesem, ki je odmevala v srcih še dolgo v večer. (Metka Kastelic) Letalski miting - Letalski miting je tudi letos v Podpeč privabil številne gledalce od blizu in daleč. Z zanimanjem so si ogledovali letalske akrobacije, občudovali pogum padalcev in natančnost jadralnih letalcev. Aero klub iz Ljubljane je k sodelovanju pritegnil policijske in vojaške enote letalstva. Tako je bilo v Podpeči na dan državnosti moč opazovati različne tipe letal, si privoščiti panoramski polet z letalom antonov, najpogumnejši pa so lahko skočili tudi s tandem padalom. (Metka Kastelic) Počitnice z Julijo in Julijem - Počitniški projekt, ki gaje pripravilo občinsko društvo podeželske mladine, je v desetih dneh meseca julija zajel preko 250 otrok in mladih iz naše občine. Ustvarjalne in športne dejavnosti so se vrstile od Brezovice do Rakitne, na njih pa so udeleženci spoznavali veščine glinarjenja, slikanja z akrili, izdelave mavčnih odlitkov, slikanja na steklo in druge. Športni duh jih je razvnemal na kolesarjenju, veslanju, splavarjenju in različnih športnih igrah. Organizatorji so bili z udeležbo zadovoljni, za drugo leto pa napovedujejo, da bo program potekal tudi v avgustu. (Metka Kastelic) Martin Krpan - Izbirno tekmovanje za najmočnejšega Slovenca je popestrilo poletni utrip v Podpeči. V različnih težavnostnih preizkušnjah so se pomerili tako domačini kakor tudi tekmovalci, ki so prišli kazat svoje mišice iz drugih koncev Slovenije. Fantje iz naše občine so se odlično odrezali. Člani prostovoljnega gasilskega društva Podpeč, ki so sodelovali pri pripravi tekmovanja, so srečanje nadaljevali z veselico, kjer je ljubitelje narodnozabavnih napevov razveseljeval ansambel Mira Klinca. (Metka Kastelic) Gasilske veselice - Gasilske veselice so v poletnih dneh vabile na vse konce od Rakitne pa do Vnanjih Goric. Prizadevni gasilci so z veliko prostovoljnega dela pripravili druženja vaščanov in tako polepšali poletne večere. (Metka Kastelic) Novi kaplan na Brezovici - V brezoviški župniji je tri leta opravljal ka-plansko službo Branko Potočnik. Veliko časa je posvečal delu z mladimi, skavtom, pripravi na zakon ter bolnim in ostarelim. Brezovica je bila njegova prva župnija, kjer je pričel delo duhovnika. Po škofovi odredbi je nastopil kaplansko mesto v Šmihelu pri Novem mestu, na Brezovico pa je prišel novi kaplan Robert Friskovec. Letošnje leto bo brezoviška župnija, ki ima tri podružne cerkve, v pomoč dobila tudi diakona, ki bo na voljo ob koncu tedna. Obema, diakonu Janezu Mraku in kaplanu Robertu Friškovcu, izrekamo dobrodošlico. (Metka Kastelic) Nova pošta - Na lokaciji poleg gostilne Kavčič se je že pričela gradnja novega poštnega urada. Poleg uslužbenk si te nove pridobitve gotovo najbolj želijo odjemalci uslug, ki jih je na omenjeni pošti zelo veliko. Po pričakovanjih naj bi bila stavba zgrajena do pomladi v prihodnjem letu. (Metka Kastelic) Novi bankomati - V dogovoru z občino Brezovica in Novo ljubljansko banko bo svečana predaja bankomatov izpeljana v sodelovanju z osnovnimi šolami. Na Brezovici deluje bankomat že nekaj časa, te dni pa se nove pridobitve vesele v Podpeči, ki bankomat lahko koristijo na poslopju podpeške trgovine. Na Rakitni je avtomat že vgrajen ob pošti, čaka še na priklop. (Metka Kastelic) Taborjenja brezoviških skavtov - Po zaključku šole so se tudi brezoviški skavti podali na letna taborjenja. Pot jih je vodila po celi Sloveniji. Najmlajši, volčiči, so odkrivali svet džungle na Muljavi, kjer so spoznavali Jurčiča in njegovo Sodbo v Višnji Gori. Izvidniki so s polnim avtobusom opreme, šotorov in orodja gostovali v Loški dolini. Štirinajstdnevno taborjenje je potekalo na temo naravne in kulturne dediščine, odnosov fant-dekle, skavti pa so se tudi spraševali o slovenski istovetnosti. Klanovci so se v dveh skupinah odpravili vsak na svoj konec, eni s kanuji na raziskovanje Kolpe, drugi pa po Krasu. Tudi odrasli skavti so si privoščili tridnevni tabor, osvojili so Snežnik in si ogledali Križno jamo. V oktobru se bodo spočiti srečali in odšli novim skavtskim izzivom naproti. (Metka Kastelic) Državno balonarsko tekmovanje - Občina Brezovica je v sredi avgusta gostila najboljše balonarske posadke v Sloveniji. Štiri dneve se je nad Ljubljanskim barjem kosalo deset ekip, ki so se pomerjale v različnih disciplinah. Naslov državnega prvaka je osvojila posadka Rada Petroviča, sledi mu Marko Šercer - oba sta člana Aero kluba Ljubljana -, tretje me- ur sto pa si je prislužil Grega Trček. Središče dogajanja se je odvijalo na Pristavi v Podpeči, zadnji dan pa sije zaključno tekmo ogledal tudi minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Vodja tekmovanja Slavko Šorn - Avi je bil s tekmovanjem zelo zadovoljen in hvaležen številnim sponzorjem, ki so sodelovali. (Metka Kastelic) Velika Planina - Preko 150 članov brezoviških družin iz občine in župnije se je sredi julija povzpelo na Veliko Planino in potem nadaljevalo izlet v Savinjsko dolino. Prvi popotniški del je bil posebej zanimiv, saj so si ogledali izdelavo sira in poslušali planšarske prigode. (Metka Kastelic) Peter Zupane - V občini Brezovica smo ponosni na nosilca srebrne kolajne z mladinskih olimpijskih iger, ki so potekale na Danskem. Peter Zupane, kije doma na Jezeru, tekmuje v atletskem klubu Olimpija inje tudi nosilec več državnih rekordov. (Metka Kastelic) Svečanost - Ob velikem šmarnu so se v župniji Brezovica prvič zbrali skupaj trinajst praporov in narodne noše s kočijaži ter se tako simbolično priporočili varstvu Marijinemu in Jezusovemu srcu. (Metka Kastelic) Izlet po Ljubljanici - Nace Pristavec je, tako kot nekoč gradbeni material, popeljal domačine, občinsko upravo in udeležence mednarodnega delovnega tabora Most od Ljubljane do Podpeči. Z ladje Ponirek smo občudovali bregove Ljubljanice in po dobrih dveh urah plovbe pristali v Podpeči. (Metka Kastelic) SLS Brezovica pomaga ljudem na več načinov! Spoštovani občanke in občani. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki spremljate dogodke v naši občini Brezovica in nas podpirate tudi z odločnim razobešanjem zastav SLS na prireditvah! Zahvaljujemo se tudi vsem, ki spodbujate in podpirate župana, svetnico in svetnike SLS, da nadaljujejo s poštenim delom v korist ljudi, ki prinaša vsem brez izjeme največ koristi. Veseli smo, da se lahko že sedaj pohvalimo z mnogimi rezultati svojih predvolilnih obljub. Dobro razumemo, da vsako dobro delo zahteva na eni strani svoj napor in na drugi strani odpor tistih, ki nimajo pri sebi kaj pokazati. A tudi taki morajo žrveti med nami, da imamo svoje delo vsaj s kom primerjati. Je pa res, da bi bilo brez nagajanja narejenega še veliko več! Pa kaj hočemo še več? SLS Brezovica je bila že od nastanka in je še vedno kot edina stranka prisotna skoraj na vseh prireditvah! Mnoge naše članice in člani pa nosijo največje breme tudi na mnogih medobčinskih in državnih prireditvah. Vsem želimo vse dobro v novem šolskem letu! UO SLS Brezovica OBVESTILA IN VABILA Zahvala Dne 25. junija smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Podpeč in Aero klub Ljubljana na vzletišču Podpeč priredili letalski piknik z veselico. Pri tej prireditvi so nam zelo pomagali vaščani Podpeči in okoliških krajev. Zato se vsem društvom, podjetjem, obrtnikom in posameznikom, ki ste pomagali z materialom ali svojim delom na dan prireditve, upravni odbor Prostovoljnega gasilskega društva Podpeč iskreno zahvaljuje. Za UO PGD Podpeč: predsednik Dušan Kavčnik DIMNIKARSTVO ALIČ Zahvala Zahvaljujem se vsem dobrim strankam, v krajevnih skupnostih Vnan-je Gorice in Notranje Gorice, ki so mi omogočile, da svoje usluge nemoteno nudim na način, kot to predvidevajo zakon, pravilnik in odlok Občine Brezovica o opravljanju dimnikarske službe. Istočasno prosim vse tiste, ki ste odklanjali storitve v kurilni sezoni 1998/1999, da v bodoče tega ne počnete; odklonjene storitve so kaznive po sklepu inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Ljubljana, Kardeljeva ploščad 26, in sicer znaša globa za fizične osebe do 96.000 tolarjev in za pravne osebe do 960.000 tolarjev. Veliko zdravja vam želi vaš pooblaščeni dimnikar Kasim Alič Prometna varnost otrok ob pričetku šolskega leta Spoštovani! Pešci-otroci so med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v prometu. Pogosto so žrtve zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, vendar ne smemo zanemariti nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Pred pričetkom novega šolskega leta smo se odločili, da ponovno organiziramo šolske patrulje odraslih, ki bodo v jutranjem času pomagali pri varnem prehajanju otrok čez cestišča na šolskih poteh. To nam omogoča 80. člen zakona o varnosti cestnega prometa. Povabilu k sodelovanju so se odzvali predstavniki upokojenskih društev, gasilci, predstavniki združenja šoferjev in avtomehanikov, odsek Brezovica, in podjetje Rival iz Ljubljane. Akcija bo predvidoma potekala do konca septembra. Vse voznike motornih vozil pozivamo, da na območjih šolskih poti vozijo skrajno previdno, da prilagodijo hitrost in ob dvigu roke predstavnika šolske patrulje ustavijo vozilo. Starše pozivamo, da gredo z otrokom večkrat po šolski poti in v dejanskih razmerah preverijo, ali otrok zna in zmore vse, kar zahteva sodobni promet. Ob tej priliki vas obveščamo, da se bo v mesecu septembru pričela rekonstrukcija Tržaške ceste na odseku od križišča Gorjanc do križišča Pok, zaradi česar bo spremenjen oziroma dodatno obremenjen prometni režim skozi Brezovico. Za novo šolsko leto bomo v sodelovanju z Ljubljanskim potniškim prometom Ljubljana uvedli dodatni avtobus za osnovnošolske otroke nižje razredne stopnje z Brezovice, in sicer na sledeči relaciji: - začetna postaja: odhod avtobusa pred Občino Brezovica ob 7.15, - avtobusna postaja pri Kopaču, - parkirišče pri pokopališču Brezovica, - avtobusna postaja pri bencinskem servisu OMV, - pred frizerskim salonom pri Pervanja, - pred pošto Brezovica, - končna postaja: osnovna šola Brezovica. O dodatnem avtobusnem prevozu bodo starši otrok z Brezovice podrobno obveščeni na samem začetku šolskega leta. Starše pozivamo, da se njihovi otroci poslužujejo organiziranega jutranjega prevoza, saj boste s tem pripomogli k zmanjšanju prometa na Šolski ulici ter Podpeški in Tržaški cesti. Tajnik občinskega SPV Janez Miklič Podaljšano bivanje na osnovni šoli Brezovica Ministrstvo za šolstvo nam ni odobrilo dodatnega oddelka podaljšanega bivanja na Osnovni šoli Brezovica, zato verjetno v oddelke podaljšanega bivanja ne bomo mogli vključiti vseh učencev, katerih starši bi to želeli. Po normativu lahko v obstoječe tri oddelke vpišemo 84 učencev. Prednost bodo imeli učenci 1. in 2. razreda. O vsem ostalem delu v šolskem letu 1999/2000 vas bomo pisno obvestili. Ravnatelj Dušan Povšič Vabljeni v mesecu septembru 4. september 1999 ob 20. uri - Jezero Koncert iz naših krajev in gasilska veselica - prirejata Radio Slovenija in PGD Jezero. Na koncertu sodelujejo ansambli Borisa Razpotnika, Slavček, Bobri, Modrina ter Ženski pevski zbor Brezovica in Podpeški oktet. 14. september 1999 ob 18. uri - Dom krajanov Vnanje Gorice Športno društvo B.V.G. Gulč in Domen Krapež, državni prvak v standardnih plesih, vas vabita na začetni plesni tečaj latinsko-ameriških in standardnih plesov, 8 vaj po 90 minut! Cena tečaja je 7.500 tolarjev na osebo. Informacije: 061/651-378. 11. september 1999 - Pristava, Podpeč Turistični avto rally podjetja Malgaj, ki bo potekal na področju Ljubljanskega barja, bo imel cilj v Podpeči na rekreacijskem središču Pristava. 18. september 1999 ob 9. uri - Pristava, Podpeč Vabljeni ste na ustvarjalno delavnico, ki jo pripravlja Občinsko društvo podeželske mladine Brezovica. Na prostem, pod kozolcem se bomo podali v svet umetnosti in izvirne domišljije. 19. september 1999 - Preserje, Rakitna Juriš na Rakitno pripravlja kolesarski odsek športnega društva B.V.G. Gulč iz Vnanjih Goric. Približno 12 kilometrov dolg vzpon na najviše ležeči kraj v občini Brezovica bo prijeten kolesarski izziv tako za kolesarje amaterje kakor za bolj izkušene. 19. september 1999 - Krim Planinsko društvo Podpeč - Preserje vabi na družinski pohod na Krim. 24. september 1999 ob 17. uri - Podpeč, galerija nad trgovino Otvoritev razstave o Barju in predstavitev Turističnega zemljevida občine Brezovica. Ogled razstave bo možen vse do 30. septembra. 25. september 1999 ob 10. uri - Vnanje Gorice Barjanski kros, ki ga pripravlja B.V.G. Gulč'bo letos že drugo leto po vrsti privabil tekače rekreativce in šolarje iz vseh barjanskih občin. Sodelujoči prejmejo praktično nagrado, tudi letos pa bodo prireditelji poskrbeli za srečanje z znanim športnikom. Čestitka Volkuljice, volčiči in starši želimo voditeljema naših otrok, mladoporočencema Marti in Mitju ob vstopu v zakonski stan obilo božjega blagoslova in izpolnitev vseh skritih želja. starši Prejeli smo Brezoviškim 'občinarjem' V zadnji številki Našega časopisa pred dvomesečnimi počitnicami se je usul name in na moje delo v občinskem svetu cel plaz obtožb in očitkov, ki naj bi me prikazale kot največjega zaviralca pri delu občine. Prisiljen sem, da v svoj zagovor navedem nekaj resnic o delu občine. Na eni od zadnjih sej sem nasprotoval potrditvi obračuna in premoženjske bilance za leto 1998, ki sta prava ponaredka resničnega stanja. Vsi, ki poznajo predpise in zakone, ki urejajo finančno poslovanje ustanov, ki se financirajo s proračunskimi sredstvi (kar občine prav gotovo so), vedo, da v teh ustanovah do primanjkljaja sploh ne bi smelo priti. ČE! ČE! Če je poslovanje teh ustanov v skladu z zakonom in predpisi. Ti pa so. Za vse dohodke in izdatke mora biti sprejet realen proračun, ki ga mora potrditi občinski svet, šele potem župan kot 'dober gospodar' lahko ta sredstva uporablja po resorjih, določenih s proračunom. Vendar samo do višine, ki je s proračunom odobrena. Za vsak tolar, ki bi presegal proračun ali bi bil prerazporejen, mora biti sestavljen in od občinskega sveta pred porabo, poudarjam, pred porabo, potrjen rebalans proračuna. Računovodja mora skrbno bedeti nad vso proračunsko porabo in za vsako zamenjavo ali prekoračitev župana, kakor tudi ostale porabnike, pravočasno opozoriti. Vsi ti predpisi se v občini Brezovica niso in se ne spoštujejo. Proračun, težak 500 milijonov tolarjev, je župan trosil brez upoštevanja proračuna in v posameznih resorjih izdatke prekoračil tudi za 40 in več odstotkov. Poleg tega se je občina zadolževala preko dovoljenih 5 odstotkov proračuna in je s 1. januarjem 1999 ostalo neporavnanih kreditov za 84 milijonov in obveznosti do drugih upnikov za preko 110 milijonov tolarjev. Tako znaša dolg občine preko 200 milijonov tolarjev. Teh 200 milijonov občinskega dolga se je v premoženjski bilanci čudežno spremenilo v terjatve občine do občanov. S tem se je bilanca izravnala. Še več, s tem čudežem izkazuje en milijon viška dohodkov. Po vsem tem upravičeno trdim, da je za katastrofalen položaj občine krivo županovo nespoštovanje zakonov in določil o financiranju občin. To sem tudi ob sprejemanju premoženjske bilance argumentirano dokazoval. Vendar namesto da bi župan poslal vse računskemu sodišču v preverbo pravilnosti, kot smo na seji sveta zahtevali, je sklical sestanek kolektiva, kjer me je kolektivu prikazal kot občinskega škodljivca in zahteval, naj me javno v občinskem časopisu čimbolj oblatijo. Tako so nastali članki v zadnjem Našem časopisu, ki jih ne bom podrobno komentiral, saj je nekaj pojasnil tudi v drugih mojih člankih, objavljenih v tem časopisu. Stane Kirn, občinski svetnik in dežurni krivec Odgovor g. Petru Kraljicu Nikoli nisem bil pristaš časopisnih polemik. Tokrat pa sem bil prisiljen odgovoriti na članek v zadnji številki Našega časopisa. Predvsem me je k temu napeljalo vehementno navajanje zakona o javnih glasilih. To, da se nekdo naslanja na zakon, hkrati pa pod krinko zakona objavlja svoje zelo vprašljivo videnje resnice in s tem zavaja bralce, res ni kršenje zakona, je pa zlorabljanje zakona. Vedno sem si prizadeval, da bi Naš časopis objavljal predvsem za občane pomembne novice (delo osnovnih šol in vrtcev, obšolske dejavnosti, dejavnosti društev, kako in kje lahko občani rešujejo posamezne probleme, kaj in kdaj se bo dogajalo na področju komunale, kakšno je stanje pri oskrbi s pitno vodo, kaj se dogaja na področju urejanja prostora, kje si bodo naši otroci lahko zgradili svoje bivališče, ali si ga bodo sploh smeli, ali bodo zaradi nerazumevanja občine odgnani nekam drugam, čeprav želijo ostati tu in tako dalje). Žal moram ponovno ugotoviti, tako kot smo ugotovili že na prvi seji občinskega sveta, da je na brezoviških straneh Našega časopisa največ puhlic in za občane nepomembnega pisanja, predvsem pa tudi veliko neresnic in zavajanja. No, pojdimo lepo po vrsti, tako kot so navedene 'kršitve' uredniškega odbora (Goršiča in gospoda Kima). Proti objavi članka gospe Kregar sem glasoval zato, ker je v njem napisala neresnico, da je gospod Golja odstopil zaradi stalnega pritiska LDS. Resnica pa je popolnoma drugačna. Na gospoda Goljo je pritisk neprestano izvajala SLS. Kar nekajkrat smo odšli s sestanka komisije prepričani, da smo svoje delo opravili, najkasneje v torek nas je čakalo presenečenje s strani SLS, župana in gospe Kregarjeve, da dogovor ne drži več. Gospoda Goljo je tako početje tako razočaralo, daje odstopil z mesta predsednika omenjene komisije. Kljub nestrinjanju je bil članek objavljen v Našem časopisu. Na junijski seji občinskega sveta je gospod Golja opozoril gospo Kregarjevo na neresnice v tem članku. Še do danes nisem zasledil, da bi jih kjerkoli preklicala. Proti objavi člankov gospoda Jesenka in gospoda Kirna (pisca sta pozabila, da je bil za isto številko časopisa napisan tudi članek gospoda Kirna) sem glasoval iz preprostega razloga, ker mislim, da sosedski spori niso primerna tema za objavo v časopisu. Predvsem pa mislim, da sta oba dovolj pametna, da bi lahko rešila spor brez 'zlonamernih botrov'. Le-ti so spor le še spolitizirali in razplamteli. Glede članka gospe Šeškar ne bi kaj dosti pisal. Na to temo je bilo že izrečenih preveč besed na sejah občinskega sveta. Še do danes ni bil svetnikom predložen proračun tak, kakršen mora biti. Finančno-premoženjski odbor je res dobil v roke nekaj proračunu podobnega, česar bi se pa vsak drug župan sramoval. Seveda je tak proračun dovolj strokovno usposobljen odbor gladko zavrnil. V omenjenem članku se kot največji greh navaja preglasovanje na sejah občinskega sveta. Žal demokracija temelji ravno na večinski volji. Do nadaljnjega bo tako v parlamentu kot na sejah najmanjšega odbora veljalo, da je 66,6666 odstotkov več kot 33,3333 odstotkov. Še pomnite, gospa in gospodje, kako ste preglasovali vse v prejšnjem mandatu? Po težki borbi pa si napisal še tale stavek: "V imenu svetnic in svetnikov več strank." Kljub temu, da sem kar nekajkrat prebral seznam svetnic in svetnikov, nikakor ne morem razvozljati tega zava-jujočega stavka. Verjetno si mislil napisati "svetnica in svetniki dveh strank". Da bi bila vsa zadeva bolj verodostojna in da se druga stran laže očrni, je iz ene svetnice nastala množina in iz dveh strank ravno tako. Da, da, za nekatere je to objektivno obveščanje javnosti. V tem Petrovem članku se je bralo nekaj o trmastih učencih. Vendar trma učenca ni nič slabega. To samo pomeni, da se je treba poglobiti v vzroke njegove trme in jih proučiti. Je pa pogubno, če učenec Peter žal naleti na pretkano mentorico, ki si zna učenca podrediti za uresničevanje svojih osebnih ciljev. Razen tega, Peter, si dovolj inteligenten in izobražen, da na svoji mladi politični poti mentorice (ali pa mentorja) sploh ne potrebuješ. Ona (on) potrebuje tebe. Marko Goršič Če se zameriš brezoviškemu županu Bralci glasila Naš časopis že dalj časa iz člankov ugotavljajo, da je v brezoviški občini prava vojna med svetniki, ki zahtevamo spoštovanje zakonov in red v porabi proračunskih sredstev, ter županom Stanovnikom, ki se noče sprijazniti z večstrankarsko demokracijo, kije z ustavo uzakonjena v naši Sloveniji. Pa tudi v občini Brezovica. Z vsemi silami si prizadeva, da bi imel v občini on vso oblast, kot nekdaj razni komisarji, gaulajtarji, sekretarji in njim podobni samodržci. Da bi občinski svet spremenil v 18 poslušnih lutk, ki bi dvigovale roke na vsak njegov mig, se poslužuje čudnih metod. Ker sem menda najbolj glasen kritik njegovih napak, hoče najprej utišati mene. Poleg zmerjanja, groženj in dis-kreditacij me želi očrniti tudi v stranki, na katere listi sem bil izvoljen. Napisal mi je pismo, ki ga je poslal v vednost tudi Demokratični stranki upokojencev na vse nivoje: C Naslovnik: Stane Kirn) Spoštovani Ob Vašem neprestanem pisarjenju in telefonarjenju in ostalih oblikah nadlegovanja ljudi na vseh nivojih, in še posebej občinskih svetnic, svetnikov in ne nazadnje tudi mene. Vas jasno vprašujem, kakšen je motiv vašega vstopa v politiko in političnega delovanja? Kakšen cilj sle si zadati kot svetnik, oziroma naj bi ga tudi zastopali v imenu stranke DESUS, ki vas je postavila na prvo mesto svoje lisle in lako omogočila vstop v Občinski Svet Brezovica? Želim, da na moja vprašanja javno odgovorile, da to slišijo ludi Vaše volivke in volivci oziroma člani stranke DESUS, da ne bo treba več tudi meni, kol županu pojasnjevati zakaj ste pravo nasprotje svetnikoma DESUS in prvega mandala, g. Hlebcu in g. Graciju, kisla s svojim prizadevnim delom naredila vsak na svojem področju zelo veliko trajno dobrega za Občino Brezovica in širšo skupnost. Jasno mi tudi odgovorite ali se morila distancirate od politične stranke DESUS, saj tako meni. kol tudi članom stranke ni jasno zakaj ste pravo nasprotje svetnikoma DESUS iz prvega mandata? Spoštovani, čas za ta vprašanja sem si vzel samo zalo, da bi ludi to pripomoglo k normalizaciji delovanja Občinskega Svela Brezovica. Pa tudi zato, da bi ludi t prihodnje dobro sodeloval s politično stranko DESUS, saj nas povezujejo isti cilji - narediti čimveč dobrega za vse ljudi. To pa je mogoče samo s konstruktivnim sodelovanjem ter z medsebojno pomočjo tako izvoljenih, zunanjih sodelavcev in ne nazadnje tudi s sodelovanjem vseh političnih strank in civilne družbe. Da je to mogoče, potrjuje tudi dosedanje delo Občine Brezovica! Naj poudarim, da kljub najini korespondenci nisem spremenil mnenja o Vas in iskreno želim, da bi kot svetnik svojo destruktivnost, po zgledu svojih predhodnikov spremenili v konstruktivnost in luko naredili kar največ dobrega za vse ljudi. V pričakovanju odgovorov, Vam želim mirno življenje in obilo zdravja. Brezovica, 2J.07.19W Drago Stanovnik Stranka DESUS je v odgovoru v celoti podprla moje delo v občinskem svetu. Povsem se strinjajo z mojim zavzemanjem za pravni red in pošteno in pravilno trošenje proračunskih sredstev. Takoj je sledil odgovor, v katerem skuša diskreditirati poleg mene še druge svetnike: (Naslovnik: DeSUS - Občinski odbor Brezovica) Spoštovani Prejel sem Vaše pismo in nanj odgovarjam, seveda z istim namenom kol Vi torej, da se stvari urede, kar pa je možno edino ob spoštovanju zdrave pameti in vseh zakonov, ki ščitijo skupne interese in koristijo vsem ljudem. Pišem pa Vam tudi zalo, ker je v Odgovoru z dne 27.7.199°, napisanih več neresnic in je prav na podlagi teh po mojem mnenju stranka DeSUS sprejela ponesrečene zaključke, kar pa je seveda demokratična in svobodna volja, vendar pa čutim dolžnost, da Vas kljub mojim pomembnejšim obveznostim od tega pisanja opozorim nanje. Vzrok pa je povsem jasen - v zavajanju s strani svetnika g. Staneta Kirna. katero je plod njegovega značaja in se odraža praktično na vseh področjih. Iz Vašega dopisa je ludi razvidno, da podpirale stališča g. Kirna, ki so zrcalno nasprotna delu strankarskih predhodnikov ■ svetnikoma g. Gracija in pokojnega g. Hlebca. G. Stane Kirn namreč tudi trdi, da je izgradnja prizidka k OŠ Brezovica in ure- ditev zdravstvenih postaj moje največje kriminalno dejanje. Največ zaslug za izgradnjo prizidka k OŠ Brezovica pa Ima prav žal že pokojni g. Rado Hlebec. Glede posegov v prostor nikakor nisem pristojen župan ali Uprava Občine Brezovica, pač pa je pristojna Upravna enota Vič, ki za enkrat še izdaja dovoljenja in Inšpekcijske službe. Glede mojega opravičila g. Stanetu Kir-nu pričakujem od Vas pred mojim opravičilom pisne dokaze o mojih žalitvah g. Staneta Kima. Seveda ne izpod peresa g. Staneta Kirna samega! Prosim tudi za dokaze o moji polemiki, ki naj bi bila jalova, obrekljiva in neživotvorna. Spel ne izpod peresa g. Staneta Kirna! Če g. Stane Kirn nekaj komu pripiše, to še ne pomeni, daje to tudi res, pa tudi če on lo vztrajno ponavlja! Glede zadolženosti in vodenja financ je bilo že veliko napisanega in imam popolnoma čisto vest, saj je občinski dolg pretop-Ijen v vrtce, šole, zdravstvo, komunalne in druge usluge v zadovoljstvo vseh dobronamernih ljudi. Tako naredi dober gospodar, da se lahko čimprej koristi dobrine in jih pozneje seveda tudi odplačuje! Pri tem pa tudi poudarjam, da tudi v letošnjem letu zaradi tega še nihče ni trpel pomanjkanja, še več: življenje v občini je še bolj bogato in pestro! Ljudje pa so veseli tudi zato, ker je bilo vse hitro izgolovljeno. Ćudi pa me tudi, da v1 Vašem dopisu omenjate prav listo svetnico in tri svetnike, ki so najzaslužnejši za blokado Sveta Občine Brezovica, kar dokazujejo tudi sami s svojim pisanjem. Pričakujem pa tudi, da pozorno berete Naš časopis v celoti in upoštevate tudi drugo plat medalje! Skupaj z go. Majdo Božič se v njenem članku tudi odločite: Ali so torej svetniki za svetovanje ali zaviranje delovanja Občine Brezovica? Ali so svetniki svetovalci za delo v naprej, ali mrhovinarji, ki brskajo po preteklosti in streljajo proti toči po toči:1 Istočasno pa še na vse načine blokirajo župana, namesto, da bi si med seboj pomagali, da bi tudi v prihodnje naredili čimveč dobrega. Za nastali dolg Občine Brezovica pa je kriva tudi stranka LDS, ki vodi Šolsko in Finančno ministrstvo, a brez skrbi, tudi tu bom denar iztožil! Vprašujem pa se kdo blokira nakazovanje sredstev na našo Občino Brezovica in s kakšnim namenom! Glede nesprejetja zaključnega računa in proračuna trdim, da je bilo oboje pravočasno - aprila 1999, posredovano na Občinski svet, vendar svetniki tega niso jemali resno in smo zalo pač na začasnem financiranju podobno, kot je bilo pred leti Mesto Ljubljana. Jasno poudarjam: Zaključni račun in proračun sprejema Občinski svet in ne župan! Odločitev pa je politična in če se bo še v naprej oviralo župana in Upravo Občine Brezovica, bomo pač ludi v prihodnje brez proračuna. Za to in še vse ostale načine oviranja dela župana in Uprave Občine Brezovica je torej kriv Občinski svet in ne župan ali Občinska uprava. Kdo piše, da bo ustavil županovo diktaturo'/ Kdo mi grozi in stresa maščevanje s svojega svetniškega stola? Je morda samo to njihov delovni motiv? Je bila inje v Občini Brezovica res diktatura župana? Koga moti narejeno delo? Za finance odgovarja računovodja in pri njej so tudi podatki. Čudi me, da verjamete g. Slanem Kimu, ki trdi da dolg občine Brezovica presega 230 milijonov, računa-vodkinje pa še vprašate ne. Poiščite finančnega strokovnjaka in naj zadeve pred naslednjim Vašim pisanjem preveri pri računovodkinji ge. Meli Šeškar! Verjetno pa bo moral tudi g. Stane Kirn dokazati svoje trditve, saj je naredil Občini Brezovica svojo teorijo že veliko škodo. Neresnica s strani g. Staneta Kirna je ludi ta, da ni dobil odgovora v zvezi z letališčem. Tudi ta dokaz Vam pošiljam v prilogi- V zvezi z Društvi upokojencev pa se strinjam z Vami in bom na Vašo pobudo sklical srečanje predstavnikov vseh društev, kjer se bomo dogovorili tudi o tem in vseh ostalih problemih. Glede mednarodnega leta starejših Vam povem, da si po vseh svojih močeh prizadevam, da bi čimprej zgradili Dom starejših tudi v naši Občini, vendar mi pri tem nili odbor za zdravstvo in ne Svet Občine Brezovica ne daje podpore, saj je za enkrat večini še vedno bolj pri srcu iskanje mojih napak, kot pa konstruktivna pomoč v korist vseh občank in občanov. Prepričan sem, da bo tudi naše dopisovanje pripomoglo k normalizaciji delovanja in odnosov tako med ljudmi, kot skupnostmi v naši Občini Brezovica. V tem duhu Vas tudi lepo pozdravljam in želim vse dobro. Drago Stanovnik In moj zahtevani javni odgovor na obe pismi: Županu Dragu Stanovniku, Vnanje Gorice. Začel bom brez "spoštovani", ker spoštovanja do Tebe po teh pismih, po neštetih zmerjanjih, ki sem jih bil (enkrat starejši od Tebe) deležen od Tebe in od Tebe naročenih zmerljivcev, po škodi, ki si jo z gonjo proti meni povzročil mojemu dobremu imenu, po stresih in strahu, ki jih je prestala moja družina radi surovosti in groženj, ki so bile spodbujane od Tebe, in tudi škode, ki jo je utrpela sinova gostilna, ne morem gojiti. Pa čeprav si župan. Svobodno pisarjenje in telefonarjenje nam je z ustavo zagotovljeno, pa če je Tebi to všeč ali ne. Po nepotrebnem ne pišem nikomur. Še nihče mi pisma ni zavrnil. Telefonski pogovor mi pa prekineš samo Ti, kadar upravičeno kritiziram Tvoje delo. Glede nadlegovanja svetnic in svetnikov in tudi Tebe boš pa moral nekje drugje povedati, kje so tisti nivoji in oblike tega nadlegovanja. Če je to, da sem bil izvoljen v občinski svet, politika in politično delovanje, vedi, da mije bila v vsem mojem dolgem in težkem življenju politika španska vas in se z njo nikoli nisem ukvarjal. Z diktaturami, kakršna bi Tebi odgovarjala, imam pa preveč bridkih življenjskih izkušenj in jih zato ne bom nikoli podprl. Vedno bom pristaš demokracije, in to povsod. Tudi v brezoviški občini. Namen mojega vstopa v svet občine Brezovica in vzrok, da v njem kljub neštetim grožnjam še vztrajam, je, da skušam, tako kot večina svetnikov, po Tvoje (mrhovinarjev), doseči tudi v občini Brezovica pravni red in odpraviti neštete napake (mrhovine), ki so se doslej pod Tvojo štiriletno diktaturo zgodile. Kljub Tvojemu trmastemu nasprotovanju smo prepričani, da se nam bo to posrečilo in bomo prav kmalu zaživeli v pravni občini. Prepričan sem, da mene in druge svetnike v teh prizadevanjih podpirajo ne samo člani DESUS-a, ki imajo z že preživelimi diktaturami slabe izkušnje, temveč tudi večina mlajših občanov. Vsi se verjetno tudi strinjajo, da ni naloga nas svetnikov samo enoumno dvigovanje rok na vsak Tvoj mig, kot ti je bilo všeč pri prejšnjih svetnikih. Za plodno delo občinskega sveta je potrebno svobodno odločanje vseh svetnikov, ki imajo vsak svojo glavo in v njej vsak svoje možgane. Najprej je pa treba razkriti in popraviti vse stare napake. Prepričan sem, da bomo prav z razkrivanjem starih napak za občino naredili veliko več koristi, kot pa Ti s svojimi 'pocu-kranimi' pridigami, voščili, željami in odpuščanji. O mojem značaju lahko sodijo le drugačni ljudje, kot si Ti, ki ti pravo legitimacijo dajejo Tvoja dvolična govorjenja in pisanja. Doslej mi še nihče ni očital neznačajnosti, sprenevedanja in laži. Samo Ti mi to očitaš zato, ker Ti brez dlake na jeziku v obraz povem vse, kar počneš v nasprotju s slovenskimi zakoni in normami demokratične družbe. Za vse to imam trdne dokaze in je vse resnica. Nešteto je pa neresnic v Tvojem zadnjem pismu. Nikoli, poudarjam, nikoli, nisem rekel, da je Tvoje največje kriminalno dejanje izgradnja šole in zdravstvenih postaj. Teh postaj in šole nisi gradil Ti osebno, kakor se trkaš na prsi. Vse je bilo zgrajeno s skupnimi napori občanov in države. Tem gradnjam nisem nikoli nasprotoval, ker vem, da so še kako potrebne in koristne za nas vse. Nasprotoval pa sem nezakonitemu načinu financiranja, zaradi česar je občina že drugo leto v veliki finančni stiski. Sam priznavaš, da se je gradnja pripravljala že desetletje. Dovolj je bilo časa, da bi se iz državnega proračuna pravočasno zagotovila sredstva za gradnjo, če bi gradbeni odbor za gradnjo prizidka k osnovni šoli pravočasno predložil prošnjo šolskemu ministrstvu za potrebna sredstva. To ministrstvo bi sredstva za gradnjo vneslo v svoj plan investicij, tega bi pa v skupnem državnem proračunu potrdil državni zbor. In s sprejetjem proračuna bi bila sredstva na razpolago gradbenemu odboru in ne občini, ki lahko sodeluje le kot eden od investitorjev. Ker se ni tako postopalo, moramo plačevati visoke obresti in stroške tožarjenja. To finančno stisko občine si Ti še povečal, ko si s honorarno zaposlitvijo računovodje povzročil pravo anarhijo in brez vsake kontrole trošiš proračunska sredstva preko s proračunom in rebalansom sprejetih kvot. Vzemi v roke zakone in statut občine, pa boš ugotovil, da so vsi ti postopki, ki sem jih navedel, v njih točno precizirani in je poslovanje, ki si ga uvedel Ti v občini, protizakonito. In samo to je tisto, kar jaz kritiziram in bom še kritiziral. Zaradi teh kritik sem Ti trn v peti in se me želiš znebiti; oziroma me očrniti in diskreditirati tako v občinski upravi, v stranki DESUS kakor tudi pri Tebi naklonjenih občanih. Za poveličevanje svojih zaslug rabiš nasprotnike. In jaz sem Ti kot naročen. Vendar je čedalje manj tistih, ki bi nasedali takim omled-nim pridigarjem, kot si Ti. Dokaze o zmerjanju dam lahko samo jaz in tisti, ki so to slišali na svoja ušesa, pa tudi tisti, ki sijih najel za to. Lep dokaz, kakšnoje Tvoje zmerjanej, je to zadnje pismo, ko nas vse svetnike, ki smo si drznili napisati resnico, zmerjaš z 'mrhovinarji'. Pri tem pa ne pomisliš, da s tem posredno priznaš, daje v brezoviški občini ogromno napak, 'mrhovine'. Samo ob mrhovini se zbirajo mrhovinarji. Odkar Te poznam, skušaš svoje napake in grehe preložiti na druge, tudi v tem pismu svoje napake prelagaš na svetnike (zamuda obračuna, bilance in proračuna, nespoštovanje rokov in zavlačevanje dela), na stranko LDS (zavlačevanje pri izvolitvi svetov in za dolg občine). Tudi mene dolžiš nedelavnosti v svetu samo zato, ker nisem poslušen na vsak tvoj mig. Svojo vpletenost v grožnje, s katerimi mi že drugo leto grozijo, da me bodo spravili s sveta, prelagaš name, ko trdiš, da nameravam jaz storiti to s teboj. Vendar za to nimaš prav nobenega razloga, ker Kirnov Stane ni še nikomur skrivil lasu na glavi in ga tudi ne bo. Ti pa me zelo spominjaš na tiste, ki so med vojno v imenu raznih 'svetlih' idealov odločali o mojem življenju. Končujem brez svetohlinskega pozdrava. Stane Kirn Beno-tursu v odgovor Najprej bi želel pojasnilo, ali pomeni Beno-turs Beno turizem ali Beno terorizem. Po Tvojih dejanjih zadnje čase bi sodil, da pomeni to Beno - terorizem. Tako vandalskega početja, kot je bilo Tvoje zadnje čase, naša širša okolica doslej še ni doživela. Nihče si doslej še ni samovoljno prilaščal tuje zemlje. Nihče še ni surovo sekal sosedu žive meje in drevja. Nihče še ni doslej divjaško razbijal sosedu ograje, ki stoji že desetletja. In končno, še nihče doslej ni pobalinsko preprečeval parkiranja avtomobilov na tujem parkirišču. Ves ta teror si nad Kirnovo gostilno počenjal Ti. Medsosed-ski spori se v pravni državi rešujejo na institucijah, ki so za to usposobljene. Kot zadnje je za to pristojno sodišče. Vsaka samovolja je kaznivo dejanje. Mene doslej ni motilo nič drugega kot to, da meni in drugim občanom nekateri sebičneži kratite osnovne človeške pravice in nam s hrupom, ropotom in smradom izpušnih plinov ne dovolite mirnega življenja. Če misliš, da sta nam ti in sosed z ropotom in smradom pripeljala v kraj 'svežino', imaš o svežini čudne pojme. Očitek o 'fovšiji'je brez vsake podlage. Kirnova gostilna si vseh 60 let, kolikor je v Kirnovih rokah, nenehno prizadeva biti gostilna, v kateri bi se dobro počutili gostje, ki jim ni največji užitek visenje in klobasanje ob šanku, niti jim niso veselice, pikniki, mitingi in podobna druženja največji dosežek v turizmu. Dobro vem, da katerakoli gostilna ne more zadovoljiti vseh ljudi. Prav nič pa nisem nevoščljiv tistim, ki so jim šank, pivo in čevapčiči največji turistični užitek. Zahtevam pa, da moje goste pustite pri miru v lokalu, ki so si ga izbrali za svojega. O moji strokovnosti pa nekdo, ki par let prevaža po svetu svoj Turs, nikakor ne more soditi. Med svojim 60-letnim gostin- stvom sem za svoje delo prejel nešteto priznanj, in to ne od nekih napihnjencev, temveč od mnogih spoštovanih posameznikov in ustanov. Ker sem že odgovoril na večino napak, kijih s sebe prevračaš name, naj ovržem tudi Tvojo trditev, da naša stara hiša ogroža ljudi veliko bolj kot pa tvoja divje rastoča živa meja, ki zapira razgled po prometnem križišču. Tudi parkirišče si si nasilno prisvojil ti in ne jaz. Tebi in tvojim prišepetovalcem želim, da prenehate misliti, daje svet zaradi Vas in se mora vrteti tako, kot se zavrti v vaših glavah. Stane Kirn Kolesarji na maratonu Ajda 99. Od leve proti desni: Matjaž Bajec, Aleš Bojda, Marjan Mesec in Ivan Popovič Doseženi uspehi naših kolesarjev na rekreativnih dirkah po Sloveniji Poletje je v polnem razmahu in tako tudi kolesarske prireditve, na katerih nastopajo naši kolesarji. Prisotni so seveda več ali manj na vseh cestnih dirkah in tudi že na nekaterih cestnih gorskih dirkah, katerih je največ na jesen. - 27. junij, gorska dirka na Sveti Lenart: Matjaž Bajec (BJ Blagomix) - 1. mesto (kategorija R2), Primož Lavrič (ŠD Gulč) - 3. mesto (kategorija Rl). Dolžina dirke je bila 8 kilometrov z višinsko razliko 360 metrov. - 27. junij, kronometer Žiri 99: Marjan Mesec (BJ Blagomix) - 5. mesto, Aleš Bajda (ŠD Gulč) - 8. mesto, Ivan Popovič (ŠD Gulč) - 17. mesto. Vsi naši tekmovalci so vozili v enotni kategoriji od 19 do 45 let. Dolžina kronometra je bila 10 kilometrov s startom in ciljem na istem mestu. - 4. julij, koroški maraton Radlje 99: Matjaž Bajec (BJ Blagomix) - 2. mesto (kategorija R2), Aleš Bajda (ŠD Gulč) - 12. mesto (kategorija Rl), Ivan Popovič (ŠD Gulč) - 5. mesto (veterani A). Trasa dirke je bila nekoliko razgibana, vendar večinoma ravninska. Dirka seje začela razpletati že na samem začetku, kjer je prišlo do pobega štirih kolesarjev. Glavnina pa jih zaradi svoje nesložnosti ni ujela. V zasledovalni skupini je prišlo na cilju do šprinta, v katerem je bil najhitrejši Matjaž Bajec. Tekmovalci so prevozili 80 kilometrov, povprečna hitrost zasledovalne skupine pa je bila 39 km/h, kar ni tako malo za rekreativno dirko. - 18. julij, maraton Rogaška 99: Matjaž Bajec (BJ Blagomix) - 3. mesto (kategorija R2), Aleš Bajda (ŠD Gulč) - 12. mesto (kategorija Rl), Ivan Popovič (ŠD Gulč) - 5. mesto (veterani A). Trasa dirke je bila zelo razgibana z enim težjim daljšim vzponom in dvema kratkima strminama. Dirka seje začela razpletati na prvem težjem klancu v prvi polovici dirke, kjer je prišlo do pobega približno petnajstih kolesarjev. Zasledovalna skupina približno tridesetih kolesarjev je bila složna vse do začetka zadnjega kilometra, kjer je čakal za mnoge še najtežji klanec v cilj. Tu se je odločal boj za dobro uvrstitev. Najmočnejši v tej skupini je bil Matjaž Bajec, kije prehitel celo nekaj kolesarjev iz vodilne skupine. Tekmovalci so prevozili 105 kilometrov, povprečna hitrost glavnine pa je bila 39 km/h, kar je za tako razgibano progo veliko. - 25. julij, cestno-gorska dirka na Mangart: Dirka spoštljive razdalje (16 kilometrov) in tudi višinske razlike (1400 metrov) iz Loga pod Mangartom, kije potekala letos tretjič inje veljala tudi za gorsko državno prvenstvo naših profesionalcev. Udeležili so se je tudi naši kolesarji skupine mizarstva Peklenk iz Kozarij. Nastopil pa je tudi naš najboljši Matjaž Bajec (BJ Blagomix) in zasedel 8. mesto s časom 1:05:00, kar je seveda spoštljivo dober čas. Vreme je bilo še kar naklonjeno kolesarjem, bilo je oblačno in na vrhu Mangartskega sedla (2070 metrov nadmorske višine) celo megleno, vendar v primerjavi z lanskim Jurišem na Vršič bi se reklo, daje bilo idealno. - 22. avgust, cestno-gorska dirka na Črnivec: Matjaž Bajec (BJ Blagomix Vrhnika) - 5. mesto (kategorija R2), Marjan Mesec (BJ Blagomix Vrhnika) - 17. mesto (Rl), Ivan Popovič (ŠD Gulč) - 5. mesto (veterani A), Aleš Bajda (ŠD Gulč) - 27. mesto (Rl), Marjan Kovač (RacingTeam Peklenk) - 21. mesto (Rl), Niko Belaj (Racing Team Peklenk) - 12. mesto (R2), Boris Peklenk (Racing Team Peklenk) - 15. mesto (R2). Dolžina dirke je bila 15 kilometrov s 500 metrov višinske razlike. Usodo dirke sta krojila dva večja padca kolesarjev (nekateri pač ne znajo voziti v skupini), ki sta zaustavila tudi naše kolesarje in preprečila tudi boljšo uvrstitev. Aleš Bajda AVTOBUSNO OBRAČALIŠČE- V Gorički pod Krimom, se pravi v vasi, kije na koncu hrezovške občine in se o njej komaj kdaj kaj napiše, so te dni za gasilskim domom uredili zemljišče, kije pripravljeno za obračališče šolskega avtobusa. Narejen je izkop in navoze n material, poskrbeli so tudi, da so vidni hidranti. Ureditev bo zanesljivo za otroke in za druge mimoidoče varnejša, kar dosedanje obračanje avtobusa na cesti ni bilo. SREČANJE V MOJI DEŽELI V POLHOVEM GRADCU Veseli dan Slovencev tostran in onstran meja Velika prireditev, ki smo jo napovedovali vso pomlad, Srečanej v moji deželi v Polhovem Gradcu, se je zgodila v začetku julija. Čeprav je že nekoliko odmaknjena, je prav, da se je spomnimo z nekaj utrinki. Vse drugo je bilo že marsikje popisano in poslikano. Minilo je štirideset let, kar so se Slovenci, ki so zaradi različnih vzrokov začeli iskati svojo srečo po svetu, ponovno prišli na prvo srečanje v Polhov Gradec. Letos seje ta preireditev spet vrnila v kraj, kjer se je začela. Organizatorju, Odboru za turizem pri KS Polhov Gradec, je s pomočjo krajanov ter lokalnih društev uspelo pripraviti poleg prisrčnega sprejema tudi pester, kulturni program. Sama prireditev se je začela že konec tedna, v petek, koje grajski vrt gostil predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja in nadškofa dr. Franca Rodeta. Posebej se je potrebno spomniti nagovora nadškofa Rodeta. »Od Slovencev bi prosil malo več veselja in samozavesti. Bodimo ponosni, da smo Slovenci, trdni in ponosni nase. Nismo manj vredni od drugih in dokazovanja nam ni potrebno iskati zunaj.« Gostje so se skupaj z zbranimi odpravili v graščino, kjer je bila otvoritev razstave Dežela čebel, ki je bila posvečena prof. Jožetu Riharju. Razstava je nastala pod vodstvom Malči Božnar. Osrednja prireditev seje začela v nedeljo s sprejemom pevskega zbora iz Merlbacha, ki je po dvanajstih letih ponovno gostoval v Sloveniji. Svojo športno turnejo so srečanju priredili tudi kegljači iz Avstralije. S slovensko besedo jih je pričakal Odbor za turizem s predsednico Bernardo Rihar, predsednikom KS Bogdanom Cankarjem, predsednikom izseljenske matice Antonom Beblerjem in podžupan Pavel Jankovec. S svojo prisrčnostjo, pa je toplino v srcu pričaral otroški pevski zbor, Petelinčki iz Briš. Kulturne in športne dejavnosti so se odvijale od Pograjske graščine do Pograjskega doma. Najmlajši so se zabavali in ustvarjali pod vodstvom vzgojiteljic. Veliko pozornosti, tudi med izseljenci pa so pritegnili vitezi lokostrelskega reda Gašperja Lamberga in turjaški mečevalci. S svojim programom so obiskovalcem pričarali srednjeveške igre z dvoboji in rituali, ki so vezani na tisti čas. Vsakemu radovednežu so posredovali s podatki in jim omogočili uporabo strelnih orožij. Da je timsko delo v Polhovem Gradcu uspešno, so dokazali že mnogokrat, da pa lahko gostijo več tisoč ljudi, je bila velika preizkušnja za vse. Društvo kmečkih žena je več noči peklo, na stojnicah so se predstavile čipkarke, Čebelarsko društvo je predstavilo svojo dejavnost, stari mojstri popravila čevljev so bili v »pripravljenosti« popraviti vsak čevelj, na travniku pa so za aktivnost poskrbeli s kmečkimi igrami. Sploh pa je kraj tudi z nekaterimi posrečenimi potezami s parkiranjem in dodatnimi prehodi, celo Slavnostna povorka je začela kulturni spored Mlade čipkarice obvladajo spretnost, ki ima v Polhovem Gradcu dolgo tradicijo Prava čukomanija pred Pograjskim domom z novim lesenim zasilnim mostom, poskrbel, da nihče ni daleč pešačil. Uradni del je predstavljala slavnostna povorka. V njej so se predstavile narodne noše, lovci, konjeniško društvo Horjulka, mečevalci, lokostrelci, vprežni vozovi, skratka vsi, ki so bili del kulturnega programa. Zabavni program, ki se je odvijal pred Pograjskim domom je dal skoraj realno sliko in število zbranih. V kulturnem programu so prišli na svoj račun tudi najmlajši, saj so skupaj s Čuki razgreli željne zabave množico. Veliko presenečenje je bil tudi Vili Verhovšek, pravi Elvis iz Ontaria. Da je domača, narodno zabavna glasba še vedno v srcu izseljencev, je dokazal tudi Alfi Nipič. Odboru za turizem je ob polni angažiranosti občinske uprave z županom Janezom Ovnom na čelu (saj je bil pozoren gostitelj neštetim vidnim gostom) je tako uspe- lo, skupaj s krajani, dokazati, da so vsem nalogam kos. Kljub temu, pa še danes ostajajo določena nerazrešena vprašanja, ki jih bo potrebno rešiti. Tako je ostal še vedno neporavnan račun med Odborom in Viteško lokostrelskim redom Gašperja Lamberga. Po ustnem dogovoru, da se odrekajo honorarju in da se jim plačajo samo prevozni stroški, jim je Odbor zagotovil hrano in jedačo zastonj, se sedaj o računu še pogovarjajo. Problem se vrti tudi okoli nagrad, ki jih je prispevalo Čebelarstvo Božnar. Upamo lahko, da se bo problem kmalu rešil kmalu, saj bi bila škoda za našo dolino, da bi se razšla v jezi s skupino, ki polni grajske vrtove po vsej Sloveniji. Najbrž je to tudi izkušnja za organizatorje, daje nekatere stvari najbolje vnaprej zapi- satL Vesna Levičnik Obrtniki in podjetniki v občini Dobrova - Polhov Gradec Odbor za gospodarstvo in turizem je na svoji zadnji seji sprejel sklep: "Odbor za gospodarstvo in turizem zadolži občinsko upravo, da objavi poizvedovalni javni razpis v Našem časopisu, da bi ugotovili dejanski interes malega gospodarstva v občini za kratkoročna in dolgoročna posojila pod ugodnejšimi pogoji. Osnovni pogoji za posojila: - največje možno posojilo znaša 8.000.000 SIT; - višina posojila ima lahko v predračunski vrednosti investicije največ 40 % delež; - subvencionira se realna obrestna mera v višini 3 % točk; - doba vračanja je 5 let." Prosimo vse zainteresirane obrtnike in podjetnike, da občinski upravi sporočijo tozadevne potrebe in pričakovanja. Od vašega odziva bo odvisno, koliko proračunskih sredstev bo občina namenila za posojila za malo gospodarstvo v letošnjem in prihodnjih letih. Pričakujemo kratke pisne vloge z osnovnimi podatki: - naziv, naslov in dejavnost podjetja/ obratovalnice; - višina in namembnost posojila; - doba vračanja posojila; - morebitne pripombe oziroma predlogi. Dobre odločitve so rezultat pravih informacij. Občinska uprava Novo asfaltirano cesto od "Vrbajna"do "Jaklna" in "Kotarja"'je blagoslovil domači župnik Anton Golob PRAZNOVANJE V PODSMREKI BUG0SL0V1TEV IN OTVORITEV NOVIH ASFALTIRANIH CEST V soboto 24.7.1999 smo se okoli 19. ure pred gasilskim domom v Podsmreki zbrali tamkajšnji vaščani in bližnji krajani. Novo pridobitev asfaltne ceste, ki poteka od domačije pri Vrba-jnu do Zalaznika in na drugi strani odcepa do Kotarja smo svečano praznovali. Najprej je novo asfaltirano cesto blagoslovil domači gospod župnik Anton Golob, za njim pa jo je s kratkim nagovorom otvoril župan občine Dobrova - Polhov Gradec Janez Oven ter slavnostno prerezal trak med dvema lepima mlajema. Vsi navzoči smo se na čelu domačega župnika, kije cesto blagoslavljal in župana sprehodili po novi asfaltirani površini. Župan je vse prisotne prijazno nagovoril in izkazal veselje nad novo pridobitvijo. Posebno se je zahvalil predsedniku vaške skupnosti Janezu Kristanu za požrtvovalno in vztrajno delo. Vse navzoče je povabil, da se udeležijo blagoslova ceste še na spodnjem delu Pod-smreke. Novo asfaltirano cesto od Čuka do Mežnarja je prav tako blagoslovil domači župnik in zaželel varno pot vsem, ki bodo po teh cestah hodili ali se vozil. Občina Dobrova - Polhov Gradec je z otvoritvijo teh dveh odsekov pridobila okoli 700 m na novo asfaltirane ceste in s tem pripomogla k boljši infrastrukturi. Po končanem blagoslovu in otvoritvi smo bili vsi prisotni povabljeni na pogostitev v gasilski dom, kjer so pridne gospodinje pripravile bogate narezke in na-pekle vrsto dobrega domačega peciva. Vrhunec pogostitve je bil okusno pripravljen golaž. Vaščani in krajani smo se kar dolgo zadržali ob dobro obloženih mizah in prijetnem klepetu. Vsi, ki smo se udeležili blagoslovitve in otvoritve ceste, smo lahko začutili pristno povezavo med domačini ter veselje ob novi pridobitvi kraja samega. Upam, da se bomo v prihodnje še velikokrat zbirali ob takih in drugačnih priložnostih in se skupaj veselili napredka ob uspelih projektih. Majda Kržič Cesto je slavnostno otvoril župan občine Dobrova - Polhov Gradec Janez Oven Otvoritev in blagoslovitev nove asfaltirane ceste od "Čuka " do "Mežnarja' ŠPORTNO IGRIŠČE V BREZJU PRI DOBROVI Športno igrišče v Brezju pri Dobrovi je po uradnem odprtju, kije bilo 5. junija letos, zaživelo. Ni dneva, da bi igrišče samevalo. Prostor je namenjen tako športnim igram, kot tudi igri otrok, saj ni nevarnosti, da bi otroci lahko skočili pred avtomobil. Starši si tako lahko končno za trenutek oddahnejo in v miru posedijo, medtem ko si otroci najdejo zabavo na otroških igra-lih, igrišču in v bližnji okolici. V hiški, zgrajeni poleg igrišča, se lahko tudi okrepčate, poskrbljeno je tudi za ustrezne sanitarije. Kdor rad preživi sobotno ali nedeljsko popoldne v naravi, si čas popestri z družabnimi igrami, z družbo pripravi piknik, nas lahko pokliče po tel.: 061/ 643-082, kjer mu bomo rade vo- lje posredovali vse informacije in odstopili prostor. V soboto, 18. septembra 1999, bo Športno društvo Brezje organiziralo tudi turnir v košarki. Prijavijo se lahko vse ekipe z območja občin Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova- Polhov Gradec in Brezovica. Prijave zbiramo po tel: 061/643-082 in 643-035 do najpozneje do petka, 17.septembra. Vsi prisrčno vabljeni! Še enkrat pa velja poudariti zahvalo vsem sponzorjem, dona-torjem ter vaščanom in posameznikom, ki so s svojimi prispevki in neutrudnim prostovoljnim delom pripomogli k izgradnji rekreacijskega centra, ki predvsem po njihovi zaslugi kaže tako podobo, kot jo ima sedaj. Športno društvo Brezje PRVA SAMOSTOJNA RAZSTAVA SLIKARSKEGA SAMOUKA JANEZA MALAVAŠIČA Ko Jani sliko na ogled postavi V novih prostorih (v galeriji) okrepčevalnice Matija v Luči-nah, bo od 1.9. do 1.10. letos na ogled slikarski opus Janeza Ma-lavašiča, sina bolj znanega Ivana Malavašiča iz Podlipe. Kot pravi, mu slikanje in risanje ni bilo nikoli tuje, saj je že od malih nog rad opazoval očeta pri ustvarjanju. "Tudi sam sem v mladosti nekajkrat prijel za čopič, toda samo za mesec ali dva", prav Jani, kakor ga kličejo in doda: "Je pa razstava rezultat zadnjih treh let, odkar se s slikanjem tudi intenzivneje ukvarjam". Večina obiskovalcev je prav pozitivno presenečena nad njegovimi pokrajinskimi motivi, ki nadvse verno posnemajo čudeže narave. Čeprav se vse bolj usmerja na slikanje z oljem, pa je med izbranimi razstavnimi eksponati, moč zaslediti tudi akvarele. Kot pravi, se kakih "globljih" tem še ni lotil, toda tudi to ni v prihodnosti povsem izključeno. Čeprav je to prva Janezova razstava, pa ni prva v galeriji okrepčevalnice Matija. Pred njim je svoje grafike razstavljal Cankar Vinko iz Smrečja. "Glede na dosedanji pozitiven odziv obiskovalcev, sem se odločil, da bom svoje prazne stene namenil delom najrazličnejših umetnikov," razlaga lastnik okrepčevalnice Silvo Cankar, "in ne samo to, tudi zunanjo okolico sem namenil bodisi za že končana kiparska dela, ali pa za ustvarjanje le-teh." Razstava je odprta vsak dan v tednu, razen ob sredah. Gašper Tominc Obujanje dobrih starih časov PO MOKRI LESTVI DO DEKLETA Ivan Stanovnik, po domače Mačkov Ivan, je pridno kuril pod kotlom za žganjekuho. Marjan Koritnik, po domače Flajšterjev Marjan iz Briš, je bil s svojim polnoletnim Sivčkom prava turistična zanimivost. Konjeniki Horjulke ponosno in pogumno jezdijo na svojih lepotcih. Anton Urbančič, Franc Bogataj in Jakob Jereb-so spretno vlekli dreto in zabijali brezove klince. Poln voz narodnih noš s furmanoma Štefanom in Bernardom iz Horjula. Neutrudljivi člani Turističnega društva Briše so pripravili že devete igre pod Lovrencem, ki tako postajajo tradicionalna kulturno-etnografsko zabavna prireditev. Širšemu krogu Slovencev so Brisani postali znani po dokaj uspešnem nastopu na Igrah brez meja, kijih organizira Evrovizija. Prepričan sem, da so fantje in dekleta iz tega kraja že takrat malce odprli vrata naši poti v Evropo, v katero si naša država na vse krip-Ije prizadeva priti čim prej. V bližnji in daljni okolici so podjetni Brisani znani po organizaciji Srečanj pod Lovrencem, ki je bilo letos že deveto po vrsti. Tudi tokrat so v sprevodu sodelovale številne narodne noše na najrazličnejših vozovih od zaprav-ljivčkov, lojtrnih voz, parizarjev, z dvosedežnikom-gigom so sodelovali konjeniki iz Horjula, videli smo oslovsko vprego in kdo ve še kaj. Srečanja pod Lovrencem privabljajo številne obiskovalce predvsem zaradi predstavitev najrazličnejših zvrsti obrti, kijih počasi, vendar vztrajno zob časa odriva v pozabo. Mednje sodijo kovaštvo, oglarstvo, čevljarstvo, žganjekuha in še nekaj drugih obrti. Na prireditvi ne manjka najrazličnejših kmečkih opravil, ki so že skoraj pozabljena, v katerih se vsako leto pomerijo kmečki fantje in dekleta. Letos je bila v celoti prikazana in predstavljena nekdanja "šuštar-ska" delavnica s pravimi čevljarji: Antonom Urbančičem iz Dobrove, Francem Bogatajem iz Briš in Jakobom Jerebom iz Šentjakoba, ki še vedno ročno izdeluje škornje, predvsem za plesalce folklore. Zanimivo je bilo "templjanje" čevljev s pravimi brezovimi klinci, česar se še zlasti spominjajo starejši ljudje. Kmečke žene in dekleta so pripravile številne sladke domače dobrote, ki jih je bilo mogoče poskusiti in tudi kupiti. Kot se spodobi, se je srečanja pod Lovrencem udeležil tudi župan Janez Oven, ki je pozdravil številne obiskovalce in jim zaželel prijetno zabavo na prireditvi, kije ob zvokih ansambla Nagelj trajala pozno v noč. F.B. PRVA GASILSKA VAJA V ZGODOVINI GASILSKEGA SEKTORJA ŠENTJOŠT Namišljeni požar na kmetiji Bržnik Letos so v Gasilski zvezi Dolomiti ( GZD ) organizirali nov gasilski sektor, v katerem sta gasilski prostovoljni društvi Šentjošt in Butajnova - Planina. Vzrok zanj je predvsem ustanovitev občine Horjul in izločitev izprejšnje občine, nadalje prej omenjeni društvi pokrivata hribovite predele in zato imata drugačno specifiko za razliko od ostalih gasilskih društev. Seveda pa niso prekinili dosedanjega dobrega sodelovanja z sosednimi sektorji in GZ, kar seje pokazalo že na prvi vaji ( 22.8.) sektorja Šentjošt. Zamišljen je bil klasičen požar zaradi udara strele na južni del gospodarskega poslopja kmetije Bržnik (v okolici Šentjošta). Začetni vir vode na požarišču je bil iz avtocistern, nato pa 530 m dolga veriga iz potoka (iz Malna ).V vaji sta sodelovali obe društvi novega sektorja, poleg tega pa še PGD Polhov Gradec, PGD Vrzdenec in PGD Podlipa. Skupni rezultat je bil, da so bili na požarišču 44 gasilcev , 4 avtocisterne,2 orodni vozili .terensko vozilo in traktorska cisterna .Vajo sta si ogledala poveljnik GZD Matija Gole in podpove-Ijnik GZD Pavel Malovrh in jo kljub nekaterim napakam tudi dokaj dobro ocenila. Pred kratkim pa so šentjoški gasilci kupili tudi rabljen avto-hladilnik, ki so ga že predelali v hladilniško prikolico za vleko s traktorjem. Vsa preureditvena dela so opravili člani društva sami z prostovoljnim delom. Hladilna prikolica bo služila za hlajenje pijače na družabnih prireditvah, možno pa si jo bo tudi izposoditi. Gašper Tominc PODOKNICA ZA AMALIJO OBLAK Nekdaj so fantje hodili vasovat k puncam tako, da so ponoči pod oknom izvoljenke zapeli pesem, tisti bolj drzni pa so si postavili lestev in potrkali na okno ljubljene. Danes takih reči fantje večinoma ne počno, razen Podokničarja, ki se že 13 let v okviru Podoknice Nedeljskega dnevnika vzpenja po lestvah, tokrat k Amaliji Oblak. V petek 20.8.ob sedmih zvečer je številno občinstvo nejevoljno gledalo v kislo nebo in čakalo začetni vrisk Podokničarja - Francija Pestotnika, ki bi naznanil njegov prihod. Pred vhodom na prireditveni prostor pred gasilskim domom v Šentjošt ga je čakala Požarna obramba, katerih oprema ni prav dosti zaostajala za tehnologijo devetdeset let stare gasilske črpalke, s katero se je pripeljal Podokničar. Toda preden se je vasovalec lahko podal h izvoljen-ki, je moral pri njih opraviti še nekaj nalog, s katerimi bi dokazal, da si jo zasjuži.Tako je z vodnim curkom zbijal pločevinko, nato pa razvijal gasilsko cev. Zaradi "sabotaže " Požarne obrambe je bil obakrat povsem neuspešen. Zaradi njegove očitne nesposobnosti so fantje spoznali, da jim je, četudi jim hodi v zelje, povsem nenevaren konkurent. V trenutku, ko si je Podokničar sezul svoje copate in se z velikim šopkom rož podal na lestev pa je pričelo močno deževati. Pa kljub temu ni izgubil smisla za humor, še posebej, ko ga je zalotila mama njegove izvoljenke. Na zgornjem balkonu gaje pričakala Amalija, ki jo je strastno poljubil, nato pa občinstvu, ki se je stiskalo pod dežniki, povedal še par debelih šal. Ko sta se oba podala pred hišo, sta zaplesala ob zvokih ansambla Požarna obramba ob pričakovanju Podokničarja. Amalija Oblak in Podokničar ■ Franc Pestotnik. Borisa Razpotnika .vendar pa je Amaliji tekom plesa zamenjal soplesalca njen pravi srčni " podokničar" Izidor.ki jo osrečuje že 34 let in s katerim imata pet otrok in štiri vnuke. Nadalje bi v primeru dobrega vremena še sledile družabne igre in veselica, pa je vse skupaj zaradi dežja padlo v vodo. Kljub temu pa so si šentjoški gasilci ( organizatorji veselice) meli roke, saj je kar nekaj obiskovalcev navkljub slabemu vremenu vztrajalo. Gašper Tominc OGLED RUPNIKOVE LINIJE V ZIROVSKEM VRHU Nočna mora za gradbenike Kogarkoli je pot kdaj zanesla v Zirovski vrh, je vsaj ob nekoliko natančnejšem opazovanju pokrajine opazil nenaravne nasipe, kotanje, marsikje pa tudi vojaške bunkerje, ki še danes kljubujejo času in dajejo okolju svojevrsten pečat.Vsa ta dela človeških rok so bila posledica utrjevanja zahodne meje z Italijo pred 2, svetovno vojno. Večina bunkerjev je manjših, ki so služili kot mitraljezni bunkerji, sta pa v Golem vrhu dva, ki vodita 25m globoko v podzemlje, kjer se nahaja prava galerija prostorov. Ta dva sta bila tudi cilj odprave skupine šent-joških fantov in deklet v mesecu juliju, njim pa seje pridružil tudi domačin iz Golega vrha France Oblak, ki te kraje pozna kot lasten žep.Čeprav sta oba bunkerja visoka okrog 8 metrov pa ju gozd že tako močno zakriva, da se ju človek dobesedno ustraši, ko se kar naenkrat pojavita pred teboj. Vstop v podzemne prostore je mogoč samo skozi enega in sicer skozi strelno lino, ali pa z vrha bunkerja. V podzemlje, kjer se z vsakim podestom znižuje temperatura, seje skupina podala z močno "svetlobno oborožitvijo" in se tako izognila morebitnim neprijetnostim, ki bi jim botrovala tema. Po ničkoliko prehojenih betonskih stopnicah se odpre presunljiv pogled (ob močni svetilki) na zaman opravljeno delo takratnih gradbenikov. Vsi prostori so betonski in obokani. Tako se z glavnega hodnika, ki presega dolžino 250 metrov, odcepljajo razne manjše ali večje sobane. V eni od njih sta tudi velika vodna rezervoarja, je pa tudi veliko manjših, v katerih je gladina vode na isti ravni kot Številni bazeni v bunkerju ,v katerih je ponekod voda turkizno obarvana. tla hodnika. Skupina je opazila, da je voda v nekaterih rezervoarjih povsem normalno prozorna, medtem ko je v določenih obarvana turkizno modro. Ob začetku aprilske vojne 1941 dela na Rupnikovi liniji še niso bila povsem dokončana. 2.nemški armadi je desno krilo varovala 2.italijanska armada, ki je napad začela 11. aprila. Zaradi očitnih znakov razsula v jugoslovanskih enotah je ta hitro napredovala in s tem odvzela veljavo Rupnikovi liniji.Ker pa so Nemci samovoljno premikali demarkacijsko črto so objekti omenjene linije v Golem vrhu prišli njim v roke. Ti so jih takoj z minami, napolnjenimi s strupom ," dezinficirali " pred morebitnimi uporabniki - skrivači Te so še danes vidne v bunkerju v številnih sobanah, okoli njih pa se nahaja soli podobna bela snov, ki ima značilen vonj po kemikalijah. Največja tragika teh objektov pa je njihova nikoli uporabljena na- Varovanje južnega dela gospodarskega poslopja pri Bržnik. Eden izmed številnih mitraljeskih bunkerjev v Golem vrhu. Ko ga je neki kmet hotel po vojni razstrelit i,da hi si pridobil železo, je ob eksploziji odletelo le nekaj vijakov pri strelni lini. membnost. Potrebno si je predstavljati, koliko delovnih ur je bilo potrebno s takratno tehniko pri gradnji teh objektov. In to za prazen nič.V hodnikih in sobanah še danes leži zidarsko orodje, pesek in apno, kar kaže očitna znamenja, da jih je vojna presenetila sredi gradbenih del." Po končani vojni so mnogi domačini uporabljali gradbene surovine, ki so se nahajale v bunkerjih, za zidavo lastnih stanovanj.,' pravi France Oblak in doda :"Tudi manjša železnica, ki je vodila do teh bunkerjev, je po vojni bila le še železo, odlično za gradbene namene." Gašper Tominc Namesto v malo šolo kar v pravo šolo Vremenarji se predstavijo. Oratorij v Šentjoštu Štirje dnevi, od srede do sobote, so bili za otroke šentjoške fare nepozabno doživetje.V teh dneh je namreč potekal prvi oratorij v Šentjoštu pod vodstvom dveh domačinov Petra Končana in Aleša Ušeničnika. Program se je začel dopoldne z dvigom njihove zastave in petjem njihove himne " Šuba dum ". Kako glasna je bila himna, zgovorno pove podatek ,da je sodelovalo 77 otrok.vodilo pa jih je 13 animatorjev, torej skupaj 90 ljudi. Po himni je sledil igrani prizor animatorjev iz življenja očaka Jakoba. Vsak igrani prizor je sporočal določeno zgodbo, ki je bila tema za nadaljnje razmišljanje in pogovor. Ker je tako množico radoživih otrok težko obvladati, so bili razvrščeni v 5 skupin s svojim imenom ( Zvončki in trobentice, Duhci, Dirkači, Živčki, Vremenarji), grbom in vzklikom.V skupinah so potekali pogovori pa tudi medskupinska tekmovanja v najrazličnejših igrah. Da pa je bil dan še nekoliko bolj pester, so animatorji pripravili 4 delavnice (plesna, tesarska , kuharska in novinarska ), v katere so se otroci razdelili prostovoljno.Rezultate njihovega truda smo si obiskovalci lahko ogledali na zaključni prireditvi v soboto zvečer. Mladi tesarji so tako izdelali leseno hišico, plesalci so predstavili svojo koreografijo ob zvokih najnovejše uspešnice Čukov, mladi novinarji so se učili različnih novinarskih veščin, kuharji in kuharice pa so izdelovali različne dobrote. Pri izpeljavi oratorija pa so pomagali tudi nekateri farani in organizacije :domači župnik-Jože Mate, SKD, OŠ Šentjošt, Kulturno društvo Šentjošt, domači gasilci in Mihaela Čepon s prevozom otrok iz bolj oddaljenih krajev. Gašper Tominc Poletni oddih v vrtcu Brezje Otroci in njihova vzgojiteljica iz vrtca Brezje pri osnovni šoli Dobrova so si po lepem, ustvarjalnem in otroško navihanem druženjem privoščili poletni oddih. Skupinica je bila sicer majhna, štela je le trinajst otrok, a jim ni manjkalo dobre volje in ustvarjalnosti, ki se je pokazala ob koncu leta na zaključni razstavi otroških umetnij. Na sliki so prikazane likovne tehnike slikanja, tiskanja in lepljenja. Kot je lahko razvidno s sličic, bodo mali ustvarjalci lahko kaj hitro postali veliki umetniki. Če pa ne, jim bodo ostali spomini iz mladostnih let in čar lepih ustvarjalnosti, ki jih lahko premore le otroška domišljija. V Osnovni šoli Dobrova sc je letos začela devetletka za otroke, ki bi morali letos obiskovati malo šolo. Kljub temu, da v samem začetku program ni imel pozitivnega odziva, se lahko ravnateljica Nives Počkar pohvali, da ji je uspelo privabiti vso generacijo otrok, ki jo šola pokriva. Tako bo v dveh razredih šolo obiskovali 32 otrok. Učiteljici Barbara Burjak in Vilma Snoj jih bosta skupaj z vzgojiteljicama Antonijo Bo/.ovičar in Ireno Tomšič seznanjali z novimi vedami preko igre in zabave. Dan pred začetkom pouka so male šolarje pričakali z majhnim presenečenjem. Učenke Ana, Urša, Nina, Mateja, Maruša, Lili in Katja so svojim novim prijateljem zaigrale lutkovno igrico Lakota je najboljši kuhar, ravnateljica pa jih presenetila z majhnim darilcem. Po končani predstavi so starši že odšli na prve govorilne ure, otroci pa so skupaj z vzgojiteljicama izdelali majhne miške. Da jc bila trema, ki je bila pred vrati šole velika, premagana, so poskrbele tudi vzgojiteljice, ki otroke spremljajo še iz vrtca. Tako da novih presenečenj v samem začetku ni bilo. (vi) Spet je šola V polhograjski OŠ so se prvič odprla tudi vrata za 22 malih šolarjev. Mali »kratkohlačniki« bodo »gulili« klopi skupaj z učiteljico Nado Strajnar, ki jim je dobrodošlico zaželela že pred vrati šole. Prvošolčki so se skupaj z radovednimi starši odpravili do učilnice, kjer jih je na mizi že čakal majhnem, plišast zajček s čokolado. Da pa ne bi bilo kaj solza, seveda iz maminih oči, so starše hitro povabili v avlo na kavico, vrata učilnice pa so se za starši takoj zaprla. No, na govorilne ure bodo še vedno lahko prišli. Znanje, ki ga bodo prvo- šolčki sprejemali pa bodo staršem od sedaj naprej kazali le doma. (vi) Glej, zajčki nas že čakajo na šolskih klopeh 4 ji No mame, bi šle tudi ve ponovno v šolske klopi? Sofinanciranje tistih ukrepov za pospeševanje kmetijstva, ki imajo podporo države Javni razpis za sofinanciranje ukrepov za pospeševanje kmetijstva v občinah za leto 1999 (Ur.l. RS št.: 56-57/99), ki gaje v poletnih mesecih objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je prinesel pri prvem branju vsem zainteresiranim precejšno mero razočaranja. Zelo jasno je razbrati, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugodno sofinancira tiste ukrepe za pospeševanje kmetijstva, ki jim v naši občini ne namenjamo praktično nobene pozornosti: urejanje zemljišč, preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin, naložbe za prestrukturiranje kmetij, razvoj dopolnilnih dejavnosti, strokovno izobraževanje, odprava škod zaradi elementarnih nezgod in omogočanje dostave vode. Z izjemo izobraževanja, ki mu namenjamo nekaj proračunskih sredstev, smo doslej v občini subvencionirali preživele namene. S takšnim programom ukrepov občina ne more kandidirati za razpisana dodatna finančna sredstva. Težko seje sprijazniti s takšnim dejanskim stanjem stvari. Zamuditi takšno priložnost bi bila nepopravljiva škoda. Prepričani smo, da lahko glede na to, da smo za letošnje namene subvencioniranja doslej porabili le manjši del sredstev, program spremenimo oziroma prilagodimo razpisnim pogojem in se prijavimo na razpis. Čas je do 06.09.1999, ko se javni razpis zaključi. Da bi z novimi okoliščinami in nameni seznanili kmetovalce, je bil 20. avgusta organiziran posvet na temo pospeševanja kmetijstva in vloge občine. Posvet je bil v Šentjoštu in se gaje poleg predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, župana in Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, udeležilo več deset zainteresiranih kmetovalcev. Najpomembnejše ugotovitve posveta so, da mora občina prenehati finančno podpirati tiste kmetijske programe, ki jih je država zaradi dokazane neučinkovitosti opustila že pred leti in da naj se vsi odgovorni maksimalno angažirajo, da se občina kvalificira že za letošnji javni razpis. Dodatna sredstva za pospeševanje kmetijstva so nujno potrebna. Na teh osnovah je občinska uprava pripravila javnemu razpisu prilagojen vprašalnik za kmete. Skupaj s pojasnilom je bil že v ponedeljek 23.08.1999 razposlan po kmetijah. Izpolnjen vprašalnik je bilo potrebno posredovati občinski upravi najkasneje do 30.08.1999, da bi bilo mogoče še pravočasno ovrednotiti nove programe pospeševanja kmetijstva v občini in jih tudi ustrezno sofinancirati. Vse aktivnosti so časovno usklajene in morajo do 06.09.1999 rezultirati v oddani popolni vlogi na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V sredo 25.08.1999 se je sestal tudi Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo in oblikoval nov program za sofinanciranje pospeševanja kmetijstva v občini za leto 1999, ki podpira urejanje zemljišč, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, naložbe za prestrukturiranje kmetij, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, odpravljanje škod zaradi elementarnih nezgod in strokovno izobraževanje za potrebe kmetijstva, vključno s štipendiranjem mladih naslednikov kmetij, ki se šolajo za kmetijce. Kmetje bodo prejeli ustrezna nakazila iz naslova subvencij že v prvi polovici septembra. Subvencij bodo deležni samo tisti kmetje, ki so spomladi oddali izpolnjene obrazce "Podatki o kmetijskem gospodarstvu", ki jih je preko kmetijske svetovalne službe zbiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izjemoma bomo upoštevali tudi tiste posameznike, ki bodo ta obrazec oddali najkasneje do 30. 08. 1999. V devetdesetih dneh po končanem razpisu, bomo zvedeli za rezultate. Dodatna finančna sredstva bodo prav tako namensko porabljena. Upamo na najboljše! Občinska uprava Dobrova - Polhov Gradec ODLOK o obveznem zbiranju in odstranjevanju odpadkov na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec I. SPLOŠNI. DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določijo vrste odpadkov, zbiranje, odvoz in odstranjevanje ter urejanje centralne deponije komunalnih odpadkov na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec. 2. člen Na celotnem območju Občine Dobrova-Polhov Gradec se uvede obvezno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov iz stanovanj, industrijskih objektov, javnih zgradb, dvorišč, parkirnih mest in drugih virov. 3. člen Upravljalci in lastniki zgradb teh objektov na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec morajo komunalne odpadke odlagati v posode za odpadke ne glede na oddaljenost stoječega mesta posod za odpadke. 4. člen Za odpadke, za katere je ugotovljeno, da se lahko uporabljajo kot surovina, mora pooblaščena organizacija skupno s komunalno skupnostjo uvesti ločeno zbiranje. Uporabniki so dolžni zbrati odpadke in jih sortirano odlagati na zato določena mesta. Za odvoz posebnih odpadkov, ki ne sodijo v redni odvoz, niti v odvoz kosovnega materiala, so dolžni poskrbeti sami lastniki oziroma proizvajalci. Odpadni material v gradbeništvu in izkopi (zemlja) se smejo odlagati samo s predhodno pridobitvijo soglasja Občine Dobrova-Polhov Gradec. 5. člen Posodo za odpadke je dolžna preskrbeti pooblaščena organizacija. • ■ >. 6. člen Zbiralna mesta za zbiranje odpadkov določi pooblaščena organizacija tako, da so dostopne smetarskim vozilom in so v neposredni bližini dovozne ceste. V primeru, da so posode za odpadke izven nivoja cestišč, so jih uporabniki dolžni postaviti na mesto odvoza, po končanem praznjenju pa so dolžni skrbeti za čistočo zbirnih mest in posod za odpadke. 7. člen Kosovni odpadki se odlagajo ob kontejnerjih. Zato je pooblaščena organizacija dolžna dvakrat letno organizirati odvoz kosovnega materiala, vsaj teden dni pred odvozom pa je dolžna obvestiti na krajevno običajen način občane Občine Dobrova-Polhov Gradec o odvozu. 8. člen Pooblaščena organizacija mora zagotoviti reden odvoz komunalnih odpadkov na vsa naselja v Občini Dobrova-Polhov Gradec.Ceno storitev določa pooblaščena organizacija, ceno storitev lahko omeji Občina Dobrova-Polhov Gradec. II. KAZENSKE DOLOČBE 9. člen Z denarno kaznijo od 20.000,00 SIT do 500,000,00 SIT in stroški sanacije se kaznuje za prekršek fizična oseba. Z denarno kaznijo od 50.000,00 SIT do 1.000.000,00 SIT in stroški sanacije se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če odlaga odpadke izven posod za odpadke (divja odlagališča) in če ne postavi posod za odpadke na za to določeno mesto, 2. če redno ne vzdržuje in čisti okolice. O višini kazni določa Občinski odbor za komunalo in Občinski odbor za prostor in urejanje okolja. 10. člen Za občane, ki nimajo urejenega odvoza odpadkov, začne odlok veljati takoj, ko imajo zagotovljene pogoje za njegovo izvajanje. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Občina Dobrova-Polhov Gradec. Ta odlok prične veljati naslednji dan po Objavi , uporablja pa se od dneva sprejema dalje. Številka: 015-03-1721/99 Dobrova, dne 15. julija 1999 Občinski svet Občine Dobrova-Polhov Gradec Zupan Janez Oven Na podlagi 42., 43., 44., 45., člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS št.44/97) ter 7.člena Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec ( Naš časopis št. 252/99. ) je svet Občine Dobrova -Polhov Gradec na svoji 8.seji, dne 15.7.1999 sprejel ODLOK o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec 1. člen S tem odlokom se določa plačilo in izračun sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti sekundarnega omrežja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec. 2. člen Investitor, ki namerava graditi nov objekt na območju urejanja stavbnih zemljišč, je dolžan plačati sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljenost stavbnega zemljišča. Investitor, ki namerava prizidati ali nadzidati obstoječi objekt na območju urejanja stavbnih zemljišč in je za to potrebno gradbeno dovoljenje, je dolžan plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča. Investitor, ki namerava zgraditi nov objekt oziroma prizidati ali nadzirati obstoječi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, zunaj območja urejanja stavbnih zemljišč in ga priključi na komunalne objekte in naprave na območju urejanja stavbnih zemljišč, je dolžan plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča. Investitor, ki namerava zgraditi nov objekt oziroma prizidati ali nadzidati obstoječi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, zunaj območja urejanja stavbnega zemljišča in ga priključi na komunalne objekte in naprave zgrajene zunaj območja urejanja stavbnega zemljišča, je dolžan plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča. Investitor, ki namerava graditi nadomestni objekt ali spremeniti namembnost objekta, je dolžan plačati sorazmerni del stroškov opremljanja stavbnega zemljišča za razliko v tlorisni površini z upoštevanjem števila etaž med novim in starim objektom. Investitor, ki namerava graditi nadomestni objekt na novi lokaciji, je dolžan plačati sorazmerni del stroškov opremljenosti stavbnega zemljišča v celoti, kot bi gradil nov objekt. Ob predložitvi dokazila, da je star objekt porušen, se mu povrne sorazmerni del stroškov, ki odpade na star objekt. Če je tlorisna površina z etažami novega objekta manjša, se razlika investitorju ne vrača. Razlika med staro in novo koristno površino objekta mora biti razvidna iz tehnične dokumentacije. 3. člen Investitor iz 2.člena tega odloka plača sorazmerni del stroškov priprave in opremljarrja stavbnega zemljišča v skladu s tem odlokom. 4. člen Sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča zunaj območja urejanja stavbnega zemljišča se določi kot povprečje stroškov opremljanja za kvadratni meter stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja na vseh območjih urejanja v občini in se obračuna skladno z naslednjimi kriteriji in merili: A) LOKACIJA PREDVIDENEGA OBJEKTA I. OBMOČJE NASELIJ: Dobrova, Polhov Gradec, Podsmreka, Selo, Draževnik, Komanija, Razori, Šujica-strnjeni del, Gabrje-str-jeni del, Hruševo-strnjeni del II. OBMOČJE NASELIJ: Briše, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Dvor pri Polhovem Gradcu, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Belica, Brezje pri Dobrovi, Šujica-ostalo, Gabrje-ostalo, Hruševo-ostalo. Stranska vas, Hrastenice, Pristava pri Polhovem Gradcu, Šentjošt nad Horjulom-strnjeni del III. OBMOČJE NASELIJ: Babna gora, Log pri Polhovem Gradcu, Šentjošt nad Horjulom-ostalo, Podreber, Pod kotom. Črni vrh-strnjeni del. Osredek pri Dobrovi-strnjeni del, Smolnik-strnjeni del IV. OBMOČJE NASELIJ: Osredek pri Dobrovi-ostalo, Pra-proče, Butajnova, Utik, Crni vrh-ostalo, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnik, Setnica, Rovt, Smolnik-ostalo, Srednji vrh, Planina nad Horjulom B) STOPNJA KOMUNALNE OPREMLJENOSTI a) Objekti in naprave individualne komunalne rabe ( 60 % izhodiščne cene ) Vrsta komunalnega voda vodovod tekalna kanalizacija električno omrežje telefonsko omrežje kabelsko omrežje Opremljenost skupaj (max) I. II. III. IV. območje območje območje območje 257. 25% 28% 31% 30% 30% 20% 20% 25% 30% 15% 15% 17% 19% 10% 10% 12% 14% 100% 100% 82% 94% b) Objekti in naprave kolektivne komunalne rabe ( 40% izhodiščne Vrsta objekta I. II. III. IV. območje območje območje območje •magistralna cesta 60% 30% 30% 30% »asfaltna cesta 40% 30% 30% 30% •makadamska cesta 10% 10% 15% 13% meteor.kanalizacija 15% 15% javna razsvetljava 4% 4% 4% 4% hidrantno omrežje 10% 10% 5% 5% javna parkirišča 3% 3% - - igrišča 8% 8% 5% Opremljenost skupaj (max) 100% 70% 44% 39% * Upošteva se le ena cesta Pri gospodarskih objektih, ki služijo izključno kmetijski rabi, naj se pri stopnji komunalne opremljenosti upoštevajo ceste, vodovod, javna razsvetljava, kanalizacija.elektrika, hidrantno omrežje. C) Korekcijski faktorji glede na namembnost objekta Velikost Korekcijski Namembnost objekta uporabne faktor površine (V) (K) počitniške hišice 80 m2 ' 2,00 stanovanjski objekti 150 m2 0,40 šole, vrtci, odprte rekreacijske površine, igrišča, kulturni objekti 130 m2 0,05 poslovni objekti, uradi in trgovine 200 m2 1,20 gospodarski objekti namenjeni kmetijski rabi (hlevi, seniki, lope, kozolci, rastlinjaki, silosi, čebelnjaki) 500 m2 0,10 bencinski servisi (objekti, visoka gradnja in površina točilnih pultov), objekti za dejavnost, ki uporablja ali prodaja nevarne snovi 300 m2 2,00 proizvodni in obrtni objekti 1000 m2 1,20 sakralni objekti 100 m2 0,05 Pri izračunu sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča se za objekt, ki odstopa od površine, za katero je določena izhodiščna cena, upošteva dejanska površina objekta. (Pf) 5.člen Izhodiščna cena za izračun sorazmernega deleža stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča znaša 1.200.000,00 SIT. Izhodiščna cena velja za območje z največjo stopnjo komunalne opremljenosti v občini (objekti za individualno komunalno rabo -60% in objekti za kolektivno komunalno rabo - 40%). Določena je za določeno površino objekta glede na namembnost. (V) Izhodiščna cena za izračun sorazmernega dela stroškov pripadajočega funkcionalnega zemljišča znaša 360 SIT na m2 in je korigirana s faktorjem izkoriščenosti zemljišča. (Zf) Stroški prostorske ureditve so določeni pavšalno v znesku 385.600,00 SIT. Izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča se izračuna na osnovi naslednje formule: ■— Zf» Z"T Pf = kjer je: Pf ■ faktor površine objekta glede na izhodiščno površino, T = tlorisna površina z upoštevanjem števila etaž, V ■ izhodiščna velikost objekta, določena z odlokom, Zf « faktor izkoriščenosti zemljišča, Z - površina funkcionalnega zemljišča, K = korekcijski faktor glede na namembnost objekta IZRAČUN Tlorisna površina objekta in etažne površine (T): m2 Izhodiščna velikost (V): m2 Površina pripadajočega funkcionalnega zemljišča (Z): m2 Faktor izkoriščenosti površine Zf Faktor površine objekta glede na izhodiščno površino Pf Izhodiščna cena za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča znaša 1.200.000 x Pf ■ SIT Izhodiščna cena za izračun sorazmernega dela stroškov pripadajočega funkc. zemljišča znaša (360xZf) 360 x Zf = SIT/m2 a) Stopnja komunalne opremljenosti za objekte in naprave individual. komunalne rabe. ' Upošteva se izhod.cena za objekt % - SIT b) Stopnja komunalne opremljenosti za objekte in naprave kolektiv, komunal, rabe. Upošteva se izhod.cena za objekt % = SIT c) Stroški prostorske ureditve 385.600,00 SIT d) Nadomestilo za obremenitev gradbene površine Z x 360 x Zf Individualna oprema + kolektivna oprema ( a+b+c+d ) E - SIT korekcijski faktor glede na namembnost objekta ( K ) K Sorazmerni del stroškov skupaj «ExK) ■ SIT 6.člen Sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča ne zajema stroškov izvedbe priključkov in priključnih taks za priključitev objektov na komunalne objekte in naprave. 7. člen Od sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča se odštevajo vsa prejšnja namenska plačila investitorja v izgradnjo komunalnih objektov in naprav, kot tudi vrednost opravljenega dela na območju predvidene gradnje na podlagi samoprispevka ali enkratnega prispevka, in sicer po valorizirani vrednosti glede na čas plačila, vendar največ do 80% izračunanega sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča. Osnova za izračun vrednosti opravljenega dela investitorja (in njegovih družinskih članov ) je število opravljenih ur in vrednost ure. Število opravljenih ur potrdi ožja lokalna skupnost, vrednost ure pa določi Odbor za komunalo. Za gradnjo javnih objektov v občinski lasti lahko Občinski svet na predlog župana investitorju zmanjša sorazmerni del stroškov opremljanja stavbnega zemljišča ali pa v celoti oprosti plačila. 8. člen Izhodiščna cena sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in vsa prejšnja namenska plačila investitorja v izgradnjo komunalnih naprav na območju predvidene gradnje se revalorizirajo s povprečnim indeksom podražitve za stanovanjsko gradnjo, ki jo objavlja Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za gradbeništvo in IGM. 9. člen Sredstva zbrana po tem odloku, občina namenja za vlaganje oziroma izboljšanje komunalne infrastrukture po letnem programu Odbora za komunalo potrjenem na Občinskem svetu. 10. člen Sorazmerni del stroškov opremljanja stavbnega zemljišča po določbah tega odloka odmeri investitorju na njegovo zahtevo občinska uprava občine Dobrova-Polhov Gradec. Način plačila se določi v pogodbi, ki jo skleneta občina in investitor. Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja ali pridobitvijo soglasja k priglasitvi del. Kazenske določbe 1 l.člen Z denarno kaznijo od 100.000,00 do 500.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba: - če v zahtevku za odmero sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča po določbah tega odloka navede neresnične podatke - če graditelj uporablja komunalne objekte in naprave brez poravnave prispevka. 12. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od dneva sprejema dalje. Dobrova, dne 15.07.1999 Številka: 015-03- 1706/99 Občinski svet občine Dobrova-Polhov Gradec Župan Janez Oven OBČINA DOBROVA-POLHOV GRADEC Ul. Vladimirja Dolničarja 2 1356 DOBROVA Tel./fax. 641-458 641-459 VLOGA ZA IZRAČUN SORAZMERNEGA DELA STROŠKOV ZA PRIPRAVO IN OPREMLJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE DOBROVA-POLHOV GRADEC ime in priimek:.................................................................................... Naslov:.................................................................................................. Pošta:..................................................................................................... Davčna številka:.................................................................................... EMŠO:................................................................................................... Parcela št.........................................k.o............................................... Lokacija parcele:.................................................................................. Namembnost objekta:........................................................................... Nadomestna gradnja: DA Tlorisna površina kleti:............................................. Tlorisna površina 1.etaže:........................................ Tlorisna površina 2.etaže:......................................... Tlorisna površina objekta skupaj:............................ Površina pripadajočega funkcionalnega zemljišča: Ostalo:........................................................................ NE Priključek na: - cesto................................................................................................ - vodovod............................................................................................ - kanalizacijo....................................................................................... Lastnik parcele:...................................................................................... Investitor:............................................................................................... Priloge: • projekt PGD • lokacijska dokumentacija Vlagatelj s podpisom jamčim za resničnost podatkov. Datum Podpis lastnika-investitorja Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 10/97, 10/98 in 74/98), 47.člena Statuta občine Dobrova- Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99) in v skladu z uredbo o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98) je občinski svet Občine Dobrova- Polhov Gradec, na 8. redni seji dne 15.07.1999, na predlog župana sprejel ODLOK o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Dobrova- Polhov Gradec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanovi občinska uprava, določi organizacija in delovno področje ter urejajo druga vprašanja v zvezi z delovanjem občinske uprave občine Dobrova- Polhov Gradec. 2. člen Občinska uprava opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih področjih, ki so določeni s tem odlokom. 3. člen Pri opravljanju svojih nalog občinska uprava sodeluje z občinskimi upravami drugih občin, nosilci javnih pooblastil, državnimi organi, zavodi, podjetji, družbami in drugimi organizacijami z izmenjavo mnenj in izkušenj ter podatkov in obvestil ter preko skupnih delovnih teles. 4. člen Javnost dela občinske uprave se zagotavlja z uradnimi sporočili ter z dajanjem informacij sredstvom javnega obveščanja, oziroma na drug ustrezen način, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom občinske uprave. Uradna sporočila za javnost, informacije, obvestila, pojasnila in druge podatke v smislu prejšnjega odstavka dajejo predstavnikom sredstev javnega obveščanja župan in tajnik občine, po njunem pooblastilu pa lahko tudi drug delavec v občinski upravi. II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE OBČINSKE UPRAVE 5. člen Za opravljanje nalog občinske uprave se v Občini Dobrova- Polhov Gradec ustanovi enovit organ: OBČINSKA UPRAVA OBČINE DOBROVA- POLHOV GRADEC , s sedežem na Dobrovi, Ul. Vladimirja Dolničarja 2. (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava). Občinska uprava zagotavlja: - strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog občinske uprave, - zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih, - polno zaposlenost delavcev v občinski upravi in - učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami. 6. člen Občinska uprava opravlja strokovne, upravne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge na področju: - splošnih zadev, - normativno pravnih zadev, - upravnih zadev, -javnih financ, - gospodarskih dejavnosti in kmetijstva, - družbenih dejavnosti, - varstva okolja in urejanja prostora, - gospodarskih javnih služb in infrastrukture, - inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, - gospodarjenje s stavbnimi zemljišči - komunalnih dejavnosti in urejanju infrastrukture. Občinska uprava opravlja tudi druge naloge iz pristojnosti občine. 7. člen Na področju splošnih zadev opravlja občinska uprava naslednje naloge: - opravlja strokovna, organizacijska, administrativna in tehnična opravila za potrebe župana, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, za člane občinskega sveta, nadzorni odbor ter druge občinske organe; - kadrovske zadeve: - sprejem in odprava pošte ter arhiviranje za potrebe občinskih organov; - gopodarjenje z zgradbo občine in tehnično opremo; - avtomatska obdelava podatkov za potrebe organov občine; - ki se nanašajo tudi na civilno zaščito in reševanje; - nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim pri njihovem delovanju in - druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to področje. 8. člen Na področju normativno-pravnih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge: - priprava splošnih in drugih aktov ter mnenj in stališč, ki jih sprejemajo župan, občinski svet in drugi občinski organi; - sestavljanje pogodb, oceno sprejetih pogodb in pravno spremljanje pogodb; - strokovno pravno pomoč pri izvajanju volilnih opravil; - pravno pomoč županu, občinskemu svetu in drugim občinskim organom; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 9. člen Na področju upravnih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge: - vodi upravni postopek in izdaja odločbe v teh postopkih na I. stopnji; - vodi evidenco o upravnih stvareh; - sodeluje v upravnih postopkih, ki jih vodijo drugi pristojni organi; - opravlja druge naloge s področja upravnih zadev. 10. člen Na področju javnih financ občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; - pripravlja finančna poročila in zaključni račun proračuna; - zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih aktov s področja javnih financ; - opravlja finančno-knjigovodska in druga strokovna opravila za proračun, občinske sklade, režijske obrate, krajevne skupnosti; - spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti občine in daje mnenje k oblikovanju cen iz koncesijskih razmerij; - spremlja in analazira davke iz občinske pristojnosti in v skladu z zakonom pripravlja strokovne podlage za njihovo uvedbo oz. usklajevanje; - pripravlja premoženjsko bilanco občine; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 11. člen Na področju gospodarstva občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja strategijo razvoja občine ter programske usmeritve in programe razvoja posameznih dejavnosti s področja gospodarstva; - izvaja strokovne naloge za občino in njene organe, kadar je občina ustanovitelj ali soustanovitelj javnega podjetja ali zavoda na področju gospodarskih javnih služb, - spremlja in analizira gopodarska gibanja v občini; - opravlja druge naloge s tega področja. 12. člen Na področju družbenih dejavnosti občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja razvojne usmeritve in razvojne programe na različnih področjih družbenih dejavnosti; - skrbi za realizacijo programov v skladu s proračunom, koordinira delovanje različnih subjektov na področjih družbenih dejavnosti in vrši nadzor nad izvajanjem programov; - pripravlja in izvaja programe javnih del; - opravlja druge naloge, ki sodijo v področje družbenih dejavnosti. 13. člen Na področju urejanja prostora občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja programska izhodišča za sprejemanje prostorskih aktov in pripravlja smernice za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov; - pripravlja prostorske akte občine; - izdaja lokacijske dokumentacije; - vodi evidenco posegov v prostor in analizira stanje posegov v prostor; - nudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 14. člen Na področju varstva okolja občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja programe varstva okolja, operativne programe in študije ranljivosti okolja za območje občine; - pripravlja sanacijske programe za odpravo posledic in virov obremenitve okolja in skrbi za njihovo izvedbo; - opravlja druge upravne naloge varstva okolja, ki jih določajo posebni predpisi s področja varstva okolja; - opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 15. člen Na področju gospodarskih javnih služb in infrastrukture občinska uprava opravlja naslednje naloge: - pripravlja strokovne podlage za ustanovitev in organizacijo gospodarskih javnih služb; - izdeluje programe razvoja gospodarskih javnih služb, skrbi za njihovo izvajanje in izvaja nadzor nad njihovim izvajanjem: - pripravlja projekte in investicijske programe in opravlja nadzor nad investicijami; - opravlja druge naloge na tem področju. 16. člen Občinska uprava lahko opravlja določene dejavnosti: gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, - vzdrževanje občinskih cest, zimska služba ter urejanje in vzdrževanje parkirišč, - urejanje zelenih površin, - vzdrževanje in urejanje pokopališč, - urejanje javnih tržnic, - urejanje in vzdrževanje mest za plakatiranje in oglaševanje. Občinska uprava lahko za opravljanje teh dejavnosti ustanovi javno podjetje, javni gospodarski zavod ali podeli koncesijo. 17. člen Občinska uprava opravlja naloge občinske inšpekcije. Občinska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. 18. člen Občinska uprava opravlja naloge občinskega redarstva. Na tem področju občinska uprava opravlja nadzor nad izvajanjem zakona o varnosti cestnega prometa in nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. 19. člen Naloge in pooblastila občinske uprave oziroma delavcev občinske uprave na področju občinske inšpekcije in občinskega redarstva se določijo s posebnim odlokom. III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV 20. člen Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in zastopa občino ter nadzoruje, usmerja ter daje navodila za vodenje občinske uprave. 21. člen Občinsko upravo neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik občine: - neposredno vodi občinsko upravo, organizira in koordinira delo delavcev v občinski upravi in jim nudi strokovno pomoč, razporeja delo med delavce v občinski upravi in skrbi za delovno diciplinp; - izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji; - opravlja najzahtevnješe naloge občinske uprave in vodi ter sodeluje v najzahtevnejših projektnih skupinah v občini; - skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje nalog občinske uprave; - opravlja druge naloge po nalogu župana. Tajnik občine lahko izdaja odločbe in druge akte, ki se nanašajo na uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja delavcev občinske uprave, če ga župan za to pooblasti. Tajnik občine je za svoje delo odgovoren županu. Tajnik občine ima visoko izobrazbo. V kolikor ima tajnik nižjo izobrazbo, se mora s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi zagotoviti delavca oziroma delavce, kijih bo v skladu s predpisi mogoče pooblastiti za vodenje upravnih postopkov in odločanje v upravnih stvareh na I. stopnji. 22. člen Razvrstitev in število delovnih mest v občinski upravi ter razvrstitev nalog iz posameznega delovnega področja občinske uprave, kijih opravlja posamezen delavec, se določi s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, ki ga izda župan. 23. člen Delavci občinske uprave opravljajo naloge, določene z zakoni in drugimi predpisi, statutom občine in pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest, v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki jih za opravljanje posameznih nalog določajo zakoni in drugi predpisi ter po navodilih tajnika občine. Za svoje delo so odgovorni tajniku občine, disciplinsko in odškodninsko pa županu. 24. člen Za naloge, ki zahtevajo posebno proučevanje ali posebno strokovnost in jih delavci občinske uprave ne morejo opraviti sami, lahko župan ustanovi delovno ali projektno skupino ter sklene tudi pogodbe z ustreznimi izvajalci nalog. S sklepom o ustanovitvi projektne skupine se določi sestava, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi pogoji za njeno delo. 25. člen Ta odlok velja tudi v vojnem stanju. Na podlagi odloka se predlaga delavce občinske uprave za razporeditev na delovno dolžnost skladno z obrambnimi dokumenti občine. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen Župan Občine Dobrova Polhov Gradec v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka izda pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Dobrova- Polhov Gradec, ki je podlaga za razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta. 27. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 015-03- 1709/99 Datum: 15.07.1999 Janez OVEN Župan Občine Dobrova- Polhov Gradec Dogaja se 4 leta sorazmerno hitro postanejo preteklost in tako smo v cvetu pomladi letošnjega leta sestavili nov 9-članski Vaški odbor, ki si je zastavil, da bi se 4-letni načrt, ki je bil podan na občini Horjul, v čim večjem obsegu tudi uresničil. Kar kmalu smo začeli in s pomočjo Jožeta Vrhovca (bife Studenec), ki nam je ponudil financiranje koša, začeli postavljati temelje, da bi na Vrzdencu nekoč imeli tudi športno igrišče. Prav lepo se zahvaljujem Ladu in Simonu Čadež za betoniranje temelja za koš in pa seveda tudi PGD Vrzdenec, ki nam je omogočil začasno lokacijo koša na mestu, kjer je sedaj. Vsem skupaj želim veliko prepotenih majic, dobre volje pod košem in ob njem. Potem smo zagrizli v težak oreh vodovoda v Grabnu in ob močni zavzetosti Vesne in Rudija Sečnik prišli tako daleč, da imamo do danes, koje to objavljeno, izdelano že projektno dokumentacijo, seveda z veliko željo, da bo težko pričakovana čista voda pritekla v hiše vaščanov Grabna po vodovodu in ne po grabnu. Ko pa smo že ravno pri vodi, naj Vam povem, spoštovani sokrajani, da pri analizi pitne vode, ki je bila opravljena v juliju, pijemo dobro, kakovostno in zdravo vodo, kar pa je v veliki meri tudi zasluga Janeza Jereba, ki skrbno bdi nad starim in novim vodnim zajetjem, tako kot je treba. Novo vodno zajetje je urejeno tako, kot določajo predpisi. Ponovno pa bi se želela zahvaliti Marku Grdadolniku, ki je odstopil zemljišče za potrebe vodovodne oskrbe, pa tudi Robertu Kranjcu za požrtvovalnost pri urejanju vseh potrebnih dokumentacij in načrtov ter samega dela pri nastajanju novega vodnega zajetja ter bivši občini Dobrova - Horjul - Polhov Gradec in njenemu takratnemu županu g. Leopoldu Oblaku. Kar dobro smo izkoristili tudi možnost za pridobitev javnega delavca, ki je posekal grmovje čez Zagorico proti Ajdi in na Gradišču. Na poti v Graben so očiščeni jarki ob cesti in grmovje, ki je oviralo vidljivost, počiščena je tudi okolica avtobusne postaje, pa tudi grmovje za cerkvijo je preteklost. Marsikaj novega se dogaja tudi v okolici cerkve; urejeno je bilo cestišče, ki ga je uničila lanska povodenj, pripravili smo prostor kesonu za odpadke s pokopališča. Naša velika želja je tudi ureditev okolice cerkve s pomočjo in z znanjem vrtnarja. Proti koncu junija smo imeli tudi sestanek glede našega ljubega Studenca, ki prav nič ne kaže na patriotizem krajanov, ampak bolj na nekaj, kar j« samo po sebi umevno, da v vasi je. Napaka! Prišli smo mi in ugotovili, da imamo nekaj, kar lahko ponudimo sebi in prehodnim potnikom skozi Vrzdenec. Ko smo že pri tem, naj omenim, da je življenje na podeželju prednost za tistega, ki zna to razumeti in narediti svoj kraj lep in celostno zaključen tako kulturno, etnološko kot geografsko. Imamo veliko stvari, ki so vredne, da jih vzamemo za nekaj lepega in pomembnega. Tako lahko ustvarimo lepe možnosti, da znanje o svoji vasi razširimo naprej med tiste, ki jih imamo radi in jih poznamo, saj nas bodo tako spoznali tudi tisti, ki danes ne vedno niti tega, da obstajamo. Predsednika VO Vrzdenec Darja Petrovčič Nove razglednice iz Horjula in Šentjošta Ljubitelji narava in vsega lepega so se v tem poletju polotili predstavitve posameznih krajev in gostišč v Horjulski dolini in Šentjoštu. V ta namen so izdelali nekaj sto razglednic posameznih krajev in gostišč, ki se razlikujejo od ostalih razglednic po tem, da so originalne fotografije. V tej akciji sta uspešno sodelovala zakonca Košir, lastnika gostišča Grič iz Šentjošta. Posebnost teh razglednic je v tem, da na prednji strani piše pozdrav iz Šentjošta, Korene, Horjula ali kakega drugega kraja. Medvedova hiša v cvetju. Rože na oknih so ponos vsakega doma in gospodinje Slovenci sodimo prav gotovo med velike ljubitelje cvetja, o čemer govore okenske police in balkoni polni najrazličnejših rož. Seveda v tem ne zaostajajo horjulske gospodinje in tudi nekateri gospodarji, ki z ljubeznijo in z veseljem negujejo cvetlice po svojih domovih, ki razveseljujejo poglede mimoidočih. V Horjulu bi se težko odločil kateri balkon oziroma okenske police krasi lepše cvetje, saj je takih hiš v cvetju kot je dom Zdenke Medved iz Horjula kar precej. Komu so napoti kažipoti in prometni znaki V križišču na lurnšah in na križišču za Vrhniko lahko 1 iorjulci večkrat opazimo, da se nekdo v nočnih urah izživlja z lomljenjem kažipotov ter drugih prometnih znakov. Menim, da bi zaradi tega ob koncu tedna, ko mladina zahaja v disko, policija morala poostriti kontrolo. Menjavanje prometnih znakov namreč ni zastonj. F.B. Zlomljen kažipot v križišču na Turn-šah in uničen prometni znak pri vrtcu Čiščenje odtočnih jarkov Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so poleti očistili obcestne jarke, ki služijo odtoku meteorne vode. V njih se zaradi posipavanja ceste pozimi nabere precej peska, poleg tega pa jih preraste trava in ne morejo več služiti svojemu namenu. Občani pričakujemo, da bodo ob cesti Horjul - Vrzdenec uredili kanalizacijo in cestišče prelili z novim asfaltom, ker je sedaj skoraj popolnoma uničeno. F.B. Strojno čiščenje obcestnih jarkov poteka hitro in temeljito. Dva posnetka iz Šentjošta, ki sta upodobljena na najnovejših razglednicah - panorama kraja in brunarica Grič s svojim velikim šahom. Sreda, 11.8.1999 ... Utaborili smo se na majnih vzpetini, blizu Janushaza na Ogrskem, kjer nam nič ni oviralo razgleda po širni Panonski nižini. Okoli sto mrkofilmov je že obračalo teleskope in fotoaparate proti Soncu. Oblaki, ki so ostali od ranojutranje nevihte, so se trgali in izginjali. BO! Na stojalo sem postavil daljnogled in ga pripravil za projeciranje. Še pomoč dvema, ki s svojim gusarskim kukalom tega nista znala in že seje sled Lune zarisala na Soncu. Počasi je lezla naprej - vmes smo si jo ogledovali skozi teleskop pri sosedih, mene pa so s turbanom na glavi nekateri baje celo slikali. Opazovali smo srpke, ki smo jih delali skozi luknjice v kartonu in kar Z rokami. Počasi se je mračilo. Ko je od Sonca ostal še tanek srp, je pokrajino oblivala čudna, hladna, kar shrljiva svetloba. Ne tako, kot v oblačnem dnevu - Sonce je dejansko ugašalo. Tudi jopa iz termovelurja je prišla zelo prav. Nato so stvari zdrvele s strašno hitrostjo. Na zahodu se je kot orjaški netopir razpela lunina senca, po tleh (že prej sem pripravil staro rjuho) so zamigljali senčnati pasovi, oblaki so potemneli, Matej je začel vpiti nekaj o prstanu - res, tukaj je -zadnji blisk Sonca in rdečkasta kro-mosfera okrog črne Lune... (KAM NAJ GLEDAM?)... brilijant je ugasnil... KORONA ... okrog in okrog je obzorje gorelo v škrlatni zarji... Venera levo pod Soncem ... SLIKAJ, MADONA, SLIKAJ! ... prižgane luči na črpalki in v mestu ... čudovita protuberanca - pravzaprav tri - ena rdeča in dve beli... Merkur in Proki-jon zgoraj ... z daljnogledom vidim fantastične loke v koroni... čudna tišina okoli nas (vem, da bi zvok od Sonca do Zemlje potreboval štirinajst let, pa vseeno slišim prasketanje korone) ... prej prometna cesta je čisto izumrla... "GORAZD, A LAHKO GLEDAM BREZ OČAL?" PA JA, DA LAHKO, ZDAJLE ŽE ... čas odteka ... PLOP - blisk na drugem robu ... spet senčnati pasovi po tleh, tako izraziti, predstave je konec. Okolica dobiva znane oblike, tudi-svetloba je vsak trenutek bolj optimistična. Venera je še dolgo vidna, z daljnogledom lepo vidim kra-jček. Ljudje niso preglasni in tudi mene daje rahla potrtost - kar niti ni čudno, prizor je bil pretresljiv. S Tatjano sva šla pod drevesa slikat srpke. Cesta je oživela, ljudje odhajajo. PS Če je med vami, dragi bralci, kdo, ki je imel možnost iti (vsaj) na Goričko, pa tega ni storil, ker je od doma lahko videl "kar" 97 - odstotni mrk, mu lahko rečem le, naj te napake 3.9.2081 nikakor ne ponovi. Gorazd Bizjan, samostojni amater Kovaštvo je obrt, ki je že skoraj izumrla Še po drugi svetovni vojni je vsaka večja vas imela svojega pod-kovskega in voznega kovača, ki je skrbel za pravilno obutev kmečkih konj in volov. Poleg tega je tak mojster oskrboval kmečki vozni park, ki je bil sestavljen iz vseh mogočih vrst vozov od parizarjev do gozdnih koncev in poskočnih zapravljivčkov. Čas je opravil svoje in kovačev ni več. Če se človek zelo potrudi, le s težavo najde kovačijo in v njej kovača, ki obvlada svoj poklic. V Zaklancu pri Horjulu živi štiriinsedemdesetletni kovač Ivan Vrhovec, ki je že dvajset let upokojenec. Vendar mu žilica ne da miru, da ne bi zakuril v svojem kovaškem ognjišču, vzel v roke kladivo in za kratek čas in razvedrilo skoval kakšno rovnico, motiko, pralico ali pa podstavek za steklenice. Kovaške obrti se je pričel učiti med vojno, leta tisoč devetsto enainštiridesetega, pri svojem očetu Štefanu doma v Zaklancu, vendar vajeniške dobe ni dokončal, ker soju z očetom Italijani odpeljali v koncentracijsko taborišče na Rab in naprej v Renicci v Italijo, pozneje pa Nemci v Flosseenburg. Oba z očetom sta preživela muke in trpljenje internirancev ter se vrnila v domačo vas za kovaško ognjišče. Ivan je še s šestimi kovaškimi vajenci opravil pomočniški izpit pri kovaškem mojstru Trlepu v Ljubljani in z delom nadaljeval v domači kovačiji vse do leta tisoč devetsto šestdesetega. Vmes je opravil še mojstrski kovaški izpit na podkovski šoli v Ljubljani. Zaradi prevelikih davkov sta z očetom doma zaprla kovaško delavnico in Ivan seje zaposlil kot kovaški mojster v podjetju SAP v Ljubljani, kjer je delal dvajset let, vse do upokojitve. Priznati moram, da je pravi užitek gledati kovaškega orjaka, čeprav že v letih, vendar postavnega, blizu sto devetdeset centimetrov visokega in okrog stota težkega kovača, kako spretno, vešče in mojstrsko obvlada, kljub sedmim križem, kovaško kladivo. Meni je to tako pristno in domače, ker vidim pred seboj že davno umrlega svojega očeta, ki je tudi bil kovač in po postavi in morda celo po videzu s kovaškim predpasnikom, kapo na glavi in s kladivom v rokah tako podoben upokojenemu mojstru Ivanu Vrhovcu, o katerem berete v tem sestavku. F.B. Upokojeni kovaški mojster Ivan Vrhovec v svoji muzejski kovaški delavnici v Zaklancu pri Horjulu. Skrb za okolje Za odvoz odpadkov in smeti je horjulska občina poskrbela ne le v Horjulu, temveč tudi v vseh drugih vaseh v občini. V ta namen so povsod namestili zabojnike za odpadke, kijih delavci redno vsak teden praznijo. Tako se velika večina odpadkov znajde v zabojnikih in ne na divjih odlagališčih v naravi. Odvoz smeti v Horjulu V vrtcu nam je lepo Zaradi dopustov se je v poletnih dveh mesecih občutno zmanjšalo število otrok v vrtcu, tako da lahko vzgojiteljice izkoristijo svoj dopust. Tile malčki so se prav prijetno zabavali s svojimi vozili in strumno "pozirali" pred objektivom fotografskega aparata. F.B. NOVICA IZ PROSVETNEGA DRUŠTVA HORJUL Pevski teden v avstrijskem Gradcu in v Hranicah na Češkem Lahko rečemo, da kultura, še posebno pa pesem, ne pozna meja. To sta prav gotovo dokazala pevska tedna v avstrijskem Gradcu in na Češkem v mestu Hranice. Izmed številnih pevcev vsega sveta sta se v Gradcu udeležila tudi dva člana Prosvetno-kulturne-ga društva: Matko Zdešar in Primož Bizjan, in to od 10. julija pa do 17. julija. Na Češkem je pevski teden potekal od 14. avgusta do 21. avgusta, udeležil pa se gaje tudi Primož Bizjan. Na takih tednih si udeleženci pridobijo in izpopolnijo pevsko znanje ter spoznajo pesmi številnih narodov. Med izbirnimi pesmimi je bilo slišati tudi slovensko pesem, ki je požela veliko simpatij. Oba udeleženca sta se s pevskega tedna vrnila polna vtisov in novih pevskih spoznanj. Sama sta si tudi poravnala stroške bivanja, društvo pa jima je omogočilo plačilo prevoza. S.S. Pevska tedna, v Avstriji in na Češkem Že vrsto let se posamezni pevci MePZ Horjul udeležujemo dveh pevskih tednov, prvi je v juliju v avstrijskem Gradcu, drugi pa je v sredini avgusta v Hranicah na Moravi, to je na vzhodu Češke. Sam sem se letos prvič udeležil avstrijskega » Steirische singvvoche », prav tako pa sem spet obiskal tudi češke Hranice. Naj radovednemu bralcu na začetku nekoliko razsvetlim, kako izgleda tak pevski teden. V Gradcu so se zbrali ljudje iz vseh koncev Avstrije, s ščepcem Nemcev, dvema Madžaroma in dvema Slovencema za povrh in se potem zaprli v čudoviti grad sv. Martina, ki stoji na gričku zunaj mesta. Po uvodnih spoznavanjih, pozdravljanjih in nagovorih smo poprijeli za note in pričeli z vajami. Kmalu smo se navadili na dnevni ritem, kije izgledal nekako takole. Ob 7.00 vstajanje. Zajtrk. Upevanje. 8.00, začetek vaj, ki so z manjšimi prekinitvami potekale vse dopoldne. Pred kosilom smo imeli izbrane interesne dejavnosti, ki so spadale v obvezen sklop programa tega tedna. Po res izvrstnem kosilu smo imeli pavzo, potem pa spet vaje in uro ljudskih plesov v času pred večerjo. Po večerji je bila še ena ura vaj, potem pa običajno prepevanje, pogovori in ples nekako do polnoči, odvisno od posameznikove vzdržljivosti. Zborovodja in sploh vodja celotnega tedna je bil Franz Schreiner - Nono, človek, ki mu na prvi pogled res ne bi prisodil toliko notranje energije, kot jo poseduje in ki jo je v sozvočju z velikim glasbenim znanjem uporabljal, da nas je v enem tednu naučil zahteven program. Pesmi so bile večinoma german-skega-porekla, zapeli pa smo tudi dve češki, eno madžarsko in eno slovensko ljudsko pesem. To je bila prekmurska Teče mi vodica. Teden je švignil mimo in ostala so v spominu čudovita doživetja, ljudje in melodije. Belotinskv tyden zpeva ( 14. -21.8.) v Hranicah na Moravi pa je, vsaj moji, slovanski duši še bližje. Brez visoke grajske ko-modnosti, ki utesnjuje spontanost obnašanja, ob navadni šolski kuhinji in spanju v internatu se človek počuti nekako bolj potepuško svobodnega. Ob preprostih, originalnih, prijaznih čeških prijateljih in prijateljicah, ki so povrh vsega še brezpogojni pevci, se odpre in prezrači tudi nekoliko bolj vase zaprto slovensko srce. Ljudje, ki se tam srečamo enkrat v letu, smo si resnično kolegi in prijatelji, ne glede na poreklo. Lepo je srečevati ljudi drugih narodov in videti, da smo si vsi pravzaprav tako podobni. Upevanje in učenje celega zbora stopetdesetih ljudi poteka v šolski telovadnici, kadar pa napr. moški vadimo svoje partiture, se pomaknemo v kak drug razred. Izbor pesmi je na Češkem veliko širši in pestrejši, kot v Gradcu. Zborovodij je več, vsi so izredni talenti inje z njimi pravi užitek delati. Brez vidnega naprezanja in ostrih besed zmorejo iz ogromnega zbora iztisniti to, kar želijo. Dnevi minevajo kakor ure, vsak večerje na programu ogled kake razstave, koncerta, povabilo na cimbalovko ali na izlet do kakšne lokalne znamenitosti. Za otroke, ki jih pevci pripeljejo s seboj, je posebej poskrbljeno. V oskrbništvo jih vzame skupina » priljubljenih pedagoginj », ki se z njimi v teh nekaj dneh pozabava in izmojstruje to, kar potem pokažejo na otroškem koncertu. Čeprav je en dan pred našim zaključnim koncertom, nas vselej prekosijo, vsaj po zabavnosti in originalnosti. Prav nič pa poleg ne trpi kvaliteta tega otroškega koncerta, ki je osupljiva. To je preprosto treba videti. Zaključni koncert udeležencev pevskega tedna je bil letos v katedrali sv. Barbare. To je prastara, prazna, mistično mračna zgradba , kije po ne vem kakšnem čudežu ostala neporušena, čeprav stoji znotraj kompleksa hraniških kasarn. Koncert v takšnem prostoru je doživetje zase. Po uspešno zaključenem koncertu smo dobršen del noči prepeli, preigra-li in preplesali v slavnostni hali zrcal, ki je bila bržkone reprezentančna jedilnica za visoke goste iz armade bivšega vz. bloka. Pevski teden kot promocijski projekt seje vsaj v češkem primeru izkazal kot izvrstna pot do predstavitve svoje kulture. Seveda ne gre brez požrtvovalnega dela mnogih, župan Edvard je tam prisoten 24 ur na dan. Prav tako nepogrešljivi so izbrani zborovodje, kot so tam bili mladi Tomaš Ibr-majer, Jaroslav Kvzlink, Miroslav Smrčka, Jan Spisar, Milan Chro-mik in dobri stari nenadkriljivi prof. Lumir Pivovarskv. Za dežele, ki se morajo šele uveljaviti na evropskem prizorišču, je vsaka taka promocija izredno pomembna, - navzven in prav toliko tudi navznoter za krepitev lastne identitete in zdrave samozavesti. Veljalo bi razmisliti, ali je mogoče nekaj podobnega udejaniti tudi v naši regiji. Ali imamo dovolj volje, znanja in tiste moči, da bi mogli skupaj, z združenimi močmi speljati tak projekt. Kot sem že omenil, bi bil to izvrsten način, da se ponovno popularizira petje tudi pri mladih in s tem obdrži pevska tradicija teh krajev. Vsekakor bi bil sadovi takega projekta, kot je pevski teden, v naši sredini brez dvoma osvežilni in pozitivni. Primož Bizjan Vrhniški Old tajmarji: klarinetist Janez Jesenovec, harmonikar Frane Končan in bobnar Drago Arsič v svojem elementu. Žegnanje na Koreni nad Horjulom Koreno nad Horjulom je prijetna izletniška točka tako za Ljubljančane kot za druge obiskovalce, ki si žele pri cerkvici svetega Mohorja in Fortunata, ki stoji na nadmorski višini več kot 750 metrov, že šeststo let dodobra ogledati: Barje, Julijce, Karavanke, Savinjske Alpe, Javornike, Snežnik in bližnje Polhograjske Dolomite s Polhovim Gradcem, Horjulom in z drugimi manjšimi vasmi na pobočju Dolomitov. Sredi julija, ko godujeta svetnika Mohor in Fortunat, katerima je cerkev posvečena, se tu zbere nekaj sto ljudi iz bližnje in daljne okolice, ki pridejo k maši in seveda tudi na veselico, ki jo pripravijo po maši. Poleg kramarjev, suhorobarjev, turistov in drugih obiskovalcev tega prečudovitega razglednega kraja so v lepem vremenu Za vse obiskovalce žegnanja je bila cerkev mnogo premajhna, da bi se v njej udeležili maše. tokrat na Koreno prišli tudi muzikantje z Vrhnike, Old tajmarji. Ti so Pri Lenartu, na kmetiji odprtih vrat, "urezali", tako domače valčke, polke in tudi bolj počasne viže, da so poleg želje po klobasah, ražnjičih, čevapčičih in drugih dobrotah gostje ob zvokih prijetne glasbe veselo zaplesali. Med pogovorom z gospodarjem Lenartove domačije, Štefanom Kozjekom, sem izvedel, da so delavci Zavoda spomeniškega varstva iz Ljubljane pod sedanjimi freskami odkrili še starejše, ki jih bodo, če bo dovolj denarja, obnovili in restavrirali. Tako bo cerkvica v srcu Dolomitov postala še bolj zanimiva za že tako številne obiskovalce, ki si želijo miru in čudovitega razgleda po naši lepi domovini. F.B. Tudi Ribničaniso s svojo suho robo nekaj iztržili. Mažoretke Prosvetnega društva Horjul so se 29. maja 1999 udeležile državne revije mažoretnih skupin v Trbovljah. Na reviji je sodelovalo 23 skupin iz 15 društev iz vse Slovenije. Skupaj je nastopilo več kot 300 deklic, med najmlajšimi so bile "Ilorjulkc". Revijo je organiziral Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Območna izpostava Trbovlje, v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Trbovlje. Mirni Sečnik NOVOSTI V KNJIŽNICI HORJUL - april - julij 99 STROKOVNA LITERATURA Bluesten, J.:Kako otroku postaviti meje in poskrbeti tudi zase Carnegie, D.: Kako premagaš zaskrbljenost in začneš živeti Habjan, V.: Manj znane poti slovenskih gora Hill, N.: Z idejo do bogastva Jepson, T.: Firence in Toskana Jepson, T.: Italija Krišelj, M.: Lotosov cvet Mandič, T.: Komunikologija Nemčija Neuhold, M.: Bezeg Press, H.J.: Skrivnosti narave Ravnjak, V.: Smaragdna pot ali Potovanje k notranjemu učitelju Rozman, S.: Zaljubljeni v sanje Ruck, A.: Francija LEPOSLOVJE ZA MLADINO Bieniek, C: Poljubi me! Brezina , T.: Prišlo je iz ledu Cole, B.: Grešna kozla Dohcrtv, B.: Dragi Nihče Friedrich, J.: Internet in pomirit Garland, S.: Okostnjak brez prsta Goscinnv, R.: Nikec Guv, R.: Prijateljici Jennings, L.: Lizina ribja pojedina Miličinski, F.: Pravljice Omahen, M.: Silvija Paulsen, G.: Sekira rešitve Pausewang, G.: Dam ti še zadnjo priložnost Bog! Saint - Exupery, A.:The little prince Simmel, J. M.: Mama ne sme zvedeti Sivec, L: Enajsta ovira Sivec, L: Krokarji viteza Erazma Vidmar, J.: Klovn iz Strahov-skega Dola Vidmar, J.: Moj prijatelj Arnold Vidmar, J.: Peklenske počitnice Vidmar, J.: Princeska z napako Zoller, E.: Eva + Martin LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Bernard, T.: Sečnja Burroughs, W.: Goli obed Calvino, L: Če neke zimske noči popotnik Detela, L.: Jantarska zveza Diirrenmatt, F.: Naročilo ali O opazovanju opazovalca opazovalcev Garcia, M.G.: General v svojem blodnjaku Gogol, N.V.: Plašč in še tri povesti Hemingway, E.: Zeleni griči Afrike Jančar, D.: Zvenenje v glavi Kersnik, J.: Jara gospoda Križnar,T.: Nuba -čisti ljudje Križnar,T.: Šambala Mayle, P.: Hotel Pastis Nad liše k - Bartol, M.: Fata m organa Platonov, A.P.: Čevengur Pogrešam te Rasputin, V.: Slovo od Matjore Salinger, J.D.: Franov in Zooey Shiga, N.: Potovanje skozi temno noč Snoj, T.: Jama Sparks, N.: Ljubezen v steklenici Škvorcckv, J.: Prima sezona Tournier, M.: Jelšev kralj Tabucchi, A.: Navaja Pereira Vreg, M.: Obkoljena zver ali Moj boj z raščo Walters, M.: Ledenica Walters, M.: Odmev Yourcenar, M.: Opus nigrum VIDEOKASETE Madeline Šepetati konjem Zorro Šest dni in sedem noči Račjetres Izgubljeni v vesolju Maščevalci Joey Knjižnica je odprta vsako sredo od 17.30 do 19.30 ure. LEPO VABLJENI OD STUDENCA DO VRZDENCA Vrh studenca se razprostira vas Vrzdenec. Kaj pravi o studencu stara pesem? Izvir sredi vasi bomo polepšali. Izpeljava krajevnega imena Vrzdenec je lažja in bolj razumljiva kot npr. ime Horjul ali Ligojna. Samostalnika zdenec in zdenček sta še vedno zapisana v Slovarju slovenskega jezika kot narečni besedi in pomenita studenec, studenček. Vas, ki se razteza po pobočju nad studencem ali po starem vrh studenca, ima lepo zveneče ime Vrzdenec. Zdaj je največji studenec na Vrzdencu res sredi vasi, ker se je vas širila tudi proti vzhodu. Stari del Vrzdenca je pa ves nad studencem ali vrh studenca. Če bi nekoč prve kmetije in koče nastajale niže od studenca, bi se mogoče vas imenovala Pozdenec. Mogoče. Še nekaj zanimivosti o izviru sredi vasi. V kar davni preteklosti - pred več kot sto leti - je daljna sorodnica Ivana Cankarja, ki je tod živela, o studencu napisala dolgo pesem (120 vrstic). Povsod ni razumljiva, razberemo pa lahko, da brez tega izvira vas ne bi mogla živeti. Tod se je klepetalo, pralo (glej kamnite per-ilnike na sliki), odžejalo, napajalo, pripisuje mu celo čudežno moč. Dve bolj razumljivi kitici pravita takole: Studenec ne zbira drugo si smer, ne zmrzne nikdar, ne usahne nidkar, tako ga je uredit nebeški vladar. Ob jutranji zarji dekleta hitijo, dekleta vrzdenška z lesenimi škafi nesejo vodo gori na vas. Ljudski glas ve povedati o studencu tudi to, daje povezan z dolino na drugi strani hribov, z Malo vodo in daje menda včasih prineslo ven - pri tem izviru - čudno velike ribe, večje, kot so jih kdaj koli videli na Ljubljanici in v Mali vodi. Zdaj je odneslo še tiste, ki so bile v jezercu. Stari spomini so navadno taki, sončni. Stari ljudje govorijo o studencu samo dobro. Kot o nečem mrtvem. Tudi od takrat ga imajo v lepem spominu, ko je bilo okrog vse pomendrano od parkljev in kopit, pa čeprav se je širil preoster vonj. Potem pa je postal studenec nekoristen in grd. Grši, kot je na sliki. Tu se skoraj ogromna betonska cev ne vidi, ker nas je sram, da že toliko časa štrli tam ob cesti in bifeju. Vaški odbor je nepreklicno sklenil, da bo izviru dal nekdanji in še lepši videz, da bo lep za vsakega, ki bo šel mimo. Da bo lahko pisalo tam nekje zraven: JEZERCE JE OKO VASI, VSAKA SMET V OČESU BOLI! Zapeljite in sprehodite se skozi vas, da boste videli, koliko beseda na Vrzdencu še velja. Za Vaški odbor zapisal Jože P. Najmlajše mažoretke čakajo na nastop. ZUPANOVO OKNO Poletna meseca sta minila v upanju, da ju je vsakdo izkoristil najbolje, se odpočil, si nabral novih moči in dobrih želja za prihodnje mesece. Tudi pri delu župana se pozna, da so bili počitniški dnevi, kar seje bil odražalo pri vsakodnevni pošli in zunaj občinskih obveznosti. • Občinski svetniki so proračun za I. 99 potrdili soglasno in s tem odprli vrata za nemoteno delo in izvrševanje predvidenih nalog. Prednostno sem dal poudarek nalogam, ki zakonsko zahtevajo časovne obveznosti pred sklenitvijo posameznih pogodb in izvajalske obveznosti. • Izvršeni so bili javni razpisi: za vzdrževanje cest, javnih površin, javne razsvetljave in izvajanje gradbeno-obrlniških del za ureditev man-sardnih prostorov v objektu vrtca Borovnica. Razpisne aktivnosti so v teku in komisije že zaključujejo svoje delo. Sledi priprava pogodb in pričetek izvajanja. V prostorih mansarde vrtca bo za potrebe glasbene šole, osnovne šole (nove devetletke) in vrtca, pridobljenih 430 m- površin. Cilj je: otvoritev konec decembra. • Veliko problemov je na komunalni infrastrukturi, kar izvira še iz prejšnjih let. Finančna problematika in tehnične nedorečenosti so bili elementi, da zadeve niso bile uresničene. Prizadevamo si, da problematiko postopno in smotrno rešujemo v okviru danih možnosti, saj je teh nalog več kol 130. • Potekali so razgovori b nadaljevanju izdelave investicijsko tehnične dokumentacije za energetski projekt - Biomasa, ki bo subvencionirana s strani državnega proračuna. Aktivnost, kije pomembna, bo predstavitev teh tehničnih novosti in njeni cilji, kar bomo organizirali v jesenskem obdobju. • Probleme meteorne kanalizacije na delu Zalarjeve ceste smo tehnično rešili in v kratkem bomo pristopili k realizaciji. • Problematika starega gasilskega doma bo rešena z adaptacijo objekta, ki na osnovi pozitivne statične presoje to omogoča. S tem bomo rešili tudi kritično prometno točko ob cesti in s podhodom tudi pešpot. • Razgovori s podjetjem Petrol o izgradnji bencinskega servisa so pripeljali do tega rezultata, da se aktivnosti glede realizacije prestavijo v naslednja leta. V kolikor bodo podani novi elementi, bomo te uporabili, da bi bile naše potrebe realizirane v doglednem času. • Ogledal sem si skulpturi križa in oltarja pri Krimski jami. Da bi zaščitili lesa, je bil izvršen ogled strokovnjakinje tovarne Belinka. Po danih analizah in poročilu je sedaj v pripravi izvedba zaščite, ki jo je potrebno opraviti v suhem vremenu meseca septembra. • Za naše dijake ■ odličnjake v vseh osmih letih sem pripravil nagradni izlet v Čateške Toplice. Veseli in zadovoljni smo si ogledali Novo mesto, Otočec in v lepem vremenu kopali v toplicah. • Obiskal sem družino Čepon na Pakem. S skromnimi darili sem obdaril otroke, devet jih je in se z njimi prijetno zaklepetal. Užitek je videti lepo urejene, ki sedijo ob mizi in debatirajo. Njihove naloge so porazdeljene, so skromni in delovni, kar posebno velja za najstarejšo, osmošolko. Staršem sem odobril enkratno finančno pomoč za njihove stroške z otroki. • Odzval sem se vabilu posvečenja slovenskih diakonov v letu 1999. Tudi naš občan Sebastjan Cerk je med njimi. Množica obiskovalcev je spremljala posvečenje, bilo je lepo. S tem ostaja tudi misel, da se za l. 2000, ko bo imela Borovnica novomašnika, temu primerno tudi organiziramo in pripomoremo k dogodku. • 11. junija smo obeležili 25 ■ letnico duhivništva gospoda župnika Janeza Šilarja, imel je srebrno mašo v borovniški farni cerkvi. Obisk, izraz besed, zahval za uspešno in delovno obdobje so izkazali željo po nadaljnjem delu. Njegovo prizadevanje za ohranitev in obogatitev sakralnih objektov zasluži vso pohvalo. S skromnim darilom za njegov trud v tem obdobju sem to izrazil tudi sam. • Odbor za izvedbo prireditve "Dan borovnic" in Turistično društvo, ki so aktivirali širšo množico izvajalcev, organizatorjev in sodelavcev, je nalogo opravil uspešno. Program kmečkih opravil s svatbo in povorko, obisk povabljenih županov in ministra za kmetijstvo g. Smrkolja, sejem borovnic in dobrote kmečkih žena, zabavni program z glasbenim ansamblom so dali dobro oceno in željo, da se prireditev uvrsti v tradicionalno nalogo Borovnice. Vsi se tega zavedamo in analiza bo to zanesljivo potrdila. S tem bo dana ena od možnosti vstopa v nalogo pre-'-poznavnosti našega kraja. Vsem, ki so sodelovali, se iskreno zahvaljujem. • Tudi kmečke igre v Brezovici pri Borovnici so že del tradicije s sodelovanjem ekip iz drugih občin. Za ohranitev starih kmečkih običajev in njih spoznavanje, predvsem pri mladini, želimo to prireditev razširiti v okvir državnega programa. Za dosego tega cilja se je potrebno organizacijsko, programsko in kadrovsko povečati, kar je naš cilj naslednje leto. • Z otvoritvijo novih klubskih prostorov mladinskega kulturnega društva ARTerija je občina pridobila nov prostor, kjer bo mladina združevala svoje aktivnosti. Veliko je bilo izvršenega dela s strani mladine in njihovih staršev, finančno pomočjo občine in prostovoljnega dela občanov. Prostor je adaptiran in klub bo zaživel. Želim, da bi uspešno združeval vse, ki so jim pozitivne vrednote želje in cilj. • S programsko aktivnostjo je mladinski klub ARTerija organiziral koncert glasbenikov moderne glasbe. Podpreti tak program je tudi naloga občine, saj mladina potrebuje podobne prireditve, predvsem pred pričetkom novih šolskih in študijskih obveznosti. Nekoliko neugodno vreme je verjetno pokvarilo planirani program, toda močan glas zvočnikov se je slišal pozno v noč. Vsi, ki so bili v območju močnejših tonov, to verjetno razumejo, je samo občasno oziroma nekajkrat letno. • Zelo odmevna je bila slikarska razstava gospe Marije Strnad, slikarke samorastnice iz Brezovice pri Borovnici. Njena razstava se je vključevala v program "Dneva borovnic" in je bila odprta teden dni. Namen predhodnih dogovorov je bil, da pokažemo ustvarjalno umetniško delo domačinov, zberemo gradivo iz domačega okolja in s tem pripravimo program za realizacijo stenskega koledarja leta 2000. Razstavo je obiskalo veliko ljudi, dalo odlično oceno, pohvale in dobro kritiko. Slike so bile v večini prodane že pri otvoritvi. Podobnih razstav si še želimo tudi s strani drugih ustvarjalcev, kar je bilo vidno že pri otvoritvi mladinskih prostorov v organizaciji kluba ARTerija. • Za zaključek še zanimiva zamisel občanke, ki predlaga prenos informacij dela občine in župana na kamnu ob domu upokojencev pred cerkvijo v Borovnici in s tem povrnitev v čase, kjer je bil to način, kako so občani prišli do informacij po uradni poti. Ljudje po maši so to poslušali, medsebnojno predebutirali in podali svoje mnenje. Zanimivo, morda zamisel ni slaba in spada v del obnove preteklosti. • Današnji dan, je tudi pomemben za naše prvošolčke. Stopili so v šolo, prestopili svoj prvi pomemben mejnik sebi in svojim staršem. Zaželel sem jim uspešno pot, spomin na pomemben dan in še vse dobro na njihovi novi poti. Mi vsi pa se moramo truditi, da bo njihova pot varna vse leto, ne samo pri tedenski akciji, zato pozivam vse voznike k strpni in pametni vožnji, upoštevajoč prometno signalizacijo, pravila zakona in odgovornost. Poskrbel bom, da bodo kontrole pogostejše, v cilju in izogih vsem neugodnostim, ki se lahko pojavijo s kakšno nesrečo zaradi malomarnosti. ZUPAN Alojz Močnik Praznik borovnic Letos drugič so v Borovnici organizirali svoj dan ameriških, po novem borovniških borovnic, ki postajajo lastna blagovna znamka sadeža nove kulture, ki sojo pred desetletjem začeli saditi na barju blizu Borovnice. Četudi ime kraja s tem nima povezave, je dejstvo, da je taka prireditev najboljša promocija za kraj, ki sicer leži ob železnici, toda oddaljen od glavne ceste. Saj vsi kraji skrbijo za prepoznavnost svojega kraja zlasti v turističnem pogledu. Prireditve so se letos lotili nekoliko bolj temeljito kot lani, koje bila prvič. Župan Močnik je podžupana Franja Modrijana pooblastil, da s skupnimi močmi vseh, ki jim je skrb za usodo kraja prva, organizira praznovanje, o katerem se bo daleč slišalo. Tudi površne analize prireditve že zdaj kažejo, da sama prireditev ni bila zgrešen udarec, zlasti še zaradi tega, ker je veliko gostov, ki so prišli od drugod, zanimalo, kakšen je ta sadež in kje si ga priskrbeti. Pa so poleg tega lahko videli še marsikaj. Borovniški dan se je začel že dopoldne z. otvoritvijo razstave slikarskih del samorastnice in domačinke iz Brezovice pri Borovnice Marije Strnad v občinskih prostorih. Po uvodnih pesmih Borovniškega kvarteta je slikarko, ki slika predvsem v tehniki akvarela, predstavila Polona Škodič, ki pravi, da slikarkino izpoved spremljata vedrina in veselje, včasih pa tudi lirično in nostalgično razpoloženje. V zadnjih letih je že imela nekaj samostojnih razstav, med drugim v galeriji Kašča v Verdu, v gasilskem domu na Bregu. »V najnovejšem ciklusu akvarelov je veliko pozornost posvetila svoji rodni vasi Brezovica pri Borovnici in njeni slikoviti okolici. Vedno znova se rada vrača v domačo hišo, od koder seji odpira pogled na staro, značilno kulturno dediščino bližnjih brezoviških domačij in dvorišč. Stara podoba Borovnice in okoliških zaselkov seje že zdavnaj zasidrala v občutljivo slikarkino dušo.« Razstavo si je že ob otvoritvi ogledalo precej Borovničanov, ki so potem hodili slikarkine izdelke gledat še teden dni, pri čemer je bilo zelo veliko tudi zanimanje za nakup teh slik z motivi Borovnice in okolice. Popoldansko praznovanje se je na borovniškio dan začelo z nastopom Litostrojske godbe, ki je najprej zaigrala na Bregu pred gasilskim domom, nato še v Brezovici, nakar so se godbeniki pripeljali še v Borovnico in dvignili razpoloženje navzočih. (Nemara bi kazalo do prihodnjega leta, če spet pride godba, napisati borovniško himno ali slavnostno pesem, da bi godbeniki urezali tudi kakšno domačo). Otvoritev razstave, kije požela veliko zanimanje Slikarka Marija Strnad Napovedan je bil tudi prihod kmetijskega ministra Cirila Smrkolja, ki je prav tiste dni čakal na izid glasovanja o interpelaciji. Najprej seje z ženo, ki gaje pripeljala, ustavil na občini, kjer ga je pozdravil župan Alojz Močnik z ženo, v navzočnosti podžupana Franja Modrijana in vrhniškega župana Vinka Tomšiča z ženo, navzoči so bili tudi člani kmetijskega odbora borovniške občine in nekateri občinski svetniki, ne le borovniški, temveč tudi vrhniški. Župan Močnik je ministru Smr-kolju na kratko orisal položaj borovniške občine in nekatera prizadevanja na kmetijskem področju, pri čemer je dejal, da tudi občina sama skrbi, da bi razvoj kmetijstva na njenem področju ne zastal, zlasti z različnimi finančnimi spodbudami, pri čemer se glede na omejitvene dejavnike pri kmetovanju (vodno zajetje, barjanski svet) nekoliko zanaša tudi na posluh države za panogo, ki je v vsem svetu strateška, še zlasti, ker v tem kraju uvajajo kulture, ki so lahko slovenska prednost pri vstopu v Evropo. Minister Smrkolj je potem povedal, kaj vse pripravljajo na ministrstvu zlasti pri prilagajanju evropskim zahtevam, potem pa je odgovarjal na nekatera konkretna vprašanja sodelujočih v pogovoru. Obljubil pa je tudi, daje možno na njegovem ministrstvu vselej najti odgovore, kadar bi pri delu utegnilo priti do težav, bodisi prek svetovalne službe ali kako drugače. Župan in minister sta se na za-pravljivčku Gašperja Petriča potem popeljala proti prizorišču dogajanja, ki je bilo letos spet okrog gostilne pri Zalarju. Prireditev se je začela s slavnostnim sprevodom sodelujočih članov društev po Borovnici, ki gaje vodila Litostrojska godba, za njo pa so stopali praporščaki borovniških društev in sodelujoči v delu sporeda, kije prikazoval nekdanje svatbene šege in običaje v borovniškem koncu. Posebna zanimivost je bil lik borovnice, ki je hodil s sodelujočimi. Daje bil prikaz pristen, je poskrbela sekcija Šota, ki deluje v okviru KD Borovnica. Dogajanje sredi Borovnice Minister Smrkolj na občini Ministra in župana je Gašper Petrič peljal z zapravljivčkom Začetek sprevoda: na čelu je borovnica, nato konjenika z zastavama, prapori društev in spet konjeniki Litostrojska godba je povzdignila rapoloženje Na stojnicah je borovnic sproti zmajkovalo, toda pripeljali so vedno nove Tudi sicer so društva lepo pritegnili k izvedbi prireditve, katere nosilni del je bilo turistično društvo in borovniški prostovoljni gasilci, čebelarji, lovci, konjeniki in drugi. Poučni so bili tudi prikazi domače obrti, se pravi pletenja košar, kar je zbujalo posebno zanimanje pri obiskovalcev, ki bi najraje pokupili vse, kar je bilo tam razstavljeno. Najbolj slikovit je bil seveda del, kjer so na stojnicah imeli na voljo ameriške borovnice in različna peciva, ki jih je mogoče z njimi narediti. Letos je bilo bolj za po-kušino, čeprav borovnic ni zmanjkalo, najbrž bo treba v prihodnje poskrbeti, da bo vsega več. Med množico obiskovalcev smo opazili brezovškega in velikola-škega župana, ki sta si prišla ogledat, kakšno je praznovanje, pa poslanca Richarda Beuermanna, ki je vrhniški podžupan, ter po- slanca Leona Gostišo in državnega svetnika Lojzeta Suhadolca. Obiskovalce je nagovoril tudi minister Smrkolj in se na koncu kar dolgo zadržal na prireditvenem prostoru, kasneje pa tudi borovniški župan. Veselica, ki je sledila, in so za veselo razpoloženje skrbeli godci Braneta Klavžarja, je trajala pozno v temno noč, čeprav je bil tedaj še dolg dan. Če je omenjeni preskromen, pridite na ta dan v Borovnico prihodnje leto sami doživet to praznovanje. Odbor, kije pripravljal letošnjo prireditev, ki je bila obenem tudi promocija blagovne znamke borovniških borovnic, bo po počitnicah seštel pluse in minuse prireditve, ki so ji ne nazadnje in na vrhuncu obiranja pridelka dajali poseben ton prav pridelovalci borovnic, glavni soorganizatorji praznovanja. PROGRAM POSEPEŠEVANJA PROIZVODNJE HRANE V OBČINI BOROVNICA V LETU 1999 Občinski svet občine Borov- gres uveljavlja banka pri kateri je • s programom se zagotav- nica je na 6. redni seji, dne 30.06.1999 sprejel Odlok o proračunu občine Borovnica za leto 1999, s tem je bil potrjen tudi program pospeševanja proizvodnje hrane (kmetijski program) v občini Borovnica za leto 1999, katerega je pripravil Odbor za kmetijstvo pri Občinskem svetu občine Borovnica. Za kmetijstvo je v proračunu občine Borovnica v letošnjem letu namenjenih 8.000.000,00 SIT. S kmetijskim programom se zagotavlja: 1. spodbuda pitanja govedi, konj in drobnice za meso: • s programom se zagotavlja: 1.300.000,00 SIT • spodbuda: 40SIT/kgžive teže žrebet, za drobnico 500,00 SIT/za kom (minimum uhlevitve je 5 plemenskih živali), za goveje pitance 6.000,00 SIT/teleta (minimum uhlevitve sta 2 teleta) • uveljavitev: Regres za žre-beta uveljavlja rejec z obračunom oz. z odkupnim blokom za prodane živali na občini Borovnica, zahtevek za izplačilo regresa za uhlevljanje pripravi Kmetijski zavod, regres pa se kmetom izplača preko Hranilno kreditne službe Vrhnika 2. regresiranje semenske koruze in drugih semen ter sadik: • s programom se zagotavlja: 350.000,00 SIT • spodbuda: regresira se 20% prodajne cene semenske koruze, 40% prodajne cene travno deteljnih mešanic in 50% prodajne cene brez virusnih sadik • uveljavitev: regres se uveljavlja z računi na občini Borovnica oz. z zahtevkom Kmetijske zadruge Vrhnika 3. regresiranje obresti za investicije in obratnih sredstev v kmetijstvu: • s programom se zagotavlja: 600.000,00 SIT • spodbuda: občina regresira realno obrestno mero kreditov, TOM pa krijejo kmetje sami, kmetje, ki so še zainteresirani za najem kreditov, naj vlogo za regresiranje realne obrestne mere posredujejo na občino Borovnica • uveljavitev: naveden re- kredit koriščen 4. osemenjevanje in zdravljenje oz. zavarovanje živine: • s programom se zagotavlja: 1.500.000,00 SIT • spodbuda: osemenjevanje 2.200,00 SIT/kravi, vsak kmet prejme premijo v višini 2.500,00 SIT/po kravi, kmetje dobijo ta sredstva za vse registrirane in označene krave po seznamu iz leta 1999 • uveljavitev: spodbudo za osemenjevanje živine bo upošteval veterinar, premija za vse registrirane in označene krave po seznamu iz leta 1999 pa bodo nakazana posameznim lastnikom živali preko Hranilno kreditne službe Vrhnika. Prejeta sredstva kmetje namensko uporabijo za zavarovanje krav pri katerikoli slovenski zavarovalnici ali za plačilo veterinarske storitve. 5. podpora za urejanje pašnikov: • s programom se zagotavlja: 400.000,00 SIT • spodbuda: 3.000,00 SIT/ha za pašnike, ki so še potrebni obnove, 30.000,00 SIT/ha za novo urejene pašnike, vendar največ v višini vrednosti del (računi), vzdrževanje pašnikov se prizna vsaki 2 leti • uveljavitev: programe za pridobitev sredstev izdela svetovalna služba oz. ustrezna institucija, ki nadzoruje in svetuje način paše, regres se kmetu izplača na podlagi dostavljenih dokazil: program za ureditev pašnika, kopije računov izvajalca oz. računov za material potrjenih s strani Kmetijske svetovalne službe, da so dela res izvršena, regres se kmetu izplača na HKS Vrhnika, in sicer v 10. dneh po vložitvi popolnega zahtevka na občino. 6. konjereja: • s programom se zagotavlja: 200.000,00 SIT • spodbuda: rejcem kobil se zagotavlja 30% regresa za skočni-no, zagotavlja se tudi 500 kg ovsa za žrebca, sofinanciranje vzdrževanja žrebca (če ni opravljenih 30 pripustov na leto, razliko krije ta program), udeležba žrebca na letnem licitiranju (prevozni stroški in dnevnica) ter zavarovanje žrebca • uveljavitev: Kmetijska svetovalna služba oz. rejec žrebca 7. čebelarstvo: lja: 500.000,00 SIT • spodbuda: 250.000,00 SIT se zagotavlja za čebelarski krožek, zdravljenje in preventiva bolezni ter strokovni seminar. Čebelarsko društvo je v letu 1997 utrpelo veliko škodo, ker se je pojavila poleg varoe še huda ameriška gniloba in uničila 80 gospodarskih panjev čebel. Kot finančno pomoč pri vzpostavitvi ponovnega normalnega stanja čebel na območju Čebelarskega društva Borovnica se v letošnjem letu zagotavlja še 250.000,00 SIT. 8. izobraževanje in društva: • s programom se zagotavlja: 900.000,00 SIT, in sicer za: • Društvo podeželskih žena "Ajda" 350.000,00 SIT • 4. kmečke igre PGD Brezovica 50.000,00 SIT • Praznik »Dan borovnic« -24.07.99 150.000,00 SIT • Promocija kmetijskih proizvodov 350.000,00 SIT 9. male melioracije: • s programom se zagotavlja: 1.100.000,00 SIT • spodbuda: pri malih melioracijah se regresira 100% vrednosti strojnih del oz. materiala (računi), limit za posamezno kmetijo je 60.000,00 SIT, program pripravi Kmetijsko svetovalna služba, 50% sofinanciranje redno vzdrževanje sekundarnih jarkov na kmetijskih površinah z jarka-čem, za širitev nasada borovnic se zagotavlja tudi 100.000,00 SIT/ha za čiščenje zaraščenih površin na Barju • uveljavitev: dokazila za izplačilo regresa za male melioracije so: program za izvedbo malih meloracij, kopije računov izvajalca oz. računov za material potrjena s strani Kmetijske svetovalne službe, da so dela res izvršena, regres se kmetu izplača na HKS Vrhnika, in sicer v 10. dneh po vložitvi popolnega zahtevka na občino, regres za vzdrževanje sekundarnih jarkov uveljavi izvajalec vzdrževanja na podlagi delovnih nalogov. 10. urejanje poti in kolovozov: • s programom se zagotavlja: 1.150.000,00 SIT • spodbuda: zagotavlja se nasipni material oziroma materialna sredstva, financira se tudi prevoz, medtem ko živo delo organizirajo in izvedejo lastniki sami, zagotavlja se tudi del sredstev za obnovo mostov in gozdnih vlak. Gozdne vlake se regresirajo pod enakimi pogoji kot male melioracije, program pripravi Zavod za gozdove. Za spremljavo in izvajanje navedenega programa je zadolžen Odbor za kmetijstvo pri Občinskem svetu občine Borovnica ter Kmetijsko svetovalna služba. PREDSEDNIK ODBORA ZA KMETIJSTVO Vinko Košir l.r. Pobuda za delo Občinskega sveta Občine Borovnica v H. polletju 1999 Svetniške skupine Borovniške liste - neodvisni, Slovenske ljudske stranke in Demokratične stranke upokojencev DeS-US, ugotavljajo, da se obljube, ki so bile volivcem dane na lokalnih volitvah za župana in občinske svetnike v prvih osmih mesecih letos, prepočasi uresničujejo. Pričakovali smo namreč, da bosta občinska uprava in župan predstavila program dela občine skupaj s proračunom, kije bil mimogrede pripravljen zelo pozno (večina slovenskih občin ga je sprejela mnogo prej). Program bi moral predvideti tudi konkretne naloge, potrebna sredstva in roke za izvedbo posameznih nalog. Na našo zahtevo so bili na hitro sklicani le zbori občanov, zato je bila tudi udeležba na njih slaba. Občani nam očitajo, da so nas izvolili zato, ker so upali, da bomo uspeli hitreje reševati raznovrstno problematiko, kot je bilo v preteklem mandatu. Žal pa moramo ugotoviti, da pri tem doslej nismo bili uspešni. To se kaže v slabo vzdrževanih cestah, javni razsvetljavi, nič bolje ni na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in športa. Prepočasi se razrešujejo razni zahtevki in pobude, kijih na občino naslavljajo občani v pisni ali ustni obliki. Predloge in pobude smo županu posredovali v pisni obliki že dvakrat, in sicer za sejo Sveta, kije bila 10. junija, in za sejo Sveta, ki je bila 30. junija letos. Na omenjene pobude nismo dobili nobenega odgovora, čutiti pa tudi ni nobene pripravljenosti za hitrejše in strokovno reševanje problemov občine. V nadaljevanju predstavljamo občanom, volivcem, še naš dopolnjen predlog v obliki, kot smo ga posredovali Občinskemu svetu in županu 5. julija 1999: V skladu z 14. 16. in 20. členom Statuta Občine Borovnica predlagamo v razpravo in sprejem program dela za drugo polletje letošnjega leta. Svetniki BL-N, SLS, DeSUS na osnovi poznavanja problematike v naši občini in zahtevami občanov ter volilnih programov predlagamo v razpravo in sprejem naslednje teme in odloke ter pravilnike v drugem polletju 1999: L Teme za razpravo in sprejem 1. Problematika zdravstva, zobozdravstva in lekarništva: Namen: - ureditev oz. izboljšanje storitev in razširitev ponudbe storitev: Cilji: - zmanjšanje čakalne dobe za domače paciente, PROGRAM PRIREDITEV V OBČINI BOROVNICA - SEPTEMBER 1999 POHODI * Nedelja, 12. september 1999: LEPENATKA (1425 m) in ROGATEC (1557 m) * Nedelja, 26. september 1999: GOLI VRH NAD JEZERSKIM (1787 m) Organizator obeh pohodov je Planinsko društvo Borovnica. Osnovni podatki oz. informacije o obeh pohodih bodo na plakatih, ki bodo izobešeni po Borovnici. Prijavite se lahko pri Alenki Petkovšek (tel. št.: 747-022, 746-008 - osnovna šola) ali pri Miru Celarcu (tel.: št. 746-415) Če bo slabo vreme, bosta pohoda prestavljena. Za vse planinske pohode je potrebna ustrezna planinska obutev in dobra telesna pripravljenost. KULTURNE PRIREDITVE * September 1999: RAZSTAVA FOTOGRAFIJ JOŽETA SUHADOLNIKA V ARTERIJI Dodatne informacije dobite v prostorih društva ARTerija na Rimski cesti 30, in sicer ob petkih in sobotah zvečer. Organizator: Mladinsko kulturno društvo ARTerija * Petek, 17. september 1999: LITERARNI VEČER ob 20.00 uri v Gostišču GodecOrganizator: Kulturno društvo Borovnica - skupina Šota ŠPORTNE PRIREDITVE * Nedelja, 05.09.1999: 3. MEMORIALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU "JANEZA PRVINŠKA" ob 10.00 uri na šolskem športnem igrišču Organizator: Nogometni klub Borovnica OSTALE PRIREDITVE * Sobota, 18. september 1999: IZLET V NARODNI PARK BRIONI Organizator: Društvo upokojencev Borovnica - izboljšanje kakovosti storitev, - zaposlitev pediatra za otroke, - prilagoditev delovnega časa v lekarni, - ureditev ginekološke ambulante, Vse prostore v zdravstvenem domu, ki so ga zgradili občani Borovnice s svojim delom in prispevki, je treba nameniti za potrebe zdravstva. 2. Problematika poštnih uslug in storitev: Namen: zmanjšanje čakalne dobe, boljše storitve Cilji: zadovoljstvo občanov -uporabnikov storitev 3. Problematika izobraževanja in ljubiteljskih dejavnosti: Namen: ohranjanje ljubiteljskega slovenskega petja na deželi Cilji: zaposlitev glasbenega pedagoga za polovični delovni čas na osnovni šoli in vodenje pevskih zborov v prostem času. 4. Razprava o stanju na področju gospodarstva, podjetništva, obrti, kmetijstva in turizma in razvojne možnosti občine Namen: ustvarjanje pogojev in možnosti za hitrejši razvoj teh dejavnosti Cilji: določitev in oprema zemljišč za poslovno obrtno cono, trgovsko cono, bencinski servis s pripadajočimi dejavnostmi, individualna in blokovna gradnja. 5. Razprava o razvojnih možnostih Občine Borovnica za srednjeročno obdobje 2000 2005 (gospodarski, prostorski in socialni razvoj). II. Odloki, pravilniki: 1. Odlok - pravilnik o financiranju komunalnih in cestnih investicij s soudeležbo občanov v delu in sredstvih, 2. Odlok o kategorizaciji občinskih cest in odlok o občinskih cestah, 3. Odlok o uresničevanju javnega interesa na področju športa in odlok o vrednotenju športnih programov, 4. Pravilnik o enotnem vzdrževanju in upravljanju športnih objektov v občini (dvorani, zunanja igrišča itn.), 5. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča. Predlagamo, da teme za razpravo pripravijo strokovne službe v sodelovanju s predsedniki posameznih odborov pri S.vetu občine, odloke pa občinska uprava v okviru svojih pristojnosti. Poleg tega predlagamo tudi sprejem rokovnika in nosilce posameznih tem. Prosimo, da se predlog uvrsti na dnevni red seje Sveta v juliju 1999. DeSUS Borovnica Niko Stražišar SLS Borovnica Vinko Košir BL-Neodvisni Franjo Modrijan Letna konferenca borovniške liste neodvisnih BL-N 24. septembra 1999 Borovniška lista neodvisnih BL-N je bila ustanovljena 23. 9. 1998 v Lovskem domu v Borovnici. V petek 24. 9.1999 pa bo praznovala prvo obletnico delovanja. V svet Občine je bilo na lokalnih volitvah v lanskem novembru izvoljenih pet kandidatov liste, vodja g. Franjo Modrijan pa je bil konec januarja 1999 na predlog župana izvoljen za podžupana Občine Borovnica. Člani liste bodo tako na letnem srečanju ocenili dosedanje delo v svetu in posameznih odborih ter določili smernice za nadaljnje delo. Ugotovili bodo, koliko so bili uspešni pri izpolnjevanju predvolilnih obljub iz svojega programa. Glede na dosedanje aktivnosti in rezultate bodo morali predvsem skupaj z županom in občinsko upravo ter ostalimi svetniki še veliko postoriti. Mnenja občanov - volilcev so kritična in jim v tem trenutku niso najbolj naklonjena, ker se veliko stvari pomembnih za življenje in delo občanov prepočasi razrešuje. UČNA URA NEMŠČINE PRED STARŠI Bilo je v začetku maja pri uri nemščine. Tovarišica nas je vprašala, če se strinjamo, da na koncu leta staršem pokažemo, kaj smo se naučili. Navdušeno smo v en glas zavpili: "Ja!" Tovarišica nam je prinesla vabila za starše. Med drugim smo napisali: Radi bi vam pokazali, kaj smo se naučili pri nemščini, zato vas v torek, 22. junija ob 18.30 vabimo k skupni uri nemščine. Izbrali smo nekaj učencev, da bodo povedali pesmice, ostali pa bomo ponavljali slovnico. Kar prehitro je prišel dan, ko so prišli v razred prvi starši. Ko so bili zbrani vsi, se je ura začela. Predelali smo razlike med nemškim in slovenskim jezikom. Ponavljali smo slovnico, števnike in veliko besed, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju. Da pa ura ne bi bila preveč dolgočasna, smo vmes povedali pesmice v originalu in prevodu. Zapeli smo tudi del Prešernove Zdravljice, ki smo se jo naučili za 8. februar, slovenski kulturni praznik. Zadnja pesmica, ki smo jo zapeli, je bila Meister Jakob. Mislim, da so bili starši zadovoljni z znanjem, ki smo ga pokazali. Res smo imeli kar precej treme in se je marsikomu tudi malo zataknilo, vendar je bila to prav "posebna" ura, saj je tokrat za spremembo tovarišica prišepetovala nam. Svoje znanje nemščine bi radi še razširili in vsi upamo, da nas bo naša tovarišica, gospa Anastasova, še poučevala. Ob koncu nam je tovarišica zaželela lepe počitnice, v nemščini seveda, mi pa smo se ji zahvalili z lončnico, ki je je bila vesela. Rok Šmon, 6.b OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Kmečke igre v Brezovici PGD Brezovica pri Borovnici je organizirala 22. avgusta 4. KMEČKE IGRE. Lepo vreme je privabilo kar nekaj gledalcev, ki so prišli spodbujati 7 ekip iz občin Borovnica, Brezovica in Logatca. Svoje znanje in spretnost so prikazali v dveh tradicionalnih igrah "SESTAVLJANJE VOZA - TAJSLA", ROČNI KOŠNJI in dveh novih PRENAŠANJE "JERBASA" in šaljive igre SKAKANJE Z VREČO. Najboljši so bili domačini pred ekipama Breg - Pako I in Breg Pako II. Tekmovalni del so nekoliko pokvarili tekmovalci iz Rovt s svojimi neresnim pristopom pri sestavljanju voza. Po resnem pogovoru z sodniki so potem korektno zaključili tekmovanje. V tekmovanju koscev je bil najboljši Damjan Turšič iz Kopitove-ga Griča in med starejšimi kosci Janez Petrovčič iz Zabočevega. Posebno odobravanje občinstva sije prislužila ekipa Šota sekcije K. D. Borovnica: Milena Škulj, Slavica Ošaben, Ivanka Resman in Janko Debevec so se korajžno borili z močnejšim spolom. Celo več, bila so redka ekipa, ki so brez napake sestavila voz in celo dodali v šali "rezervno kolo". Največ pozornosti in občudovanja so bili deležni starejši domačini, ki so prikazali skupinsko košnjo na način izpred 40 in več let, ko so kosili od vasi do vasi. Župan Občine Borovnica Alojz Močnik jim je prinesel okrepčila, da so kose "bolje rezale". Gospodinja Ana Pristavec pa je tako kot nekdaj, z "jerbasom" na glavi prinesla zaslužen obrok ajdovih žgancev z ocvirki. Razlegali so se tudi vriski in harmonika. Prikaz kmečkega opravila so opravili: Jože Pristavec, Tone Turšič, Stane Turšič, Micka Juvančič, Janez Petrovčič in Janez Turšič, scenarist in vodja skupine. Gospodinje so napekle veliko dobrot iz krušne peči; kruha, ocvirkovke potic, raznih vrst peciva, flancatov tako, da so se obiskovalci posladkali. Organizator je bil letos veliko bolj zadovoljen s prispevkom Občine Borovnica, ki je finančno podprla prireditev in s tem naložila organizatorju, da to tradicijo iger nadaljuje in nadgradi in s tem prireditev kakovostno dvigne. Društvo je imelo 17. julija tudi uspešno vrtno veselico z ansamblom Gamsi. Sponzorji veselice so bili: Franc Turšič - razvoz kurilnega olja, Jože Jurček - trgovina Jurček, Srečko Ferš - Feršped, Aleš Medle - polaganje kamna, Simon Kršmanc - Miso - Kršmanc k. d, Rejc d. o. o„ Janez Nagode - Mizarstvo Nagode, Franci Suhadolc - Su-hadolctrans, Janez Kržič - kiper prevozi, Družina Mazi - Pekel d. o. o., Milorad Prodanovič, Borovnica. OBČANI BOROVNICE, POZOR! Osmošolci bomo dne 15.9.1999 zbirali star papir. Prosimo vas, da ga povežete v svežnje in ga postavite na vidna mesta. Če imate večje količine, nas o tem predhodno obvestite na tel. 746 - 008 (tajništvo). Hvaležni osmošolci! NARAVOSLOVNI DAN Predzadnji šolski dan smo šestošolci imeli naravoslovni dan. Obiskali smo tovarno LIKO. Pred poslopjem sta nas čakala prijazna vodiča. Predstavila sta se nam in nam povedala veliko stvari o tovarni. Nato smo šli po oddelkih. V prvem je zaposleno 143 delavcev, ki izdelujejo vrata in podboje zanje. Postopkov je veliko. Najprej je na vrsti grobo rezanje, temu sledi stiskanje pri 100°C. Nato se začenja hlajenje vrat. Potem vrata zbrusijo in jih odpeljejo v lakirnico. Tam jih s pomočjo računalniško vodenih strojev polakirajo v več stopnjah. Nato vrata odpeljejo v pakirnico, kjer jih zložijo v kartonske škatle. V skladišču čakajo na kupce. In kam izvažajo? Večino v Avstrijo in Nemčijo. Delo poteka predvsem strojno. Stroji so stari od 10 - 30 let. Nekatere bodo prodali v Tehniški muzej Bistra in kupili nove - modernejše. V drugem oddelku je zaposlenih približno 100 delavcev. Tu izdelujejo stole, ki so različnih barv, oblike in velikosti. Za manj zahtevne porabijo okoli eno uro dela, za zahtevnejše pa do tri ure. » Zahvaljujemo se vodstvu obeh oddelkov za pripravljenost, ker nas vsa leta radi sprejmejo. Veseli smo, da nam vodiči predstavijo natančen proizvodni proces dela in nam razložijo delovanje nekaterih zahtevnejših strojev in strojne linije. za šestošolce zapisali: Polona, Špela, Tatjana, 6.a OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Srečanje borovniških čivav Sekcija borovniških čivav, ki deluje v okviru območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika Borovnica, se pravi pripadniki borovniške čete (TO Laze), ki so pred osmimi leti varovali Borovnico z okolico, so se sešli konec junija na srečanju, ki naj postane tradicionalno. To je bil tudi sklepni del prireditev ob dnevu državnosti v borovniški občini. Sestali so se ponovno pred spominsko ploščo, kije na gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici, pa ne le ti, temveč tudi številni njihovi prijatelji in gostje, med njimi župan občine Borovnica Alojz Močnik, podžupana Vrhnike in Borovnice Richard Beuermann in Franjo Modrijan, častniki Slovenske vojske ter veterani vojne za Slovenijo, ki niso delovali v okviru te enote. V kratkem programu, prednost teh srečanj je, da ostane več časa za druženje prijateljev, kajti govori so po vojaško kratki in jedrnati, so najprej zapeli borovniški Štinglci nekaj domoljubnih pesmih, izvedli so tudi simbolno dejanje, ki postaja sestavni del teh srečanj, izvaja pa ga dostojanstveno Jože Šušteršič v slavnostni uniformi. Besedilo ob tem je bral Jože Molek, tedaj poveljnik enot v tem koncu Slovenije, sicer pa predsednik območnega združenja veteranov. V imenu gostiteljev je zbrane nagovoril Bogo Žerjav, ki je posebej povedal, da marsikaterega veterana vojne za Slovenijo še vedno boli, ker nekateri veterani vojne za Slovenijo še vedno nimajo priznanega statusa, čeprav v usodnem času za domovino niso stali ob strani, ampak so tedaj, ko so bili časi zelo negotovi tvegali zelo veliko, tudi življenja, če bi bilo treba. Pozval je, da se čimveč teh, ki še niso vključeni v veteransko organizacijo, pa bi po dejanjih, ki so jih opravili, morali biti, vključi v organizacijo, ki edina skrbi, da se njihov glas ne izgubi v pesku medstrankarskih obračunov. Srečanje je v imenu občine Borovnica pozdravil župan Alojz Močnik, ki je dejal, da bo občina po svojih močeh pomagala pri prizadevanjih, da se status veteranov uredi in skrbela, da dejavnost združenja tu ne bo zamrla, predvsem zaradi prispevka borovniških čivav, kot se sami imenujejo, za svobodno Slovenijo. Sledilo je družabno srečanje z obveznim vojaškim golažem. V spomin Alešu Sapeta Sedim za mizo in ne vem, kaj naj napišem. Tako žalostno in nepojmljivo se mi zdi, da si odšel za vedno in brez slovesa. Ko smo bili nazadnje skupaj, nismo niti slutili, da je zadnjič. Bil si tako mlad, poln načrtov in sanj, vendar se tvoje ne bodo nikoli uresničile. Bil je potreben samo trenutek in nekega poletnega dne si odšel najdlje v nam neznani svet. Bil si član naše skupine, ki smo jo na Centru za socialno delo Vrhnika ustanovili pred štirimi leti. Skupaj smo imeli še veliko načrtov. Želeli smo tudi skupaj preživeti zadnjo soboto v avgustu in se posloviti od brezskrbnih počitniških dni. Imeli bi se lepo kot že tolikokrat doslej. Odšli bomo brez tebe, a vendar boš na nek način z nami. Tolaži nas misel, da so nas le najboljši sposobni predstavljati tako daleč in biti kljub svoji nevidnosti vedno med nami. Marjanca Osredkar OBNOVIJENA ZABOČEVSKA PODRUŽNICA - Na praznik mučeništva Janeza Krstnika, kije zavetnik podružne cerkvice v Zabočevem, je borovniški župnik g. Janez Šilar na začetku maše blagoslovil obnovitvena dela, ki so potekala letos spomladi in čez poletje. Obnovljeno je ostrešje s kleparskimi deli, električna napeljava, zamenjana so okna in vrata ter opravljenih še nekaj drugih nujnih zidarskih popravil na stavbi. Pri delu so se posebej potrudili ob obeh ključarjih, ki sta skrbela za nemoten potek, še številni drugi, ki so priskočili na pomoč, kadar je bilo nujno potrebno, s prostovoljnim delom in darovi in lesnim gradivom za ostrešje. Posebej je bilo povedano, da je prejšnji župan in občinski svet plačal račun za približno polovico potrebne strešne opeke, račun za drugo polovico opeke pa je še odprt in vloga na občini. Omenjeno je bilo tudi, da je pokojni ključar zabočevske cerkve Filip Rot do zadnjega pozorno skrbel za njeno vzdrževanje in so tudi vrata izdelana po njegovi zamisli. Po pozni maši so ljudje še nekaj časa ostali pri pogovoru ob doma pečenem pecivu in kozarčku. JUBILEJ - II. julija je bila v borovniški cerkvi slovesnost, s katero so v tej Župniji počastili 25 ■ duhovniški jubilej (srebrna maša) borovniškega župnika g. Janeza Sitarju, kije konec julija nato praznoval tudi okroglo življenjsko obletnico 50 let. Zato je k slovesnosti povabil tudi vse farane, ki letos praznujejo petdesetletnico ali srečanje z Abrahamom. Leta 1949je bilo v Borovnici krščenih nekaj nad petdeset novorojenčkov, vendar se je marsikdo od njih iz kraja izselil, vendar se je omenjenemu slavju pridružilo osem petdesetletnikov. Maši v cerkvi je sledila še debela ura druženja ob pecivu, ki so ga napekle gospodinje in ob kozarčku za zdravje. Teden dni pred borovniškim praznovanjem je g. Šilar obletnico svojega duhovništva praznoval v rojstni župniji Bohinjska Bistrica, teden dni po borovniškem praznovanju pa še v Žireh, kjer je prebil 14 let. NOVA TRGOVINA ■ Šejki Silaj, ki že dolgo desetletje in več prodaja sadje in zelenjavo ob avtobusni postaji pod borovniškim stebrom, je z otvoritvijo nekoliko večjega objekta kot je bil dosedanji kiosk, obogatil borovniško trgovsko ponudbo. Izbira v novem lokalu, kije zrasel ob prejšnjem kiosku, je zdaj preglednejša in bolj urejena, poskrbljeno je tudi za klimatizacijo (da ni poleti prevroče in da zelenjava ne vene in je bolj obstojna, pozimi pa da ne bo zmrzovala). ZAHVALA! Miha Petkovšek, mladi fagotist iz Borovnice, se zahvaljujem gospodu županu Alojzu Močniku za razumevanje in finančno pomoč . Tako sem se lahko v teh šolskih poletnih počitnicah udeležil kar treh glasbenih delavnic - taborov (v Postojni, Piranu in v avstrijskem Gradcu). Vse te izkušnje mi bodo zelo dobrodošle pri nadaljevanju šolanja na Glasbeni gimnaziji v Ljubljani. HVALA! Prav tako pa ne smem pozabiti na ravnatelja Glasbene šole Vrhnika Viktorja Zadnika, ki meje vzpodbujal na moji začetni glasbeni poti. Tudi učiteljem na OŠ dr. Ivana Korošca iz Borovnice sem hvaležen, ker so upoštevali, da imam z delom na glasbeni šoli malo manj časa za učenje in so preverjali moje znanje takrat, ko sem bil dovolj pripravljen. MLADINSKO KULTURNO DRUŠTVO ARTERIJA Objekt za mlade FRANCETU PETELINU V SPOMIN 12. avgusta letos smo se na borovniškem pokopališču poslovili od Franceta Petelina z Brega pri Borovnici - nosilca Spomenice 1941. Rodil se je 28. 1. 1911 v Brezovici pri Borovnici v revni kmeeki družini z dvanajstimi otroki. Po končani osnovni šoli seje izučil za kovača. Vojaški rok je odslužil v aviaciji. Po vrnitvi domov je moral prijeti za vsako delo, da seje lahko preživljal. Leta 1938je dobil zaposlitev v tovarni avionov v Kraljevu, kjer je našel prvi stik z naprednim delavskim gibanjem. Marca 1941 - tik pred okupacijo je bil mobiliziran v zagrebško trenažno eskadrilo. Ob prihodu Nemcev pa mu je uspelo, da se je vrnil domov. Tu se je takoj odloečil za boj proti okupatorju. Zbiral je orožje, ki so ga odvrgli bivši jugoslovanski vojaki in skril. Ob nastanku borovniške čete je vzdrževal zvezo z njo. Oktobra 1941 je bil sprejet v partijsko organizacijo Borovnica in bil zadolžen za organizacijo odpora proti okupatorju za Kote. Konec leta 1941 je postal član rajonskega komiteja Borovnica. Aprila 1942 je bil zaradi izdaje aretiran, pretepen in odpeljan v ljubljanske garni-zijske zapore. Junija 1942 seje znašel v Gonarsu. Tam se je povezal s komunisti in sodeloval pri kopanju rova za pobeg iz taborišča. Uspelo pa je samo osmim tovarišem. Ostale pa so Italijani premestili v druga taborišča in tako je prišel v Renicci, kjer so taboriščniki za vsak slučaj, če pridejo zavezniki, formirali enote in on je bil poveljnik ene izmed njih. Ta načrt pa je propadel, ker so po kapitulaciji Italije prišli Nemci. Taboriščniki so se začeli umikati proti jugu in so spotoma formirali četo, dobili nekaj orožja in nekajkrat napadli nemške transporte. Spomladi 1944jim je uspelo priti v Napo-li, kjer je bila jugoslovanska Mil I zbiralna postaja in jih je poslala v Bari, kjer so zbirali avi-atičarje. Julija 1944 so jih zavezniki prepeljali v Rusijo, v Krasnodar, kjer se je eno leto šolal v aviatični šoli. Tam se je formiral jugoslovanski letalski polk in septembra 1945 je prišel v Jugoslavijo v Mostar. Leta 1951 je odšel na šolanje v Žarkovo pri Beogradu, kjer je zbolel in moral prenehati s šolanjem. Premeščen je bil na razna delovna mesta, v Zagreb, Bi-hač in nazadnje v Črnomelj, kjer je bil leta 1955 invalidsko upokojen kot kapetan JLA. Preselil se je na Breg pri Borovnici, si ustvaril dom in družino. Takoj se je vključil v vse družbenopolitične organizacije tako na Bregu kot v Borovnici in kasneje na Vrhniki. Bilje član občinskega odbora občine Borovnica in deloval v raznih komisijah. Vse zadane naloge je vestno in odgovorno izvrševal. V organizaciji ZB Borovnica je bil dolgoletni predsednik, kasneje član odbora. Ob združitvi občine Borovnica z Vrhniko pa je bil član občinskega odbora ZB. Sodeloval je, dokler mu je to dopuščalo zdravje. Za svoje delo je prejel poleg spomenice 1941 več odlikovanj in priznanj. Bilje zaveden Slovenec, neupogljiv borec za svobodo, delaven, pošten, predvsem dober tovariš in kot takega bomo ohranili v našem spominu. ZB Borovnica Delovanje mladinskega kulturnega društva ARTerija ni več tako neznano širši javnosti v Borovnici, vsaj po odzivu in zanimanju mladih sodeč ne, V tem trenutku je prvi cilj društva urediti prostora na Rimski cesti, so napisali pobudniki mladinskega kluba ARTerija letos spomladi. Društvene prostore so odprli nekoliko kasneje kot so nameravali, saj so se obrtniška dela zelo zavlekla, nekoliko pa res tudi to, da so konec šolskega ali akademskega leta izpiti in tedaj so vse sile usmerjene v študij. Vsekakor pa jim je uspelo, da so vse opravili do sredine avgusta in 20. je bila slovesna otvoritev, ki so se je poleg številnih mladih udeležili tudi vsi tisti, ki so jih pri delu podpirali, med njimi župan Alojz Močnik, podžupan Franjo Modrijan, prejšnji borovniški župan Andrej Ocepek, ki je tudi spodbudil to zamisel, številni dobrotniki, ki so s prostovoljnim delom, denarjem ali pa preprosto tako, da niso zatrli mlade vneme že doma, poskrbeli, da ima Borovnica novo možnost za preživljanje prostega časa in za ustvarjalnost mladih. Veliko večino del so namreč mladi s pomočjo strokovnjakov, ki so nudili brezplačno pomoč, opravili kar sami, saj so bila sredstva omejena. Seveda pa so za uspešno sanacijo nujno potrebna tudi materialna sredstva, ki so jih zagotovili v sodelovanju z občino. Že precej dotrajan objekt so domiselno uredili, da ima en večji prostor (približno 50 m2), v katerem so lahko razstave ali druge kulturne prireditve, in nekaj manjši prostor. Kdor je zgradbo videl prej in jo vidi zdaj, opazi, daje razlika očitna. Kar je v svoji zahvali vsem, ki so pomagali, povedal poredsednik društva ARTerija Peter Petrovčič. Prostor je torej odprt, namenjen je mladim za druženje in je na voljo ob petkih in sobotah ter med počitnicami. V prostoru bo vseskozi na ogled veliko likovne umet-nosti( za ta mesec je napovedana slikarska razstava del Jožeta Suha-dolnika), saj razstav te vrste v Borovnici ni prav veliko. Kasneje bodo razstavljali tako domači mladi ustvarjalci, kot tudi svetovno priznani slovenski in tuji umetniki. Poleg tega bo v prostoru "ARTerija" predvsem ob koncih in ob začetkih šolskega leta (tako za osnovnošolce in dijake, kot tudi za študente) na voljo veliko koristnih informacij, ki jim bodo pomagale predvsem pri izbiri srednjih šol in fakultet ter jim posredovale njihove dolžnosti in pravice na področju izobraževanja. Program društva ARTerija pa bo seveda skozi čas dobival nove razsežnosti, novo širino, so rekli ob otvoritvi. Nekatere aktivnosti društva se 5oao oovijale zunaj prostora Terija". Med drugim je konec avgusta že minil ročk festival Štala v Mavcovi dolini, kamor so povabili nekaj dobrih ansamblov, med njimi Big Foot Mama. Toda tudi domači z Brega se niso slabo od- rezali, se celo tisti, ki tega ne spremljamo posebno pozorno, smo opazili izvirnost Brežanov, ki so nastopili s svojimi skladbami. Škoda le, ker je prireditev, zlasti pa obisk na njej, nekoliko okrnilo kislo deževno vreme. 130-letnica slovenskega gasilstva 27. junija je bil za slovensko gasilstvo velik praznik. Zbrali smo se v Metliki - zibelki slovenskega gasilstva. Proslavili smo tri jubileje: 130-letnico organiziranega gasilstva na Slovenskem, 50-letnico Gasilske zveze Slovenije in 30-letnico Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. V svečanem mimohodu skozi mesto je korakalo 3191 gasilcev in gasilk iz vseh 16 slovenskih gasilskih regij, od predstavnikov prostovoljnih društev do poklicnih gasilcev in enote za reševanje. Po nebu so preletavali helikopterji slovenske vojske in policije ter letalo Pilatus. Prikazan je bil tudi razvoj gasilske tehnike od najstarejših ročnih briz-galn do najsodobnejših gasilskih vozil in opreme, ki se uporablja pri gašenju požarov, reševanju in odpravljanju posledic nesreč. Osrednja prireditev se je nadaljevala s predajo prapora slovenskega gasilskega poveljnika g. Matjaža Klariča, predsedniku g. Milanu Kučanu. Sledila je državna himna in bogat kulturni program. Poslušali smo tudi pozdravne in spodbudne besede slavnostnih govornikov: predsednika države g. Milana Kučana, obrambnega ministra g. Francija Demšarja, predsednika Gasilske zveze Slovenije g. Ernesta Eorya, predsednika Gasilske zveze Hrvaške g. Franja Greguriča in ostalih. Prireditve smo se udeležili tudi po trije člani in članice iz vsakega prostovoljnega gasilskega društva občine Vrhnika in Borovnica, ter seveda predstavniki Gasilske zveze Vrhnika. Bilo je svečano in imeli smo se lepo. A. M. Predsednik Gasilske zveze Slovenije g. Ernest Eory se je pridružil fotografiranju vrhniškim in borovniškim gasilcem v Metliki. KNJIŽNICA dr. MARJE BORŠNIK NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Arnot, B.: S prehrano proti raku na prsih Barker, L.: Oživite staro pohištvo Beguin, G.: Prepovedano mesto nebeških sinov Bloch, D.: Besede, ki zdravijo Bolles, R.N.: Kakšne barve je tvoje padalo Cortese, D.: Soline Francoski popotnik Harrill. S.E.: Ti si zvezda tvojega življenja! Hay, L.L.: Nikoli ni prepozno Jeffers, S.: Pogum odpira vsa vrata Keller, H.: Kaj bi rad povedal moj otrok Kunaver, D.: Slovene folk tales Kubler-Ross, E.: Kolo življenja Odkrivajmo Evropo s pojočim svinčnikom Oxfordova enciklopedija astronomije Palmer, D.: Ali središče drži? Papotnik, A.: 101 izdelek iz papirja Plezališča brez meja Prva pomoč na cesti Rakovec, P.: Diete za hujšanje, zmanjšanje holesterola in krvnega tlaka Rusija in vzhodna Azija Vrelec mladosti 2 Walker, R.: Spolnost in medčloveški odnosi VVilson, P.: Bukvice o spokojnosti Z mopedom v promet MLADINSKO LEPOSLOVJE Disney, W.: Najlepše zgodbe Car-la Barksa Disnev, W.: Nenavadna potovanja Disnev, W.: Misija: nemogoče Disnev, W.: Mulan Disnev, W.: Žužki De la Fontaine, J.: Basni Elschner, G.: Mali Indijanček Padajoči sneg Goscinnv, R.: Mikec in prijatelji Johnson, P.: Pasja mora Mate, M.: Smeh in solze moje doline Pohl, P.: Pogrešam te, pogrešam te Pojte, pojte, drobne ptice, preže-nite vse meglice Shipton, J.: Kaj pa očka? Šenica, V: Skrivnosti zmajevega mesta Taback, S.: There was an old lady who swallowed a fly Tolstoj, A.: The gigantic turnip Velthuijs, M.: Žabec in pujsek Velthuijs, M.: Žabec in račka Wilson, J.: Poredne punce LEPOSLOVJE ODRASLI Atxaga, B.: Osamljeni mož Beckett, S.: Novele in besedila za nič Benjamin, W.: Hašiš Brizzi, E.: Jack Frusciante je zapustil skupino Brussig, T: Junaki kot mi Cankar, I.: Martin Kačur Clark, M.,H.: Razdrta zibelka Cornwell, P.D.: Dokaz Cornvvell, P.D.: Obdukcija Hornbv, M.: Zvestoba do groba ■ High fidelity Jacq, C: Vladarica Abu Simbela Jenny, Z.: Soba s cvetnim prahom King, S.: Aparat Kosmač, C: Tantadruj in druge novele Remarque, E.M.: Postaja na obzorju Rendell, R.: Spodleteli načrt Vse najboljše za rojstni dan VVhite, P.: Tetina zgodba Zorman, 1.: Ko odletijo lastovke Zupančič, M.: Vladimir. Ubijalci muh VIDEO KASETE A je to! Angleški pacient Beli očnjak Blues za Saro Bolje ne bo nikoli Čudovite dogodivščine Loleka in Boleka Davy Crockett na Mississippiju Gasilec Samo 5 Kremenčkovi na počitnicah Piki gre na karneval Pink panter: rožnata prazgodovina Pink panter: rožnate banane Pixijeve in Dixijeve dogodivščine Slonček Benjamin: Detektiv. V kameni dobi Slonček Benjamin: Kuhar. Vitez Slonček Benjamin: Ledena princesa Slonček Benjamin: Nagradu. Prijatelj Oto Titanic Tom in Jerry: niz smešnih katastrof Tomov in Jerrvjev festival zabave CD PLOŠČE The Cardigans: Gran turismo Cher: Believe The Cranberries: Bury the hat-chet Čolič, Z.: Balade The Offspring: Američana Ricky Martin TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA »Na vsako polico - cvetico« Zahvala sponzorjem pri nabavi prilagojene računalniške opreme Podpisani Sašo Dreven, z Laz pri Borovnici 3, bi se želel v tej obliki in na tak način zahvaliti vsem tistim sponzorjem, ki so mi pripomogli pri nabavi nove prilagojene računalniške opreme. Sem eden tistih mladih fantov s tisoči in tisoči željami, ki pa se mi ne morejo vse uresničiti. Ena izmed takih želja je bila trenutno največja in najmočnejša: IMETI SVOJO PRILAGOJENO RAČUNALNIŠKO OPREMO. Ker pa s financiranjem nabave iz domačega proračuna nisem mogel računati, sem pričel z nekoliko širšo akcijo zbiranja sredstev. Res je, da sem pričel zbirati sredstva sam in sem prošnje za sofinanciranje naslovil na različna podjetja in politične stranke. Tako sem zbral 120.000,00 SIT. Zato bi se rad zahvalil naslednjim podjetjem in političnima strankama, ki so mojim prošnjam ugodili in mi tako delno omogočili nabavo računalniške opreme. To so: - A Banka - Domelj Železniki - Socialna Demokratska stranka - Združena lista Socialnih demokratov - Emona Ljubljana ter - Lek Ljubljana. S pomočjo LIONS CLUBA NOTRANJSKA - VRHNIKA, katerega predsednik je g. Ronko GOS TISA, in Centra za socialno delo z Vrhnike, sem zbral preostali znesek finančnih sredstev, 350.000,00 SIT, in tako prišel do prilagojene računalniške opreme. Glavni sponzor, ki pa mi je vse skupaj omogočil, je podjetje COM-ING, d.o.o., z Vrhnike, katerega direktorje gospod Ronko GOSTI-ŠA. Brez njegovega razumevanja in posluha za moje težave verjetno ne bi bila uslišana moja želja. Gospod Gostiša - iz srca hvala vam. Prav tako iskrena hvala gospodu Bojanu NOVAKU, socialni delavki Lučki KENK ter vsem članom LIONS CLUBA NOTRANJSKA -VRHNIKA. Sašo DREVEN je geslo letošnje akcije za lepšo urejenost kraja. Veliko zanimanje za sadike rož je že nakazovalo, da bo cvetje dopolnjevalo urejenost naših prebivališč. Tudi čistilna akcija je bila učinkovita. Borovnica je vedno prijaznejša, vsako leto bolj urejena z veliko cvetja, zelenja in urejenimi zelenicami. Urejanje okolice svojih domov je tudi v našem kraju postalo priljubljena aktivnost v prostem času, v lastno zadovoljstvo in seveda v ponos kraju. Tako tudi vedno bolj izstopajo področja, ki iz kakršnegakoli razloga ostajajo še neurejena. Pohvaliti moramo vsakogar, ki z urejanjem svojega okolja pripomore k urejenosti kraja kot celote. Komisija za ocenjevanje urejenosti pri TD Borovnica ima težko nalogo, da bo med mnogo lepo urejenimi domovi izbrala najlepše urejene. V letu 1998 so prejeli priznanje - za najbolj urejeno stanovanjsko hišo: Slavka Gerdina, Breg 67 Olga Skrbeč, Dol 99 in Cvetka Mazi, Zalarjeva ul. 7 - za najbolj urejeno kmetijo Ciril Kos, Zalarjeva ul. 12 Objavljamo fotografije lanskoletnih prejemnikov priznanj, posnete v letošnjem letu, ko so več kot dobro upravičili prejeto priznanje. Turistično društvo Borovnica LETNA ŠOLA V NARAVI Letos junija smo se tretji razredi učili plavalnih veščin v Lendavi. Obiskal nas je tudi gospod župan in nam zaželel dobro počutje in čim boljše osvajanje plavalnega znanja. Teden smo si popestrili z izletom po Pomurju, kjer smo spoznali različne domače obrti in znamenito Plečnikovo cerkev. SEM ŠTORKLJA ALJA Sem štorklja Alja. Do ponedeljka bom živela v hotelu Lipa. V hotelu se mi dobro godi. V sobi sem z dvema štorkljama, ki jima je ime Jerica in Polona. Zelo se zabavamo in včasih se tudi skregamo. Komaj čakam, da se vrnem v Borovnico. Najbolj me bosta vesela mama in oče, še bolj pa sestra Lara. Alja Drole LENDAVA Zjutraj smo se zbudili in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se v sobah pripravili za plavanje. Plavali smo pol ure, imeli malico, nato pa s plavanjem nadaljevali. Med počitkom smo risali in pisali spise. Po večerji smo šli v sobe in se pripravili na ples. Po plesu smo se uredili za spanje in kmalu zaspali. Barbara Turšič PRVI DAN V LENDAVI Zjutraj sem se zbudila ob 6. uri. Preoblekla sem se in pozajtrkova-la. Z mamico sva šli v šolo. Pred šolo je že čakal avtobus. Koje avtobus odpeljal, smo staršem pomahali. Vozili smo se štiti ure. Med vožnjo smo se pogovarjali. Ko smo prispeli v Lendavo, smo dobili ključe sob. V sobah smo razpakirali stvari in odšli na kosilo. Po kosilu smo imeli preizkus plavanja. Po malici smo s plavanjem nadaljevali. Po večerji smo šli na sprehod. Ko smo prišli nazaj v hotel, smo se pripravili na spanje. Oblekli smo se v pižame in pokrili z odejo. LENDAVA V Lendavo smo se peljali z avtobusom. Vozili smo se približno štiri ure. V avtobusu smo gledali televizijo. Sredi poti smo se ustavili in pomalicali. Ko smo prispeli v hotel, smo dobili sobe in ključe. V sobi so bile tri postelje, pet luči, šest omar, dva stola in dve ogleda- NA PLANINCAH LUSTNO BITI Na začetku šolskih poletnih počitnic je borovniško planinsko društvo organiziralo planinski tabor "Zelenica 1999". Udeležili so se ga učenci od drugega do osmega razreda. Kako smo preživeli 6 dni v osrčju Karavank, pa si lahko preberete v naslednjem zapisu. 1. dan: ČETRTEK Na prostoru pred šolo smo se zbrali ob 8.30 uri. Vsi smo bili zelo neučakani. Tako otroci kot starši. Vso prtljago, ki pa jo je bilo veliko, smo strpali v avtomobile in se podali proti Ljubelju. Tu smo počakali oskrbnika Branka, ki nas je "razveselil" z novico, da bomo morali vse odnesti do koče, ker žičnica ne dela. Malo smo pogo-drnjali, nato pa smo se vdali v usodo. Seveda je Branko del opreme s svojo lado NIVO odpeljal do Vrtače, prve postaje enosedežnice. Od tu dalje pa smo se dobesedno potili pod bremenom svojih velikih in težkih "ruzakov". Hodili smo dobro uro in pol. Ob 12. uri smo tako prvi udeleženci tabora že za- li. Uredile smo si postelje. Spim s Kajo in Karmen. Kopali smo se že velikokrat. Sem v skupini Piranh. Plavati me uči učitelj Sebastjan. V Lendavi sem že drugi dan. Jedi so mi kar všeč. Naši učitelji so Sebastjan, Kristjan , Klemen, Angela, Uroš in Pavle. Imam se lepo. Prva noč je bila razburljiva. Nismo mogle zaspati. Drugi dan smo se imele bolje. Imela sem super dan. Številka naše sobe je 105 Taja Levstik ŠTRK Sem devetletni štrk, mi rad jem "fišmejke". To so ribe. Včasih tudi malo nagajam. Rad kljuvam druge prijatelje. Pojem rad pesmico Štorklje od Čukov. Tudi raki mi padejo v usta. Andrej Jereb IZLET PO POMURJU Z avtobusom smo se peljali do neke gospe, ki je delala izdelke iz slame. Imela je veliko izdelkov. Nekaj mojih prijateljev je tudi poskusilo plesti. Vodička in gospa sta nam razlagali zgodovino pletenja iz slame. Tam smo bili približno eno uro. Žan Bezek ŠTORKLJA PRIPOVEDUJE Nekega dne sem se sprehajala po igrišču zraven hotela Lipa. Otroci so me zagledali in tekli za mano. Zraven mene je korakala moja sestra. Prestrašili so naju in zleteli sva proti nebu. Usedli sva se na dimnik, kjer je imela moja sestra svoj domek. Čes nekaj časa naju je iz dimnika spodil dimnikar. Zleteli sva iz gnezda in pristali v kokošnjaku med kokošmi. Zelo debelo so naju pogledale in se čudile nenavadni obliki in velikosti. Otroci so spet zagnali proti nama in morali sva iz kokošnjaka. Ker nisva gledali predse, sva se spotaknili in padli v bazen hotela Lipa. Prišli so otroci in naju potopili. Tea Žitko MOJ DAN Zjutraj sem se zgodaj zbudila. Umila sem se in oblekla, prižgala televizijo in počakala zajtrk. Po zajtrku smo se šli kopat. Najprej smo v zunanjem bazenu plavali žabico, nato pa smo se šli kopat v notranji bazen, kjer je bilo zelo vroče. Nekaj časa smo plavali tam, potem pa smo odšli na malico. Prišla je tovarišica in sedaj pišem ta spis, vmes pa gledam televizijo. Sedaj sem spis končala in se bom posvetila televiziji. Teja Pristavec POMURSKI IZLET Pred hotelom smo se zbrali in se z avtobusom odpeljali do mlina. Tam smo videli, kako nastane moka. Potem smo se odpeljali do gospe, ki nam je pokazala, kako se izdelujejo predmeti iz slame, kupil sem srček. V srčku je bil šopek. Nato smo se odpeljali do cerkve. Bila je čisto nekaj posebnega. Nazadnje smo šli pogledat, kako delajo stvari iz gline. Kupil sem si posodo iz gline. Gašper Čerin Na vrhu Palca gledali kočo, ki je skrita v kotanji. Na Vrtači nas je čakalo še nekaj gajbic sadja (jabolk, limon in grapefruita, zato so se pogumni očetje podali nazaj v dolino s praznimi nahrbtniki in pritovorili še to sadje do koče. Mi pa smo potrebovali kar nekaj časa, da smo prišli k sebi. Seveda smo najprej pozdravili še oskrbnico Slavko, ki nam je že pripravila okusen čaj. Tega smo imeli potem vse dni na razpolago , kolikor smo ga želeli. Nato pa smo planili po svojih sendvičih in drugi malici. Otroke smo razporedili po sobah, na kar so komaj čakali. Po koči se je razglegel pravi direndaj. A ne za dolgo. Mentorji smo kljub prisotnosti staršev strogo nastopili in nemir se je polegel. Sledilo je slovo od mamic in očkov. Ko smo tudi to prestali, smo krenili na Smokuško planino. Tu smo nabirali hribjo reso ali plahtico, materino dušico in ranjak. V koči smo vse to posušili in dali Slavki za čaj. Da nam ni bilo dolgčas, smo se šli še igrico Zandarji in razbojniki. Mentorji pa smo jim vmes še malo pridigali o obnašanju v koči in na samih planinskih turah. Ob 17. uri smo se vrnili v koči. Tu nas je čakala že obilna večerja (polnjena paprika, pire krompir, pecivo). Ko so se otroci najedli, smo naredili plan za naslednji dan. Nagnali smo jih v sobe, da so si že pripravili male nahrbtnike, vanje pa dali rezervno mikico, anorak, plastenko za pijačo. Kljub vročini pa niso smele manjkati rokavice in trak ali kapa (kajti v hribih se vreme lahko v trenutku obrne). Ko so opravili to nalogo, smo se skupaj podali še na bližnjo vzpetino nad kočo, na Triangel. Nato pa smo še z združenimi močmi postavili igrišče za odbojko.Ob 21.30 uri je sledila priprava na spanje, ki pa se je ta prvi večer kar malo zavlekla. A tudi to je minilo. 2. dan: PETE K Zdaj pa se je začelo zares. Vstali smo ob 6.00 uri. Pozdravilo nas je lepo vreme. Komaj smo se zvlek-li iz svojih spalk. A ni bilo druge pomoči. Napovedane so bile visoke temperature, zato smo morali hitro kreniti na pot. Seveda nas je najprej čakal še "samopostrežni" zajtrk. Na mizi smo imeli vse, kar si poželi otroško srce in otroški želodček : evrokrem, maslo, marmelada, med, pašteta, sir in salama. Imeli so možnost izbire med čajem, belo kavo in kakavom. Res pravo razkošje za planinsko kočo. Slavka pa je medtem že pripravila po dva sendviča za vsakega in v plastenke nalila čaj za na pot. Vsak si je moral vzeti še eno jabolko, limono in grape. Tistim , ki so bili mlajši, pa so seveda del malice nesli kar starejši otroci. In ob 8.00 je naša četica le krenila. Cilj je bila osvojitev Begunj-ščice, gore, ki se vzpenja nad samo kočo. Stef, naš gorski reševalec in kar duša tabora (ker ima veliko izkušenj) je otrokom obljubil celo eno presenečenje. Najprej smo se podali do Roblekove koče . Pot do tu je kar razgibana, potrebno je bilo veliko pazljivosti. Štef je skupinico 5 otrok kar navezal, da so bolj sigurno hodili. V tem so zelo uživali. Vmes smo imeli dva postanka. Prvi je bil namenjen slačenju odvečne obleke, drugi pa pitju (čaja, seveda). Mimogrede smo občudovali trop gamsov in njihovo spretno plezanje po skalah. Ko smo prišli na sedlo, smo se spustili do planinske koče. Ker nas vreme ni priganjalo, smo imeli dolg počitek. Nismo pozabili na fotografiranje, žigosanje planinskih dnevnikov. Napadli smo sendviče ter plastenske s pijačo. Kaj kmalu smo ugotovili, da smo vzeli premalo pijače, tako da smo tu kupili kar nekaj čajev in si napolnili stekleničke. Vročina je naredila svoje in pokazala zobč. Ob 12. uri pa smo le krenili proti vrhu. Otroci so bili neučakani. Zanimalo jih je, kaj jim pripravlja Štef za nagrado, ker so bili pridni. Do vrha smo hodili kar dobro uro in prvi so malo čez eno popoldne že ukali na vrhu Begunjščice. Imeli smo lep razgled na vse sosednje vzpetine. Tako smo lahko videli, kam nas bo pot vodila naslednje dneve. Na vrhu je bilo zelo živahno, ker so se tu pasle ovce in smo videli celo dva planinska gada. Zato smo morali biti previdni pri izbiri prostora za počitek. Spet je sledilo slikanje, malica in štemp-ljanje dnevnikov ter razglednic. In zdaj še sestop v dolino, "domov", so rekli otroci svoji koči. Nismo se vrnili po isti poti, kajti Štef je ugotovil, da "mulci" zelo dobro in spretno hodijo. Zato seje odločil, da se bomo spustili kar po Šentanskem plazu ali melišču po domače. Tega so se otroci najbolj razveselili. "Plavati" po kamenju je bilo zanje pravo doživetje. Kaj hitro so se naučili hoditi po petah in en dva tri smo bili v koči. Oskrbnik nas je opazoval z daljnogledom in rekel, da smo bili izredno lepa skupinica. Uf, kako smo bili "čisti". Tako hlače kot gojzarji so izstopali z belo barvo. Zaradi prahu, seveda. (Nadaljevanje na 26. strani) Kam gremo, Alenka? 26 NAŠ ČASOPIS SEPTEMBER 1999 (Nadaljevanje s 25. strani) Ko smo se odpočili, je sledilo okusno kosilo-špageti, ki jih je kar kmalu zmanjkalo. Tudi na pecivo ni Slavka pozabila. Kako nas je "crtala". Nato je Miro pripravil predavanje z diasi o svojem trekin-gu po Peruju. Nismo pa pozabili na tiste, ki so bili prvič z nami na taboru in smo jih krstili - dali planinska imena. Seveda so morali najprej odgovoriti na nekaj "težkih - šaljivih" vprašanj, nato pa smo jih še nabili s prusikom. Ob 22.00 uri pa je bila v koči že prava tišina. 3.dan:SOBOTA Danes pa smo vstali že ob 5.30. Pred seboj smo imeli najdaljšo turo. Naš cilj je bil Stol. Seveda je kar nekaj časa trajalo, da so se vsi zbudili, pripravili ruzake, umili in pozajtrkovali. A treba je bilo pohiteti. Spet nas je čakal vroč dan. Plezalni vrtec Ob 7.30 pa smo se le podali na pot. Vsi smo bili dobre volje. Sprva steza pelje zelo položno, zato so se v koloni vsi živahno pogovarjali. Po dobri uri hoje smo prišli do žleba, kjer pa je bila potrebna izredna pazljivost. Štef si je spet navezal "ta male" in se prvi spustil na dno te razjede. Ostali smo se nato pošasi spuščali ter pazili, da nismo prožili kamenja. Ko smo premagali to oviro, smo se podali naprej. Ob poti smo občudovali jamice, ki so si jih skopali svizci. Ker Štef zelo dobro pozna te hribe, nas je vodil po nemarkirani poti. Dvignili smo se ob balvanih do steze, ki pripelje z Vrtače. Na "zelenici" smo imeli po dobrih dveh urah hoje čas za malico. ka in Branko sta nam skuhala fižolovo juho in palačinke), je bilo okrog koče živahno. Sestavili so 3 ekipe za odbojko in tekmovali so vse do mraka. Komaj smo jih spravili k počitku. Tudi žoga je bila potrebna odmora. 4.dan: NEDELJA Ker smo opravili že obe najbolj zahtevni turi, smo to jutro lahko dalj časa spali. Ta dan smo imeli v planu osvojitev Palca. To je vrh, na katerega vodi nemarkirana pot. Štef se je odločil, da bo zaradi varnosti odšel pred nami in pripravil vrvno ograjo. Otroci so vstali ob 8.00 uri in bili veseli, da je spet sončno vreme. Ko so pozajtrkovali, so si pripravili nahrbtnike in se namazali s kremami za sončenje. Slovo od Zelenice kotlino. To je bil seveda šele prvi del poti. Zavedali smo se, da bo spust še bolj nevaren. A srečno smo se vrnili do sedla. Malicaaaa!! Srečni in ponosni smo bili, da smo bili na Palcu. Tega ni sposoben vsak. dela planinske šole, poznavanje gorskih cvetlic, odgovoriti na šaljiva vprašanja ali opraviti kako dejavnost. Nihče se ni dolgočasil, vse ekipe pa so dobile nagrade. Po kosilu smo se odločili, da bodo starejši in močnejši fantje odnesli na Ljubelj večje nahrbtnike, da bo spust naslednji dan manj naporen. Tako so mlajši otroci spakirali vse, česar niso potrebovali in "junaki Zelenice" so se podali za dobro uro v dolino. Prtljago smo spravili kar v oskrbnikovem avtu na Ljubelju. Izkoristili smo možnost in presenetili vse na Zelenici. Prinesli smo jim sladoled. Kako so ga bili veseli. A tudi oni na Zelenici niso lenarili. Pomagali so Slavki pri pripravi "štrudla". Potem pa so se pomerili v izdelovanju ikeban. Pripravili so razstavo in vse so bile občudovanja vredne. Res so se potrudili. A kaj so delali mentorji? Eno so morali otrokom ušpičiti. Tako so pome- šano zvezali skupaj vse gojzarje in jih razobesili okrog koče. Ko bi videli, koliko opravka so imeli otroci, da so razrešili ta gordijski vozel. Pa tudi smeha je bilo veliko. Ob 22.30 pa nam jih je le uspelo spraviti k počitku. 6,dan: TOREK Vstali smo kar prilično zgodaj, ob 7.00 uri. Vse smo skrbno pospravili in napokali preostale nahrbtnike. Še zadnjič smo zajtrkov-ali v tako prijazni koči pri tako prijaznih oskrbnikih. Vesela sta bila, da smo se kljub težavam z žičnico odločili, da nekaj dni preživimo pri njima. Ob 9.30 je sledilo težko slovo. Slavka je potočila kar nekaj solz, Branko pa se je spustil z nami v dolino. Odkleniti nam je moral namreč svoj avto , nato pa se je odpeljal po nabavi v Tržič. Na Ljubelj smo se spustili po "graničarski" poti, ki cela vodi skozi gozd. Tako nam ni bilo vroče. Tu so nas že čakali starši. Vso prtljago smo znosili v avte. A to še ni bil konec tabora. Najprej smo šli na sladoled v Kompasovo restavracijo. Nato pa smo VSI krenili po "baronovi" poti na planino Preva-lo. Pot ni bila naporna, je pa izredno slikovita. Veseli smo bili, daje bila senca, ker je sonce zopet pripekalo. Otroci so z navdušenjem staršem pripovedovali o svojih dogodivščinah in podvigih. A videlo seje, da so bili že prilično utrujeni. Na planini smo si privoščili masovnik, kislo mleko in žgance, nekateri so se posladkali s štruklji drugi s palačinkami. In tako se je naš tabor bližal koncu. Še pot nazaj na Ljubelj in vožnja proti domu. Sklenili smo, da drugo leto prečimo Pohorje. Pridružite se nam, ne bo vam žal. mentorica Alenka P. Obisk planine Preval Planinci znamo igrati tudi odbojko Naš drugi dom - koča na Zelenici Po njej smo krenili do sedla, kjer smo opazovali Celovško kočo. Do nje se nismo spustili. Hranili smo moči za vzpon proti Stolu, ki ni kar tako preprost. Steza pelje po meli-šču in hoja po takem terenu te kar utrudi. A tudi to smo zmogli. Sklenili smo, da gremo najprej na vrh. Tu pa nas je čakalo presenečenje. Kljub soncu je močno pihalo in kaj kmalu smo se podali do koče, kjer smo komaj našli prostor, ker je bilo veliko drugih planincev. Nekateri so si tu privoščili toplo malico, drugi so se zadovoljili s sendviči, tretji pa zaradi utrujenosti skoraj niso nič jedli. Ob 13.30 smo se začeli vračati na Zelenico. Spet smo se lahko spustili po meli-šču, kar je bilo otrokom v veliko zadovoljstvo. Ker smo hitro pridobili na višini, pa je imela ena deklica težave in ji je začela kri teči iz nosu. A smo to hitro rešili. Fantje so stekli po sneg, ki se je še zdrževal po kotanjah, Martina je zamašila nos s tampončkom iz gaze in naredila prevezo - fračo. To je bila prva priložnost, da seje izkazala v znanju prve pomoči. Ob 16.30 smo utrujeni posedli pred kočo na Zelenici. Nekateri so za dobro uro pospali, drugi pa tudi bolj po tihem klepetali. A ko so se najedli (Slav- Nekateri so že malce čutili, kako močno je sonce v hribih. Poiskali so čepice s šiltom in sončna očala. Ob 10. uri smo ostali krenili na pot. Del poti smo hodili po stezi, ki pelje na Stol. Po 20 minutah smo skrenili desno v hrib. Čutilo se je, da so otroci že kar utrujeni, ker so kar malo stokali, ko smo se dvigali skozi ruševje. Stokali so in celo pomislili, da jih peljemo v Himalajo. Tu je bilo treba narediti obvezni postanek, da so prišli malo k sebi. S sedla nas je že opazoval Štef, kije že opravil prvi del svoje naloge. Počasi smo krenili dalje, ker se nam ni nič mudilo. Vreme je bilo stanovitno. Na sedlu smo pustili vse nahrbtnike. Tuje ostalo tudi nekaj otrok in Martina, ker niso imeli želje po osvojitvi tega vrha. Štef je dal podrobna navodila za hojo ob vrvni ograji. Nato je navezal Nejca in Sabino ter Žana. 5 tudi mlajših otrok pa je podučil o samovarovanju s pomožno vrvico. Oni so prvi krenili proti vrhu. Otroci so utihnili, ker so se zavedali, da bo tu potrebna skrajna previdnost. Niso prožili kamenja, tudi klepetanja in zafrkavanja ni bilo slišati. Res so se izkazali. Ko smo bili na vrhu, se nam je odprl čudovit razgled na Celovško Na sedlu je zapihalo, meglice so se začele vleči nad Vrtačo in Be-gunjščico, zato smo se podali "domov". Vmes nas je ujela kratka ploha. Kako se vreme v gorah spreminja, smo občutili na lastni koži. V koči nas je čakala spet malica, po njej pa smo nadaljevali s turnirjem v odbojki. Otroke je utrujenost kar naenkrat minila. Po večerji (pohana perutnina, kompot in pecivo) smo imeli predavanje o trekingu po Himalaji, ki gaje pripravila Urša. Nato pa so si otroci zaželeli, da bi imeli disko. Ker so se izkazali, smo jim ugodili. Celo oskrbnika nista imela nič proti, saj smo bili v koči edini gostje. Razlegla se je moderna "muska", pa tudi narodno zabavna je prišla na vrsto. Razživeli so se in komaj smo jih spravili spat. A ko so bili enkrat v spalkah, jih je spanec en dva tri zagrabil. 5.dan: PONEDELJEK Spali smo kar do 9.ure. To se nam je grozno prileglo. Začuda se otroci sploh niso prej prebudili. V jedilnici nas je že čakal zajtrk Kmalu sta prišla iz doline dva alpinista - plezalca (Dejan in Andrej iz Tržiča), ki sta imela ta dan nalogo, da pripravita plezalni vrtec. Ogledala sta si steno pod Trianglom in se odločila za mesto, kjer bodo otroci lahko plezali. Nad tem so bili mulčki zelo navdušeni. Najprej sta predstavila in razkazala vso alpinistično opremo - plezalni pas, čelado, vrv, vponke - karabine. Dejan seje povzpel po smeri, kjer so potem plezali tudi otroci. Opazovali so ga, kojim je pokazal, kje so primerni oprimki. Nekateri so bili zelo pozorni in so si skoraj vse zapomnili. Tako so kar 4 otroci prišli na vrh te plezalne stenice, a tudi drugi se ne smejo sramovati svojih podvigov. Važno je bilo, da so se vsi upali spoprijeti z njo. Ko smo se vrnili v kočo, nas je čakala malica. Nato smo se podali na Smokuško planino in tu opravili nalogo Iskanje zaklada. Ob tem so se vsi zabavali. Pokazati so morali znanje iz orientacije, Mi smo pripravljeni, gremo! Na Robleku pod Begunjščico SEPTEMBER 1999 NAŠ ČASOPIS 27 INFORMACIJE LOKALNE LOKALNE RAZVOJNE KOALICIJE JAVNI RAZPISI Zbiranje ponudb programov pospeševanja prodaje kmetijskih pridelkov Razpisuje: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano; Ur.list RS št.65-66/13.8.1999 A) Sofinanciranje izdelave in izvedbe projektov pospeševanja prodaje kmetijskih in živilskih proizvodov slovenskega porekla Sredstva so namenjena - uvajanju in razvoju blagovnih znamk - pospeševanju prodaje novih, specializiranih proizvodov in proizvodov višje kakovosti - projektom vzpostavitve organizirane prodaje kmetijskih proizvodov B) Sofinanciranje izdelave in izvedbe projekta promocije slovenskega kmetijstva in živilstva na sejmih doma in v tujini Rok za prijavo: 10. september Dodatne informacije vsak delovni dan od 9.-10. ure na tel. 178-91-08. Kreditiranje odpiranja novih delovnih mest pri podjetnikih in obrtnikih začetnikih Razpisuje: Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva.Ur.list št.67-68, 20. 8. 1999 Sklad RS za razvoj malega gospodarstva bo dodeljeval posojila za projekte na področju malega gospodarstva za pojetnike in obrtnike začetnike v sodelovanju z bankami. Rok za prijavo je odprt od objave do porabe razpisanih sredstev oziroma najdlje do 31. 12. 1999. Dodatne informacije po tel. 217-872. Razpis za nadaljno podporo lokalnih pospeševalnih centrov Razpisujeta predvidoma: Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Zavod RS za zaposlovanje V Uradnem listu RS bo 3. septembra predvidoma objavljen razpis za nadaljno podporo lokalnih pospeševalnih centrov. Sredstva se bodo, zaradi dejstva, da bo razpis objavljen zelo pozno v letošnjem letu, dodeljevala za dve leti: za leto 1999 in 2000. EU RAZPISI 5.0kvirni Program v Sloveniji 5. Okvirni Program je osrednji program EU za podporo znanstveno raziskovalnih in tehnološko razvojnih aktivnosti. V 5. Okvirnem programu nastopa Slovenija kot polnopravna članica. Slovenski partnerji bodo v projektih enakovredni partnerjem iz držav članic EU. 5. Okvirni Program je namenjen znanstveno raziskovalnim ustanovam in tudi podjetjem s posebnim poudarkom na srednjih in majhnih podjetjih. Komisija EU je že objavila vrsto razpisov za raziskovalne programe in naslednji rok za prijavo projektov je predvidoma oktobra 1999. Kandidirati je mogoče na štiri tematske in tri horizontalne programe. Več informacij je dosegljivih na domači strani Cordisa http// www.cordis.lu/fp5/home.html. OBVESTILA: RAZSTAVA BARJANSKE KERAMIKE Od petka 1. oktobra do sobote 23. oktobra bo v prostorih Zavoda Naš laz, na Lukovici pri Brezovici, Vrhniška c. 1 odprta razstava "barjanske keramike" avtorice Jožice Korenjak iz Kromber-ka pri Novi Gorici. MEDNARODNA DELAVNICA RS Slovenija-Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem (sektor za Malo gospodarstvo) organizira mednarodno delavnico "Regionalni in lokalni razvoj ter pospeševanje malega gospodarstva", ki bo od 5. 10. - 8. 10. 1999 na Otočcu. Dodatne informacije: Petra Drobne , tel. 189 18 70. BORZA KADROV Vse, ki iščete možnost raziskovalnega dela, projektnega sodelovanja, opravljanja prakse, pripravništva oz. pridobitve štipendije vabimo, da nam sporočite po telefonu oz. faksu 653-237 ali e-mailu: STEFAN.SKLEDAR@GUEST.ARNES.SI svojo prošnjo, da jo bomo objavili v biltenu. PODJETNIŠKO SVETOVANJE Vsako prvo sredo v mesecu od 16h - 18h vam nudimo brezplačno podjetniško svetovanje v prostorih Zavoda Naš laz na Lukovici pri Brezovici, Vrhniška cesta 1, tel. 653-237. Svetuje ISPO d.o.o. OBRTNI SEJEM V CELJU Na obrtnem sejmu v Celju bo Zavod RS za zaposlovanje predstavil tudi nacionalni projekt kooperativ. Predstavljena bo tudi kooperativa: "Razvojno raziskovalni zavod Naš laz" IZŠLO: ZEMLJEVID "LJUBLJANSKO BARJE S HRIBOVITIM ZALEDJEM" V juniju je izšel zemljevid turističnih znamenitosti, turističnih ponudnikov in podjetij z zgornjim naslovom v 5500 izvodih. Opis območja občin : Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Ig, Logatec, Škofljica, Vrhnika z glavnimi značilnostmi je preveden tudi v nemščino, angleščino in italijanščino. Zemljevid je izdal Zavod Naš laz v sodelovanju z občinami, podjetji, gostinskimi ponudniki, društvi in Kmetijsko svetovalno službo. Njegov avtor v risarski tehniki je Sašo Jankovič, oblikoval pa gaje Benjamin Pezdir. Informacije po telefonu 653-237. BROŠURA "CERKVE V OBČINI ŠKOFLJICA" Brošuro je založilo Turistično društvo Škofljica, avtor je Stanislav Kočar, izšla pa je v 3000 izvodih. Predstavljene so cerkve sv. Primoža in Felici-jana na Gradišču, cerkev sv. Duha na Gumnišču, cerkev sv. Uršule v Lanišču, cerkev sv. Simona in Jude na Pijavi Gorici, cerkev sv. Štefana v Smrjenah, cerkev sv. Cirila in Metoda na Škofljici, cerkev sv. Petra na Vrhu nad Želimljami in cerkev sv. Vida v Zelimljem. Najprej je prikazana zgodovina vsake cerkve, nato pa sledi bolj natančen opis zunanjščine in notranjščine z opravo. Brošuro lahko naročite pri TD Škofljica, tel.667-620. VIZIJA RAZVOJNO RAZISKOVALNE KOOPERATIVE: ZAVOD NAŠ LAZ Zavod Naš laz deluje dejansko skoraj že tri leta, formalno pa od julija lanskega leta. Področje našega dela je tudi za slovenske razmere razmeroma nova dejavnost, za katero v javnosti večinoma še manjka zavest, dajo res potrebujemo. Temeljno vodilo pri odločitvi za našo delovno usmeritev je bilo: na območju Ljubljanskega barja z zaledjem, ki zajema 8 občin, pripomoči, da bi njegovi lastni razvojni potenciali prišli veliko bolj do izraza in da prebivalstvo našega območja na področju poklicnega udejstvovanja ne bi videlo svoje prihodnosti predvsem samo v zaposlitvi v Ljubljani. Še drug pomemben cilj našega dela pa je vsestransko ohranjati identiteto našega območja v zaledju Ljubljane. Že sam naslov razvojno raziskovalne kooperative nam pove, da gre za aplikacijo raziskovalnega dela na področju lokalnega razvoja. V sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo in Zavodom RS za zaposlovanje, občinami in drugimi dejavniki razvoja na območju Ljubljanskega barja z zaledjem lahko naše delovanje strnemo v naslednji področji: A. Delo Lokalne razvojne koalicije oz. Lokalnega pospeševalnega centra - zasnova in uresničevanje koncepta razvoja občin Ljubljanskega barja z zaledjem - izdelava metodologije razvojnega programa in priprava razvojnega programa na medobčinski ravni - podjetniško svetovanje - upravljanje s človeškimi viri (organizacija delavnic, ekskurzij,...) - animiranje podjetnikov za udeležbo na razpisih in sodelovanje pri pripravi vlog na razpise - sodelovanje pri informiranju podjetnikov o oblikah finančne pomoči - analiza lokalnega trga delovne sile - identifikacija potreb brezposelnih v našem območju - sodelovanje pri organizaciji in spremljanju javnih del - borza znanja, poslovnih prostorov - izdajanje biltena: "Ljubljansko barje z zaledjem - razvoj in promocija" - osnovanje kluba podjetnikov in podjetniških krožkov - posredovanje informacij o zaposlitvenih priložnostih - pomoč pri vzpostavljanju novih kooperativ - sodelovanje pri CRPOV programih B. Promocija Ljubljanskega barja z zaledjem - v sodelovanju s turističnimi društvi in turističnimi ponudniki zasnovati celovito in poenoteno turistično ponudbo - animirati ponudnike, ki so neposredno ali posredno povezani s turizmom za vzpostavitev Lokalne turistične organizacije in pripraviti ustrezne vloge za pridobitev statusa turističnega območja - posredovanje informacij - organizacija sejemskih predstavitev in razstav - sodelovanje z mediji - priprava ekskurzij - dopolnjevati katalog ponudnikov izdelkov domače in umetnostne obrti, dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,... Dejavnost kooperative je predvsem v tem, da pripomore k takemu razvojnemu delu, ki bo pripomogel k čimboljši in kvalitetni izrabi sposobnosti ljudi (človeških virov) in da bo neposredno in posredno pripomogla, da bodo "produkti", pojmovani v najširšem smislu, dobili svoje mesto in povpraševanje na trgu. Že sama ideja našega razvojnega dela se torej vseskozi povezuje z vzpostavljanjem novega ali pospeševanjem že obstoječega sodelovanja najrazličnejših dejavnikov na tem območju. Z našim delovanjem želimo prispevati k večji povezanosti različnih razvojnih iniciativ, za katere pogosto na prvi pogled sploh ne izgleda, da bi morale biti medsebojno koordinirane. Skupaj z občinami (Borovnica, Brezovica, Horjul, Ig, Logatec, Škofljica in Vrhnika), institucijami in društvi želimo na medobčinski ravni zasnovati in uresničevati skupen koncept razvoja občin. Z razvojnimi vprašanji posameznih občin se občinske uprave, druge ustanove in društva že ukvarjajo. Vendar je med njimi v konceptualnem pa tudi v operativnem smislu premalo sodelovanja. Zato je ena od temeljnih naših nalog, da s povezovanjem dosežemo čimvečje sinergične učinke, ne da bi pri tem že obstoječe dejavnosti kakorkoli okrnili. Ideja razvojnega programa je v naših razmerah nova, saj je formalno potrditev dobila šele z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je bil sprejet letos. Vsebina in metoda izdelave razvojnega programa na državni ravni še ni opredeljena. V našem delovanju bomo vso pozornost usmerili predvsem v to, da razvojni programi ne bodo vsebovali značilnosti tradicionalnega dokumenta, ki je večkrat sam sebi namen, življenje pa gre večkrat mimo. Eden od pomembnih rezultatov je (bo) akcijski program, ki ga pojmujemo kot stalno dejavnost. In ravno na tem področju bo kooperativa prihajala vedno bolj do izraza. Postopno bo akcijski program vseboval vedno več nalog kooperativnega značaja in tudi vedno večji bo postopoma obseg intelektualnih produktov kooperative, ki bodo našli svoje mesto na trgu. Spodbujali bomo tudi nastanek novih kooperativ, predvsem na področju turizma, malega gospodarstva in kmetijstva, ki bodo gradile koncept celostnega razvoja tega območja. Na ta način bomo bistveno prispevali k novim zaposlitvenim možnostim. Razvojno delo zajema obdobje ene cele generacije. Najpomembnejši dejavnik razvoja so ljudje s svojim znanjem in sposobnostmi. Zato na področju upravljanja s človeškimi viri organiziramo nekatere delavnice za različne ciljne skupine. Z njimi skušamo v okolje vnašati novo znanje in potrebno samozavest, ki bo vzpodbujala odgovornost domačinov za samorazvoj in potenciale v ljudeh, ki bi drugače ostali neizkoriščeni. Območje Ljubljanskega barja s hribovitim zaledjem je, glede na velike naravne in družbene potenciale, tudi premalo izkoriščeno v turistične namene. Zanimanje mora najprej vzbuditi pri domačinih in potem pri potencialnih obiskovalcih. Prepoznavnost območja bomo dosegli z iskanjem tradicionalnega načina življenja domačinov, njihovih vrednot in običajev. Z različnimi promocijskimi dejavnostmi tako zanimivosti našega območja poskušamo približati tudi drugim. Iz vsega opisanega lahko zaključimo, da se naloga naše kooperative v prihodnosti precej razlikuje od kooperativ, ki sijih pod tem nazivom običajno predstavljamo. V prvih dveh do treh letih bomo posebno pozornost nudili predvsem tistim dejavnostim, za katere lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo ugodne rezultate. Vzporedno pa bo naša kooperativa učinkovito posegala tudi v razvojno dogajanje na tem območju. S sodelovanjem vseh dejavnikov razvoja na našem območju bo tako naše območje postalo prepoznavno v slovenskem prostoru: - glede urejanja prostora in razvoja poselitve bomo s soglasjem na medobčinski ravni skušali narediti vse, da dragocenih biotopov in vmesnih zelenih pasov ob koridorjih ne bomo prepustili stihijski pozidavi - ustvarili bomo pogoje za postopno preobrazbo okolju škodljive industrije in pri tem z novimi programi skrbeli za ohranjanje sedanjih in uvajanje novih delovnih mest - na področju malega gospodarstva bomo nudili posebno pozornost podpornemu okolju za obstoječe in potencialne podjetnike, da ne bodo priložnosti iskali drugje - na področju kmetijstva bomo ustvarili možnosti za ustvarjanje večjega prihodka na malih kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi in turizmom ter preusmerili pridelavo v preskrbo Ljubljane (predvsem z zdravo hrano) - turizem bo z enotno in celovito zasnovano ponudbo postal ena od pomembnejših gospodarskih dejavnosti - okoljevarstvene probleme bomo razreševali učinkovito, sistemsko in v prid naravi oz. prebivalcem - prebivalci bodo prepoznali svojo vlogo v vsakodnevnem delu in življenju tega območja, nekateri med njimi pa bodo izkoristili tudi zaposlitvene priložnosti - območje bo gradilo sožitje s sosednjimi območji, predvsem z Ljubljano NUJNOST IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA ZA NAŠE OBMOČJE Julija letos je bil sprejet Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur. list št. 60/ 29.7. 1999). 1. točka 10. člena zakona se glasi: "Z regionalnim razvojnim programom se, na podlagi analize stanja in gibanj ter sektorskih razvojnih programov, uskladijo razvojna predvidevanja in naloge države in občin na področju gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoliškega ter kulturnega razvoja v regiji". Namen razvojnega programa je usklajevati in dopolnjevati, ne pa nadomestiti različne oblike neposrednih ali posrednih ukrepov za pospeševanje razvoja posameznih območij. Pripomogel naj bi tudi k vzpostavitvi celostnega (integralnega) pristopa k pospeševanju skladnega regionalnega razvoja tudi na področju urejanja prostora.. Ne glede na dejstvo, da v Sloveniji vmesna stopnja med občino in državo (pokrajina ali upravni okraj - z eno besedo regija) še ni določena, je s tem zakonom podana ne samo možnost ampak tudi spodbuda za izdelavo regionalnih razvojnih programov na medobčinski, torej regionalni ravni. Zakon predvideva, da regionalni razvojni programi vsebujejo strateški in izvedbeni del (10.člen zakona). V izvedbeni del regionalnega razvojnega programa se vključijo razvojni projekti regionalnega in občinskega pomena z njihovim časovnim in finančnim ovrednotenjem. Izvedbeni del vključuje tudi druge oblike regionalnih razvojnih spodbud države in občin.. V kolikor neko medobčinsko območje nima svoje regionalne razvojne agencije, ki naj bi bila po 17. členu zakona zadolžena za pripravo regionalnih razvojnih programov še občine lahko za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije pogodbeno dogovorijo z obstoječo gospodarsko družbo ali drugo organizacijo. Razvojni program naj bi pripomogel k opredelitvi vodil za usmerjanje razvoja v določenem medobčinskem območju oziroma regiji. Lahko ga pripravimo tudi za posamezno občino in ga kasneje vključimo v izdelavo regionalnega razvojnega programa. Je pa možna tudi obratna pot, ki je celo še bolj priporočljiva, da razvojni program izdelamo najprej na medobčinski (regionalni) ravni in šele nato na občinski. To omogoča, da določena dela opravimo hkrati in zato ceneje in hitreje. Možna je celo kombinacija obeh metod. Vsaka občina, ki izdeluje svoj razvojni program, mora nuditi posebno pozornost predvsem tistim vprašanjem, ki so medobčinskega pomena. Razvojne programe na regionalni ravni seveda potrebujemo tudi zaradi pridobivanja sredstev za pospeševanje razvoja na državni in mednarodni ravni, kar bo v prihodnjih letih še posebej aktualno. Izdelava strategije razvoja bo sicer nakazala splošne razvojne usmeritve. Za njihovo uresničevanje pa je potrebno opredeliti dejavnosti in kdo naj jih izvede. Akcijski program, kot rezultat razvojnega programa, vključuje opis nalog, predvsem tistih, ki naj bi jih v roku enega leta bilo potrebno opraviti. V toku samega izvajanja pa je treba izvajati korekture in dopolnitve. Načrtovanje konkretnih akcij naj bo kolikor je le mogoče skladno s strateškimi odločitvami. Vendar pa se tega načela ne smemo togo držati in ga je treba po potrebi tudi korigirati. - Osnovna ideja akcijskega programa se ujema tudi z načelom izdelave razvojnega programa v tem, da lahko nekatere akcije že začnemo izvajati, za druge pa so potrebna še pripravljalna dela in analize. Posebno pozornost je treba nuditi vzpodbujanju različnih iniciativ, posebej še tistih, ki bodo pripomogle, da bodo lokalni razvojni potenciali prišli do izraza. Vodilo akcijskega programa je, daje treba čimbolj učinkovito izrabiti že obstoječe znanje predstavnikov območja ali skupin prebivalstva. Naloga ožje skupine akcijskega programa pa je predvsem v tem, da jih vključi v enoten koncept, da se izognemo neusklajenemu delovanju. Vedno se je treba zavedati nujnosti, da mora posamezna aktivnost graditi celoto. Zato pa je potrebno podrobno opredelili tudi strokovne zadolžitve sodelujočih, tako da bodo čimbolj učinkovito izrabljene: številne projekte lahko zelo dobro izpelje majhna skupina, ki je sposobna zmožnosti posameznih sodelujočih čimbolj učinkovito izrabiti. Začetna faza je posebej pomembna, kajti v prvem polletju projekta naredijo te aktivnosti določen vpliv na prebivalstvo in vzbudi zaupanje v koristnost razvojnega programa. Posamezne aktivnosti v okviru določene faze, morajo biti opravljene pred njenim začetkom. To pa seveda nikakor ne pomeni, da jih ne bi mogli začeti že prej. Za organizacijo samega dela, je torej treba pripraviti časovno zaporedje aktivnosti (po možnosti tudi grafični prikaz) in kako se medsebojno dopolnjujejo. Akcijske grupe namreč razpolagajo tudi z javnimi sredstvi, zato je potrebno, daje njihovo delovanje urejeno. Pri pripravi razvojnega programa je posebej pomembno tudi oblikovanje zavesti, da je treba razvojne probleme presojati in razreševati iz širšega, ne samo lokalnega vidika. Zato je v začetni fazi je posebej pomembno vzpostaviti pravilen odnos do temeljnih razvojnih vprašanj s stališča javnosti obravnavanega območja. Glede na to.da je območje osmih občin na Ljubljanskem barju in v njegovem hribovitem zaledju v neposredno bližini Ljubljane in pod njenim močnim vplivom, je še toliko bolj pomembno, da spoznavamo in razvijamo lastne razvojne potenciale, ne nazadnje tudi zato, da bi njegova identiteta v različnih oblikah prišla bofj do izraza. S tem bomo pripomogli,d a bo nastajalo primerno sožitje z bližnjo Ljubljano in da bomo bolje pripravljeni na razmere, ki bodo nastale ob vstopu Slovenije v EU. Lojze Gosar PROSTI SPISI VRHNIŠKIH VOJAKOV POPOTOVANJE V PERU Čei drn in strn po inkovski deželi4 vojak Simon Vreš Še pred dvema mesecema sem imel še kar dobro službo v tovarni, kjer sem delal približno poldrugo leto. Nato pa so nastopile težave, odpustili so precej delavcev in med njimi tudi mene. Tako sem se odločil in javil za služenje vojaškega roka. Bil sem zelo motiviran. Ponosen sem, da sem sposoben za vojaka in da v sebi poveljujočih. Nekateri od njih so zelo prijazni, nekateri manj, a to sploh ni važno. Vsi zahtevajo red in disciplino, ki se ju je treba držati. Če se tega ne držiš, je bolje, da greš čimprej ven. Ko fant stopi v vojsko, bi moral vse predsodke pustiti zunaj pred ograjo. Mislim pa, da bi se nam vojaški rok lahko prišteval k delovni dobi. Najbolje je, da preprosto stisnemo zobe, pa bo že minilo teh sedem mesecev. Tako kot večina kolegov menim, da je noč prekratka. Drugače pa sem z vojsko zadovoljen. Hudo je, ko zapustiš civilno življenje, družino, prijetelje... Vendar v vojski obračamo nov list življenja, še nepopisan, in najbolje je, da ga čimprej popišeš ter se sprijazniš s tem in onim. Nestrpno pričakujem zaprisego, ki bo že čez devet dni. Da spet srečam svoje ljubljene osebe in prijatelje. Včasih razmišljam, da bi bil zaposlen v vojski, ker mi je všeč in upam, da bom pri tem uspešen. Če pa ne, bo treba iti naprej v šolo. vojak Bojan Bečkei Na začetku moram povedati, da sem zelo ponosen na svojo državo, pa čeprav nisem bil rojen v njej. Ponosen sem predvsem zato, ker je naša država na nek način svobodna in si njeni voditelji ne prizadevajo pripeljati je do neke skrajnosti. Želim si, da bi imeli vsi vse, kar si želijo, to pa je mogoče doseči le v miru. Vem, daje naša država zelo blizu Balkana, ki je tako ali tako vedno zajet v neko vojno. Na služenju vojaškega roka opažam, da naša država ne skrbi vedno dovolj za svojo vojsko, kije leta 1991 odigrala ključno vlogo pri osamosvajanju. Čeprav imajo višji poveljniki ognjena srca, se bojim, da bodo nastopili časi, ko to ne bo več dovolj. Vojsko bo potrebno dobro tehnično in strokovno podpreti ter jo pripraviti skozi čas. Vzdušje v sami vojašnici je odlično in vsi vojaki se dobro počutijo, kar je zelo pomembno. To vsekakor pomeni, daje bojna priprvljanost slovenskih vojakov zelo visoka. Celotna vojska pa bo to prav kmalu izgubila, v kolikor se država ne bo potrudila in jo finančno podprla do tc mere, da se bo lahko posodobila in merila z vsemi zahodnoevropskimi državami. Bi pa Slovenska vojska lahko naredila več na področju pomoči in reševanja. Veliko je takih ustanov, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi in lekarne, kjer bi lahko vojaki vsaj pozimi pomagali pri čiščenju snega in podobno, lahko bi tudi pomagali zidati objekte in infrastrukturo. Želim si, da bi odgovor- ni v prihodnje mislili tudi v tej smeri in da bi to tudi uresničili. Tako bi lahko slovenski vojak pomagal državi, v zameno pa bi država pomagala Slovenski vojski. vojak Marjan Tušar Sedem mesecev reda in potenja. Tako sem si predstavljal služenje vojaškega roka. Občutja pa niso takšna, pač pa bistveno milejša. Dnevi minevajo kot bi mignil. Znanje in moč pa sta vedno večja. Ko bomo končali služenje, bomo polni energije in novega vojaškega znanja. To znanje nam bo koristilo, če pride do vojne, vedeli bomo kako se najhitreje zloži omarico, posteljo, puško, kako se razporedimo v postroj... Sedaj, ko služimo, pa bomo prisegli, da se bomo za svojo državo borili in jo ščitili pred vdorom sovražnih sil. Mogoče bomo po končanem služenju v življenju uporabljali veščine, ki smo se jih naučili. Nekateri bodo verjetno te stvari enostavno pozabili. Toda lepi spomini bodo za vedno ostali v nas. vojak Stane Malovrh Slovenska vojska je vojska, ki se je začela z osamosvojitvijo Slovenije. Ne poznam je dovolj, vem pa to, daje iz Slovenije izgnala JNA, ki ni bila tako slaba vojska. In to v zelo hitrem času, v desetih dneh. Sedaj sem v Slovenski vojski devet dni in nekaj malega že vem. Všeč mi je to, da imamo dobre odnose s poveljniki. Upam, da bo tako tudi ostalo. Mislim, da je to mogoče, če bomo imeli tako vojaki kot tudi poveljniki mirne živce in ne bomo zadev ali določenih dogodkov jemali preveč osebno. Vem le to, da se bomo naučili ene pomembne kakovosti človeške osebnosti in to je disciplina. K temu seveda spada tudi spoštovanje in uboganje nadrejenih. Je pa v vojski še veliko drugih stvari. Dobrih in slabih. Na koncu lahko povem še eno pravilo, ki velja za vse ljudi. Kar seješ, to žanješ. Če seješ dobro, žanješ dobro, če seješ slabo, žanješ slabo. Vsak pa sam odloča, kaj bo delal. pomena za prihodnost Slovencev. Ne glede na to, ali bo imela Slovenija samostojno vojsko ali pa se bo vključila v zvezo NATO, bo potrebna borbena izurjenost Slovencev ob morebitnem napadu. Slovenija je zelo majhna in kljub dobri ter kompleksni izurjenosti vojske ne bi zmogla boja z mnogo močnejšimi sosedi. Zato je prisiljena vključevati se v razne vojaške povezave, graditi dobre odnosih znotraj države in z vsemi sosedami. Z integracijo mora začeti prav pri vseh sosedih. Trenutno je prav gotovo modro, da v vojsko vpokličejo vse vojaške obveznike, mislim pa, da bi morali sčasoma oblikovati povsem profesionalno vojsko. Na tak način bi prav gbtovo dosegli večjo učinkovitost, predanost, borbenost, izurjenost in dvignili nivo vojskovanja. Mislim, da se človek v vojski na nek način osamosvaja, navadi se spoštovanja do sočloveka in se nekako odcepi od družine. Je pa človek v današnjem času prisiljen osamosvojiti se tudi če ni v vojski, tako da bi vsekakor morali razmišljati o poklicni vojski. Idealna starost za prostovoljni vstop v vojsko bi bila po mojem mnenju med 23. in 25. letom, kajti fant pri 18., 19. ali 20. letih ne more koristiti državi toliko, kol nekoliko starejši. Nekdo, ki bi se prostovoljno odločil za to, pa bi bil popolnoma drugače angažiran, imel bi več volje in bi po enem letu res lahko predstavljal neko obrambno moč države. Menim torej, da bi morali vojsko popolnoma profesionalizirati in zelo zelo dobro plačati. Do take vojske bi imeli ljudje veliko spoštovanje, taka vojska bi res lahko uživala neke ugodnosti, ki bi jih pokrili s posebneg dela proračuna v katerega bi delavni ljudje z veseljem prispevali. Trditev, da smo Slovenci slabi vojaki, po mojem mnenju ne drži. Ravno nasprotno, Slovenci smo dokazali, da smo lahko zelo dobri. To se je dogajalo v vseh obdobjih, ko so Slovenci služili tujim gospodarjem. To se je dogajalo vse do leta 1991, ko se je naša država končno osamosvojila jjt normalno zaživela. Slovneci smo dokazali svojo borbenost, odločnost in znanje poveljniškega kadra. Slovenska vojska je kar dobro organizirana in glede na količino denarja, ki ga prejema, kar dobro 'živi'. Vojakom v tej vojski ni hudega, poveljniki so povečini človeški, prijazni in strokovni. Kot nekoliko starejši vojak pa menim, da bi lahko državi doprinesel več na kakšen drugi način. Piše Edvard Rozmane Nadaljevanje V naslednjih dneh se je vreme v visokogorju skisalo in Huaraz so preplavili številni andinisti, trekerji idr. Tako smo imeli priložnost pobliže spoznati utrip mesta, kar je nepogrešljivi sestavni del andinizma. Večina javnega življenja v Huarazu poteka na glavni ulici Luziragi oziroma pod arkadami, ki jo obdajajo na obeh straneh. Ulica je ena sama pisana trgovina. Takoj na začetku ulice čepi na tleh vrsta žensk, ki v pletenih košarah ponujajo kruh. V tamkajšnjih krajih ne poznajo hlebcev in štruc, zelo okusen kruh izdelujejo v obliki nekakšnih lepinj. Skozi množico se vztrajno prebijajo s svojimi vozički prodajalci sladoleda (helado) in osvežilnih pijač (gaseosas). Ob samoumevni ponudbi vseh svetovnih osvežilnih pijač ima tudi Peru svojo kokto, ki ji ponosno rečejo Inca cola. Je rumene barve in ima rahel okus po žvečilnem gumiju. Čaj iz kokinih listov Na vogalih stranskih cest, koder je nekoliko več prostora, so parkirane potujoče kuhinje. V njih pečejo meso. pripravljajo tamales (okusni kolački iz koruznega testa in zelenjave), točijo kaliče (kuhano žganje), mate de coca (čaj iz kokinih listov) idr. Uživanje čaja mate de coca ni povezano z drogo in je v Peruju nekaj povsem vsakdanjega. Aromatična pijača še zlasti učinkovito blaži težave, ki jih povzroča višina, zato je še posebno priljubljen med andinisti. V marsikaterem taboru v hribih tako lahko vidiš kadeči se lonec, v katerem plavajo zeleni lističi. Sam sem se najbolj navduševal za naravne sokove (hugos), kijih tam kar sproti stisnejo iz raznovrstnega sadja. Gringi se ulične hrane poslužujejo obotavljivo, vsaj spočetka, večina raje zavije v eno izmed številnih restavracij. Poleg tradicionalne perujske kuhinje prednjačita še italijanska in kitajska kuhinja. Če prisegaš na testenine, je najbolje zaviti v eno izmed številnih picerij, če pa ti je všeč kitajska hrana, pa v eno izmed kitajskih restavracij (Chifas). Tu so še številne pollerije, kjer ponujajo predvsem pečene piske. 'V slednje je rad zahajal naš Mire, ki se ni branil niti morskega prašička. Zadnje dejanje bo le stežka priznal, ampak jaz imam trdne dokaze. Morski prašiček (cuy) je veljal za specialiteto že za časa Inkovskega cesarstva; svojo ceno pa je glodavec ohranil do danes. Pripravljajo ga v obliki golaža (picante de cuv ali v jeziku kečua haka pichu). Za Evropejca je to nekoliko nenavadna hrana in ob prvem srečanju s cuyem se marsikomu močno zaviha nos. Preoblačenje v Indijance Poleg kulinaričnih dobrot privlačijo gringe trgovinice in stojnice, ki ponujajo artesanio. Police so polne pletenin iz ovčje ali alpakine volne (al-paka je vrsta lame s posebno dolgo in mehko dlako) in tkanin, narejenih na tradiconalnih ročnih statvah, ki se od inkovskih časov niso dosti spremenile. Bogatstvo vzorcev in barv njihovih izdelkov je osupljivo. Puloverji (čom-pas), tradicionalne čezušesne kape (čuljas), ponči, razne torbe in nahrbtniki (močiljas), rokavice, šali vse je izdelano z velikim okusom. Cene izdelkov so za nas nizke in, kot pravi publicist ter andinist Tine Mihelič, ni gringa. ki se ne bi bil v nekaj dnevih preoblekel v Indijanca. Tamkaj najdeš tudi izredno lepe izdelke lončarske in keramičarske obrti. Nepogrešljivi sestavni del ulice so tudi prodajalci in obenem tudi izdelovalci cenenega nakita, ki z neverjetno spretnostjo kar na ulici v nekaj minutah pričarajo osupljivo lepe izdelke. vojak Benjamin Bokal Mislim, daje dobra organiziranost Slovenske vojske izrednega Uporabljajo skrajno preprosto orodje in materiale. Le izjemoma se poslužujejo srebra, poldragih kamnov in eksotičnih vrst lesa. Najlepši izdelki jim uspejo, kadar dobijo navdih v zgodovini in tradiciji svoje dežele. Tako si sproščajo oblikovalsko fantazijo v stiliziranju kipuja (iz vozlov sestavljene inkovske pisave), tumija (skalpela inkovskih možganskih kirurgov), upodobitve Intija (boga sonca)... Z dvema izmed prodajalcev. Dionizijem in Sil-vio, smo se kar zelo spoprijateljili. Ponovni nakup opreme V Huarazu imajo tudi pestro ponudbo rabljene plezalske opreme. Mnogo andinistov namreč pred odhodom domov ugotovi, da ob vseh nakupih na Luziragi v nahrbtniku ni več dovolj prostora, in tako razprodajo precejšen del opreme. Lahko pa se zgodi, da na policah najdeš svoj cepin, čevlje ali vrv, ki so ti zmanjkali, ko si jih neprevidno pustil za nekaj uric v taboru. No, takih artiklov seveda ne boš dobil nazaj zastonj, lahko pa kak del plezalne opreme, ki ti je bil posebno "drag spomin", znova kupiš, le mogoče nekaj ceneje kot prvič. Avenida Luzuriaga se na vzhodni strani izteče na trg Plažo de Armas (Trg orožja), ki ne manjka v nobenem perujskem mestu. Tam potekajo različne državne proslave in vojaške parade. Eno ali dve smo si ogledali tudi mi. Bolj kot pogled na šolarje, ki so se mučili s korakanjem, ter mladeniče indijanskih potez, ki so se potili v togih uniformah, so me pritegnili kmetje -campesinos s svojimi barvitimi nošami. Posamezne vaške skupnosti so se predstavile v svojih tradicionalnih oblekah ter zaplesale ob značilni andski glasbi. Vsekakor sem imel v Peruju občutek, da imajo mnogo več praznikov kot pri nas na sončni strani Alp. Pravi užitek pa seje potopiti v vrvež mereade - tržnice. Stojnice se šibijo od množice raznovrstnih tropskih sadežev; očitno selva (pragozd) ni tako daleč. Bananam rečejo platanos, avokadu palta, ananasu pinja ... Spoznali smo tudi nekaj novih sadežev, npr. chirimoya, pakay ... Vse je mnogo ceneje kot pri nas, zato smo si ga privoščili v velikih količinah. Treba je omeniti še neverjetno število vrst krompirja, ki izvira prav iz Peruja. Če je verjeti, so v času Inkov poznali kar nekaj tisoč vrst krompirja! Na tržiiici prodajajo tudi kokoši, pa pujse, morske in tiste ta prave. Slednji na vrvici prav ubogljivo sledijo svojim starim ali novim lastnikom. Na pokritem delu tržnice med prehrambnimi izdelki prednjačijo mesnine in ker spada Peru med svetovne velesile v ribarstvu, je tu tudi pestra ponudba rib. Polovica Huaraza se na mereadu tudi prehranjuje, je ga to predvsem domena domačinov. Če namreč v taki "ljudski kuhinji" pogledaš nekoliko bolj podrobno v zakulisje, te bo tek kaj hilro minil. Sicer pa so perujske specialiletc resnično slastne in tudi mi smo si jih radi privoščili, vendar raje v zanesljivih restavracijah. Zvok andske piščali Huaraz v sezoni vrvi od življenja, predvsem Luži raga gomazi še dolgo v noč, okrog desete zvečer pa vendarle pričnejo zapirati trgovinice, agencije idr., Indijanke pa pospravljati gore volne v velikanske cule. Uro pozneje je ulica tiha in prazna. To pa je pravi čas za penjas. To so nočni lokali, podobni evropskim diskačem, vendar se v njih vsaj ob koncu tedna razlega živa glasba. Pa ne kakršna koli. No, saj se je and'ska glasba že tako razširila po svetu, daje pač ni treba posebej predstavljati; najbrž večina pozna značilni, opojno čisti, neverjetno gibki zvok andske piščali quene, pa sikajoče glasove panovih piščali zamponas in vročični tremolo charanga - iz pasav-čevega oklepa narejene majhne kitare. Ko ansambel udari na bolj vroče strune, se na sceno vsuje roj črnolasih Peruank ter pisana paleta gringov. V kratkem času je v majhnem prostoru kot v panju. No, moram reči, da nas Tambo, kot se imenuje najbolj popularna penja v Huarazu, ni videla prav pogosto, saj se vse skupaj ponavadi zavleče v jutranje ure in si to lako privoščiš le takrat, ko naslednji dan nisi namenjen na turo. Neučakani smo četrto jutro še v mraku zapustili naš hostal, čeprav so bili temni črni oblaki nad gorami tam v posmeh našim modrovanjem, da se bo v naslednjem dnevu ali dveh vreme uneslo. Tokrat smo se postavili v vlogo snubcev najvišje perujske gore Huasca-ran, ki je bojda ženskega spola. Indijansko princeso Huascaran, ki nastopa v starodavni legendi, so zle sile spremenile v orjaško ledeno goro. Dvoglavi velikan Huascaran (6768, 6655 m) je torej najvišja gora Peruja in po višini četrta v Andih ter gora že pravih himalajskih razsežnosti. Razumljivo je, da je velika želja slehernega andista splezati na veličastnega prvaka Belih gora. Čeprav se vrhova na običajni smeri ne branita z velikimi tehničnimi težavami, je pristop na Huascaran resna, dolga in naporna tura. Naši vrhniški trojki se je tokrat pridružil še Milan, ki gaje pred dnevi ledena princesa prav ošabno zavrnila. Kombi na 3000 metrov Med občasnim poskakovanjem kombija, pri neprimerni hitrosti se pač ni mogoče ognili številnim manjšim in večjim kotanjam, slednjič izstopimo v Mancosu. Tam smo presedli v kombi, kije bil namenjen v Musho, od koder naj bi pričeli z vzponom. Musho je vasica, ki leži na prostrani terasi 3000 m visoko v bokih Huascarana. Za an-dinista je najpomembnejša zadnja hišica v vasi, v kateri je informacijski urad, ki je hkrati tudi gostilna, prenočišče (alojamiento), trgovina in vodniški urad (časa de guias). Tam smo se dogovorili, da nam bo gonjač (arriero) z oslom in konjem odnesel nahrbtnike do baznega labora na višini štiri tisoč dvesto metrov. Za dvanajst dolarjev, kolikor smo plačali za arriera, smo si zelo olajšali prvi del poti. Le-ta sprva vodi še.nekaj časa skoraj po ravnem, mimo polj, nato pa se izgubi v obširnem evkaliptovem gozdu Tam se tovorna pot prične vzdi-govati v dolgih okljukah, ki smo jih mi večkrat uspešno presekali. Više gori pot prekobali morenski greben, ki ga preraščajo trave. Tik pod taborom stopiš v gozdiček avtohtonega drevja ciuisar. KONJENIŠKI DAN NA VRHNIKI Osla Mšo in Ričo vzbudila veliko smeha Vrhniški konjeniški dan še v sliki in besedi Vrhniško Konjeniško društvo je v nedeljo, 18. julija, priredilo konjeniški dan, ki so ga organizirali drugo leto zaporedoma in obenem obljubili, da bo ta prireditev postala tradicionalna. Tako je lepo sončno vreme zbralo veliko ljubiteljev konj in konjeništva, ki so si prišli ogledati tekmo konj in konjskih vpreg. Sama tekmovalna prireditev pa je bila za osnovno šolo na pogorišču nekdanjega vrhniškega vrtca. Kot smo že omenili, je bil vrhniški konjeniški dan namenjen prikazu spretnosti, poslušnosti, hitrosti in vodenju konjskih vpreg in posameznih konj. Najprej so tekmovalno progo s številnimi ovirami in nalogami prevozile konjske vprege, ki jih je bilo šest. Na vsaki vpregi z dvema konjema sta morala biti poleg voznika še dva pomočnika. Na poti do cilja pa so morali opraviti več vaj in nalog, značilnih za življenje na podeželju in iz davnih "furmanskih" dni. Najprej so morali na voz naložiti bale sena, ki so morale na njem ostati vso tekmovalno pot. Nato je sledila menjava kolesa. Pomočnika sta dvignila voz, snela kolo, eden je z njim pretekel okoli voza in ga zopet pravilno nataknil nazaj. Po naporni zamenjavi kolesa seje voz ustavil v gostilni in ob "šanku" so vsi trije morali spiti 3 dl piva ali druge osvežujoče pijače. Z novim "gorivom" in večjim elanom se je voz oziroma vprega ustavila pri kovaču, ki je pregledal podkve konj ter eno tudi podkoval. Pot jih je nato vodila skozi garažo in okoli treh sodov, ki so morali ostati nedotaknjeni do cilja, kjer je strogi sodnik ustavil štoparico, in to šele po razložitvi tovora. Sodnik je vprego ves čas spremljal ter beležil kazenske točke za neopravljene ali slabo opravljene naloge. Vsaka kazenska točka je pomenila sekundo pribitka k času, ki gaje pokazala štoparica. Tako je izmed šestih konjskih vpreg na tekmi zmagala vprega, ki jo je vozil Andrej Rozman s pomočnikoma Jožetom Habetom in Stanetom Rodetom. Drugo mesto je dosegla vprega voznika Janeza Hrena, tretji pa je bil voznik Jože Mele. Po tekmovanju vpreg so se s progo in nekaterimi nalogami spoprijeli še jezdeci. Najprej so se pognali skozi bale sena, nato prenesli steklenico pijače z enega na drugi podstavek, se zadenjsko premikali s konjem in v hitrem teku obkrožili tri sode ter se nato podali proti cilju. Tudi tuje sodnik budno beležil vse napake ter kazenske točke spremenil v sekunde in jih pripisal skupnemu času posameznega jahača. Vsi tekmovalci so morali opraviti še pravo "vrhniško" alko, ko so s palico snemali krog, ki je visel na drogu. Izmed 16 tekmovalcev konjenikov je zmagala Tina Trtnik pred Majo Tomšič. Na tretje mesto pa se je uvrstil domačin Ludvik Lampe in tako rešil čast močnejšega spola jahačev. Na koncu je veliko pozornost na tekmovalni progi pritegnil Branko Osredkar s svojo oslovsko vprego. Nič kaj trmasta oslička Mičo in Ričo sta kljub težkemu bremenu progo prevozila dokaj hitro in požela velik aplavz in smeh med številnimi gledalci. Marljivi člani Konjeniškega društva Vrhnika so pripravili tudi prikaz preskakovanja ovir s konji, ki so tudi navdušili vse prisotne obiskovalce. Ob tem naj še dodam, daje bil po nekaterih podatkih to prvi prikaz preskakovanja ovir s konji na Vrhniki. Po uradnem tekmovalnem delu, ko so bili podeljeni še pokali in priznanja za najboljše vprege in jahače, je sledila še veselica, kjer so za jedačo in pijačo poskrbeli organizatorji, za glasbo pa ansambel OAZA. Tako je na Vrhniki minil drugi konjeniški dan, ki ga je pripravilo vrhniško Konjeniško društvo, predvsem pa njegov neutrudni predsednik Andrej Rozman. • S.S. Izjava Andreja Rozmana o uspeli prireditvi " V juliju smo pripravili na Vrhniki druge Konjeniške igre. V lepem nedeljskem vremenu smo se zbrali na prostoru pogorelega vrtca. Prostor se je izkazal za zelo primernega za take prireditve. Če bi bila še možnost električnega priključka, pa bi bilo sploh zelo dobro. Ker pa vse take prireditve nekaj stanejo, smo imeli tudi skromen srečolov. Na temu mestu bi se rad še enkrat zahvalil vsem, ki ste nam pomagali: Anže plastika, Občina Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, Elektro Medic, Ključavničarstvo Oblak, Sinja Gorica, Orel, d.o.o., 3D, Trgoavto Vrhnika, Avto center Vrhnika, Avtokleparstvo Novak, Bife Oaza, Jane Jeraj, Blatna Brezovica, Bife Medeja, Avtokleparstvo Rode, Bife Jernejev kot, Ribogojnica Grdadolnik, Vrzdenec, Da-mos Ligojna, Trgovina Kocka, Kamnosešrvo Oblak, Logatec, Okrepčevalnica Lonček, Logatec, Avto servis Baje, Sinja Gorica, Gravcrstvo Bruno Kosi, kmetija Kovač, Sinja Gorica, kmetija Habe, ključavničarstvo Marušič, Logatec. Zahvalil pa bi se tudi vsem nečlanom društva, ki ste nam pomagali tako v nedeljo kot tudi v ponedeljek, da smo pospravili tako, da se ni nič videlo, da so ta prostor zasedli za en dan konji. Hvala tudi gasilcem z Vrhnike za redarsko službo in za mize. Zahvaljujem pa se tudi Gasilskemu društvu Verd za sposojene mize in klopi. Upam, da ste bili vsi, ki ste preživeli nedeljsko popoldne z nami, zadovoljni in da vas nismo razočarali. Žal pa letos ni bilo parade po Vrhniki zaradi "predpisov" in ne zaradi naše nepripravljenosti. To se mi zdi, bi bila pa pika na i." 5. likovna delavnica na OŠ Log - Dragomer Dramska skupina Preserje Na naši šoli poteka že peto leto likovna delavnica. Vsako leto seje udeležijo učenci od 4. do 8. razreda. Letošnja skupina je štela 20 mladih ustvarjalcev. Vsa leta je njihov mentor slikar Anton VVolf. Njegov prispevek je za nas zelo dragocen: podari nam svoj čas, svoje znanje in nas sponzorira. G. VVolf, najlepša hvala. Letošnja delavnica je potekala od 3. do 5. junija. Otroci so motive našli v okolici Polhovega Gradca in na Barju. Vsak je naslikal dve sliki: eno v akvarelu in drugo v akrilni tehniki. Kako so videli naravo in kako so začutili njeno barvitost, je mogoče jasno videti na razstavi. Da pa je delo nemoteno teklo, se ob tej priložnosti zahvaljujemo ga. Jani Zadnikar, ga. Dragi Da-vitkovi-Erič, ga. Mojci Šetinc, ga. Dragici Klobučar in g. Janku Slov-ši. Hvala tudi ga. ravnateljici Karo-lini Keglevič, ki zna prisluhniti željam otrok in učiteljev in jim nuditi vso podporo. Hvala tudi vam, starši, ki nam zaupate in nam po svojih močeh stojite ob strani. Omenila bi tudi naše sponzorje: Anton VVolf, Log, Slavko Gutnik, s.p., Log, Marjan Kavčič, Drenov Grič, Založba Rokus, d.o.o., Boris Krašovec, s.p., Dragomer, SCO, d.o.o., Ljubljana, Nevenka Roječ, Log, ki so nam pri tej organizaciji pomagali. In če strnemo to v celoto, lahko ugotovimo, da smo tudi letos uspeli. J. Zadnikar in D. Davitkova- Erič Slikar in mentor Anton Wolfnam je veliko pripomogel pri izdelavi naših' umetnin. Naša dramska skupina šteje enajst članic: Mojco Uršič. Anjo Galič, Uršo Šuštaršič, Sanjo l.užar, Uršo Petelin, Nino Celeč, Polono Matjašič, Niko Lužar, Katjo Mernik. Katjo Kovačič in mentorico Heleno Košir. Naših nastopov ni bilo ravno veliko. Na naši šoli smo posebej nastopali za učence razredne in predmetne stopnje, nato pa še za starše z igrico STRIP STRP-DENARJA KUP. Naslov je čuden, kajne, igrica pa zelo zanimiva. Igrali smo jo tudi v kulturnem domu Sent-jošt. Tam je naša igra vzbudila veliko pozornost, saj so jo nekateri gledalci šteli za najboljšo. Se posebno zanimivo je bilo, da smo si nekateri igralci sami izmišljali besedilo in ga predstavili na bolj razigran način. Igrico smo morali skrajšati zaradi časovne omejitve, lahko pa bi trajala mnogo dlje. Bo pa drugič daljša. Želeli bi nastopati tudi v drugih krajih. Imamo še mnogo idej; ena izmed njih je tudi impro gledališče. Igralci dramske skupine Osnovne šole Preserje Trije dnevi likovne delavnice Najprej vam moram napisati, da zelo rada rišem, slikam, ustvarjam in sploh obožujem vse, kar je povezano s čopiči, z barvicami in s tempe-rami. Vsako leto na naši šoli poteka likovna delavnica. Letošnja je bila že peta. Iz vsakega razreda sta se lahko prijavila dva učenca in nastala je kar čedna skupinica. Bila sem srečna, da sem bila med njimi. Nestrpno sem že pričakovala tiste tri dni v začetku junija. Prvi dan smo se odpeljali na teren v Polhov Gradec. Pod vodstvom gospoda VVolfa nam je to kar dobro uspevalo. Naredili smo kar nekaj akvarelov in dopoldne je minilo kot bi mignil. Naslednji dan smo se podali na Mali plac. Spet smo željno iskali nove motive, ki bi jih čim bolj živo upodobili na list papirja. Če kaj ni šlo, kot je treba in smo bili potrebni kakšnega nasveta, je bil vedno pri roki g. VVolf in naše prijazne učiteljice. Tretji dan smo ostali v likovni učilnici. Bili smo polni idej in čas je bil, da jih prenesemo na platno. Nastale so naše umetnine. Tako seje končalo naše tridnevno druženje s slikarjem Antonom Wol-fom. Bilo je zelo zanimivo ter poučno in lahko bi rekla z eno besedo čudovito. Daša Ozimek, 4. b Verjan Janez Hren s svojima pomočnikoma je naložil tovor - bale sena in se podal na tekmovalno progo. Zmagovalka med konjeniki je bila Tina Trtnik. Mišo in Ričo s svojim gospodarjem Brankom Osredkarjem, ki jima je zaigral tudi na orglice, da sta ga bolj poslušala. Druga je bila Maja Tomšič. Brez podkovanega konja prav gotovo ni mogoče peljati. Na tretje mesto se je uvrstil domačin Ludvik Lampe. Vrhniška alka je pritegnila kar veliko gledalcev. Med vpregami je zmagal voznik Andrej Rozman, kije obenem tudi Preskakovanje ovir na Vrhniki prvič ali pa, kot se spomnim, že drugič, predsednik društva. vendar po štiridesetih letih. OSNOVNA SOLA IVANA CANKARJA KOT EKO ŠOLA Podpisana okoljska listina Že v začetku meseca junija je bila v osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki prireditev, na kateri so učenci prikazali projekt "EKO ŠOLA" - kot način življenja. Učenci višjih razredov so na različne načine prikazali tako v sliki, besedi, igri, glasbi in plesu, kako vidijo in občutijo življenje v naravi v sedanjem času, ko vsi vse premalo naredimo za ohranitev čiste narave. Prav moto "ohranimo naravo in naše okolje, čisto, lepo in urejeno" je bil povod, da so se v šoli odločili pristopiti k nacionalnemu projektu EKO šola - kot način življenja. V ta projekt seje vključilo že okoli 60 slovenskih šol. Osnovni namen projekta pa ni le osveščanje mladih, ampak prinaša v vsako šolo sveženj novih zamisli in pobud, kako še bolj obogatiti pouk in obšolske dejavnosti. S tem pa učencem pomaga graditi odnosno vzbujati čustven in strokoven odnos do človekovega ravnanja in do zmogljivosti okolja. Poleg tega pa lahko EKO šola in njen trajni razvoj ponudi graditev človekovih vrednot, veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja in sožitja z okoljem in naravo. Idejo za projekt je zasnoval danski minister za okolje, ki je postal tudi predsednik evropske fundacije (FEEE). To je nevladna organizacija s sedežem v Angliji, ki združuje prizadevanja za okolje-varstveno izobraževanje v okviru Evropske unije. V projekt je stopila tudi Slovenija z vso podporo številnih ministrstev. Zavoda za šolstvo ter drugih strokovnih vladnih in nevladnih organizacij. Projekt seje torej začel tudi na osnovni šoli Ivana Cankarja z vso podporo mentorjev in seveda učencev, ki so se zagrizeno in temeljito lotili vseh aktivnosti, katere so si sami zadali. Nekakšen zaključek pa je bila pripravljena prireditev, seveda na temo EKO ŠOLA - način življenja, katere se je udeležilo veliko število staršev. Učenci so sami izdelali rekvizite in napisali igrico, katero so predstavili na prireditvi. Večnamenski prostor je bil nabito poln tako poslušalcev kot raznih EKO predmetov. it rim IB jSSdSSSKOP" JE Pogled na razstavne eksponate, izdelke učencev. Na koncu prireditve pa je bila svečano podpisana EKO LISTINA. učencev in številnih gostov. Ob tem so učenci pripravili tudi raz-staVo številnih izdelkov, ki so jih izdelovali, risali, pisali, modelirali, preko celega šolskega leta, vse na temo sprejetega projekta. Tudi svoje glasilo ENAJSTA ŠOLA so v mesecu maju popolnoma uredili v smislu projekta EKO ŠOLA. Na zaključku prireditve pa so vsi udeleženci projekta podpisali EKO listino, ki jih zavezuje' z naslednjim besedilom: "Pomagajmo, upajmo na uresničitev besed v dejanja, še preden se bodo vse vode skalile, obzorja zarastla, morja izumrla in človek minil". Sami učenci pa so se zavzeli'z naslednjo EKO listino osnovne šole Ivana Cankarja: "Skrbeli bomo za čiste, prezračene in urejene prostore na šoli. Negovali borno rastline v šoli in okolici. Varčevali bomo z električno energijo in vodo. Ne bomo uničevali tuje lastnine in narave. Zmanjšali bomo količino odpadkov in upoštevali pravila ločevanja odpadkov. Zbirali bomo star papir, odpadno tetrapak embalažo, izrabljene baterije in druge koristne odpadke. Uporabljali bomo prijazne besede. Nasmehnili se bomo ljudem, ki jih srečujemo. Pozorni bomo do vseh živih bitij. Med seboj se bomo spoštovali in pomagali. Cigaretam, alkoholu in mamilom bomo rekli: Ne hvala! Skrbeli bomo za svoje zdravje in kulturno uživanje hrane. S svojim zgledom bomo vzgajali druge in jih opozarjali na varovanje okolja. Sodelovali bomo v vseh akcijah varovanja okolja. Trudili se bomo za lasten napredek in razvoj." S tem besedilom so si učenci naložili veliko nalogo, kateri pa so prav gotovo kos, saj to zmorejo in znajo. Pa še za zgled nam starejšim bodo, saj se ob tem tempu sedanjega življenja vse premalo zavedamo težave sočloveka, ohranjanja okolja, spoštovanja med seboj in še vrste pozabljenih človeških vrednot. S.S. Počitnikovanje na Debelem Rtiču Tudi v letošnjem letu smo se v organizaciji OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA, udeležili letovanja v Mladinskem zdravilišču in okrevališču na Debelem Rtiču. Otroke, potrebne letovanja na morju sta predlagala ZD VRHNIKA in ZD BOROVNICA. Ker pa se vsi predlagani otroci niso mogli ali želeli udeležiti letovanja, smo na njihova mesta predlagali druge. Ker je bilo za letovanje potrebno prispevati določen znesek, smo skušali ustreči tudi otrokom oz. staršem, ki tega ne bi zmogli brez pomoči. Župnijska Karitas Vrhnika, ki nam vedno, ko jo za to prosimo, priskoči na pomoč, se je odločila, da pomaga pri plačilu otrokom, ki izhajajo iz družin z večjim številom otrok. Določenemu številu otrok pa je s plačilom priskočilo na pomoč tudi Območno združenje Rdečega križa Vrhnika. Tako je lahko letovalo več kot 100 šoloobveznih otrok. Otroke je spremljalo 10 vzgojiteljic in pedagoški vodja Lučka Kenk. Otroci in 11 spremljevalcev seje odpravilo na počitnikovanje v začetku julija. Ko so prispeli v Mladinsko zdravilišče in okrevališče so lahko pohvalili izredno organizacijo, saj jih je osebje zelo lepo sprejelo. Ker so začetki vedno najtežji, so se odpravili v sobe in spraznili potovalne torbe. Nato pa se je začelo veselo sproščanje energije, ki je vrela v njih, saj so šele pred kratkim zapustili šolske klopi. Dnevni red je bil urejen. Najbolj so se veselili večernih plesov, kjer pa ni bilo malo možnosti za sklepanje novih poznanstev. Energijo pa so sproščali tudi na bolj športen način. Čez darf so se na plaži udeleževali raznovrstnih iger (vlečenje vrvi, tekmovanje v plavanju,...) Sledile so tudi nagrade, saj so veljali za najbolj gibčno skupino. Desetdnevno letovanje je prehitro minilo in marsikdo je še zadnjič pomahal v slovo s solzami v očeh. Ostale pa so slike in vtisi, ki nas bodo spominjali na čudovite dni na Debelem Rtiču. Vesna Mrazič Marjanca Osredkar Pred odhodom v dolino smo se zbrali pred Češko kočo. Po pohodih seje prilegel sprehod ob jezeru. Letovanje na Jezerskem Tako kot vsa leta doslej smo v Varstveno-delovnem centru Podli-pa tudi v letošnjem juniju organizirali letovanje. Preživeli smo pet lepih, sončnih dni na Jezerskem. Ves zimski in pomladni čas smo skrbeli, da smo nabirali kondicijo in ohranjali gibljivost z redno tedensko telovadbo ter rekreativnimi pohodi po bližnji okolici. Tako nam na letovanju tudi malo zahtevnejši izleti niso predstavljali ovir. Na letovanje smo se odpeljali 28. junija kljub veliki izgubi, ki nas je doletela tiste dni, saj smo nenadoma izgubili Lazota, pobudnika in zvestega udeleženca vseh dosedanjih aktivnosti. Z nekoliko grenkimi občutki, vendar z zavestjo, da moramo skrbno načrtovano aktivnost izpeljati, smo se podali na pot. V lepem ponedeljkovem dopoldnevu smo se po postanku in malici ob reki Kokri pripeljali na cilj. V hotelu Planinka so nas sprejele prijazne uslužbenke, ki so ves čas našega bivanja skrbele za prijetno počutje. Po nastanitvi in počitku smo se razgledali po bližnji okolici. Po kosilu smo se odpravili na začetni pohod, ki nas je že nekoliko ogrel. Med potjo smo se razgledovali po okoliškem hribovju, očaral nas je pogled na špičaste vrhove Kočne in Grintavca ter zanimivega slapa Čedca. Naslednje dni smo organizirali pohode tako, daje bilo za vsakega udeleženca nekaj zanimivega. V torek smo se sprehodili ob reki Jezernici do Planšarskega jezera, nato pa poiskali še izredno zanimiv izvir slatine, kjer smo se odžejali z naravno kislo vodo. Popoldne sta nas plezalca domačina povabila na ogled njunega treninga v Plezalnem vrtcu. Za marsikoga je bil to prvi živi ogled plezanja. Po vrnitvi s previsne stene sta plezalca varovancem z veseljem odgovarjala na mnoga postavljena vprašanja. Tudi v sredo smo opravili pripravljalne aktivnosti za naš največji podvig, ki nas je čakal naslednji dan. Popoldne smo preživeli na igrišču, kjer smo igrali tenis, badminton, košarko, nogomet in se pomerili v balinčkanju. V četrtek smo se pod vodstvom izkušenega gorskega vodnika in reševalca Janka s pomočnicami podali na za nas zahteven pohod do Češke koče na Ravneh. V nahrbtnike smo zložili vse potrebno, se dobro obuli in oblekli. Dvajset pogumnih pohodnikov v spremstvu štirih izkušenih domačinov je zakorakalo po transverzalni poti mimo Kazine, čez Makekov Ma-rof, mimo mlinčka in Palčkove skalce, kjer nas je čakalo malo sladko presenečenje. Nekoliko negotovosti in strahu pri pohodnikih je povzročil pogled na jeklenke in mostičke, saj je pot na nekaterih delih zavarovana z njimi. Toda pogumno smo premagali vse ovire in se utrujeni, a zadovoljni odpočili pri Češki koči. Tam smo doživeli čudovit dan v osrčju visokih gora in opazovali tudi pristanek helikopterja. Sestop proti Planšarskemu jezeru je bil zahtevnejši, saj je bila pot navzdol za nekatere varovance težavna, vendar smo tudi to uspešno prestali. Pri sestopu v dolino smo bili nagrajeni s sladkimi gozdnimi jagodami, ki so se nam ponujale v izobilju. Tisti varovanci, ki so pot najtežje premagali, so bili na koncu najbolj srečni. Tudi voditelji smo bili veseli, da smo jim kljub naporom omogočili radostno doživetje. Naslednji dan nas je že čakala vrnitev. Med potjo smo se večkrat ustavili in občudovali lepote Gorenjske. Sprehajali smo se ob jezeru Črnjava v Preddvoru, ustavili smo se tudi na Brdu. Na brniškem letališču smo opazovali polete in pristanke letal ter se navduševali nad akrobacijami enega izmed njih. Po počitku v senci in okusnem kosilu smo se počasi odpravili proti domu. Zadovoljstvo varovancev in njihovih staršev nam dokazuje, daje to dobra in zelo potrebna oblika druženja oseb z motnjo v razvoju. Tudi zunaj delovnega okolja utrjujejo prijateljstvo, se bolje spoznajo med seboj in se učijo samostojnosti. Ža izvedbo letovanja je treba zbrati precej denarja, kar nam bi brez pomoči naših donatorjev in sponzorjev le težko uspelo. Ža njihovo razumevanje in pomoč se jim najlepše zahvaljujemo. Tudi v prihodnje bomo načrtovali take in podobne dejavnosti, saj so v življenju teh oseb pomemben motivacijski dejavnik in zapustijo mnogo lepih spominov, kar vse bogati življenje varovancev. Za VDC Podlipa Marija Mojca Drmota Dolgčas med počitnicami? Kaj pa je to? Če ste opazili skupino otrok, ki se zbira pred šolo in pomislili, da se je predčasno začel pouk, ste se zmotili. To so bili počitniški VKLOPOVCI. Projekt, ki se je v okviru CENTRA ZA SOCIALNO DELO VRHNIKA, pod mentorstvom Marjance in Lučke, začel že lani, je tudi letos ponovno zaživel, takoj ko so se zaprla šolska vrata. Verjetno ste na kakšni trgovini ali oglasni deski opazili privlačen plakat, ki vabi k počitniškemu druženju. Če pa ga niste videli, vam bomo v kratkem povzetku skušali opisati, kako smo preživeli dva, za otroke najlepša meseca - počitnice. Kdo pravi, da poletja ni mogoče preživeti brez morja? Tudi na domačem bazenu seje mogoče prav lepo zabavati. To smo s pridom izkoriščali ob sončnih jasnih dneh, ko se je najlepše namakati v vodi. Plavali smo podolgem in počez, se igrali z žogo, pod vodo iskali "skrite zaklade"... Organizirali smo tekmovanje v veslanju, ki nas je pošteno namučilo, in so bile nagrade res zaslužene. Podobno je bilo tudi na tekmovanju za najlepši peščeni grad. Na mivki smo igrali še odbojko ali badminton. Včasih pa samo v miru polizali svoj sladoled. Kadar nam vreme ni bilo naklonjeno, smo se zadrževali v razredu, kajti šola nam je prijazno odstopila svoje prostore. Tudi tam nam ni bilo dolgčas. Slikali smo na svilo, na keramične lončke, kozarci pa so se z barvami na steklo spreminjali v prikupne vazice. Zala je prinesla svoje modelčke, ki smo jih odtiskovali na mavec, pozneje pa tudi pobarvali. Pripravili smo tekmovanje v tomboli (BINGO), risali smo na majice, izdelovali makrame zapestnice, obeske iz fimo mase itn. Ko smo si zaželeli rekreacije, smo se lahko razgibali v telovadnici ali pa zunaj na igrišču. Najbolj priljubljena je bila igra Med dvema ognjema, še posebno če so se pomerile punce proti fantom. Za konec pa dajmo besedo še udeležencem POČITNIŠKEGA VKLOPA: Imamo se full cool. (Katja, II let) Rada se potapljam. (Urša, 6 let) Všeč mi je bilo zidanje gradov. (Zala, 11 let) Rada sem skakala v globoko vodo in iskala kovance. (Tarnam, II let) Naučila sem se malo plavati. (Ema, 7 let) Najboljše mije bilo tekmovanje s čolnom. (Ana, 7 let) Jaz pa raje skačem v nizki ali srednje globoki vodi. (Saša, 8 let) Voda je mrzla, a se imam kljub temu cool. (Neža, 10 let) Na bazenu imajo zelo dober, čeprav drag sladoled. Všeč mije potapljanje. Rade delamo prevale in stoje v vodi. (prijateljice Nena, 9 let; Tijana, 10 let in Tina, 8 let) . Jezen sem, ko me Urša porine v vodo. (Aljaž, 5 let) Rada imam skakanje v vodo. (Golja, 7 let) Ne dajem nobenih komentarjev. (Elvir) Nekaj idej žal nismo uspeli uresničiti, zato bodo verjetno prišle prav prihodnje leto, ko se znova snidemo v tako lepem številu. POČITNIŠKI POZDRAV! Nataša Jovanovič PTC mu\KA Poslovno trgovski center loka, Robova c. 6, tfrfcrjffca, tel: obi / 75* ZW Mortacfefa Mo&na t/t m,00 sit a - 50% Kmečki pvsot M kosi mr,oosit asa« - 50% 0rba borovnica t/t 110 OH oif stara cena ^ *5% Marelica nektar t/t 50% TMOMKA m mu miCATOR Rastfmsko olje 11 rfefcfefjfca 139,00 Str cola t,5 t 109,00 srr cofa 0,5t 53,00 srr Posebna kfobasa (normaf, minO 565,00 SfT Pašteta 50g 8ooksuScvcou MAVRCA TONI BLAINK CD - \mnut* mm CASERMAN PAVEL s.p. VRTNARIJA 16 1360 VRHNIKA TEL:(061)752-455 FAX: (061) 756-188 iracJio urkiriika tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261 IZDELKI PODJETNIŠKO OBRTNA CONA POD HRUŠEVCO 30c 1360 VRIIN1KA :cl.: 061/754 358. fax: 061/755 5*6 Tel. 653-864 (doma) - vhodni portali - stebri - vodnjaki - vrtni umivalniki - ograje - cvetlična korita -vaze - umetni kamen za oblaganje - izdelki po naročilu prevozništvo in gradbena mehanizacija Jesenko kipet- prevozi, storitve z ttvtodvigalom in rovokopacem MF splošna gradbena dela pri nizkih gradnjah TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI ... Roman Jesenko s.p. Drenov grič 88, 1360 Vrhnika tel: 061/754 785, GSM 041/766-587, 674-045 OPTIK BRANKA JELOVČAN s. p. STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105 • IZDELAVA VSEH VRST OČAL NA RECEPT IN PO IZBIRI. • KONTROLA VIDA Nov delovni čas od 9. do 12.ure in od 13 do 17.ure Sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 18.ure Sobota zaprto! Novo na Vrhniki! Ponudba RAY BAN sončnih očal in tekočin za kontaktne leče GM F L E X Izdelava in montaža priključkov za hidravlične cevi MARJAN GRDADOLNIK s.p. 1357 Notranje Gorice Cesta na log 85 Tel./faks: (061)651-624 Tel. privat: (061)651-621 GSM: 041/681-106 vcirgcilanT V novi trgovini na vrhniškem klancu (na cesti proti Logatcu), Tržaška c. 44, vam nudimo: - izdelke iz naše proizvodnje (zglobe, končnike, premne roke za vse vrste avtomobilov) - olja, filtre, sklopke, amortizerje, zavorne ploščice, diske,... - in drugo dodatno opremo za osebna vozila. ODPRTO: vsak dan od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure. Telefon /faks: 061/752-711. Lahko pa nas pokličete tudi v proizvodni obrat po telefonu: 061/752-711, 755-470. Avto-iZZiv, d.o.o. I SINJA GORICA 1360 VRHNIKA tel./faks: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si PRI NAS VAM NUDIMO: • menjavo vozil: — staro za novo — staro za staro • komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil • odkup vozil, letnik nad 1990 • mogoč nakup na posojilo in leasing • prenos lastništva (prepis vozil) ODPRTO: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. VRHNIKA Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618 ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME • zidarska dela, • zamenjava vodovodne instalacije, • polaganje keramičnih ploščic, • montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, • odvoz odpadnega materiala. GARANCIJA IN ROK IZVEDBE ZAGOTOVLJENA. Hvala za zaupanje! DNEVI ODPRTIH VRAT...... ........od 9. do 11. SEPTEMBRA ........predstavitev novega SCENICA ....... .testne vožnje : ROKOM C VETROVOM f ..........vragolije AMvXACVETKOVr\ V septembru pripravljamo akcijo odkupa rabljenih vozil starejših od 10 let. Vaše vozilo odkupimo za 200.000SIT. AVTO CENTER Jelovškova 6, VRHNIKA, tel. prodaja (061) 755 720, tel. servis (061) 755 730. RENAULT TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV KZ Vrhnika 22. 9.1999 od 14 -17. ure informacije 041/739-510 MALI OGLASI Z novembrom 1999 iščemo varstvo za enajst-mesečnega fantka na našem domu. Tel.: 755-360 ali 041/ 596-995 TERMO mm tel./faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 -173 Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica - I»VC OJKJVA »IV VRATA VSUBJ* OJMJMC JtJV - JVOVOOHAJBlVjrA M*T *fjrHOJMTOJrV^A*J« OBNOVA - -TK^JVJEIVJ'«: MJRStJEMTMMŠ 0*OEWT «V\V»A3r. S SILIKONSKIMI CEVNIMI TJCđUVIJCI C30% JP"ItXMIlU*JSrjKIC JBEJVJBJROjrjrK^ 44 NAŠ ČASOPIS OSMRTNICE SEPTEMBER 1999 S Ahilova 6 a v Ligojni Že kar nekaj časa je preteklo, odkar je glasbena skupina Ahilova šesta nastopila na nepozabnem sobotnem večeru v gasilskem domu na Brezovici. Večerje bil tudi za skupino tragično poseben, ker je bil to njihov zadnji nastop v petčlanski zasedbi. Teden za tem so namreč v prometni nesreči za vedno izgubili kitarista Grega Hrena. Vendar pa ta pretres ni premagal njihove ljubezni do glasbe, kijih že od vseh začetkov in čedalje bolj vleče naprej. Za glasbila so prijeli še bolj trmasto. V sedaj štiričlanski zasedbi pevka Simona igra manjkajoči kitarski ritem, za bobni je še vedno Aljoša, bas igra Rok, kitarske dodatke (solo kitara) pa Rof. Tokrat se nam bodo predstavili (s svojo avtorsko glasbo in slovenskimi besedili) v gasil- POGREBNE STORITVE rib naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061/751-437, mobitel 0609 637 617 KAMNOSEŠTVO SVETE s.p. Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov. Lučke in vaze. Izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov. Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru. Delovni čas od 7. do 17.ure Kamnoseštvo Svete s.p. Jezero 97 1352 Preserje Tel./faks: 061/631 294 Pogrebna služba FRANCI TRŠAR; Gabrče 9 Vrhnika Telefon:754-109, 752 -894 0609 628 - 257 Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 Ob bližajoči se jeseni, vam bomo nudili sveže cvetje in raznovrstne lončnice Pričakujemo vas skem domu v Ligojni. Pred slabim letom so že nastopali v majhnem li-gojnskem baru, kjer so poželi velik aplavz. Ker pa navdušenje mladine nad skupino ni in ni usahnilo, so jih mladi iz Ligojne spet povabili, tokrat v veliko večji prostor. V petek, 10. septembra 1999, se bodo tako od 20. ure dalje po celi Mali in Veliki Ligojni razlegali zvoki strun električnih kitar, kijih bodo poleg Ahilove šeste 'šponali' še Drajtšponarji iz Bevk. Torej, vsi mladi po srcu, ki vas ganejo taki zvoki, pridite še na eno noč dobre glasbe in dobre zabave! Jožko Verbl Dramska skupina Preserje Naša dramska skupina šteje enajst članic: Mojco Uršič, Anjo Galič, Uršo Suštaršič, Sanjo Lužar, Uršo Petelin, Nino Celeč, Polono Matjašič, Niko Lužar, Katjo Mernik, Katjo Kovačič in mentorico Heleno Košir. Naših nastopov ni bilo ravno veliko. Na naši šoli smo posebej nastopali za učence razredne in predmetne stopnje, nato pa še za starše z igrico STRIP STRP- DENARJA KUP. Naslov je čuden, kajne, igrica pa zelo zanimiva. Igrali smo jo tudi v kulturnem domu Šentjošt. Tam je naša igra vzbudila veliko pozornost, saj sojo nekateri gledalci šteli za najboljšo. Še posebno zanimivo je bilo, da smo si nekateri igralci sami izmišljali besedilo in ga predstavili na bolj razigran način. Igrico smo morali skrajšati zaradi časovne omejitve, lahko pa bi trajala mnogo dlje. Bo pa drugič daljša. Želeli bi nastopati tudi v drugih krajih. Imamo še mnogo idej; ena izmed njih je tudi impro gledališče. Igralci dramske skupine Osnovne šole Preserje Pogin domače živali Žal se primeri tudi pogin domače živali, pa naj bo to žival, ki je naš hišni ljubljenček, ali pa žival, ki jih redijo kmetje. Na žalost so lastniki nekaj, takih živali odvrgli v brezna pod Krimom ali drugod v gozdu. Vemo, daje tako početje nesprejemljivo z več vidikov, zato vas obveščam, da je treba pravilno ukrepati, kar pa vas ne bo nič stalo. V primera pogina živali obvestite Veterinarski zavod Slovenije, Cesta v mestni Log, tel. 334-033 ali 333-706. Njihova služba bo strokovno odstranila žival, sredstva za ta namen pa zagotavlja država. Kmetijska svetovalna služba Kmetijski svetovalec: Anton Zavodnik Tehnični pregledi traktorjev ■ Vič 20. 9. VNANJE GORICE od 12. do 17. ure 21.9. RAKITNA od 8. do 10.30 ure 21.9. PRESERJE od 12.30 do 17. ure 22. 9. DOBROVA od 12. do 17. ure 23. 9. ŠENTJOŠT od 9. do 10. ure 23. 9. HORJUL od 12. do 17. ure 24. 9. POLHOV GRADEC od 13. do 17. ure 27. 9. BREST od 12. do 17. ure 28. 9. IG od 8. do 17. ure 29. 9. BARJE od 12. do 17. ure 30. 9. ŠKOFLJICA od 12. do 17. ure Tehnični pregledi so na starih lokacijah. Lipa zelenela je lam v dišečem gaju, s cvetjem me posipala, djal sem da sem v raju. ZAHVALA Ob smrti drage mame Marije Kotnik z Dola pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli oziroma poslali sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lep cerkveni obred, pevcem za lepe pesmi, pogrebcem in g. Antonu Rahnetu za pogrebne storitve. Iskrena hvala tudi osebju Doma za varstvo odraslih, Velenje ter Pogrebni službi Usar. Njeni: hčerka Olga z možem Tunjem ter vnuki Nataša, Mirko, Tanja Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni, a usoda je tako hotela in te nam je vzela. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta in starega ata Marijana Kržiča s Pakega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, podjetjem ter Občini Borovnica za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev - namesto cvetja. Posebno se zahvaljujemo gasilcem za izkazano čast in tople poslovilne besede. Hvala tudi pevcem in g. župniku Janezu Šilarju za lep obred ob uri slovesa. Hvala prav vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega dragega očeta na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi ata, dedek in pradedek Anton Gabrovšek iz Horjula 112 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala tudi pevskemu zboru, g. župniku in pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očija in dedija Slavka Peršina iz Borovnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, posebno sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom za izrečeno ustno in pisno sožahe, darovano cvetje, sveče in sestri Mariji za maše ter iskrena hvala vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili v njegov prerani grob. Posebna zahvala velja dr. Mariji Žagar in sestri Milki, dr. Tonetu Kenigu ter Zvezi šoferjev in avtomehanikov Vrhnika za lepe poslovilne besede. Obenem se zahvaljujemo Pogrebni službi Pieta, pevcem in izvajalcu Tišine ter g. župniku za lep cerkveni obred. Žalujoči: žena Fani, hčerki Vesna in Lili z družino Borovnica, 4. julija 1999 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Antona Čepona iz Horjula se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se Gasilskemu društvu Horjul in Čebelarskemu društvu Dolomiti za tople poslovilne besede. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem ter Pogrebni službi. Vsi njegovi Horjul, jul« I"' ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega sina in brata Ivana Rupnika -Ive a se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ter nam izrekli pisno in ustno sožalje in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala g. dr. Živi Trčič, patronažni sestri Anki Suhadolc, g. Malovrhu za poslovilni govor in g. Suhadolcu za angažiranje ob pogrebnih pripravah. Dobrova, Brezje, Ljubljana Ni več bolečine Zdaj dom naš je prazen, ne trpljenja, ko tebe več nI, življenje je trudno za vedno zaprla končalo svoj boj. si trudne oči. ZAHVALA Tragično nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Angela Mihajlovič upokojenka Slovenskih železnic iz Ivanjega sela Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sodelavcem ter Sekciji Postojna za izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje in sveče. Posebno pa hvala vsem prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu, pevcem, trobentaču in g. Antonu Vrhovcu za pogrebne storitve. Vsem iskrena hvala. Hčerke Slavka, Milena in Lilijana z družinami ZAHVALA V svojem 89. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, dedi in tast Avgust Železnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili lepo cvetje in sveče ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala velja dr. Rusu in sestri Metki pri zdravljenju njegove dolgotrajne bolezni, govornikoma ZB in Čebelarskega društva za poslovilne besede, Združenju obrtnikov in Društvu upokojencev. Hvala g. dekanu za lepo opravljen obred, pevcem Okteta Raskovec in trobentarjem ter Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njegovi Vrhnika, 1.7.99 ZAHVALA Ob nenadni smrti Cirila Gregorka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Pekarni Vrhnika. Zahvala tudi gasilcem Sinje Gorice, pevcem, trobentarjem in Pogrebni službi Vrhovec. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Sinja Gorica, 29.6.1999 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas; so vezi močnejše... Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Frančiške Slovša z Vrzdenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen obred, pogrebcem ter Pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni Vrzdenec, avgust 1999 1 I Vaš nasmeh nam je grel srce, oči dajale so toplino. Bili ste naša vest, sreča in veselje. Bog vas poklical je in odšli ste s polnim naročjem dobrih del. Za seboj pa sle pustili sledove ljubezni, ki bodo za vedno ostali v naših srcih. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata Ivana Novaka iz Verda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darila za svete maše in vsem, ki ste ga pokropili in v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Prebilovi in dr. Kavčiču. Hvala gospodu župniku in gospodu Potočniku, pevcem, trobentaču, pogrebcem in Pogrebni službi Vrhovec za lep pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste našega ata spoštovali in ga imeli radi. Vsi njegovi ZAHVALA Ob odhodu v večni mir in počitek našega dragega Avgusta Štefančiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče ter za izrečena in pisna sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Rusu in sestri Metki, narodnim nošam, Združenju šoferjev in avtomehanikov z Vrhnike in Brezovice, g. Jožetu Voljču za izrečene poslovilne besede. Združenju obrtnikov, Društvu upokojencev in Društvu invalidov. Hvala g. dekanu Vinku Podbevšku za lepo opravljen pogreb, hvala pevcem, trobentačem in Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njegovi Brezovica, Vrhnika, 30.6.1999 ZAHVALA V kraj večnega miru je odšel naš dedi Ante Marušič (1921 - 1999) iz Verda, Cesta na polju 18 Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sorodnikom in sosedom za izrečeno in pisno izraženo sožalje, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku. Hvala patronažni službi in zdravnikom ZD Vrhnika, zlasti dr. Primožu Rusu. Hvala g. Vrhovcu, pevcem in pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo gospodu kaplanu. Vsem iskrena hvala. Vsi, ki smo ga imeli radi Na dan, ko se vrnejo beli golobi na prag, preden potrka na vrata roka neveste črne, se vrneš vsa mila in blaga in me s seboj v svojo večnost povabiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami, babi in sestre Ivanke Mele iz Borovnice se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste delili upanje z nami. Žalujoči: vsi njeni Ko bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, sina, brata, strica in nečaka Laza Krompiča z Vrhnike, Travniška ul. 7 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala ravnatelju OŠ Ivana Cankarja g. Janezu Sodji za tople poslovilne besede. Lepa hvala tudi varovancem in sodelavkam VDC Podlipa, kolektivu OŠ Ivana Cankarja, Okrožnemu državnemu tožilstvu Ljubljana, BŠK Blagajana, ZŠAM Vrhnika, članom društva Sožitje, pevcem Raskovec, trobentačema, pogrebcem in Pogrebni službi Vrhovec. Hvala prav vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Zdenka, sinova Uroš in Dejan, mama Valči, brata Slavko in Elo z družinama Vrhnika, 25.6.1999 Draga mama, v naših srcih boš vedno z nami! ZAHVALA Ob smrti drage mame, sestre in babice Angele Kržič iz Verda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Verd, avgust 1999 j Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob smrti dragega moža, ata in starega ata Antona Slana z Brezovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Jerasovi in patronažni sestri za zdravniško oskrbo. Vsa zahvala velja gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, pogrebcem in Pogrebni službi Pieta. Zahvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Brezovica, julij 1999 Zahvala Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi '■■* mož, ata in stari ata Matevž Prebil iz Kamnika pod Krimom 161 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem krajanom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se za ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala dr. Gabrielu in patronažni sestri Zalki za vso pomoč v času njegove bolezni.Hvala župnikoma gospodu V. Malovrhu in gospodu A. Kočarju za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala tudi pogrebcem. Hvala pogrebni službi Vrhovec za vso pomoč, hvala pevcem in trobentačem. Njegovi: žena Ivanka in sin Iztok z družino Zdaj utihnil je tvoj glas, za vedno sklenile tvoje pridne so roke, po plačilo večno, odšlo tvoje je srce. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Antona Peklaja iz Polhovega Gradca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, mu olajšali zadnje trenutke življenja ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranimo ga v lepem in trajnem spominu! Njegovi najdražji Polhov Gradec, avgust 1999 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Vsem, ki ste naši Jani Petkovšek storili kaj dobrega v njenem življenju, jo obiskovali v času njenega trpljenja, jo pospremili na zadnji poti, darovali v dobre namene ter prinesli cvetje in sveče, se iskreno zahvaljujemo. Hvala Juditi za Schubertovo Ave Marijo, Mojci za Bachov preludij, cerkvenim pevcem in pevcem okteta Raskovec za petje med mašo in na pokopališču ter župnikoma g. Podbevšku in g. Arharju za mašno daritev in spremstvo na pogrebu. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem iz knjižnice Bežigrad, sosedom, posebno Žigmanovim za moralno oporo in ge. Anči Šepulovi, ki jo je spremljala na preglede in terapije na Onkološki inštitut ter ge. Meti Rotter za pomoč in obiske v bolnici v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala dr. Rožmancovi in sestri Ivanki ter Veri Habetovi za obiske in pomoč. Bog vam povrni. Spomnite seje včasih z molitvijo in prijazno mislijo. Družina Petkovšek Vrhnika, v juliju 1999 Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah, ona bodi mi gonila, njen odeva naj me mah. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in nona Jožeta Flajšokerja iz Notranjih Goric se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Vsi njegovi Notranje Gorice, julij 1999 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Anton Tomšič z Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi Ljubezen do dela in trpljenje tvoje je bilo življenje, v srcih naših za vedno boš ostala v spominu. ZAHVALA Ob smrti naše drage Ivanke Šemrl, roj. Ogrin iz Sinje Gorice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, darovane sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa velja Domu upokojencev Vrhnika in g. župniku Podbevšku, pevcem Okteta Raskovec, Pogrebni službi Vrhovec ter pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša mama, babica in prababica Jožefa Koščak z Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujeva se za darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujeva dr. Dunji Piršič in sestri Veri za vso pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujeva se g. župniku, orglarju in pevcem za lep pogrebni obred. Zahvala Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sinova France in Andrej v imenu vsega sorodstva Vrhnika, avgust 1999 ZAHVALA Nenadoma nas je za vedno zapustila draga žena, sestra, mama in babica Jožefa Nagode, roj. Žust iz Zaplane Iskrena hvala dr. Cukjatiju in njegovi soprogi iz Zdravstvenega doma Vrhnika, vsem sorodnikom, Gasilskemu društvu Zaplana, cerkvenemu pevskemu zboru, vikendašem, Pogrebnemu zavodu Antona Vrhovca, sodelavcem IUV, za opravljeno pogrebno svečanost gospodu Bizjanu in za izrečene besede v zadnje slovo. Vsi njeni Ob nenadni izgubi našega brata in strica Janeza Turšiča iz Brezovice pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi Pogrebni službi Pieta, pogrebcem in pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebno zahvalo pa namenjamo Janezovim sodelavcem podjetja Plinarna - Energetika za vso pozornost in veliko pomoč ob njegovi smrti. Vsi njegovi Brezovica pri Borovnici ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in atija Rudija Eržena z Brega pri Borovnici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in krajanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vam za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Borovnica, dr. Mariji Munda in sestri Mateji, ki sta mu nudili nesebično pomoč v težkih trenutkih bolezni. Hvala družini Hiti in More ter ge. Ivi Turšič za pomoč v času bolezni. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred, podjetju Liko Vrhnika, IPS, d.o.o., in Delo Revije, d.d., za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi PIETA, pogrebcem, pevcem in trobentaču. Še enkrat iskrena hvala vsem. Vsi njegovi Borovnica, junij 1999 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Končana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom ter podjetju Ilirija za nesebično pomoč, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Zahvala velja tudi pogrebni službi Vrhovec za lep pogrebni obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša teta Mici Pečkaj -Logarjeva z Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili sveče, cvetje in darovali za dobrodelne namene. Posebna zahvala dr. Rožmancovi, sestri Ivanki in patronažnim sestram, g. Valči Fefer za poslovilni govor, g. Kapšu za pogoste obiske med boleznijo, g. kaplanu in pevcem za lep cerkveni obred. Žalujoča nečakinja Majda Grom z družino PEUGEOT AVTOHIŠA SELJŠKAR d.o.o. BETAJNOVA 16, 1360 VRHNIKA Tel./faks: 061/754-716 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT že od 1.432.000,00SIT že od 2.220.000,00SIT že od 1.766.970,00SIT že od 2.877.530,00SIT VSE CENE Z DDV AKCIJA: PEUGEOT 306 In 406 s popustom 100.000.006IT PRODAJA • novih in rabljenih vozil • staro za novo • kredit (T+4.5%) • leasing možen pologa SERVIS • avtomehanika • avtoelektrika • kleparska - ličarska delavnica • vulkanizerstvo KUPON -1% EF5 [m □ cm: □=3 [ (o) □ SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., Lj u bij AN A Enota VrIinIIca CanIcarJev trq 7 1760 VRhNlkA NEPREMIČNINE Ttl.: 061/755-194 Rl Al ESTATE Fax.: 061/774-799 W^ - šm mm Mk^mig Emm^lkš ŠBSmžh} HWŠwSp zmtei %M$m0trn m@w mMkšjljSmsgji. i j i J J PRODAMO ALI KUPIMO, NAJAMEMO ALI ODDAMO VAM STANOVANJE, POSLOVNI PROSTOR, HIŠO ALI PARCELO Iskra Antene d.o.o, Idrijska 42, Vrhnika, tel.: 758-085,755-625,758-071, faks: 755-482 Odprto: od ponedeljka do petka 8-16 Mobilna telefonija Gospodinjski MPPPIR aparati «s Vse cene so v SIT. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodne objave. TW Corning VRHNIKA, Tržaška cesta odprto: 9.00-19.30, so ta 28, tel.: 061 752 sobota 9.00-12.00 392 PHILIPS EKRAN 25 PT 8304 • 100 Hz • Incredible surround • TOP TEXT • 100 programskih mest SIT 169.990 AL110 x 18.477 PHILIPS FVV326 HI-FI SISTEM • Moč2x50W • CD • Dvojni kasetofon • Incredible sorround • RDS • Izhod za subvvoofer SIT 41.99 ALI 10x5.021 MINOLTA LASERSKI TISKALNIK 6L • 6 ČB strani na minuto • Prestižne črne barve • Uporaba v Windows okolju SIT 44.990 ALI 9 x 5.368 PHILIPS TELEFON GENIE • Li Ion baterije • 80 ur pripravljenost • 1.5 ure pogovora PHILIPS BREZVRVICNI TELEFON ALORIS • LCD prikazovalnik z 12 mestnimi številkami • Do 4 ure pogovora • Do 40 ur stanja pripravljenost PHILIPS APARAT ZA STRIŽENJE LAS HQC 242 • 7-stopenjska nastavitev dolžine las (4-17 mm) • Snemljiv zobčasti nastavek • Ščetka za čiščenje • Oblikovalni glavnik SIT 5.5001 zanussi FLS 674 C PRALNI STROJ v' • Zmogljivost pranja - 5 kg. • 500 obratov / min. • Zamrzovalni del 141 • Program za polovično količino perila SIT 65.900 ALI 10x7.163 BRHUfl MR 440 HC Set za pri otroške Set sestavljajo! • Sekljalnik • Dve metlici f • Otroška steklenička • Posoda za sekljanje z lijakom ter krtačka za čiščenje Primerno darilo za mlade starše! SIT 11.660 gorenje HLADILNIK R-142 • Skupna bruto prostornina 1401 • Hladilni del 111 I • Posoda za zelenjavo in meso • Tri univerzalne poličke • Energijski razred D (Stroške nakupa lahko uveljavljate kot olajšavo pri napovedi dohodnine) SIT 36.990 ALI 7 X 5.571 COM1NG d.o.o., Družba za trgovino, Slovenčeva ulica 24, 1000 Ljubljana COMING - Svetovanje • Usposobljeni prodajalci so garancija za pravilno odločitev • Vzeli si bomo čas za Vas in Vam prisluhnili COMING - Plačilni pogoji • Gotovinski popust • Plačilo do 10 obrokov • Za fizične osebe možnost kredita TOM + 0 m COMING - Garancija • Nudimo do 2 letno garancijo • Supergarancija 4 leta za označene aparate (doplačilo) COMING - Dostava na dom • Kupljeno blago vam brezplačno dostavimo do 20 km • Aparat Vam brezplačno priklopimo in nastavimo (razen avtoradia) COMING-Servis • Centralni servis na Vrhniki • Pogodbeni serviserji po vsej Sloveniji Corning Pomote in tiskarske napake niso izključene. Najnižji znesek čeka pri nakupu na obroke je 5.000 SIT. Imetniki Corning kartice imajo dodatni 5% popust.