Nsjvečji Bik Iskaja NASLOV aredniStva in aprav-niiva: 1M1 W. SM PUc« Ckkag«, III. OFFICIAL ORGAN OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION The largest Slov« Weekly in th« United States of America. U«u«d •rmrj OFFICE: 1981 W. 22uA PUMO Chicago, UL Entered ai Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. No. 49. Stev. 49. Chicago, Ili*» 12. decembra (December) 1917. Leto m. Volume HL Združene države Washington, D. C. 7. decembra. —Združene države so v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko, ki šteje 52 milijonov prebivalstva. Že pozno danes popoldne je kongresna zbornica sprejela tozadevno resolucijo z 305 proti 1 glasu ;socialist Meyer London iz New Yorka je bil edini, ki je glasoval proti tej vojni napovedi. Za vojno napoved je glasovala tudi članica kongresa Miss Jeanette Rankin, iz Montane. V senatu je trajala debata o tej točki celo nro — že dve uri poprej, kot v* kongresni zbornici in jo je končno se na tak a zbornica »prejela enoglasno z 74 glasovi. Senator LaFolette iz Wis. je bil odsoten pri glasovanju. Kasneje se je LaFolette izgovarjal, da se ni nalašč odstranil od glasovanja in da bi bil tudi in glasoval za to vojno napove^j če bi se isti dostavilo neko tooko, njemu po volji. Prvomestnik kongresne zbornice, speaker/Clark je podpisal resolucijo o(> 4:12 popoldne; pod-preds. Marshall, predsednik senata ob 4.32 in predsednik Wilson ob 3:03t na kar so Združene države oficijelno stopile v vojno z Avstro-Ogrsko. iV fcongresu ni bilo pri debati 0* t ej napovedi nič ugovorov. Govo rilo se je samo, da naj bi se napovedalo vojno tudi Bolgariji in Turčiji, ker sta tudi zaveznici Nemčije; ta točka je pa končno propadla. V senatski zbornici je sen. Knox in Reed omenjal, da je v Združenih državah sedaj na tisoče vojakov bivših podanikov Av-stro-Ogrske, ki so vsi lojalni napram Združenim državam in sovražni napram avstro-ogrski vladi. Senator Reed je prosil vsled tega, da naj sre vsem tem vojakom podeli ameriško državljanstvo. Istotako je tudi govoril kon-gresnik Sabath iz Chicaga, ki je osobito povdarjal, da živi tu na stotisoče bivših avstrijskih podanikov, ki so vdani z dušo in telesom naši vladi .To so razne slovanske narodnosti iz avstro-ogr-ske monarhije. Na podlagi Saba-thove resolucije, naj bi se Slovanov iz Avstro-Ogrske, živečih v Združenih državah ne smatralo sovražnim podanikom Združenih držav. Natančno določbo bo o tem pojasnil predsednik Wilson v svoji formalni vojni proklamaci-ji. Pričakovati je torej, da bo vlada Združenih držav postopala povsem lepo in prijazno napram onim podanikom Avstro-Ogrske, ki so sedaj lojalni naši vladi. Senator Lodge je • priporočal da naj se napove tojno tudi Bul-gariji in Turčiji, ter da naj se bolgarsko legajo odslovi iz Wa fehingtona, ker 'se preveč ogreva za Nemčijo. / Senator Knox, bivši državni tajnik je pOročal v senatu, da živi v Penrtsylvaniji več tisoč av-stro-ogrskih podanikov, ki še nimajo niti prvega državlj. papirja Vsled tega naj bi se vse dotičnike smatralo sovražnim podanikom in iste odslovilo iz sedanjih služb; starost za te sovražne podanike • naj bi bila določena od 14. leta dalje. izjeme lojalni našemu predsedniku Woodrow Wilsonu in naši slavni ameriški vladi, ki nas ie z odprtimi rokami sprejela v svoje naročje ob času, ko smo prišli v Ameriko, takorekoč pregnani in lačni. Kakor nas je takrat sprejela v svoje naročje, tako nas bo čuvala in varovala tndi v sedanjih resnih vojnih časih kot svoje posinov-ljence. Zaradi tega je naša sveta dolžnost, da ostanemo vsi — do e-nega lojalni ter vdani našemu ljubljenemu predsedniku in naši mogočni ameriški demokratični vladi. Dolžnost naša je, da jo podpiramo duševno, moralno in materi-jelno toliko časa, dokler ne doseže svojega začrtanega blagega cilja, to je dosega miru za vselej in svoboda vsem narodom! PAVEL SCHNELLER, predsednik K. S. K. J. Cleveland, Ohio, dne 10. decembra 1917. Lokalne vesti. pradsedtika — Članice društva Marije Pomagaj št. 7$ se opozarjajo na glavno letno sejo, ki se vrši v nedeljo popoldne ob 2. uri. Na tej seji je na dnevnem redu volitev novega odbora za 1. 1918 in še več drugih važnih točk. Kakor se ču-je, se bo na tej seji sestavilo in prečitalo tudi resolucijo,, da naj bi vsa ženska društva K. S. K. J. nastopila sedaj potrebne korake za dosego enakopravnosti. Pridite torej cenj. članice vse na prihodnjo sejo, ker je ista velevažnega pomena. — Minulo nedeljo popoldne se je nudil pri našem g. župniku Rev. Frančišek Jager, o katerem smo pred 4 meseci poročali, da se je podal s kortrisijo ameriškega Rdečega križa v Srbijo. Rev. Jager je držal v naši slovenski cerkvi označni dan popoldne povodom blagoslovljenja slike sv. Martina kratek nagovor v katerem je poročal o svojem važnem potovanju po Balkanu. Pred vsem je pa Rev. Jager navzočim vernikom kot slovenski duhovnik, kot ameriški državljan in kot uradnik vlade Združenih držav toplo proporočal lojalnost napram ameriški vladi in da naj bi vzeli vsi ameriški Slovenci vsaj prve drž. papirje. Rev. Jager je odpotoval minulo nedeljo zvečer v New York na konferenco komisije amer. Rdečega križa; od tam bo šel še v Washington, D. C., k vladi, kjer bo poročal o svoji misiji. (V prihodnji (božični številki) ibomo priobčili obširno poročilo Rev. Fr. Jagra, kaj je vse videl in doživel tekom svojega potovanja na balkanski soški in francoski fronti. Urednik našega lista je i-mel priliko in čast da je govoril o-sebno z Rev. Fr. Jagrom. Poročilo našega uglednega in zaslužnega rojaka Rev. Jagra je zelo zanimivo, katero bomo, kakor že o-menjeno priobčili v prihodnji številki. — Zadnje dni smo imeli v našem uradu precej posla s pisanjem prošenj za prvi državljanski papir. Še pred napovedjo vojne Avstriji se je marsikdo spomnil našega zadnjega oklica "Ne-državljani, še je čas", in je vzel prvi drž. papir. Zadnje prošnje za ta papir smo spisali prosilcem še včeraj, dasiravno je vojna napoved med Zdr. državami in Avstro-0grško že v veljavi. Na City Hall prvi papir, vendar pa ne več dri*-gega. ('e bodo oblasti dajale še vnaprej Avstrijcem prve papirje, se bomo o teni informirali in poročali v prihodnji številki našega lista. — Včeraj popoldne so zaštraj-kale slamnikarice največje tovarne slamnikov v našem mestu — Eiger Bros. na 1249 So. Wabash Ave. Ker se je veČina delavk in delavcev te tovarne vpisalo v u-nijo, so zahtevale od gospodarjev boljšo plačo, 50 urno delo na teden in priznanje unije, kar jim pa lastniki tovarne niso hoteli dovoliti. Pri Eiger Bros. dela nad 130 naših slovenskih deklet in žena, zaradi tega prinašamo na tem mestu. Danes imele vse šivavke posebno glede štrajka in upamo, da zmaga na strani štrajkarje štrajkaric. — Slovenske karice! I>ržite se proč varne in ne skušajte sedaj iskati dela pri Eigerju, ker je štrajk. Če boste solidarno in složno nastopile, bo zmaga na vaši strani. Sramota vsaki Slovenki, ki bi za čas štrajka morda skebala? Kakor se govori, vse bodo zavzele za unijo tudi slamnikarice po drugih tovarnah našega mesta. daj je najlepša priložnost in čas za dosego unije, ker imajo gospodarji veliko naročil, a malo izvež-banih šivavk. Torej slovenske slamnikarice držite se solidarno, kar bo v vašo lastno korist! iHMMHIBiil vojno Avstro-Ogrski. nim sodiščem 63 vojakov, ki so sa udeležili dne 23. avgusta ustaje in revolte v Camp Logan. Od teh je bilo obsojenih 13 na vešala, 41 v dosmrtno ječo, ostali se borfo pa pokorili v ječah od 2—10 let. Pri teni uporu, katerega so u-prizorili zamorski vojaki v Houston, Tex. je bilo 12 belokožcev u-morjenih in številno ranjenih; Med žrtvami je bil tudi kapitan J. W. Mattes baterije A. 111. poljske artilerije, ko je skušal pomiriti uporne vojake. Največja parna lopata na svetu. V najmlajšem, pa tudi najbolj cvetočem mestu St. Louis okraja države Minnesota, kjer se nahajajo velikanski železni rudniki bo postavila v nekaj tednih znana Oliver Iron rudarska družba največjo parno lopato na svetu za nakladanje rude na Missabe Mountain odprtem pitu. Ta parna lopata bo lahko naenkrat zajela in dvignila 350 ton rude. Ogrodje tega ogromnega stroja je 90 čevljev dolgo ter tehta okrog 60 ton. Za podstavek te parne lopate, ki ima veliki lokomotivi podoben stroj, je bilo treba narediti posebne železne in lesene premične podlage. Z enim zajemkom, bo ta lopata lahko naenkrat napolnite več kar železne rude. pozicije na južni in zapadni strani Jeruzalema. Nekaj čet se ic bližalo mestu v smeri od Be t le h e-ma, kjer so potisnile Turke nazaj in zasedle glavno cesto. Jeruzalem — Jeriho. Ravno i stočasno je napadla londonska in-fanterija Turke na severni strani svetega mesta ob Jeruzalem — Sechem poti, tako tla je bil Je ruzalem obkoljen od vseh strani — na kar so se Turki udali general n Allenby z Jeruzalemom vred. Chikažan nesel zastavo sv. križa v Jeruzalem. London, Anglija, 11. decembra. — Danes se je vršil zmagoslavni vhod naših čet v sveto mesto Jeruzalem. Nad tem mestom ne vihra več turški polumesec, ampak zastava z znamenjem sv. križa. Zmagoslavnim' krščanskim četam je korakal naprej general Allenby,. junak moderne križarske vojske; poleg njega je bil katoliški duhovnik, Father William Raphael Ludford, iz ^Teda Benediktincev, glavni vojaški kaplan angleške armade v okolici Jeruzalema, ki je nesel zastavo sv. križa v svojih rokah. . Rev. Wm. R. Ludford je rodom iz Ohieega, lil., kjer živijo še njegovi stariši rit 23. BelJvue Place. Rev. Ludford je študiral na St. Marys akademiji, pozneje je pa vstopil kot vojaški kaplan v ar-gleško armado. Ker so dne 7. t. m. Združene države napovedale vojno avstro-ogTski vladi, čutim v »vejem srcu potrebo in si štejem v »veto doM-nest, da oposarjaai vse sobrate in -i, iL,-. ju članice K. HRVMppH £77; M bw« »o dobili vsi prosilci včeraj Se Ameriške vesti. Grozna razstrelba v Halifax-u. Halifax, N. S. 6 .decembra. — Danes zjutraj se je pripetila v tuk. pristanišču grozna razstrelba, ker je nek parnik zadel ob francoski tovorni parnik "Mojit Blanc", ki je bil naložen z 400 tonami nitrolita. Razstrelba je bila tako strašna, da je skoro polovico mesta porušenega in v plamenu. Skupno število mrtvecev se računa na 2000, ranjencev pa na 5000. Iz bližnih mest so prihiteli v mesto pomožni vlaki z zdravniki in bolniškimi postrežnicami, ki bodo nudili ponesrečencem prvo pomoč. Skupno škodo, povzročeno vsled te razstreibo -,ne vojake obešali, so bili navzoči amo armadni častniki in šerif John Tobin iz Bex^r okraja ter nekaj vojakov, ki so šerifu pomagali. Ker se je eksekucija vršila na skrivnem, ni bilo dovoljeno niti časnikarjem, niti civilnim osebam prisostvovati pri obešanju. Obsojeni uporni vojaki o / korakali k vešalom pojoč nabožne himne; vodili so jih nek zamorski duhovnik in dva vojaška kaplana. Dospevši do vislic so kazali obsojenci velik pogum osobito tedaj, ko so jim vrvi okoli vrata de-vali. Na povelje nekega častnika so potegnili 6 obsojencev naenkrat kvišku, kasneje pa ostale; smrt je nastopila hipno. Njih zadnje besede so bile:. "Good by,7' fantje kompanije C"! Vsfch skupaj je stalo pred voj- V znamenju domoljubja. Ravnatelji znane velike nemške !.tlničnice v Chicagu (German Hospital of Chicago) so na svoji zadnji seji sklenili opustiti imeiPa(*ec Jeruzalema nemška (German) bolnišnica. Namesto starega imena so določili ime General Hospital, ali Splošna bol lišniea. velik udarec za kajzerja. Padec Jeruzalema znači veHk udarec za nemškega cesarja Viljema, ki je bil vedno veli* z.i- . . i ščitnik tega mesta. Vedno je pov-Dober pridelek krompirja. jdarjal da je privoljen dati vso W. R. Riddle, ki živi na svoji | svojo armado v obramboxJeruza-farmi v Stonewall biizu Ada, 0-|jema. slednjič so pa vseeno iztr-klahoma, je z letošnjim pridelkom ga]j Angleži Jeruzalem iz turških sladkega krompirja nad vse zadovoljen. Na 5 akrih mu je namreč krompir tako bogato obrodil, da ga je nakopal 2100 bušljev skupaj, ali povprečno po 425 bušljev na en aker. Največji rekordni pridelek v minulem letu je bil 367 bušljev na aker. Ker se sedaj lahko proda sladak krompir po $1.50 bušelj, bo dobil >.adovljni farmar zanj $3150. Inozemske vesli. Jeruzalem padel. — Zopet v rokah kristjanov. London, Anglija, 10. decembra — Sveto mesto Jeruzalem, ki je bilo tekom 673 let v turški oblasti, je padlo in je sedaj v rokah kristjanov. iNad temfmestom, ki je poznano v zgodovini že od leta 1400 pred Kr. r. vihra danes bela zastava v znamenje, da se je udalo oblegovalcem. Jutri se bo ta zastava nadomestila z angleško, francosko in italijansko, ko bo krščanska armada angleškega generala Allenby vprizorila slavnosten vhod v Jeruzalem, ki je bil v rokaih Mohamedancev že od leta 1244. V dveh tednih, ali še preje si bodo osvojile Allenbyeve čete tudi zgodovinsko mestece Betlehem, zibeljko krščanstva. Angleške če te s pomočjo Francozov in Italijanov so zadnje dni Jezuralem obkolile od dveh strani, tako da se je moralo udati. To veselo vest za ves krščanski svet je danes naznanil v poslanski zbornici v Londonu angleški kancler Andreas Bon ar Law. General Allenby poroča, daje minulo soboto napadel sovražne rok brez vsake zaščite, od strani Nemcev. Leta 1898 je romal cesar Viljem z velikim spremstvom z Jeruzalem, kjer je pripoznal pred svetom, da bo ostal zaščitnik tega mesta in menda tudi zaščitnik Turkov. Že tedaj je delal nemški cesar načrte, kako bi bilo mogoče raztegniti svojo roko tudi v turško ozemlje, pa se mu ni posrečilo. Sedaj ko je mesto Jeruzalem zopet v krščanskih rokah je upati, da se bo pri sklepanju miru gotovo določilo, da naj ostane to mesto v bodoče in za večne čase v krščanskih rokah. Z laškega bojišča. Berlin, Nemčija, 7. decembra. V novi avstro-nemški ofenzivi na gorski fronti Severne Italije je izgubil general Diaz, vrhovni poveljnik laške armade zopet enajst tisoč mož, katere smo odvedli v vojno ujetništvo. V bližini Melet-te smo zajedno zasedli več važnih sovražnih pozicij. S francoske in ruske fronte se pomika več divizij nemškega in avstrijskega vojaštva proti Italiji, ker se bo ojačilo obrambno četo na laški fronti. Italijanski glavni vojni stan. _(Na asiaški planoti so se vršili te dni skoro na 10 milj dolgi fronti krvavi boji, z velikimi izgubami na strani sovražnika. Vendar se je sovražniku posrečilo pri Monte Tonderecar dne 5. t. m. zavzeti nekaj naših zakopov, iz katerih smo se umaknili vsled tega, da smo utrdili druge bližnje pozicije. (Boji v teh krajih so bili siloviti in krvavi, ker je prišlo večkrat do ročnih bajonetnih spopadov. Prvi vpad na laško levo kri- lo je naš 2. kor uspešno odbil, pri tem je padlo številno sovražnih bojevnikov nam v roke. Na italijanskem desnem krilu je trajal boj neprestano 36 ur, tudi tukaj so bile izgube sovražnika občutne. Revolucija na Ruskem. London, Anglija. 10. deeembra. Revolucija, ki je izbruhnila v Ju-žno-iztffčni Rusiji napram sedanji vladi boljševikov se vedno bolj in bolj širi in se je razširila že na kavkaško fronto. Boljševiki so izdali že več manifestov na vojaštvo in ljudstvo, da naj bi se pomirilo, a ljudstvo postaja vedno bolj in bolj razburjeno, ker hoče strmoglaviti sede-njo vlado. Ob reki Don se pomika general Kaledines s svojimi Četami koza-kov proti 1'krajini, ki je že proglasila, da se bo bojevala proti boljševikom. Kozaki nameravajo edaj napasti Moskvo, katero i-majo boljševiki v svojih rokah; v Petrogradu pa vodi revolucijo gen. Kornilov. V drugih pokrajinah se tudi širi revolucijonarno gibanje, osobito na sibirski meji, kjer vodi svoje uporne čete general Dutov, da bo zaprl dovoz živil v Petrograd iz Sibirije. Sibirija samostojna republika, Sibirija se je proglasila samostojni republiki z Kerenskijem na čelu. Zaeno je obljubila tudi, da hoče materijelno pomagati generalu Kaledines, ki namerava odvzeti moč vlade boljševikom in preprečiti vsak izvoz municije in živeža v Petrograd. # 3 mesečno premirje. Berlin Nemčija, 10. decembra. Danes so podpisali vojaški zastopniki centralnih držav trimesečno premirje z Rusijo in Rumu nijo. To premirje se nanaša nA fronto od baltiškega morja ali od reke Dnjester do izliva Donave.— Tako se glasi današnje uradno vojno poročilo. Japonci in Kitajci hitijo Rusom na pomoč. Haparanda, Japonska, 10. dec. Večji oddelek kitajskega vojaštva je dospelo te dni v Harbin, med tem ko so prišli Japonci v rusko mesto Vladivostok, kjer bodo vzdrževali red in mir in čuvali ogromna ruska skladišča živil in municije. Ruski car pobegnil iz ujetništva. London, Anglija, 10. . dec. — Semkaj prihaja vest od ameriškega konzula v Tiflisu v Kavkazu, da je bivši ruski car Nikolaj pobegnil iz ujetništva. Zopet drugo poročilo, katero je prejela tuk. list Exchange Telegraph — se glasi, da so boljševiki razorožili straže Nikolaj Romanovega, bivšega ruskega carja, ki se nahaja v ujetništvu blizu ToboL ska, Sibirija. Boljševiki nameravajo odstavljenega carja drugam premestiti iz strahu pred linča-njem. Avstrijska bojna ladja potopljena. London, Anglija, 12. dec. — Glasom dunajskega uradnega poročila je bila minulo nedeljo tor-pedirana avstrijska bojna ladja "Wien"; pritem se je večina moštva rešila. — Ta vest je došla danes preko Amsterdama tuk. listu 44Central News". Bojna ladja "Wien" je bila zgrajena 1. 1893 in je zavzemala 5512 ton prostornine; na tej bojni ladji je bilo 44.1 mornarjev in častnikov. k-m le vesti in dopi*L «v< JdWa štev. 2 ^ * je imelo svojo Vedno mese&p- sejo dne £ decembra ."t. 1. iajKb enem tudi letno sejo in voti^iff odbora za 1. 1918 in so bi-iz vati eni. sl|de&: Anffh Golob«tf, I. predsednik; John Filak pcdpredsed.; John ar/ tajnik; John Kramarič, pisnikar; Anton GLavan, blaga j r»ik; »fohn Ji. Težak, zastop.; nadzorniki: John Zivetz, John Pint No 2, Fritz; ravnatelj Jo- sip Tekavčlč;,I. maršal Josip Bu dar star., H. maršal Frank Kore-vejj-rNo Ijj zlstavonoše: Jos. Gla-jrž&t tV^k Zlogar ml. Frank •*S£ruAa, Jos. Buchar ml. in Frank *Korevec No 2; umeščevalec odbora ; George Stonich star. Kčr se sedaj leto bliža h koncu, zatorej opozarjam vse one člane in Slanice našega društva, ki še kaj dolgujejo društvu za leto 1917, da to zagotovo poravnajo do 25^ecembra, da mi bo ob koncu leta mogoče položiti čiste knji- - » Iz urada društva sv, 15. Pittsburgh, Pa., se članom zgoraj imenovan štva, da bode 16. decembra, to je mesecu točno ob pol 2. uri dne v* navadnem j&orftvakiem pro^tru. Ker bode ta dan volitev novega odbora za leto 1918, torej prosim vse člane, da se te seje v polnem številu udeležijo, kateri se iste ne udeleži, bode kaznovan kakor pravila določajo. Prosim tudi vse one, kateri društvu dolgujejo, da poravnajo svoj dolg, da lahko predložim čisti račun nadzornikom v pregled koncepi leta. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jed-note. S t Mathias Malich, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Vida štev. 25 K. S. K. J. Cleveland, Ohio. Vsem članom tega društva se ge pred npbornOkl odbor v p«- ^ na gled celo^tnegaracunazam? ^ dne ^ ^ t j o čemur bedo nadzorniki poročali na prihodnji mesečni seji. Na tej seji se bo poročalo o celoletnem delovanju našega društva in o o-stalem dolgu, ako bi mogoče še kateri tari dolgoval za 1. 1917. Zatorej še enkrat opozarjam naše člane in članice, da naj svoje mesečne prispevke poravnajo do 25. decembra 1917. S sobr. pozdravom John Vidmar, tajnik. naznanilo. Vsem članom društva sv. Jožefa št. 7, K. S. K. J. v Pueblo, Colorado, *se tem potom še enkrat naznanja, da se bo vršila glavna letna seja našega društva v nedeljo, dne 16. decembra 1917, in sicer bo pričetek seje točno ob pol treh popoldne. Te seje se mora vsak član udeležiti, ker seja je velike važnosti, in na tej seji se bodo Teševale razne točke v korist društva. Ena teh točk je naša bolniška podpora, in na tej te ji se bode odločilo, ali ostane naša bolniška podpora po starem, ali jo bomo pa vzdignili na $1.00 in $2.00 na dan. Na tej seji se bo tudi izvolil novi odbor za leto 1918. Torej člani! Vaša sveta dodžnost je, da se udeležite te se je v polnem številu. Obenem vam pa tudi nazna -njam, da se bo postopalo strogo po društvenih pravilih in vsak ti-tfti, ki se ne udeleži goriomenjene seje zapade kazni 50c v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in pa tisti, ki ravno tisti čas delajo. Vsi taki pa se morajo zglasiti in opravičiti že pred društveno sejo pri tajniku ali predsedniku. Upam, da mi člani ne bodo zamerili za strogo postopanje, ker je v resnici potrebno, posebno je pa potrebno za tiste malomarne člane, da pridejo, ki jih- ni po celo leto videti na seji. Z bratskim pozdravom ostajarn udani pobrat John Germ, predsednik dr. sv. Jožefa št. 7. sledeči društveni uradniki za leto 1918: Predsednik Anton Grdina; pod-preds. John Widerwohl; I. tajnik Joseph Rusrs; zapisnikar John Žu-lič; blagajnik John Melle; zastopnik Jernej Knaus; duhovni vodja Itev. John Novak; društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar; nadzorniki: Josip Ogrin, Ignac Ma rinčič, Anton Korošec; zastavonoša Frank Skul; vratar John Ter-ček. Vsi goriomenjeni odborniki nastopijo svoje urade pri društveni seji dne 6. januarja 1918 glasom pravil K. S. K. J. točka 226. stran 98. Vsled tega so naprošeni vsi novoizvoljeni uradniki, da se za gotovo udeleže prihodnje seje. Z bratskim pozdravom želim vsem članom in Članicam K. S. K. J. vesele božične praznike. 4 Joseph Russ, tajnik dr. sv. Vida št. 25 K. S K. J. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda štev. 8 K. S. K. J. Joliet, . 111. se naznanja vsem članom, da bomo imeli skupno sv. obhajilo, tretjo adventno nedeljo, to bo 16. dec. Zatorej naj člani opravijo sv. spoved v soboto zvečer dne 15. dec. in v nedeljo zjutraj ob 3 četrt na 8. naj se zberejo v stari šoli, da skupno odkorakamo k 8. sv. maši, kjer bo skupno sv. obhajilo. Ravno isto nedeljo popoldne bo ietna društvena seja, katere se polnoštevilno udeležite, ker bo volitev odbora za leto 1918. Vsakega člana je dolžnost, da se udele ži letne seje, ako ne, ga zadene kazen po pravilih. Posebno pa še, ker bo to 25. letna glavna seja in bomo tudi pripravili malo o-krepčila, namreč prigrizka in pijače, Zatorej pridite za gotovo vsi, katerim je le mogoče. Tudi kateri so na potnih listih ste vljudno vabljeni, da bi se udeležili te seje, kateri niste daleč, posebno iz Carbon Hill in Standard, 111. ' Sobratski pozdrav vsem članom in članicam društva štev. 8 ter članstvu K. S. K. J. r, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Petra štev. 20 K. S. K. J. Calumet, Mich., se naznanja vsem članom in člani, cam, da smo imeli v nedeljo dne 2. decembra t. 1. glavno zborovanje, ali volitev novih uradnikov za leto 1918 in so bili izvoljeni s)edeči: Preds. Mihael Maierle; podpreds. Peter. Zunič; prvi tajnik in zastopnik Paul K. Madro-nič; zapisnikar John R. Sterbenc ml.; blagajnik Markus Sterk: Od borniki za eno leto: John Mušič Frank Plautz in Mihael Zunič; Odborniki za dve leti John R Sterbenc ml;; John Turk in George Kotze; porotni odbor: Mihael Sterk, John Suštarič in Frank Benčič; Poslanec Math F. Kobe; maršal Markus Kotze; vratar Math Anečič; bolniški obiskovalci za Red Jacket, Yellow Jacket in Newtown: Paul D. Spehar, za Laurium: Mihael Perušič; za Raymboultown, Osceola in Swed-town: John Mušič; za Tamarack, Tamarck štev. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Sobratski pozdrav vsem članom društva in K. S. K. J. Paul K. Madronič, tajnik. NAZNANILO. Društvo Marije Device štev. 33 K. S. K. J. v Pittsburgh, Pa. je imelo glavno zborovanje dne 2. dec. 1917 ter je na istem rešilo dosti važnih zadev. Uradniki za leto 1918 so sledeči: Peter Balkovec, predsednik; Josip Ivanušič, podpredsednik; Nikolaj Ivanušič, I. tajnik; Josip Starešinič, II. tajnik; Josip Pav-iakovič, zastopnik; Matija Pavla-kovič, blagajnik; Josip Adlešič, predsednik bol. odseka; Martin Trbušič, Josip Balkovec in Nikolaj Starešinič nadzoriuki: Jurij Filipčič, Nick Kroteč zastavonoše; Ig. GlaČ in Nikolaj Žunič, maršala; Tomaž Košarač, vratar. Obilo uspeha voščim novemu odboru, ter vesele božične praznike in srečno Novo leto, članom in članicam K. S. K. J. John Filipčič, bivši I. tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Alojsija št. 42, v Steelton, Pa. S tem se uradno naznanja, da bomo imeli prihodnjo sejo dne 20. _^Ktaanjo sejo za Uje mesečnih, gsesmentov se prosi vse z mesečnimi or%vnajo svoj nem M 00 tudi pobralo za tf-plesne zidave, za katero je o razpisano na vsakega člana Ž5 centov in članico 10 centov, kar yetja tudi za člane in članice izven društvenega sedeža. Vsakdo se prosi, da poravna svoj asesment pred 20- decembrom, in ne po seji, kako* je to navada. Nadalje se je sklenilo 15. novembra, da bi se vršila volitev novega odbora ob enem pri mesečni seji d^e 20. decembra, ali ker bi se večji del članov ne mogel udeležiti te volitve, radi tega je so-brat Marko Kofalt določil za 27. decembra izvanredno sejo, na kateri se bo vršila volitev društvenega odbora. Cenjeni sobratje! Prosim vas torej, udeležite se te seje v polnem številu, da se potem zamore izbrati društvene uradnike za leto 1918. Ker so volitve društvenega odbora velikega pomena, radi tega vam priporočam, cenjeni sobratje, da vpo£';evate uradno naznanilo in nasvet brata glavnega predsednika K. S. K. Jednote, priobčenega v 46. številki Jednotinega Glasila. Pomnite torej, da prtvolitvi društvenih uradnikov se ne sme gledati na prijateljstvo ali sorodstvo. Vpoštevati je treba zmožnost in marljivost uradnika; radi tega je treba biti pri izbiranju uradnikov popolnoma nepristran ski, da potem, ko si izberete uradnike, da jih ne boste postrani gledali. Žal, da se nekateri člani jako malo zanimajo za društveni na -predek, ker jih ni po celo leto na sejo. Opozarjam %as pa, katerikoli ne pride na izvanredno sejo dne 27. decembra, se ga bo kaznovalo za $1, kakor pravila predpisujejo na strani 21, člen 12. Slehernega izmed vas nobena druga stvar ne oprosti, kakor le bolezen ali da po noči dela. Prosim, da vpoštevate to uradno naznanilo. K sklepu voščim vsemu članstvu K. S. K. J. vesele Božične praznike in ostajam z bratskim pozdravom vam udani Anton Malesich, tajnik. NAZNANILO. , lOlanom društva sv. Srca Jezusovega št. 54, Chisholm, Minn., se s tem naznanja, da se bo vršila glavna društvena seja po navadi, to je dne 16. decembra t. 1. Pri tej seji se bo volil novi odbor in razmotrivalo zaradi bolniške centralizacije. Ker je to jako važno in koristno za vse člane, pridite vsi skupaj na prihodnjo sejo, da se k^ sklene. Zotroškim oddelkom gre tudi bolj počasi pri našem društvu. Radi tega priporočam vsem so -bratom, ki imate kaj otrok, da jih vpišete v otroški oddelek pri naši dobri podporni materi K. S. K. J., kar vam ne bo žal in tudi ne otrokom. Olane tudi prosim, da če se kdo preseli in hoče glasilo redno dobivati, da naj piše in pošlje svoj novi in stari naslov na društvenega tajnika, ker upravnik Glasila se ne ozira na naravnost poslane mu spremembe naslovov; to se mora izvršiti le s posredo -njem društvenega tajnika. S pozdravom Martin Zallar, tajnik. NAZNANILO. Vsem članom društva Vitezi sv. Martina št. 75 La Salle, 111. se naznanja, da se )>o vršila glavna društvena seja dne 16/ decembra t. 1. v prostorih Slovenskega Na-lodnega Doma. Pri tej seji bo ve£ važnih točk na dnevnem redu in bo ob enem tudi volitev novega odbora za prihodnje leto. Vsi člani gori omenjenega, društva so proSeni, da se polnoštevilno udeleže prihodnje glavne seje in se na ta način odtegnejo kazni. Ob enem tudi naznanjam, da je dne 26. novembra t. 1. pretrgala nemila smrt nit življenja članici našega društva Josipini Ber-glez v najlepši dobi 28 let; zapustila je svojemu soprogu pet nedoraslih otročičkov. Neutolažljivemu soprogu, sobratu Berglezu izrekamo sožalje, pokojnici pa kličem: Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti! Pozdrav vs^piu članBtvu K. S. K. J. Math Urbanja, tajnik. dr. !. K. vsem čl letna ob 2. u? . Te vsaka Člai Pomagaj _ >. 111., se da se vr-nedeljo dne v nq**diuh iV mora Tdole-brez posebnega vzroka. Glej druŠtv. pravila stran 3 točka 6. — "Članica, ki so ne vdeleži glavne letne seje, plača $1. kazni" —- Toraj pravila ste s ime potrdile, potem jih morate tudi spolno vati. Ob 2. uri pop. se seja prične, in imena se bodo prebrala, katerih članic ne bo navzočih, jih zadene $1.00 kazni v društv. blagajno. Prav lepo prosim vse tiste članice katere dolgujete več ali manj, da bi bilo s to sejo dnel€. dec. vse poravnano, da bi vendar v teku štirih let zamogla enkrat čisti račun napraviti ob koncu leta. Prosim vpoštevajte to mojo prošnje, ker, katera mi nalašč nasprotuje da noče nikoli vse plačati, ji povem, da bo brez opomina suspendirana. Zakaj T ker tukaj je dovolj opominano. To ne /ahtevam jaz, ampak Jednota in društv. pravila to tudi zahtevajo. (Naznanjam tudi, da med sejo ne bom asesmenta pobirala, ampak od pol 1. do 2. ure, in po za' ključeni seji. Da se pa lahko vse izvrstite, pa prosim bližnje, da lahko plačate pri tajnici na domu, zadnje tri večere pred sejo, to je 13.14.15 dec., ali v soboto tudi popoldne dan pred sejo. Ker bo na tej seji tudi volitev odbora za prihodnje 1. 1918. vas prosim, ravnajte se po navodilu našega sobr. gl. preds. g. P .Schne-llerja. To navodilo je bilo priobče-no na prvi strani lista v Glasilu štev. 46, katera ga še ni preeitala, se za to lahko še potrudi. Zdaj se še enkrat praV lepo zahvalim v imenu društva vsem so-trudnikom in gostom, kateri so nam pomagali pri naši veselici, ali vinski trgatvi, katere vspeh je bil nad vse povoljen. Čisti prebitek je $200.00. Še enkrat najlepša hvala vsem! S sestrskim pozdravom M. Kobal tajnica. 2040 W. 22 Place. gleža; eni izmed naših sloven povabljenih trgovcev in gostilničarjev so potrošili pri tej naši prireditvi od $10 do $26. Držimo se torej vedno prelepega gesla: Svo- Ik svojim 1 in podpirajmo doma-trgovce, gostilničarje in obrt-, niket Sedaj se pa v imenu celega našega društva iskreno in lepo zahvaljujem vsem cenj. ^lovencem, Slovenkam, Hrvatom in Hrvati -cam, ki so nas ta dan na naši veselici počastili in pripomogli na ta način do tako lepega'finančnega uspeha. Hvala prisrčna vsem darovalcem in sicer gostilničarjem: gg. Fr. Cvetič, Nick Zeppuhar, Math. Maglečič, ter Pavel Magle-čiču iz McKcesrocka, Pa.;— go -stilničarki Mrs. Mariji Jambrozič, Mrs. Mareus Bubanovič in našim slovenskim mesarjem gg. Klobu -čar in Rogina, katera sta nam darovala koštruna, ki nam je prinesel 5.00 čistega. Tudi ne bomo pozabile naših združenih sobratov, ki so nam pomagali pri veseličnem odboru; delali so na veselici tako marljivo in verno, kakor »bi delali za svoja lastna društva. Iz hvaležnosti jim bomo skušale povrniti to naklo-njenost pri prvi priliki. Lepo se zahvaljujemo tudi bratu George Flajniku, porotnemu odborniku K. & K. J. za njegov krasen slavnostni govor, ker je pozdravil občin stvo in lepo priporočal vsem čla nicam; da naj vpišejo svojo deco v otroški oddelek K. S. K. J. Dalje je tudi nagovarjal naše mladeniče in dekleta, da naj pristopajo v društvo in našo dično K. S. K. J., ker nihče ne ve, kje ga lahko nesreča zadene. Še enkrat srčna hvala vsem skupaj v imenu društva Marije Se -dem Žalosti št. 81, K. S. K. J. Pittsburghu, Pa. S sosestrskim pozdravom za odbor. Josipina Fortun, tajnica. Is urada društva Marija Čiste-Spočetja itev. 80 So. Chicago, Vsem članicam našega društva se naznanja, da bomo imele prihodnjo nedeljo dne 16. decembra glavno, ali celoletno sejo. Pri tej seji se bo volil novi odbor za leto 1918; zatorej se morate iste zanesljivo udeležiti v polnem številu. Prosim Vas tudi cenjene sose-stre, da bi se vsaj toliko zanimale za društvo, da bo imela vsaka svoj asesment plačan do 16. decembra, ker to bo zadnja seja za pobiranje asesmenta za leto 1917. Pozdrav do vseh članic našega društva in vam želim vesele božične praznike. Mary F. Jaryszak, tajnica. = bolj zanfmate za korwti in napredek društva! Pounkilite in prev-darite vrednost in pomen podpornega društva, ki nam stoji v pomoč v vseh neprilikah in nesrečah, za časa bolezni, ali amrti. Držimo se dragi mi člani lepega geela. "Vsi za enega, eden za vse!" pa bomo imeli lep uspeh pri društvu kot pravi bratje! . S sobratskim poadravom do vsega članstva K. S. J. Louis Wicevich, I. tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda št. 90, v So. Omaha, Neb., se naznanja članom našega društva, da se naj udeležijo naše prihodnje seje ki se bo vršila dne 16. decembra t. 1. v Schlitz dvorani na 20 in Q cesti. Pridite vsi na to sejo, ker se bo volil odbor za 1. 1918, da ne bo potem kakšne govorice, da ni bil ta ali oni, uradnik sposoben za svoje delo. Zatorej pridite in si izvolite take Člane, o katerih mislite, da bodo svoje uradniške posle vestno in marjivo izvrševali. Kateri član se te seje ne udeleži, bo moral plačati po društvenih pravilih 50c kazni. S sobratskim pozdravom . .Frank Kompare, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Genovefe št. 108, K. S. K. J., Joliet, 111., se tem potoni naznanja, da bomo imele skupno spoved dne 15. decembra, in skupno sveto obhajilo dne 16. decembra pri osmi sveti maši. Ob istem času se bode tudi darovala sveta maša za vse žive , » in mrtve članice tega društva. S tem se vabijo vse članice, da se v največjem številu udeležijo • in da pridejo ob pravem času v šolsko dvorano, da skupno odkorakamo v cerkev. Sklenjeno je tudi bilo pri zadnji seji, da priredi naše društvo plesno veselico, katera se bode vršila 31. decembra zvečer v dvorani stare šole. Ker je čisti dobiček namenjen v pomoč (bolnim članicam, se tem potom vabijo vse članice zgoraj omenjenega društva, da pridejo na veselico in privedejo seboj svoje može oziroma prijatelje. Vabijo se tudi vsa cenjena društva in ostali rojaki, da nas v obilnem številu posetijo, da bomo tako skupno prebili zadnji dan tega leta in da pozdravimo novo leto 1918. Vstopnice se dobijo pri vseh uradnicah tega društva, in katera bo prinesla največjo svoto za prodane vstopnice, dobi lepo darilo. Na veselici bodo poleg plesa ae razne druge zabave. Torej na svidenje dne 31. dec. 1917 zvečer! Pozdrav vsemu članstvu naše slavne Jednote, želeč vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto 1918, da bi nam, kakor tudi drugini narodom prineslo že skorajšnji mir! S sosestrskim pozdravom, Marija Šetina, predsednica. * Iz urada dr. "Marije Sedem Žalosti" št. 81. v Pittsburgh, Pa. S tem naznanjam Članicam našega društva, da se bo vršila prihodnja seja dne 23. decembra t. 1. in sicer bo pričetek iste točno ob 1. uri popoldne. Ker je to glavno letno zborovanje, zatorej je cenjene združene mi sestre vaša dolžnost, da pridete na to sejo v polnem številu in si izberete odbor po svoji volji, da se ne bo potem govorilo, da se je odbor samo za mizo izbral. — Katera izmed članic se ne udeleži prihodnje, ali glavne letne seje bo morala plačati kazen, kakoršno društvena pravila določajo. S pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. Josephina Fortun. tajnica. Iz urada društva Marije Sedem Žalosti št. 81, K. S. K. J.,-v t Pittsburgh, Pa. Kakor je znano vsemu občin -stvu naše slovenske naselbine v Pittsburghu in okolici, je gori o-menjeno društvo obhajalo letos na Zahvalni dan slovesnost 20. letnega obstanka. V ta namen smo povabile vse občinstvo naše naselbine, osobito pa se naše slovenske in hrvaške trgovce. In glejte, čast jim — vsi so se odzvali našemu povabilu ter nam pripomogli do boljšega uspeha pri tej veselici s plesom. Cenjenih gostov je bik) na minuli naši slavnostni veselici, toliko, da take veselice še ne pomnimo kmalu. Žail, da nam je vsled tega vsega prera-no zmanjkalo. Če bi imele še kaj na razpolago, bi dobile lahko za prodano blago še par stotakov več za našo društveno blagajno. Vseeno smo pa vesele in zado -voljne s čistim prebitkom te naše zadnje prireditve, ki znaša sedaj $332.50 (tristo dvaintrideset dolarjev 50 centov). Česar se nismo nadejale. Ta svota se bo pa še za nekaj pomnožila, ker še niso vsi ti-keti plačani, dasiravno po članicah razprodani. Prosim cenj. sose-stre, da to zadevo kmalu ucede in poravnajo. N In glejte, združene sosestre! Kdo nam je pripomogel do tolikega dobička f Naši vrli slovenski in hrvaški trgovci, gostilničarji in obrtniki ki so ta dani javno pokazali, kaj je sloga. Na tej veselici nismo videli ne enega Žida ali An- NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. Marije Sedem Žalosti št. 84. Trimoutain, Mich. Prosim vas cenj. bratje in sestre goriimenovanega društva, da bi sleherni to moje naznanilo prečita! in upošteval. Ker se nam bliža že konec letnega društvenega poslovanja, se nam bliža tudi zadnja mesečna seja v tem letu in sicer se bo ista vršila dne 16. decembra. Prosim vas vsled tega, da bi se prihodnje seje udeležili v večjem številu, kot pa običajno. Pridite torej na prihodnjo glavno sejo vsi člani (ice) ki živite v tej naselbini in do 15. milj v okolici ter poravnajte na tej seji kar dolgujete društvu. Opozarjam tudi člane(ice) na potnem listu, da naj potni list obnovijo in doposljejo za prih. leto potrebni asesment, d načuditi varjanju slovenskih besed v Ameriki rojenih otrok. Vprašal sem soseda, kdo je vendar te otroke ta. ko lepo peti naučil. "Naš g. župnik" mi je z nekakim ponosom od* govoril, in prav je imel, kajti lahko so ponosni Evelethčani, da i-majo g. župnika, ki se toliko tru- trudi toliko s prirejanjem iger. Zopet se je oder zaprl in ne dolgo zopet odprl, in zagledali smo na odru deklico v lepi gorenjski noši, ki nam je z vencem v roki, prav navdušeno in s sočutjem prednašala neko pesem, v kateri Žaluje nevesta po ženinu vojaku, ki jej je bil vzet v vojsko. Mislim, da je bila to Simon Gregorčiča pesem — "Vojakova nevesta" —. Veste g. urednik, tako ganljivo je govorila tista Gorenjka, — i-mena nje pa ne vem — tako so se menili nekaj okrog mene, da je ne. ka Špela iz Gilberta, govorila je res lepo, tako, da je še moje srce ganila. Ta pesem je res jako ganljiva, ki presune posebno sedaj v vojnem času človeka do srca ob misli na tisočere resnične take prizore. Sledila je na to igra, katere sem se že toliko veselil. In res, reči moram kratko, da sem bil popolno zadovoljen. Saj so pa tudi vsi i-gralci res prav lepo igrali, eden bolj ko drugi. Berač, — ne vem imena igralca, slišal sem zopet le, da je fant _Koral biti velik gozd. Vreme imamo tu ano; včasih je Se vedno gorko, le noči so bolj hladne. Kakšen dan tako solnce pripeka da nam kar teče znoj s ččla. Pa to nam nič ne de. Kar se pa vežbanja tiče, pa tudi ni preveč težko; seveda se je veliko za učiti, posebno pri topništvu, ali artileriji! pa že gre počasi, saj se ne mudi menda tako.. — Imamo zelo prijazne častnike, ki ravnajo lepo z nami, kot jhn najbolj mogoče ; ne vem ali so povsod ali tudi drugod, tako prijazni kakor tu, ali ne.. Dasiravno traja vež-banje po 8 ur na dan, se čez vse to moremo nič pritožiti. Zabave nam tudi ne manjka če se je človek poželi. Jaz grem vsak večer v dvorano Y. M. C. A., kjer imamo dosti razvedrila: raznovrstne igre premikajoče slike ter številno časnikov in knjig. Hrano imamo tudi izvrstno in dosti; komur koli se le poljubi dobi toliko živeža, da ga mora imeti zadosti. < Naj pri tem še omenim kako smo se imeli dne 29. nov. na Zahvalni dan pri pečenem puranu. Jaz si nisem nikdar poprej predstavljal, da v Ameriki vojake na ta dan tako izborno postrežejo. Puran je bil tako okusen, da bi ga bili še angelci iz nebes veseli. Lepo se mi je prilegel tudi puran, | katerega mi je neka cvetka iz Waukegana poslala in sem ga prejel šele 1. dec. Prav lepa .hvala zanj. Velika obedna dvorana je bila označeni dan okičana vsa z zele-njem, katero so že dan popreje | okrasili. Ob 11. uri smo se podali vsi v obednico vsak s svojim jedilnim orodjem. Pri#tej priliki: sem se opomnil sladkih in srečnih dni nazaj v starem kraju pri oče ko smo nastavljali sv. Miklavžu. Sol- di ob pokoro drv$eepiti ini aai^vSc zn§&* rp-jake in rojakinje šironj®*še nove domovine, posebno pa j« članstvo K. S. K. J. in znaoee v Wauke-ganu ter N. Chicagu ter člane dr. Vit sv. Jurja št. 1, dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. in ostale. 'Ker se pred Božičem nič več ne oglasim, voščim torej vsem prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! S pozdravom Frank Kozina, Bat. F. 123 H. F. Art. Camp Logan, Houston, Tex. skopega krčmarja, kakor je sto ril fant igralec, ki so ga klicali za Strah-a. Povem Varil, ko sem gledal igralca, sem mislil, da imam v resnici starokrajskega krčmarja pred seboj, ki z zgovornim jezikom hvali svojo kapljo in hrepeni Evelerhu^nimajd Slovenske šole infie po velikem premoženju. Fant, Matuc iz Šparte, je bil tako lepo uprizorjen, da bi ga velikomestni igralci ne mogli lepše igrati. Čisto naravno in neprisiljeno v obnašanju in govoru ga je posnemal igralec. Prilegalo se mu je posebno, ko je tiste fižole in krompirje tako zvesto prešteval. Pa tudi njegova pesem, ki jo je iz celega srca po-pevul, je zadovoljila poslušalce , m>t . brat;h in sestrah Matuc, ta ga pa zna, sem si mislil,^ nastavljali sv Miklavž jaz, pa se marsikateri drugi. ! ze ^ mi stopile v 0či, ko sem po-Pa krčmar, kremar, g. urednik.1 misliJ> kje sem pa sedaj. spo^i Bi ga morali videti! Bolje bi ne na prošla leta ob takih dobah 80 mogel nihče posnemati debelega in mi vzeli več iaagL premišljevanja. čuden slučaj smrti. V mestecu Petersburg, Ind. je bil dne 7. novembra t. 1. izvoljen občinskim svetovalcem (alderma-nom) z veliko večino tudi trgovec Henry Haines. 20 minut po zaključku volitev, ko se mu je to veselo vest naznanilo,' se je zgrudil mrtev na tla, zadet od mrtvouda. » Nasvet nad 100 let stare žene. V Aledo, 111. živeča Mrs. Anna Hawler je obhajala pred nekaj tedni svoj 104 rojstni dan. Ko so ji razni sosedje pri tej priliki čestitali, jim je dala še vedno zdrava Mrs. Hawler sledeči nasvet: "Če hočete dovčakati tako visoko starost — poročite se in bodite vedno dobre vojje!" Mrs. Hawler je bila rojena dne 15. oktobra 1. 1813 v Grafton. V t. Poročena je bila dvakrat, ter je bila mati 5 otrok, ki so pa že vsi pomrli. ZA KRATEK ČAS. Ijem avtomobilov, pa "Street car," pa vsega, kar je temu podobno. Še —Bus—a, ki vozi na Gilbert, se bojim, saj je tudi ta "šment muhast.ni preveč dol go, ko je povozil mladega sloven skeg* fanta, ki bi bil rad še dalje Živel. Pa k stvari, jelite, je že čas. No kaj sem hotel reči, ko sem se bližal po cesti od Gilberta Evelethu, sem došel tri rojake, ki so se v tudi ne farne ^jcfle. Kako bodo pa peli otroci slovensko, ko pa imajo samo angleške šole? Veselil sem se pa tudi igre. Veste, igre so me že v starem kraju strašno veselile in parkrat so me spravili celo na o-der, da sem igral kako smešno u-ogo; jaz imam najraje veseloigre in taka igra se je obetala tudi tu-aj. Kar sline so se mi cedile po vsem tem. Pa tudi ni bilo zastonj, sajti, kar sem videl in slišal na tej veselici, je bilo res nekaj vredno, več vredno ko 35c, kar je stala vstopnina. Ko je prišla zaželjena nedelja, sem že ob sedmih korakal s svojo ljubo torbo gori — a saj ni res, torbo sem res pustil za ta večer v Park hotelu, pa, še to ni res g. urednik, nekaj druzega se je zgodilo, pa to Vam bom drugo-krat povedal. Torej že ob sedmih sem jo mahal proti Auditorium, kjer je bilo že vse polno rojakov zbranih, ki so čakali trenotka, ko so odprle postrežljive rojakinje dvorano in so začele prodajati ti-kece. — "Še meni jednega — sem zaupil glasno in stisnil dobri ženi $1.00 v roke. Nisem se brigal dalje, a žena je bila poštena, in je prinesla hitro, kar je preostajalo od tikeca. Ko sem vstopil v veliko dvorano, se kar načuditi niseni mogel lepemu prostoru, a dolgo se nisem mogel čuditi, kajti bilo je ireba skrbeti za sedež, zakaj stoli so se polnili z veliko hitrostjo inj komaj sem si jednega prisvojil. Dobro, da nisem imel svoje torbe seboj; ta čas bi bila morala lepo pod stolom čepeti. Začudeno sem gledal okrog, kako se je polnila velika dvorana, ki se je končno, napolnila do zadnjega kotička. No, sem si mislil, pa še ne morejo biti tukaj ljudje tako nerodni za cerkev, ki se cerkve, ne veselice v tako obilnem številu udeležijo. Slišal sem, da je bilo posebno dosti rojakov tudi iz Gilberta, Šparte, Bivabika, Aurore, Virginije in Chisholma, kar je jako lepo od rojakov. Veselica se je pričela, oder sc je odprl in na njem smo zagledali čez 50 majhnih, lepo belo oblečenih deklic, ki so se prav lepo priklonile občinstvu in potem, obse jaije od rudeče luči, prav navdu Seno zapele neko pozdravno pesem tako milo in lepo, da sem kar str- dobro si ga zadel! Pa dva dijaka! Saperlot, kako sta ga dobro pogodila. Bilo ju je veselje gledati, kako sta hrepenela po rujnem vincu; ob jednem pa lepo vlekla zabitega krčmarja za nos. Posebno se je odlikoval Peter, tudi neki Strah s svojim glasnim in razločnim govorom, tako, da ga je lahko vsak zastopil. Pa tudi Pavel ni zaostal za Petrom. France in Janez sta tudi prav primerno sw>jim vlogam igrala. Res igra je ugajala in gotovo so bili vsi zadovoljni z njo, tako tudi igralci Pa, naj bo že dosti enkrat; jelite g. urednik, da imate že dosti. No, za enkrat Vas bom ubogal, a povem Vam pa, da imam še mnogo v svoji torbi, kar Vam bom pa drugokrut sporočil. Ako ste se pa ujezili, pa tudi dobro, si bom pa delo prihranil. Torej, kakor hočete, če ljubo še pridem, če pa ne, pa lepo ostanem doma. A povem Vam, da, če ne pridem več, da Vam bode žal, kajti povedati Vam imam še mnogo o Jožetu, pa o njegovih štruklih, ki jih je tako imenitno napravil, pa še veliko drugih reči. Še smem torej priti? Pa pozdravljeni od Vašega Andrejček-a. Pismo slov. vojaka. t _____ Oamp Logan, Tez. Cenjeno uredništvo:— (Da bo to drugi dopis iz našega velikega taborišča, vas prosim, <* obelodanite sledeče vrstice. Po moji sodbi nas je tukaj pri vojakih 6 Slovencev vsi iz Wauke gana in North Chicaga, gotovo jih je še kaj od drugod pa se še nismo nič seznanili; če jih je se kaj več, bi jih prosil, da naj- se zglasijo. (Op. uredništva.) Mi pošiljamo v Camp Logan naš list še trem drugim članom — vojakom in sicer dvema iz Chicaga ter enemu iz La Salle, I1L Naslove teh smo vam naznanili posebej v pismu. Pozdrav in živeli naši slo venski fantje v službi strica Sama ! Tukaj v Camp Logan (Houston Tex.) je približno 35,000 vojaštva ki se vežba za vojno. Mehi se tu prav dopade; kraj je zelo prija- Ko sem se končno malo razvedril je že stal okusno pečen puran pred mano na mizi. Še nikdar v svojem življerfju nisem jedel tako fine puranove pečenke. Kar je bi-o pa še vsega drugega dobrega zraven, to naj. pa ostane tajno med mano in puranom. Po kosilu sem se podal v mesto kakih 5 milj oddaljeno od našega taborišča. Tam sem se pa spomnil da pečeni purani radi človeku grla sušijo. — No tedaj sem se pa zopet spomnil srečnih dni v Wau-keganu, ko smo imeli prosto pot ^kako domačo gostilno. Kolika razlika pa sedaj. Ko je treba nositi suho grlo, čeravno so tu gostilne odprte!? Čemu ne zaprejo rat gostiln, da bi vsaj človeka tako ne mikalo? Ali ni to čudno, ko človek vidi polne čaše piva v gostilni, a nam ne privoščijo drugega kot soda vice in mehke pijače kakoršno prodaja naš znani rojak Frank Opeka v North Chicagu. Ko sem gledal skozi vrata v polne vrče, sem bil tako omamljen, da nisem vedel kam stopam in sem vsled tega skoro podrl na tla neko zamorko (zamorcev je tu dosti.) Seveda me je pričela zamorka na to zmerjati in kazati dvoje vrst svojih lepih beli zob. Meni se je ta lepa Evina črna hčerka tako dopadla, da bi se bil na mestu zaljubil vanjo, če bi že ne imel doma v šotoru svoje zveste ljubice. Bal sem set da bi ona tega ne izvedela. Hudo bi rai bilo, ker bi ne dobil od nje več dovoljenja za v mesto. No, saj jo imam tako vedno pri sebi, le ko grem v mesto, jo pustim samo doma. Brez nje mi je v obče vedno dolgočasno. To je moja zvesta spremljevalka, katero nosim celo na rami. Ni mi treba biti nanjo ljubosumen, ker vem, da me ona bolj ljubi kot jaz njo. Pravi mi celo, da, če greva skupno v boj, da jo bom jaz preje zapustil, kot ona mene, to mi prisega; potem mora vsakdo vedeti, da^me ljubi prav iz srca. — To je moja dragoljubljena--puška. Dovolj torej o tem. Tu nam obetajo, že 2 tedna, da bomo odšli v kratkem, a smo še vedno na mestu; menda nas je oni puran zadržal nazaj ? Znano nam ni nič kam bomo šli; mislim da čez vodo ne, še za enkrat. V obče se mi tu vse prav dopade in sem prepričan, da je vojaška služba za mlade fante lepa šola in velike koristi, ker se naučijo dobro gospodariti in lepo ubogati. »Preje je morda marsikdo mislil da ga ni pod nebom, da-bi mu bil Dijaška osveta. Profesor (ki je v jezi psoval dijake z najgi Širni priimki): Tiho! Molčite ,vi osli zabili! Oglasi sc naj le oni, ki ga pokličem! (Dijaki užaljeni molče,) — Profesor, (ki je iskal po svojem imeniku): Petrovič! Petrovič (vstane, položi roke o-koli ust in nosu ter začne na ves glas rigati): I-aaa! Iii-a! Iiii-aaa, I-aa! Simulant. Vojaški zdravnik (pri inšpek -ciji vojaške bolnice): Nič no -vega? Saniietni narednik: Pokorno javljam, nič novega, — samo en simulant je ponoči umrl. POZOR! Dne 1. decembra sem našel pri razvažanju mleka v neki prazni steklenici dva zlata prstana. En prstan je poročni in ima znotraj urezane črke M. K.; drugi, bolj droben ima pa vdelane tri rdečkaste male kamenčke. Kdor je ta dva prstana pomotoma pustil v prazni steklenici, naj se zglasi pri meni. FRANK GRILL, slovensko-hrvatski mlekar, 1818 W. 22nd St., Chicago, HL Telefon: Canal 6027. (Adv.) Zdravilo, po katerem hrepenite. Nekatere vrste zdravila pomagajo samo včasih; druge vrste pomagajo pa po malem in počasi. Gotova je pa stvar, da mora biti zdravilo, po katerem hrepenite take vrste, ki vam hitro, zanesljivo in vedno pomaga. Če ste bolni na želodcu jemljite samo Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, ki vas ne bo nikdar varalo. To vino odpravlja vse slabe snovi iz črevesja, drži čisti želodec, pospešuje prebavo in vam vrača zopet telesno moč. O vrednosti Trinerje-vega ameriškega grenkega zdravilnega vina vam bedo pričale: neprebava, zapeka (zabasanost), glavobol, slabo spanje, nervoznost, splošna telesna slabost in razne druge želodčne neprilike. Dobiva se v lekarnah. — V vaši domači omarici za zdravila bi morali vedno imeti Trinerjev Liniment in Trinerjev Sedative zoper kašelj. Ta Liniment je neprekosno zdravilo za revmatizem, nevralgijo, hrbtobol, izpahke, otekline, itd.; Se da tine vam pa pomaga pri prehladu, kaši ju, vnetju sapnika, težkem dihanju, hripavosti, itd. Dobiva se v lekarnah. — Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333—1343 So. Ashland Ave, Chicago, 111. (Advertis.) it _Izhaja vsako gredo.___ T fin Sna Kranjako-Slovenske Katolike Jednote v Združenih drtavah ameriških. _ 1961 Wert 2 2nd Place Uredništvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487. Chicago, 111. na leto. Naročnin«: Za člane, na Za nečlane . Za inosematvo ,$0.80 1.00 . 1.60 OFFICIAL ORGAN GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA ___ Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. __s_ 1961 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription rate: ^q For Members, per year....................................... i!q0 For Nonmembers............................................. 1*50 For Foreign Countries........................................—1 31 Vojna napoved Avstro-Ogrski. V svetovni sgoodvini bo ostal dan 7. decembra 11>17 za vodno zapisan, ker so ta dan Združene države napovedale avstro-ogrski vladi vojno. Od izbruha sedanje svetovne vojne je to že 37. vojna napoved, ter je osobito za nas važnega pomena, ker je naša nova domovina napovedala vojno vs-lcd gotovih vzrokov vladi naše stare domovine, ki je v tesni zvezi z Nemčijo, največjo zatiralko svobode in največjo pospeševatc-ljico militarizma. Ker je to vojno napoved pred -sednik Wilson v svoji poslaitici na kongresno zbornico toplo priporočal, je bila tozadevna resolucija due 7. dec. v senatu jedno -glasno sprejeta, istotako tudi v kongresu. V senatu je bilo od -danih za to resolucijo vseh 74 glasov, v kongresni zbornici pa 366 proti 1; socialist Meyer London iz »New Yorka je glasoval proti vojni napovedi. * Speakerv Clark je podpisal to resolucijo dne 7. decembra ob 4:12 pop.; podpredsednik Marshall ob 4:32 in predsednik Wilson ob 5:03 popoldne, nakar so Združene države oficijebm..stopile v vojnb stanje z avstro-Qgrsfco vlado. Skupna resolucija kongresa, tikajoča se "te vojne napovedi se je glasila sledeče: "Ker je cesarska in kraljeva avstro-ogrska vlada ponovno izvršila več vojnih (sovražnih) dejanj napram vladi in ljudstvu Združenih držav ameriških, se zaradi tega sklene v senatu in po -slanski zbornici Združenih držav ameriških, zbranih v kongresu, da se s tem proglaša vojno stanje med Združenimi državami in cesarsko in kraljevo vlado Av -stro-Ogrske. Pri tem se daje predsedniku pravico in navodilo, da naj vporabi vse mornarične in vojaške sile Združenih držav in sredstva vlade, da se bo zamoglo voditi vojno napram avstro-ogr-ski vladi. Da bo mogoče ta spor uspešno doseči, naj se vporabi vsa sredstva naše države, za katera jamči s tem kongres Združenih držav. Champ Clark, prvomestnik zbornice poslancev. Thomas E. Marshall, pod predsednik Združenih držav in predsednik senata. Potrjeno dne 7. decembra 11117. Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav." •Kar smo torej že davno pričakovali, se je uresničilo letos dne 7. decembra. Naša vlada v Wash-ingtonu je dolgo časa gledala in opazovala izdajska početja najetih avstrijskih vohunov v Zdru -ženih državah, ki so z dr. Dumbo na čelu sledili povelju iz Berlina. Avstrija je tudi še pred prekinjeno diplouiatično zvezo z Zdru že -nimi državami potopila v Sredo -zemskem morju nekaj ameriških parnikov, do česar po med na rod -nem pravu nikakor ni bila opravičena. Glavni vzrok sedanje napovedi je pa, ker je Avstrija najožja zaveznica Nemčije in kajzerja, ki se ne strinja z izjavo predsednika "Wilsoua za svetovno demokraoi -jo. Huda je kazen in hude so posledice črnožolte habsburške države, ker se je dala zapeljati v zanjke prusijanizma ali nemškega kaj -zerja; še hujše bodo pa iste ne -dvomno sedaj, ker ji bodo pokazale tudi Združene države svojo peat, da se ni umestno šaliti z na- šo mogočno republiko, ki šteje nad 100,000,000 duš. Naša sveta dolžnost je pri tem, da se osobito sedaj enkrat za vselej otresemo vezi in simpatij do vlade Habsburžanov, ter da stopimo vsi kot en mož pod našo mogočno zvezduato zastavo v boj do konca — do zmage, dokler ne poči zadnja veriga prusijanizma in njegovih zaveznikov. Prvič v svetovni zgodovini bodo stali v tej borbi ob strani Združenih držav tudi naši slovenski možje in fantje. čast jiiu in slava, ker se bore za pravično stvar in za dosego stalnega svetovnega miru! Trdno siuo prepričani, da ga ni danes več med članstvom naše Jednote človeka, ki bi še sedaj trobil v avstrijski rog in ki bi ne odobraval umestnega koraka vlade Združenih držav, da je napovedala tudi habsburškemu prestolu vojno. Mi vsi smo lojalni in udani vladi naše nove domovine in gremo vsled tega radi v boj,, kamor nam bo velela. Proč s kaj-zerji in kralji! Živela demokraci ja in svetovna svoboda narodov! Dobro se pa ne bo godilo onim, ki bi v sedanjih resnih časih še vedho simpatizirali z dunajsko vlado. Takih izdajalcev ne^ pripo-znamo več za naše rojake. Ce nior da res nočeš javno pokazati, da si zvest .in dober ameriški poda nik — molči in ne govori lega ne onega zoper vojno in našo vlado. Združene države te ne bodo tako preganjale, kakor preganjajo sedaj v »Nemčiji in Avstriji vojne ujetnike, če se boš mirno zadržal. Ameriški Slovenci! Bodite torej v tem resnem času zelo previdni v besedah in dejanjih; ponii slite, da je sedaj Avstro-Ogrska naša sovražnica. 'Lahko imate še v mislih iii spominu staro domovino. a ljubiti in spoštovati, ubogati in živeti morate pa sedaj samo za Združene države, ali za našo novo domovino! Delajmo za Slovensko Narodno Zvezo! Ker nam za ta zanimiv ddpis ozir. članek in poziv primanjkuje prostora na 2. in 3. strani današnje številke, prinašamo istega na tej strani iu sicer kakor sledi: Cleveland, Ohio. Zopet sem tukaj. Povedal sem vam že poprej, da se boni večkrat oglasil, zato, ker ste nas poživljali k pogostemu dopisovanju. Danes vam ne boni poro-čal kakor običajno o nesrečah in smrtnih slucaji-h; pač imam pa druge stvari, o katerih hočem seznaniti cenjene čitateljc našega lista, in sicer bom posegel danes malo v politično stran, ki je istotako potrebna, da jo spoznamo tako, kakoršna je v resnici in nič drugače. In tudi s to stvarjo bi vas ne nadlegoval, ako ne t>i opazil, da se ponekod hoče metati pesek v oči ljudem, ter jih tako slepiti >, napačno stvarjo. Torej preidem takoj k stvari: 'Nahajamo se v vojnih časih; strašna vojna nevihta divja v naši nekdanji domovini že nad tri leta; nepopisna tuga, revščina in žalost so preplavile kakor morje in spremenile v dolino »olza one kraje in one naše prijatelje? katerih ne moremo nikdar piustiti iz spomina. Mi se tukaj vprašujemo: "Kaj hočemo storiti?" — Slišimo glasove, ki nas kličejo na pomoč — pa tem nesrečnikom ne vemo kako pomagati. Državljani smo naše mogočne, in svobodne ameriške republike in tudi ta je dne 7. t. m. napovedala vojno Avstriji. Ta najnovejša vojna napoved je do skrajne sile preplašila nekaj naših rojakov, da v resnici ne vedo, pri čem da so. Torej se nahajamo v časih, v katerih nam je treba začeti povsem resno misliti; vedeti moramc pred vsem: katero pot nam je sedaj nastopiti, da bo prava, prvič napram naši vladi in drugič, da pomagamo svojcem v stari domovini. < iNa hip bi človek mislil, da je osobito sedaj nam, ameriškim državljanom nemogoče pomagati onim, katerim se je napovedalo vojno; vsaj tako si razlagajo naši ljudje, ki niso o teni dovolj po-dučeni, ter majejo z gUv<> popolnoma poparjeni in nevedo, pri čem da so. In mi drugi, vsi ostali ameriški Slovenci, kako se pa mi razumemo o vsem tem, kaj splošen narod misli? Poglejmo le naše narodno gibanje; opazuj mo slovensko časopisje in ko bomo vse to preštudirali, bomo kmalu spoznali, da nas oklepa in vodi velika narodna misel, ki nam veli da bi šli vsi na delo k zedinjenju in na pomoč onim, ki si sami ne morejo pomagati. In zakaj spoznamo lo? Zato, ker vidimo, koliko se je že za to poskušalo storiti na razne načine. — Kje so sedaj Lige? Zveze/ in druga jednaka združenja, ki so nastale vsled prevelike potrebe, za katero» je narod dolžan, da se odzove. Vse to se je pričelo z enim in tistim namenom iu šlo je samo do eue meje in nič dalje. — Ker vse to ni imelo prave podlage, ni to nič čudnega, kajti nobene stavbe ni mogoče zgraditi močne, ako ne bp iuiela trdne podlage. Žal, da je bilo tudi med nami, ameriškimi Slovenci vzrok, da stojimo še vedno do danes na tako nizki stopi nji narodnega združenja. Kaj je podlaga temu koraku? Možje iu časopisje. Možje, ki zaslužijo uo-siti ime mož —teh pogrešamo ker imamo "preveč mečeta rje v in pa malo pravih tnož. Ako imamo može, jih nočemo poznati in pri poznati. Zakaj? Zato, ker nismo nii prvi med njimi in se izgovar jamo: "Jaz ne bom pisal, zato, ker .je ž# oni ali drugi pisal o tem", itd. Imamo tudi vsepolno sebičnih pojmov in dokazov ot slovenskih časopisov* ki. so se ta ko nesložno in nasprotno .pojavljali v medsebojnih idejah, c}a končno priprosti , ljudje nismo vedeli, pri čem da smo? žal, da se v tem ' slučaju ne vpošteva resnice, se ne piše, kaj je dobrega za narod, da bi isti pri stvari obstajal za svoj obstoj pač pa se dela pri teni "biznes' in se prodaja pri tem narodnost za njihove osebne koristi; zlorab Tja se celo gotove vrste Časopise in s tem meče v oči j>esek onim ki niso o resničnosti podučeni. Človek, ki vse to opazuje, ne more molčati. Svoje prepričanje hočem torej tudi jaz navesti. N sicer moj namen pisati stvari, ka tere ne smatram resničnim iu pravičnim, pač pa ravno zato, da se spozna resnico. Moj namen je izpregovoriti v "Jugoslovanskem odboru" njegovem delovanju, o političnem gibanju elevelandskihi Slovencev in o nasprotnikih ki "vlečejo" ljudstvo s praznimi sanjami. 'Kdo so možje pri Jugoslovan skem odboru? — nastane vpra -sanje. Ako hočemo vedeti, kakšna je ideja, za katero se gre, moramo vedeti, »kdo so možje, ki zanjo delujejo? Kaj je njihov namen, požrtvovalnost 1 in vstraj-nost? Ko se o tem prepiramo, bomo rajše verjeli in se zavzeli za stvar, zato, ker že poznamo njeno vsebino, ali podlago. Tako je tudi tukaj. Ves svet danes pozna može Jugoslovanskega odbora, posebno pa narodi v stari domovini, kajti nvožje so bili edini, ki so se potegovali pri vladi za pravice narodov. Ti možje so bili večinoma že v stari domovini zastopniki naroda kot državni in deželni poslanci, ustanovitelji narodnih zavodov, posojilnic in drugih prepotrebnih podjetij. Bili so pisatelji, umetniki rn profesorji. Eni izmed teh so spisali mnogo knjig, prepotovali skoro vso Evropo in se seznanili z najvišjimi vladnimi krogi drugih držav. Vseskozi so pa pustili in dajali izgled narodnega delovanja in požrtvovalnosti. To naj nam d?je povod, da se tudi mi zdramimo. Tu naj sleherni izmed nas postoji, ter pomisli, katera pet mir1)! prava, da jo nastopi? Mi imamo Jugoslovanski odbor, ki pozna teiftelfho ratniere in potrebe V stari domovini, kojemu so znane vse tefkoče naroda, in kateri odbor dobro ve za pot, ki je mogoča, ida pripelje združene na rode z »žel j ene svobode najlažje in z najmanjšimi žrtvami kar je niogoče. Torej, kaj hočemo še boljšega t Ali nam je treba še čakati in -dvomiti, ko se gre za našo usodo in usodo naših slovenskih pokrajin? Mi Slovenci smo feolj pripravljeni podirati, Kakor pa prispevati in zidati. Mi imamo vedno dovolj volje za kritiko in drugačno obračanje. Ima rao časopise, v katerih se celo norčujemo z resnimi stvarmi; obdol žujemo ta odbor, da išče pri tem svojih* koristi itd. Ne pomislimo pa prav nič pri tem; vse nam je Sala, kajti nam se godi dobro tu-caj in za drugo se ne zmenimo. To je pa zelo žalostno za Jugoslovanski cdbor; oni vedo, za kaj se gre; oni se bore za slovenske po-crAjme proti Italiji, ki je tudi zaveznica Amerike. Jtalija trosi na milijone med a-meriške časnike, da bi preslepila združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, samo, da bi ložje stegnila svojo grabežljivo roko po krasnih slovenskih naselbinah, > kajti če ostanemo vedno razdruženi, potem se nas lahko j>ogoltne To pa vidi Jugoslovanski odbor in vidi tudi, dn mnogo Slovencev podira to idejo v nevednosti. Ta odbor piše in nas uči v vseh točkah. Žalibog da so na drugi strani ruetv^tf slovenski časopisi, kot pravi mešetarji, ker se iz vaefca tog!a< kdrčujejo in zatajujejo resnici pred narodom, da-sirav-no le-ti istotako dobro vc-fdo, kaj pomeni Jugoslavija, za katero so se nekdaj ogrevali. Oni vedo, da je Jugoslavija edina rešitev in pot do naše svobode, pa vseeno bijejo proti njej z razni-ufi Hnedstvi; dalje mečejo pesek v oči narodu češr kaj hočeš, ali kralja,; /tirana ali republiko? Tako se je nedavno izrazil nek zagrizen socialist tudi na veli -keiu shodu v Clevelandu. To je bilo veliko varaujc naroda in od-vnjčanje od pravega delovanja. K*a|<šHa jrt-forterti je to z dclova-in rtamenoni Jugoslovanske- ga odbora s krfsko deklaracijo? Nobena. — Republiko se preflba-čiva samo navidezno, da se med fjudstvom vzbuja sumničenjc o Jligoslovanskem odboru, češ, da ta pdbor ni za republiko. Vedite, da so možje pri tem odboru možje, ki delujejo v prvi vrsti za republiko, torej sd boljši repu -blikanci kakor pa vsi socialisti. Ako se pa ne da na noben način doseči republike z enim korakom Vez zopet nega velikega preliva nja Slovanske krvi, je tem boljše, da se odobri in vzame zdravo in demokratsko vlado, ki vodi tudi do republike. Za vzgled vzemimo danes^samo nesrečno Rusijo. Prav lahko je tofej kritiziratf in podirati, ne pa organizirati in graditi. Sicer je pa pri tem nad vse ceniti idejo in načrt, da naj bi narodi sami odločevali vrsto vladanja. Oni najbolje vedo, kakšna vlada bi bila zanje najbolja. Čemu naj torej mi tem idejam nasprotujemo? Ker smo prepričani, da je najboljša vlada tudi za evropske narode samovlada, ali demokratski način vladanja, vsled tega moramo stopiti na njihovo sTtran. Mi živimo v deželi svobode, dobro nam je tukaj. Ali ne bomo istega privoščili tudi svojim slovanskim rojakom v stari domovini? Čemu smo mi rajši tukaj, kakor pa v zavoženi Avstriji? Zato, ker je naša. ameriška vlada boljša kakor smo jo imeli doma; torej uiorauio hiteti na pomoč o-nini, ki si ne morejo nikakor do tega pomagati. Spomnimo se pri tem le vseh krivic in prizadetega gorja onim, ki so skušali zboljšati razmere narodom. Koliko življenj je šlo že na vislice (okrog 80,000), koliko v temnice, kjer so ti nesrečniki kot živali poginili v za-duhlih ječah in sicer samo zato, ker so iskali pravice za narode. Poglejmo pri tem tudi zaslužne može v Jugoslovanskem odboru, ki šo' pustili nekateri izmed njih vse svoje" veliko premoženje, da zamorejo delovati za težnje naroda, ali so pa svoje imetje posvetili za kako narodno stvar. In zopet drugi so pustili svoje žene in otroke v preganjanju, da so rešili svoje življenje in se podali v nevarnost čez sovražne dežele do svobodne Amerike in do drugih nami »naklonjenih držav, kjer so zbrali skupaj vse sile in moči, da skupno z« drugimi narodi nastopijo pot do svobode in samovlade, za katero so se že leta in leta prej ti učeni in previdni moje pripravljali. To naj ostane vprašanje med nami, še samo to: katero pot bomo vzeli? Katerega naj poslušamo? Ali može, ki so že toliko storili in žrtvovali za Jugoslavijo, katere pozna vsa Evropa in jih spoštuje, razun avstrijske in italijanske vlade, ali bomo mar poslušali nekatere sedanje mešetar-je, ki danes tako, jutri drugače "vlečejo"' ljudi. Ni samo to dovolj, kar se piše. Poglejmo dejstva in delovanja. Republika ne bo padla iz nebes, ako ne bo narod z resničnostjo doka^ai kaj hoče imeti in kaj potrebuje? Vedite, da vlada, pod katero spadajo slovenske in hrvaške pokrajine — ima železno roko in bo svojo kravico, katero sedaj molze, branila z vsemi silami in resnostjo; torej bomo potrebovali tudi junaške roke, ki bo prisilila to vlado odstopiti od tega, kar ji ne pripada. Ali ni nam že dovolj jasno, da smo opravičeni do tega in ali liani ne bo to v veliko veselje, ko bomo svoji, ali sami lastniki najkrasnejših pokrajin slovanskih dežela. Čemu se torej poganjati za svojega sovražnika in se veseliti njegove zmage, da bi potem zopet zatiral in izžemal naš narod, ter odtujeval naš slovenski jezik. Treba je pomisliti, sedaj je čas za to. Spomnimo se torej kaj so pisali naši znani na -rodni voditelji in pisatelji: dr. Krek, dr. Vošnjak iu drugi. Če tudi vse drugo prcslišinio, ne .moremo pa nikakor zatajiti tega. kar ima zgodovina črno na belem, kaj so storili za zedinjenje Jugoslovanov v resnici za narod delu joči možje. Hvaležni bi morali biti, da imamo rsaj nekaj narodnih mož, nikakor pa še istih pobijati z nesmiselnim pisanjem. V Clevelandu se je ustanovila Slovenska Narodna Zveza, katere namen je, da se ameriški Slovenci zedinimo in skupno delujemo po navodilu Jugoslovanskega odbora, da v vseli slučajih, kjerkoli in kadarkoli moremo, pomagamo našemu slovenskemu naro du r stari 'donlovini.1 I*ri> 11.'A o vembra smo '' imeli velik javen shod, katerega se je udeležilo nad tisoč ljudi. Na tem shodu so govorniki povedali resnico kaj je Jugoslavija in kako potrebno je da se Slovenci organiziramo. Govornikom je navzoče občinstvo navdušeno pritrjevalo, razen par socialistov, ki še niso nikdar so-čuvstvovali z narodnimi idejami, pač pa vedno nasprotno. Kdo naj jih razume! Na tem shodu se je izvolil tudi odbor Slovenske Narodne Zveze in sicer: Predsednik Pavel »Schneller; I. podpredsed • nik dr. J. M. Seliškar; II. pod predsednik Primož Kogoj; 1. tajnik Frank Hudovernik; II. tajnik Frank Drašler: blagajnik Josip Zalokar; nadzorniki: dr. F. J. Kern. Anton Kaušek in moja malenkost. K odboru spadata tudi urednika "Clevelandske Amerike" in "Sloge". V Clevelandu smo vsi prepri -čani, da se prične živahno in resno delo, tako tudi v Collinwoodu, Nevvtliurgu in Lorainu, O., kjer so se že povsod vršili tozadevni shodi. Ljudstvo se zelo zanima ter pripravlja na prihodnje shode ter predavanja. Tako naj se naši Slovenci odzovejo tudi po drugih naselbinah; sedaj je čas, sedaj ni več prilike premišljevanja, ker bije Sloveniji že 11. ura. Idinio torej vsi na delo takoj, saj smo že dolgo časa razdvojeni; naš svražnik se te neslge veseli in nas vsled tega lahko zmaguje za svoje namene. Kjer vidimo, da je stvar dobra in pravična, moramo biti vsi zanjo in če se pri tem tudi drugače ne poznamo. • Toliko za danes, v prihodnjič se pa zopet kaj oglasim. Z roja.škinii pozdravi Anton Grdina. M Vojna napoved Avstro-Ogrski bo.veliko olajšala delovanje dr-žavne tajne policije z avstrijskimi vohuni.. To vprašanje je pomembno in vpoštevanja vredno. Naša administracija bo gotovo vpoštevala pri tem taktiko, potrpežljivost, dobro voljo in modro rassodbo, kojo zamore naša dr -žava v tem slučaju ntiditi. Ni nam potreba omenjati vseh posameznih avstrijskih narodnosti, ki živijo tukaj, ker njih število ni zelo veliko, vendar se pa nahaja tu več sto tisoč Čehov, Poljakov in Hrvatov, ki so bili rojeni v Avstro-Ogrski. (Tudi nas Slovencev je okrog 200,000. Op. ured.) Vsi ti narodi so pokazali na lep način, da so lojalni Ameriki, in da vsi ti označeni sovražijo že od nekdaj Habsburžane. Dokler kongresna zbornica ne določi posebnih naredb in izjem za te narodnosti, se bo vse take nena-turalizirane avstrijske podanike smatralo našim sovražnikom. U-radno bi se priznavalo vse take osebe sumljivim in nelojalnim nagemu predsedniku, dasiravno bi le ti morda radi svojega cesarja tekom pol ure obesili, če bi ga dobili v roke. ■Sa. vsak način mora kongres to dejstvo vpoštevati in ukreniti zanje nekaj kar najbolj umestnega, da mu bo administrativno delovanje olajšano. Mi povdarjamo to, da naj bi se tu živečih Čehov, Poljakov, Hrvatov in drugih nam prijaznih narodnosti iz Avstrije ne zasledovalo kot sovražne podanike in nelojalne stanovnikc Združenih držav. Za enkrat bi bile neprilike in hipne krivice napram tem skoro neizogibne; vlada naj torej skuša iste zmanjšati kolikor ji mogoče; med tem pa naj bo ono ljudstvo potrpežljivo, ki je imelo nesrečo, da je bilo rojeno v habsburških kronovinah." Iz Washingtona se poroča, da je dan po objavi tega članka, ali na dan vojne proklamacije Av -stro-Ogrski, dne 7. t. m. kongres-nik Sabath iz Illinoisa predložil v kongresu resolucijo, da naj bi se Čehov in drugih Slovanov iz Avstrije ne smatralo sovražnim podanikom. Na podlagi Sabathove resolucije bi bili od tega izvzeti: Čehi, Moravci, Slovaki, Rutenci, ^tyii^^rti* Slovenci, Italijani in Rum unci. Ker se nahaja sedaj veliko število teh narodnosti v vojaški službi strica Sama, naj bi se teh ne izključilo iz armade, ker so le-ti neprosto -voljni podaniki Avstrije. VABILO Na PATRIJOTKTNI shod, katerega priredi "Slovenska Narodna Zveza" Cleveland, Ohio., v četrtek 13. decembra, 1917 v John Grdinovi dvorani. Začetek ob:8:00 zvečer. •Na shodu bodo govorili trije slovenski govorniki; gg. Dr. J. M. Seliškar, Ivan Tomažič in Rudolf Trošt. Shod je sklican iz vzroka, ker je Amerika napovedala Avstriji vojno in treba j«, da se naše ljudi pouči, kako se imajo zadržati v vojnem stanju. Prečitala se bo resolucija in odposlala na predsednika Wilsoua v Washington, D. C. Zato vsi Slovenci in Slovenke na shod dne 13. decembra! ODBOR. Avstrijski podaniki v Združenih državah. % List "Chicago Daily Journal" je prinesel v četrtek, dne 6. de -cembra t. 1. ali dan pred vojno napovedjo Združenih držav avstro-ogrski vladi jedrnat uvodnik pod naslovom "The Case of Austrian Subjects" — 4'Slučaj avstrijskih podanikov." Članek se je glasil sledeče: IVERI. Če žena sama sebe ne spoštuje, je tudi mož ne bo spoštoval. • Včasih se tudi kak moder in razsoden človek vjame v bedako-ve zanke. • Kdor skuša goljufati kakega samotnega puščavnika, tak goljuf je pndrznež prve vrste. . • Klepetulje se na lahek način skupaj snidejo in zbirajo; a zelo težko se pa ločijo. • Večkrat sta sreča in napredek kakega človeka odvisna od nesreče njegovega bližnjega. Kdor ima zakrklo jemlje kot daje. srce, rajši Stvari katere prikrivaš v temi, bodo prišle prej, ali slej na svetlo. • Hudobec se rad ne meša v posle poštenega in marljivega moža. • Obrekovanje nalagamo kaj radi drugim na ramo, čeravno je isto z nami v tesni zvezi. if 4,Mi»HMtinn .................i.....M i r :: K. S« K. i: ;L Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana t JoHttn, ? dri*vi Illinois, dna 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD t JOLIET, ILL. TaltfM 1048 od ustanovitve do 1. decembra 1917 skupna izplačana podpora $1,326,325.32 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2827 Putnam Ave., Brooklyn, N. T. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. y Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 687, Forest City, Pa. j Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St, Joliet m. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St, Pueblo, Colo. John Povsha, 811 — 8. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan. 111. 4 Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. f ) POROTNI ODBOR: * Mihael Kraker, 614 E. 8. St, Anaconda, Mont jt Geo. Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. n Anton Gregorich, 2112 W. 28. St, Chicago, 11L J PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. John Dečman, P. O. Forest City, Pa. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. . | UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": , Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. f Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306. ' Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika. JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet ttL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "G LAJS1LO K. S. K. JEDNOTE", 1961 W. 22nd PL, Chicago, 111. z fv. Jan. Krstnika 14, But*, Mont 20604 filmar Stefanich, Razred 18. 1 Dr. sv. Vida 28, Clevolan*, Ohio. 21681 Anton Sternifia, Razred 24. Dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa. 4 21957 John Malesich, Razred 22. 11507 Anton Malevič, Razred 18. Dr. sv. Jožefa 06, Leadville, Colo. 19796 Anton Uršič, Razred 22. Dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, H. Y. ' k 21858 Josip Male, Razred 24. Dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa. 17867 Frank Halovanič, Razred 23. 21871 Frank Lišič, Razred 22. 16773 Peter Mihalič, Razred 19. 19247 Ignacij Radočaj, Razred 18. Dr. sv. Barbare 97, Mt Olive, m. 17911 Pero Pet runic, Razred 17. 16899 Ivan Belavič, Razred 23. -Dr. .sv. Roka 113, Denver, Colo. . 13378 Frank Ahee, Razred 18. Dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis. 20256 Anton Starioh, Razred 16. 19533 John Jamnik, Razred 16. 19095 Frank Zorman, Razred 20. 19534 Josip Križaj, Razred 18. 20973 Kocjan Kronovšek, Razred 20. Dr. sv. Alojzija 161, Gilbert, Minn. 22183 Frank Indihar, Razred 20. 22184 Math. Sever, Razred 23. Društva, ki se niso naznanila imena članov-vojakov, se opozarjajo, da to store," pri tem pa je treba vpoštevati, da se zamore ozirati le na uradna poročila, to se pravi, da mora biti vsako tako poročilo podpisano od društvenega predsednika, tajnika in zastopnika, ter opremljeno z društvenim pečatom. Z bratskim pozdravom. JOS. ZALAR, gl. tajnik. Joliet, 111. 7. dec. 1917. Dostavek uredništva; V štev. 44 Glasila je bilo na prvi strani S. K. J., danes pa 22, torej znaša URADNO NAZNANILO, IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. J. Vsa krajevna društva se tem potom prosi, da pošljejo denar v pokritje asesmentov za mesec december 1917 kakor hitro mogoče na glavni urad Jednote, ter naj ne čakajo do zadnjega dne v mesecu ali pa še delj, kakor je to pri nekaterih društvih navada. Kakor vsakteremu znano, se zaključi fiskalno leto poslovanja K. S. K. J. zadnjega dne tega meseca. Radi tega prosim, vsa krajevna društva, tla plačajo in poravnajo asesmepte v najkrajšem času ko mogoči, tla mi bo dana prilika pravočasno izdelati in pripraviti račune in poročila za predložitev bratom nadzornikom. Vsak najmanjši zadržek od strani društev, zadržuje delo v glavnem uradu. Vsled tega upam, da 1>tdo cenjena društva to prošnjo vpoštevala in pravočasno oziroma kakor hitro mogoče poslala denarne svote v poravnavo asesmentov. Ravno , tako tudi prosim cenjene tajnike in tajnice, da bi bili / mesečnimi poročili ža mesec decetober 1917 nekoliko bolj točni in hitri kakor navadno druge mesece. Za prihodnji mesec imam na rokah jako veliko dela; zaradi tega je potrebno, da se mi mesečna poročila pošlje v kratkem, če se hoče in želi imeti razpis asesmenta za mesec januar 1918 pravočasno izdelan in odposlan društvom. enkrat prosim, da društva predstoječe naznanilo vpoštevajo, kajti s tem ne bode le meni pomagano, temveč tudi vsakemu posa meznemu društvu, ker le s pomočjo krajevnih društev mi bode mo goče pravočasno izdelati razpis mesečnih asesmentov za prihodnji mesec ali tako, da ga bodo društva ob pravem času prejela. Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. objavljenih 93 vojakov—članov K s iem, skupno število istih 115. Nekaj črtic iz zgodovine zrakoplova. Spisal Prof. dr. J os. Demšar *'Mentorju'* 1. 1908. PRISTOPILI ČLANI. K dr. Sv. Janeza Krstnika štev. 14 v Butte, Montana. Cert, štev 22544. Aiitonich Mike roj. 1887 K. 30 $1000.00 Sprejet 28. novembra 11)17. Društvo stoje 193 elanoy(lc),. K dr. Marije Kož. Venca štev. 131 v Aurora, Minn. Cert, štev 22542 John Pavelič roj. 1893 R. 25 $1,000.00 Cert štev. 22543 Mile Tomjanovič roj. 1874 R. 44 $1,000.00. Spr. 26 novembra 1917. Dr steie 140 članov(ic). SUSPENDOVANI ČLANI. Od dr. Sv. Jožefa štev. 7 v Pueblo, Colo. Cert. štev. 19676. Kohlbezen, Jurij R. 19 $1,000.00. Susp. 26. nov. 1917. Dr šteje 3T3 članov(ic). . Cd dr. Sv. Nikolaja štev. 67 v Steelton, Pa. Cert. štev. 19633 Martin Gornik R. 20 $1,000.00. Susp. 29. nov. 1917. Dr šteje 45 članov(ic). Od dr Sv. Petra in Pavla štev. 89 v Etna, Pa. Cert. štev. 21924 Vjekoslav Hrvatinčič R. 22 $500.00. Susp 19n nov. 1917. Dr. šteje 100 članov (ic). v SUSPENDOVANI ČLAN ZOPET SPREJET. K tir Sv Jožefa štev. 148 v Bridgeport, Com. Cert. štev. 18907 Kovač Andraž R. 41 $500.00. Zopet spr. 29. nov. 1917. Dr. šteje 79 članov(ic). ^^ SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA. K dr Sv Jožefa štev. 148 v Bridgeport, Com. Cert. štev. 6009 Kovač Mary R. 38 $500.00. Zopet spr. 29. nov. 1917. Dr šteje 80 članov (ic).- „ PRESTOPIL ČLAN. Od dr. Sv. Cirila in Metoda štev. 45 v E. Helena, Montana, k dr Sv. Janeza Krstnika štev. 14 v Butte, Montana. Cert. ste v. 20299 Dušan Pavel R. 27 $1,000.00. Prest. 28. nov. 1917. 1. dr. šteje 60 članov (it-), 2. dr. šteje 192 članov(ic). ODSTOPIL ČLAN. Od dr. Sv. Jožefa štev. 148 v Bridgeport, Com. Cert. štev 22101 Pečnik Albert R. 30 500.00. Odstop. 29. nov. 1917. Dr šteje 79 cla-nov(ie). ' ODSTOPILA ČLANICA. Od dr. Sv. Jožefa štev. 148 v Bridgeport, Cann. Cert. St. 7992 Pečnik Franca članov (ic). R. 27 $500.00. Odstop. 29. nov. 1917. Dr. šteje 78 ČLANI - VOJAKI, KI SO BIIJ POHJOANI WgmiM KO JIH IMENA SO BILA P0E<>j^T*A JEDNOTE PO ZADNJEM NAZNANILU, PRIOBČILI V GLASILU. Dr. Vit sv. Jurija 3, Joliet, m. , 22 Certifikat 13702 Frarik Drasler, Razred 22. m. Jožefa 12. Forest City, Pa. 21260 Valentin Maver, Razred Zl. Ali se bomo kdaj vozili po zraku, kot se vozimo sedaj na suhem po železnicah in po vodi s paro-brodom? Nekateri odločno pravijo, da ne%Drugi pa imajo več zau-panja v moč človeškega razuma in v vztrajnost nase volje. Zmožnost, da se dvignemo v zrak, ne presega naravnih moči; zakaj bi torej človek, ki vedno napreduje, ne mogel priti tako daleč, da bi si pridobil umetno to, kar imajo nekatere stvari že po naravi? Res se sedaj malo smešno sliši, da bi se peljal človek iz Ljubljane na Dunaj po zraku. Toda koliko je reči, ki so se ljudem še nedavno zdele smešne, ki se naui pa danes zde čisto vsakdanje. Pred sto leti bi se bili smejali vsakemu, kdor bi bil trdil, da se bodo ljudje brez konj, na mehkih blazinah, v gorkem vozu v 13 urah prepeljali iz Trsta na Dunaj, pa si bodo med potjo še lahko privoščili dobro kosilo ali mehko posteljo. Za nespametnega bi bili imeli takrat človeka, ki bi bil napovedal, da se bodo ljudje v Evropi čez morje pogovarjali s svoji-miznanci v Ameriki. Ali rekel bi bil pred nekaj leti, da kmalu ne bo nič čudnega več, če bomo gledali v zaprt zaboj skozi najmočnejše pokrove, bi bili imeli tvoje gpvorjenje za neslano šalo. In vendar nam je dandanes tudi to mogoče s pomočjo Rontgenovili žarko vi Če človek pri svojih iznajdbah doseže na videz najčudovitejše reči, zakaj bi se naše življenje ne moglo kedaj tako zasukati, da bi nam tudi železnica postala prev-sakdanja in preokorna in' bi šli kar naravnost po zraku z letalnim strojem ali z zrakoplovom? Pa pustimo ugibanje in poglejmo kako se je dosedaj razvijal zrakoplov, drugo pot si mogoče ogledamo letalne stroje. O prvem zrakoplovu se poroča, da je imel podobo lesenega goloba. Izdelal ga je baje učenjak Ar-chytas, ki je živel v četrtem stoletju pred Kristusom. Votlega goloba je napolnil z gorkini razredčenim zrakom. Oolob se je dvignil precej visoko, pa je kmalu začel padati. 'Iz srede 18. stoletja imamo poročilo nekega kitajskega misijonarja, da so v 14. stoletju v Pekingu med veliko slavnostjo spustili kvišku zrakoplov. To so ne-zznani podatki, vendar je to ma-lodane vse, kar se da glede zrakoplova do 17. stoletja dognati. L. 1670. je izšlo delo, ki resno govori o tem, kako d zunaj. Zato zrakoplov ne sme biti prazen. Napolniti ga pa moramo s tvarino, ki bo tako lahka, da bo ves zrakoplov lažji od zraka." Guzman je napravil zrakoplov iz papirja,-za rebra mu pa je dal vrbove šibe. Ko je bil zrakoplov gotov, je Guzman zakuril pod njim. V zrakoplovu se je zrak razgrel, je postajal vedno redkejši, torej lažji in kmalu se je zrakoplov mirno dvignil ter je plaval ob strehi kraljeve palače. Toda Guz- svojih vezi, je kar švignil kvišku. V dveh minutah se je skril z« oblake. Povspel se je približno 1000 m visoko. Tri četrt ure pozneje se jc spustil na zemljo, kakih 24 km od kraja, kjer so ga odvezali. Velikanske pošasti, ki se je tako nenadoma spustila z neba na zemljo, so se ljudje na polju neznansko prestrašili. Kmalu nato je prišel mlajši brai Montgolfier v Pariz. V navzočnosti francoskega dvora in neštete množice je v Versaillu spustil v zrak velik zrakoplov, s katerim so napravila potovanje po zraku pr va živa bitja. V zrakoplovu je bila kletka, in v njej so se zadovoljno vozili po zraku; petelin, raca in ovca. Potovanje je trajalo 8 minut, najvišja točka na tej poti je bila 1500 m visoko. Ker so se živali prav srečno vrnile na zemljo, je obšla ljudi misel, kaj 'bi bilo, če t)i se tudi oni vozili po zraku. Določili so za tako vožnjo dva hudodelca. Temu se je uprl učenjak Ro-zier, češ voziti se po zraku, to je čast, ki je ne zasluži hudodelec. Rozier se je sam nekolikokrat za poskušnjo dvignil z zrakoplovom ki je bil privezan. 28. novembra 1. 1783, pa je odplul v spremstvu svojega znanca Arlanddea blizu Pariza v zračne višave. Imela sta seboj precejšnjo zaloga trave in volne, s katero sta kurila pod zra-koplovovm. Prišla sta 150 m visoko. Veter ju je nesel čez reko Seine in čez južni del Pariza, 8 km daleč. Ko sta se kake pol ure vozi la o zraku, sta počasi pogasnita ogenj z vodo, ki sta jo vzela seboj. Mirno in varno je padal zrakoplov. Rozier in njegov spremljevalec sta se srečno izkrcala. Deset dni pozneje sta se dvignila profesor Charles in mehanik Robert z zrakoplovom, ki jc bi! morjem v ognju. Rozier in „ gov spremljevalec sta padla iz ladjice ter sta se ob obrežnih pečinah razbila. Ali ima zrakoplov že sedaj kaj pomena za nas? Znanstvo je od zrakoplov^ brez dvojbe marsikaj pridobilo. Človek je izkušal dvigniti se v zrak, kolikor mogoče visoko, da bi preiskoval zrak, zračni tlak, razdaljo zračnih plasti, da bi « — ee mogoče — tudi nebesna telesa ogledal nekoliko natančneje. Pri takem znanstvenem raziskovanju se je angleški učenjak Glaisher povspel petkrat 7000 m visoko, 1. 1862, pa je prišel še višje. Takrat se je dvignil s Coxwel-lom. V 45 minutah je bil zrakoplov 8000 m visoko; tukaj je Claisher izgubil zavest; temperatura je znašala — 15 stopinj C; barometer je kazal 25 cm. Coxwell je hotel z vrvico odpreti za-klopnico ih izpustiti nekoliko plina, da bi zrakoplov začel padati. Pa vrvica se je zapletla, in Coxwell je moral splezati v omrežje, da je vrvico odvil. Ko je priplezal nazaj v ladjico, so bile roke zmrzle, toda posrečilo se mu je z zobmi potegniti za vrvico in izpustiti nekoliko plina. Zrakoplov je začel padati. Kmalu nato se je Glaisher zopet zavedel in takoj je začel dalje pisati, kar so zaznamenovale priprave na zrakoplovu. Ko je Glaisher ležal nezavesten, je Cox-well opazoval barometer. Najnižji zračni tlak je znašal 18 cm, iz tega sta zrakoplovca sklepala, da sta bila 11.000 m visoko. Najnižja temperatura je bila — 25 stopinj C. Vsa njuna vožnja po zraku je trajala 1 pol ure. 'L. 1875. so se dvignili z zrakoplovom trije francoski učenjaki Si vel, Croce-Spinelli in Gaston Tissandier. Ker je v znanih višv napolnjen z vodencem. Da bi sc!,l*l» zrak tako redek, da ima v .se mogla poljubno spustiti na zem-,bi premalo kisleca, zato so vzeli se-Ijo, sta napravila pri zrakoplovu : boj »*kaj tega plina. Toda imeli so zaklopnico, ki se je dala iz ladjice i po vrvici odpirati. Vozila sta sc prav lepo. Zrakoplov je šel 40 ku- ga gotovo le malo, ker so zelo hranili z njim in so ga udihavali šele tedaj, ko je bila nevarnost velika. daleč m sf je povspel 600 m viso- -Ko so m 7000 ni vlsoko in iem' ko. Ko sta zaklopnico odprla, je i peratura znašala 10 stopinj pod ft. začel zrakoplov mirno padati. Ob!6° ^ čutili prav slabe. Udihah so koncu vožnje je doživel Robert nekaj prav zanimivega. Zanj je i-mel namreč ta dan dvakrat solnčni zahod. Ko jc zrakoplov dospel do zemlje, je solnee ravno zatonilo Prvi je izstopil Obarlee, zrakoplov jc hipoma postal lažji in je z Robertom šinil 300 m visoko. Tukaj je Robert zopet zagledal«solnee in je tako ta dan drugič opazoval solnčni zahod,- Ker se je zrakoplov tako dobro obnesel, je začel Blachard mislit: na to, kako bi se dalo z zrakoplovom priti na določeni kraj. Dal je zrakoplovu napraviti nekaka vesla, ki bi se dala tako obračati, da man se ni dolgo veselil svojega dc- bi lovila veter od prave strani in,bi la. Zrakoplov je zadel ob streho in se je poškodoval toliko, da je začel padati. Škodoželjneži so se bistroumnemu iznajditelju posme-hovali, o zrakoplovu pa je nekaj let svet molčal. Kot iznajditelja zrakoplova še navadno slavita brata »Štefan in Jožef Montgolfier. Njihov oče jc imel tvornice s papirjem v fran- tako zrakoplov gonila v določeni smeri. Blanchard se je z enim svojih znancev dvignil v Dovcrju in ; je hotel nad morjem pripluti v Ca-I lais. Pa komaj je plul zrakoplov nekaj časa nad morjem, je že za-' čel padati. Treba mu jc bilo zmanjšati težo. Zrakoplovca sta pometala v morje težino; toda zrakoplov je še vedno padal, preplul coskem mestu Annonav. Tudi si- j pa je komaj tretjino prekopa. Iz nova sta delala v tvornici, kjer se ! zrakoplova je moralo vse. kar se jima je razvilo posebno veselje do j ga ni držalo: orodja, sidro, vesla, fizikalnih poizkusov. Napravila i težja obleka, pa zrakoplov je se uln ira/i mul ill 7l*u L'/ini/lWW 111 ! uadal ill se je ze skoro dotikal sta več malih zrakoplovov in sta dosegla pri tem prav lepe uspehe. Pogum jimaeje rastel. Začela sta graditi večji zrakoplov iz platna, kateremu sta podložila papir. Zrakoplov je imel prostornine 23.000 cm3. 5. junija 1. 1783, sta svojo iz-najd'bo javno poskusila. Mislila sta, da zrakoplov dim kvišku' že padal m se je morja. Le eno sredstvo je še ostalo. Odreči se je bilo treba ladjici in jo odrezati. Že sta Blanchard in njegov tovariš plezala po vrveh da bi prišla do omrežja in se tam vozila dalje, kar se je zrakoplov dvignil in popotnika sta kmalu zagledala francosko obrežje ter me- ne, zato sta pod zrakoplovom ku-jsto Calais. Vsa srečna sta se izk • rila s slamo in volno. Zrakoplov cala na kraju, kamor sta želela dose je res dvignil, seveda ne vsled speti. Pripisovala sta ta svoj ugo-dima, marveč vsled razgretega j den uspeli dobremu zrakoplovu zraka v svoji notranjščini. Neka- oziroma njegovim geslom. V resm- 1 ei pa vesla pri zrakoplovu prav nic ne izdajo, marveč pripomorejo le k temu, da hiti zrakoplov še z večjo močjo v smeri vetra, ne pa v tisti smeri, ki mu jo hoče dati človek. Da sta Blanchard in njegov tovariš tako srečno dospela čez morje v Calais, kamor sta name ravala priti, temu niso bila vzrok vesla pri zrakoplovu, marveč jima je pripomogel k lepemu uspehu le prav ugoden severovzhodni veter Rozier, mož, ki se prvi dvignil v zrakoplovu, je pa hotel s svojim zrakoplovom s Francoskega pri-treba, glavna stvar ji, da je zrako- i pluti na Angleško. 15. junija 1. plov napolnjen s plinom, ki jc 1785. je odplul z obrežja južno od mesta Calais*. Bil je četrt ure od pristanišča, ko zagledajo gledavci z obrežja ob zrakoplovu sivkasto-moder plamen, nekaj trenutkov nato je bil zrakoplov 970 m nad teri trdijo, da se je dvignil zrakoplov 600 m visoko. Gotovo je, da je poizkus posrečil. Ko se je v zrakoplovu zrak polagoma ohlajal, je začel zrakoplov mirno padati. Čez kakih 15 minut se je nalahno spustil na zemljo, približno 2 km od kraja, kjer se je dvignil. Ko je slišal o novem zrakoplovu pariški profesor Charles, je tudi on začel napravljati poizkuse z zrakoplovom in je kmalu našel pravi vzrok, zakaj se zrakoplov dviga. Dim je pri zrakoplovu seseda čisto odveč, tudi gorkote mu ni plov napolnjen s plino mnogo lažji kot zrak. Tak plin je vodenec. S tem je napolnil Charles svoj zrakoplov, katerega je opustil v zrak 27. avgusta 1. 1783. Kakor hitro je bil zrakoplov prost nekoliko kisleca in to jih je po-krcpčilo. Pometali so iz zrakoplova nekoliko težine, zrakoplov s** jc hitro dvignil nad 8000 m viso-jko. Tissandicr je postal omotičen in- tako slab, da ni več mogel doseči cevke pri posodi s kislecem in je onesvestil, ko se je zavedel, je zrakoplov že hitro padal. Tissan-dierje dobil zopet toliko moči. da je mogel izpustiti sidro in odpreti zaklopnico, ko je zrakoplov dosegel zemljo. Njegova tovariši stn med tem umrla. V velikih visoči-nah manjka človeku primernega zraka za vdihovanje, pa tudi zračni tlak je tako nizek, da se telo ne more v kratkem česu navaditi nanj in oslabi . L. 1894. je Berson, tajnik !>er-linskega kralj, nieteorologičnesfa zavoda, prišel 9100 m visoko: *51. julija 1. 1901. pa se je isti ucerjak povspel z učenjakom »Suringoni do višine 10.801 nu kjer sta drug za drugim omedlela. Ali se je v najnovejšem času kdo še višje pov.> pel, nam ni znano; verjetno pa tu. Višje kot ljudje so prišli zrakoplovi sami. V zrakoplove p rit rde razne priprave, ki avtomatično zaznamujejo toploto, zračni tlak in druge take stvari, ki zanimajo znanstvenike. Že pri prvih poizkusih so se taki zrakoplovi povspel i 13—14.000 m. V najnovejšem času pa so prišli celo da 20.000 m visoko; v tej višini so priprave zaznamovale temperaturo 70 stopinj C pod ničlo. Znanstvo torej marsikatero pridobitev pripisuje iznajdbi zrakoplova. Precej pomena je imel r.ra koplov tudi v nemško-franeoski vojski 1. 1870. in 1871. Ko so Ne.r-ci oblegali Pariz, so imeli Pariza-m posebno pošto z zrakoplovi, ter prosto občevali z zunanjim svetom. Od 23. septembra 1870. do 2?*. januarja 1871, so izpustili iz mesta 64 zrakoplovov s po&o. 5 so jih dobili v roke sovražniki, 4 so prišli v Belgijo. 3 v Holandijo, 1 v Norvegijo, 2 pa sta izginila, da nihče ni več zvedel zanja. •Pravi pomen bi dosegel zrakoplov za nas šele tedaj, če bi mogli z njim popotovati, kot popotuje-mo na železnicah in ladjah. V novejšem času imamo res dve znameniti vožnji po zrakoplovu v velike daljave. L. 1900. je neki Pari-žan plul iz Pariza na južno Rusko, 1.1902. pa neki Švicar iz Berna ua skoro isti kraj. Prvi je prevozil 1920 km v 35 in pol urah, drugi 1470 km v 29 urah. To so res lepi uspehi, pa kaj, ko je zrakoplov tako odvisen od vetra, da plove le z bnutlU vPKmi-" foda, ali ni mogoče zgraditi ztakbplova, ki bi *e dal voditi? Kakor smo videli, je mislil na to že pred dobrimi sto leti Francoz Blanchard, ki je s svojim zrakoplovom plul z Angleškega na francosko. Toda njegova ve sla zrakoplovu niso mogla dajati smeri. Zrakoplov bi rno^a voditi le slična priprava kot žene ladjic , kolo na lopate ali vijak. Vendar -so-težave pri zrakoplovu »brez primere večje kot pri parobrodu. Voda nosi veliko večjo težo kot zrak, nasproti je pa hitrost njenega toka veliko manjša kot hitrost vetra. Srednja hitrost vetra je približno 10 m na sekudo. Koliko mo-' ei bi bilo trebaf, da bi se ustavljal zrakoplov srednje močnemu vetru ! Velik parobrod, ki vozi iz Evrope z hitrostjo 20 km na uro, bi na vsako uro moral za 16 km nazaj, če bi mu bilo voziti proti toku, ki se preliva s srednjo hitrostjo 10 m na sekundo, in naj bi porabil parobrod tudi vse moči. Za zrakoplov, ki bi se dal voditi proti vetru, bi bilo treba prav močnega stroja, ki bi pa vendaf moral biti razmeroma zelo lahak, ker sicer bi tiščal zrakoplov k tlom. Dobrih petdeset let že poizkuša jo bistroumni možje zgraditi zrn koplov tako, da bi ga mogli v zlu-ku poljubno voditi, in uporabljaj) za to pred vsem elektrodinartiiene stroje ter motorje na bencin. Po sebno znamenita sta vsled%svojih poizkusov z zrakoplovi Brazilijan Dumont in Vitemberžan grof Zeppelin. Francoz Deutsch je okoli leta 1900, razpisal nagrado 100,000 frankov tistemu, ki bi v 30 minutah z zrakoplovom napravil sledečo pot: iz St. Clouda pri Parizu do Eifelovega stolpa, okoli stolpa in nazaj k pristanišču za zrakoplove (vsega Skupaj 11.000 m). Dumont se je vadil, poizkušal dolgo, 12. junija 1902, je pa odplul iz St. Clouda. Varno in z goto.vostjo je obkrožil stolp in se je prav zanesljivo vrnil na mesto, od katerega je odplul. Nastavljeni, opazovalci so pazili na čas. Dumont je vozil 30 minut in 40 sekund. Le malo je manjkalo, pa bi bil dobil visoko nagrado. • «■•■ Grof Zeppelin pa je napravil znameniti poizkus s svojim zrako*-plovom začetkom avg. 1906. Mož gradi in izboljšuje svoj zrakoplov že kakih deset let. L. 1900 se je dvignil prvikrat, pa takrat s svojim zrakoplovom ni bil nič kaj za dovoljen. Zrakoplov nI niti prav slabega vetra ni mogel zmagati. Izboljšati je bilo treba zrakoplov in gonilne stroje. Da bi si olajša1 delo pri gradbi zrakoplova, je dai Zeppelin zgraditi na Bodenskem jezeru blizo Friedrichshafena veliko plavajočo lopo. Zrakoplovu je dal Zeppelin podolgasto, valjčasto podobo, na vsako stran po dvoje krmil, dve ladjici iz aluminija, v ladjice pa po 325 kg težak motor na bencin, katerega uiiga električna iskra. Ta Zeppelinov zrakoplov bi najložje primerjali velikanski smodki, ki meri 128 m v dolgosti 11 m v primeru. Zeppelin se je prvikrat dvignil 8. oktrobra 1906. Poizkus se mu je posrečil. Prevozil je 45 km v eni uri pri vetru, ki je imel hitrosti 2—2 in pol m m* sekudo. tXemaka država-je dala Zeppeli-£U znatno podporo in je ob!jm>ila, da bo kupila zrakoplov in vse naprave ob Bodenskem jezeru, če l>o Zeppelin svoj zrakoplov toliko izboljšal, da bo mogel med 24urno vožnjo po zraku voditi zrakoplov po določeni poti in se med teni enkrat izkrcati tudi na suhem. Zeppelin je pri svojem zrakoplovu i.o umorno delal in izboljševal. Leta 1908 v avgustu pa je nastopil 24-urno pot. 4. avgusta okolu 0. ure zjutraj se je začelo premikati v lopi na Bodenskem jezeru. Tiho je zdrsnil velikanski zrakoplov iz lope, bfrneče sta začela deldvati motorja. Zrakoplov se je ponosno dvi gal; nekaj časa je omahoval, potem je pa v velikem loku švignil v smeri ki mu jo je določil vodnik. Z varno gotovostjo je plul niimo Kostnice in Schaffhausena. Ob pol 10 dopoldne je phil nad Basel-nom. Nadaljna njegova smer je bila ob Renu nad Alzacijo; okolu poldneva je bil nad Strassburgom. kjer je plul okolu starodavne, pri tej priložnosti lepo okrašene stol-niee. Velikanske množice šo ga burno pozdravljale. Ob dveh do-poludne je bil Zeppelin žo nad Spiro, ob polu petih zahodno od se mu je pokvaril prednji vi- . Izkrcal se je na Renu. Ob četrt 11 po noči se je zrakoplov zopet dvignil. Nekaj časa je1 še plul ob Renu navzgor, na to se je pa obrnil in je hitel proti Mainzu in fcez Mainz do mesta Bibricha. Tukaj se je Zeppelin obrnil proti domu. Še enkrat je plul čez Mainz in Mamvbeim, potem pf ne več ob Renu, marveč je 5. avgusta ob štirih zjutraj prestopil pri Eppinge-nu vitemberško deželno mejo in je o)b šestih in 10 minut plul nad Stuttgartom. Ker je Zeppelin Vitemberžan, je bilo ljudstvo v Stut-tgartu posebno navdušeno. Nekako ob osmih zjutraj se je moral Zeppelin izkrcati v Echterdingu južno od Stuttgarta, in acer na odprtem polju, ker se mu je pokvaril motor in mu je zmanjkalo plina. Do Oppenheima, kjer se je prvič izkrcal, je vozil z hitrostjo 46 in pol km, ob povratku pa z hitrostjo 23 m pol km na uro; 24 ur se je med vožnjo držal smeri, ki si jo je začrtal že prej. V tem času je prevozil okolu 800 km. Letel je, včasih z hitrostjo brzovlaka, zrakoplov mu je deloval gladko. Zeppelin je bil tik pred ciljem, on in ljudstvo z njim se je veselilo lepega napredka, od vseh strani so drle množice skupaj in so burno pozdravljale 701etnega bistroumnega iznajditelja, ki je pri Echterdingu čakal, da bi bil zrakoplov popravljen. Upal je' da se bo okol11 šestih zvečer zopet dvignil in da bo v nekateirh urah pokazal popolno zmago svoje iznajdbe. Okolu treh popoludne pa se je pripetila velika nesreča. Nenadoma je nastala močna nevihta. Vihar je dvignil ladjico, zrakoplov se je odtrgal od slabotnih kolov, na katere je bil pritrjen. Štirideset mož je zaman poizkušalo pridržati zrakoplov, vsi so popadali po tleh. Zrakoplov je švignil 600 m daleč, z ostjo se je zaletaval v drevesa ter jih ruval. Ko je ladjica zadela ob tla, se je motor r^zletel. Gost dim se je dvignil iz zrakoplova, le nekaj trenutkov, in vsa velikanska dragocena naprava je bila v plamenu. Ko so Zeppelinu v bližnjo gostilno sporočili o nesreči, je ravno pisal brzojavko svoji hčeri, da gre vse po sreči. Hitel je na kraj nesreče, kjer je nekaj časa ves potrt, žalosten stal pred svojim uničenim delom, toda kmalu se je ojunačil. Rekel je baje, da ftoče iti pogumno na novo delo. Pravega moža nesreča res ne sme oplašiti, prav pa je, da ga naredi -še previdnejšega in modrejšega. Iz izkušenj, ki jih imamo do se-dej glede zrakoplova, sklepajo nekateri, da z zrakoplovom sploh nikdar ne bo mogoče potovati po zraku, primernejši pa se jim .zde za tako potovanje letalni stroji. Protestantom 9p»al t Rev. j. L. ir. Svetli cekini omehčajo tudi ko-menita srca; vendar je to omehča- njc samo začasno. • In če bi donašalo bogastvo ljudem samo nesrečo, bi se ljudstvo še vedno pehalo za bogastvom. AMERlSKO-SLO VENSKA PRATIKA ZA LETO 1918 je izšla. Med drugim vsebuje tudi velevažne najnovejše DELAVSKE ODŠKODNINSKE POSTAVE za vsako državo posebej.—Cena s poštnino I5c. Naročite takoj. PRATIKA PUBLISHING CO., 45 Vesey St., NEW YORK, N. Y. STOJX K SVOJIM! Rojaki Slovenci is Chicaga in bHSnj« okolice r Kadar rabite av-tomobil pri runih prilikah, na pr.: pri porokah, kritih, pogrebih L t. d., obrnite «e na podpisanega, ki vm bo točno ia zadovoljno postregel. Jas stanujem sedaj ▼ sredini naše slovenske naselbine, na: 2107 Coulter St., (med So. Hoyne Ave. in So. Leavitt St) Pokličite me po telefonu, bo-itisi po dneva ali ponoči: Canal Z velespoStovanjem * ANDREJ GLAVAČ, ^ ~ ~ Chicago, SL i s (Dalje.) Kraterji. Pravzaprav bi se morala ta sekta imenovati ** Verska druiba pri. jateljev", a prijelo se je je popularne jše*- ime Kvekarji, ki pride od tresočega se glasu pri molitvi. Ustanovil jo je Jurij Fox 1. 1634 —1690, jako pobožen čevljar, h. 1047. je začel pridigovati kar po cestah in na javnih prostorih % takim vsipehom, da si je v devetih letih pridobil že 50 sopridigar-jev. A slehrna sekta na Angleškem mu je nasprotovala. Potoval je v Zaipadno Indijo, Jeruzalem, Malto, po Turškem in Angleškem. Prvotni namen njegov ni bil pridigati novo vero. Vendar so se njegovi privrženci jeli združevati v lastno organizacijo. Izprva so jih Protestantje hudo preganjali, 1328 so jih kaznovali z globo, 3C0 pa jih je poga^nilo v ječah. Sekto sta goreče zastopala tudi Robert Bartly in Viljem >Penn. Poslednji je bil spreten politikar, .njegova pogodba z Zapadno Indijo se nikdar ni pretrgala. Kvekarji uče, da Duh božji naravnost razsvetljuje um v dosego izveličanja. Krist sam biva v vsakem človeku kot vir luči, ki kaže proti nebesom. Ker slehernega naravnost razsvetljuje Bog, je torej duhovščina popolnoma nepotrebna. Moški in ženske govore po božjem navdihnjenju, ne po človeškemu nagibu. Odpravili so (pridige, zavrgli vero, olyede in zakramente, verujejo le na notranje bistvo zakramentov — vse verske ceremonije so torej odveč. Poroke sklepajo pred nekako sejo zaupnih mož, istotako se oskrb^ pogre bi. Vojskovanje smatrajo riepo-stavnim, tudi prisege kršijo zakon. Priporočajo pa bratsko ljubezen in trezno življenje. Sprejeli pa so nauk o božjem navdihnjenju s-v. pisma, sv. Trojico — pa le v bistvu, ne po imenu, — božanstvo Kristovo, spravo po njegovi krvi, odrešenje, večno življenje in večno kazen. Krajevna družba se upravlja po različnih sejah. Pripravljavne seje uradniki so nadzorniki sej, nadzorniki ubožcev in starešine. Posamezne seje družijo v mesečne seje, te zopet v četrtletne in te v letno aejo. Kvekarji so bili pry i, ki so zagovarjali osvobojenje sužnjev in bolj človeški način ravnanja z blaznimi na Angleškem. Dano besedo drže kakor nihče drugi. Vodijo se v ljubezni do bližnjega in skrbe za svoje ubožce. V Ameriki je sekta doživela notranji razpor. Stranki sta se 1. ,1827. ločili v Ortodoške ali prave K veka rje in Hyxite. UniverzaUsti. Ta sekta veruje v kon<*iznavajo razodetje ljubezni in resnice, da je pomagal človeštvu, ker je videl potrebo. Njegov posel je bil, da reši ljudi greha in zlobe, a ne po spravi, kajti Unitarci taje, da je Krist prišel spravit človeka z Bogom. Njemu ni bilo na tem ,da Bog Tju-bi rfas, ampak da mi ljufbimo Boga. NjegOva smrt ni bila daritev, ampak le izraz ljubezni božje. Krist nas reši grehov po svojih naukih, s svojo lučjo, s svojim vplivom na človeštvo. Življenje in smrt njegova je napravila mogočen vtis na ljudi. Umrl je za človeka, a smrt njegova vendar mirna spravne moči. V Boga sv. Duha kot takega Unitarec ne veruje. Priznava le, da Bog s svojim duhom vpliva na človeka, da ta vpliv čuti duša od zunaj. Tudi zameta nauk o splošni izprijenosti, o odgovornosti rodu. in nauk o podedovanem grehu. "Cerkev" je zveza onih, ki se shajajo pomagat drug drugemu živeti krščansko življenje, — torej nekaka bratovščina v verske svrhe brez vsake avtoritete. Od zakramentov so sprejeli krst pa obhajilo, ki pa ne vplivata na duhovno življenje, ampak sta le naravna simbola in v na nji podobi za notranji občutek. Tako krst izraža željo, da bi krscenca obdajali oni krščanski vplivi, po katerih se živi čisto življenje. Po* dohno je tudi z obhajilom ali Gospodovo večerjo, ki je le znak krščanskega bratstva ali občestva, praznovanje spomina na meso in kri Gospodovo, in ne znači nič drugega, kakor da je Krist del našega mesa in naše krvi. IVera o mnenju Unitarcev je lepa reč sama na sebi, ne pa v kolikor priča o značaju in pogoju tvrtfka F. kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago 111. Vae delo in blago garantirano— Ceniki zastonj. i Telefon: Canal 80 ' 1 1 1 Martin Ncmanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St., Chicago, III. \ Rojaki Slovenci vedno dobro došlil TELEFON CANAL 9027 Frank Grill's Dairy Prva slovansko-hrvaška MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hi5ah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar ley, Kinsely, Morris, Furrer, Ro- jlovegke družb*. tudi zavira na- bertson. — vsi so imeli upanje, a nikake gotovosti za splošno izve-ličanje. • . Njih veroizpovedanje iz L 180o. obsega naslednjer točke: 1. vera v sv. pismo, v kolikor isto svedoči o značaju Stvarnikov eni, o obveznosti in koristi človeštva; 2. vera v enega Boga, razodetega v e« nem Gospodu Jezusu Kriatu po sv. Duhu -milosti, ki bo slednjič obnovil nebeško veselje; 3. sv. Trojica se ne pripozna — kolika doslednost!. — pač pa vera v bistveno človečnost Kristovo. iPo upravi so precej ohlapni Kongregacijpnaliati. Najvišja o-blast je poverjena "občnemu državnemu zborovanju." Unitarci. Ime znači sekto, ki veruje v e-dinost in osebnost božjo napram onim, ki verujejo v sv. Trojico. Najipfej se je na .Ogrskem rabilo ima ztt Arijance, ki so tajili tri božje osebe. Ob easu te reformacije ^je spet prišlo v rabo. Najznamenitejši unitarski "svetnik" je bil Mihael Servetus, katerega je Kal vin dal sežgati v Oenfu 1. 1553. Unitarec Socinij in njegov predek. Življenje po smrti bo le nadaljevanje pozemskega življenja s priložnostjo, da se še »bolj razvije. Smrt ni nič drugega, kakor čisto fizična prememba: duša odloži svoje dosedanje orodje in si vzame drugo. Če bomo vsi dosegli popolno srečo, je vprašanje, ki ga Unitarci ne morejo reš;ti Zavrgli pa so vero, da bodo vsi ljudje večno navezani ali na kazen ali na veselje, da bosta torej dva različna svetova. Sicer pa bo posmrtna kazen — tako uče — nekaka ipoboljševahiica, in nc večno maščevanje. Trajala bo le toliko časa, da se grešnik poboljša. Kajti pravijo, da nauk o večni kazni bi se sicer ne ujemal z božjo modrostjo, pravičnostjo in njegovim usmiljenjem. Uprava te denominacije je jako podobna upravi Kongregracijo-nalistov. "Ameriško unitarsko društvo" oskrbeva misijonsko delovanje. Člani njegovi vplačiajo po $50. Narodna konferenca" i-ma sejo vsako drugo leto. "krajevna konferenca" pa letno po dvakrat ali trikrat. (Dalje prihodnjič). Pozor gg. tajniki krajevnih društev! k, lično izdelan* drog« tlskOTlM, erikVlH Kadar potrebujete aova društvena ▼abUa ia vstopnice za veeallce, a pravila, lično izdelana piana, vetopnice u rttšUet, ali kake drnce tlakovlaa, obrnit« ee aa največjo alovan&ko nnijako tiskarno v Am NARODNO TISKARNO, 214*50 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ta Van bode izgotovila vae tiskovine v popolno sadovoljnoet glede eene, točnosti in okaanega dela. Oeobito Van priporočano zelo pripravne Vplatflae ImJ****—' za člane in članiee, izdelane v malem lepnem format« in trdo vezane. Pal je imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanj« bolniške podpore in drugih izdatkov, ter To-botnlce. Tiskane Imamo tudi Bptntiko list«, večje in manjče in poeebae pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teb pol lakko vedne natančen pregled števila članov po skladik, ali razredik. ty Na saht«TO polijemo vsakemu drottru vzorec goelaa tiskovin na ogl«d brezplačno 1 , OPOMBA: V naii tiskarni M tlaka "Glasilo K. 8. K. Jednete" JJ S. R. Kirby, predsednik Frank Gouze, \ blagajnik MINERS STATE BANK * Chisholm, Minn. i se vam uljudno priporoča za vse bančne ^ posle, kakor: čekovni promet, hranilne | uloge in zavarovalnino. $ Banka je pod strogim državnim nad- | zorstvom in vaše uk)ge so pri nas abso- :j: lutno varne. ❖ Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog :j: SK Ne strašite se! Vaš denar je varen! Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvijpjene, se pripišejo h glavnici in se tako z?pet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po ___svojem rojaku. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kra* „am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po bresiičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Nal« fcanka je depozitai urad mm zvezno poštno hranilnico, u mesto Joliet, sa okraj Will, m državo Illinois in sa vlado Zdruianih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop. JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. Smrtna kosa. V Borovnici j« umrl Fran Bor-gnik, gimnazijski profesor v pokoju. Na zadnji poti so ga spremili razen duhovščine občinski odbor, učiteljstvo s šolsko mladino, gasilno društvo in osobje južne Železnice. V Ljubljani je umrl za grižo niedmurski Slovenec Štefko Stefan, salezijaški Slovenec, doma iz lvanec. Iz Veržeja je bil prestavljen v Ljubljano in 3 dni po prihodu je umrl. ^Pogreba le jfe vdelezil cel salezijanski zavod. V Ljubljani je umrl Miljanček Rozanc v nežni dobi 6 4n pol let. Smrt v ujetništvu. • Umrl je na bolezni tifus kot vojni ujetnik v Taškentu v Azyi Vincen Kosovel iz Oseka. Pred vojno je bil cerkovnik pri cerkvi sv. Martina v Oseku. Ob splošni mobilizaciji je moral tudi on obleči vojaško suknjo ter je bil poslan k topničarjem v trdnjavo Przemysl. Po padcu te trdnjave je bil tudi on zajet in odposlan v ujetništvo v Rusijo. Domačim je pošiljal večkrat pozdrave iz ujet ništva, a zadnje čase so pa popolnoma prenehali. Sedaj pa piše tovariš njegovi soprogi, ki biva koi begunka v Stari Cerkvi pri Kočevju, da je, umrl meseca marca na bolezni tifus. Bil je blag moz, skrben in varčen gospodar. Pač hud udarec osiroteli družini! Poškodovana pri eksploziji. Goriška begunka Marija Savli, 64 let stara žena kajžarja Andreja iz Čepovana, je ob priliki neke eksplozije, ko se je selila nekam na Dolenjsko, bila vržena ob tla ter se je poškodovala na obrazu. •Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Nesrečen padec. V Florijanski ulici v Ljubljani je padla na vlažnih tleh . 641etna kuharica Ivana Blanš iz Miklošičeve ceste 28, ko je hitela na voz cestne železnice. Pokvarila si je desno nogo v kolenu. Oirilove tiskarne v Mariboru,. ki so zbirališče in pravo kulturno središče spodnješrtajerskih Slovencev, so postali pretesni. Sedaj se je posrečilo Kat. "tiskovnemu društvu kupiti primemo stavbi-šče na pranaho mylepfem prostoru v Mariboru. Nakupil se je namreč vrt nasproti frančiškanski cer-kvi Matere Milosti. Na oglu prsi* frančiškansko cerkvijo se bo torej stavil nov Tiskovni dom, ki bo v bodoče zbirališče in kulturno središče Slovencev. Za zidanje pa je treba denarja, veliko denarja. Zato stopa odbor pred slovenske rodoljube z vljudno prošnjo za denarne podpore, da se kmalu dvig ne pred velikansko stavbo frančiškanske cerkve veličasten ,«lov. Tiskovni dom! tU fL Padla fr Marija Somšak, iz KrivSsvegm z nevarne ptrti niadol ed &Ifc in se »bita. Ca*«*! Častni član. Deželnega poslanca č. g. Karla Škulj je imenovala častnim članom občina Osilnica radi zaslug, zlasti v aprovizičnih zadevah. Promocija. Za doktorja prava je bil 27. oktobra promoviran na gra&ki univerzi Anton Tonkli, poročnik v rezervi. Hrvatsko žensko realno gimnazijo nameravajo odpreti v Zadru v Dalmaciji še to zimo. Požar. Dne 18. novembra ob 8. uri zvečer je izbruhnil v ihiši Jožetfa Nick v Ribniku, občina Čermoanice, o-genj kateri je vpepelil hišo z'vso hišno opravo vred. Zgorelo je dalje, en svinjak, 1800 kilogramov sena, 3 mernike ječmena, 13 mernikov krompirja in 200 kron denarja. — Škoda znaša 3400 kron, zavarovalnina le 1000 kron. Vzrok izbruha požara ni znan. Zahteve državnih uslužbencev. 30. oktobra se je vršilo na Dunaju zborovanje centralne zveze avstrijskih državnouradniških dru štev, na katero so poslale svoje zastopnike vse organizacije državnih uslužbencev v Avstriji. Spre- Oranata se je razpočila. Dne* 30. oktobra okrog 9. ure zjiutraj so slišali ljudje v vasi Prežanje in okolici močan pok. Pri zasledovanja, odkod da, izvira ta strel, so našli pred hlevom domače hiše 73 let starega uzit-karja Jožefa &truklga nezavestnega na tleh; imel je desno roko pod komolcem odtrgano in iz ue-buha so mu visela čreva. Pri hlevu so se našle še dve ročne granate; kdo jih je sem položil, se ne ve. Težko ranjenega starca sy prinesli v nadomestno vojaško boliiišnico v Št. Vidu, kjer je popoldne umrl. Občutljiva izguba. y je zadela posestnika Jožefa Dre-melja iz Male vasi. Izgubil je na kolodvoru v Grosupljem pri nakladanju repe v železniške vozove svojo usnjato listnico, v kateri je bilo 1200 K, ne da bi se mu bilo posrečilo jo najti. Sam se je kaznoval. il61etni Martin Jeras, posest-nice sin v Repnjah, je vzel na domačem skednju, kjer so bili na rstanjeni nemški vojaki, nekemu poddesetniku brownin, revolver, katerega je skril na svinjaku. Drugi dan ko sta z mlajšim bratom živino gnala na pašo, je vzel ukradeni revolver s seboj. Na paši je ž njim ustrelil dvakrat v zrak in potem ga pa sede ogledoval ter ga toliko časa po rokah vrtel, da se je revolver spr-ožil. Strel je sel fantu skozi levo roko in ga še nevarno ranil na levi gornji nadlektnici, vsled česar so ga morali oddati v ljubljansko bolnišnico. jrri>NO 12. DECEMBRA 1917. >oai svoje s Nniki za vstk&ife žMfeito, OfcUSTVa "MAKI JE T LOST!" Jr. BO. K. ft. K. ~ ALLEGHENY, t K. Oglasil se je. Po 26 mesecih se je zopet oglasil iz ruskega ujetništva Boštjan Kenda iziCtrtic ft.^ri so resolueijo^ki^med drugim. Idriji. Piše, da je zdrav in da tež- naglaša, da smatrajo državni u- službenci v Avstriji dosedaj dovoljeno vladno podporo kot docela nezadostno. Do skrajnosti narast-la stiska državnih uslužbencev vseh činov in kategorij zahteva temeljito, resnično pomoč: državni uslužbenci so prisiljeni zahtevati od parlamenta in vlade, da se njihove zahteve v celoti in brez pridržka izpolnijo. Končno prosijo vlado, naj se loti znižanja cen. Kako je v Trstu. "Edinost" piše: Da bi nasveti in predlogi mestnega gospodarskega sveta tudi v resnici kaj iz dali na pristojnih mestih, poleg že vsega navedenega opozarjamo ponovno zlasti še nft prežalostno dej stvo, da je Trst, zlasti pa oni del, kjer stanuje manj imovito prebi valstvo, ki je glede hrane na najslabšem, že skoraj popolnoma o-kužen po legarju, ki pa ilima svojega vzroka morda kot navadno v slabi pitni vodi itd., ali da povemo naravnost, —- lakoti. Torej lakotni legar — Hungertyphus! in kaj šele bo, če se odvzame prebivalstvu še edino živilo, ki kaj izda sladkor? Naj bi pristojne o-blasti ne pozabile tega pretresljivega dejstva sporočiti na odločilno mesto! • " Umri jo 23. oktobra v bolnišnici v Kandi-ji pri Novem mestu Jožef Miku-lus iz Pevme pri Gorici. Mrtvo so našli 16. oktobra zjutraj v potoku De vina 46-letno pocestnico Genofe-vo Plibersek iz Lastinje vasi pri Slovenski Bistrici. Kakor se j« sedaj ugotovilo, je Pliberšek 14. oktobra v vinjenem stanju zapustila Wernigovo gostilno. V temi je padla v potok, da Si je pri tem razbila črepinjo in utonila. Otrok zgorel. 61etna Frančiška Geki v Fam-ljah pri Senožečah si je napravila ogenj v kuhinji. (Pri tem se ji je vnela otfleka in se je dekletce ta ko oneklo, da je umrlo. Umrla j« v samostanu šolskih sester v Smj-, heli pri Novem mesta. M. Benedikta Zega, stara 35 let. ko pričakuje dne, ko se bodo zopet videli doma. Nahaja se v Je-katerinoslavu 89. Britanskij zavod. Imeli so ga vsi že za mrtvega, ker toliko časa ni bilo glasu od njega. Odšel je v Vojno takoj začetkom vojne. Imel je še pet bratov pri vojakih, ki so se deloma vrnili domov, deloma se še naha-jaji na bojnih poljanah, a so še vsi zdravi. Iz ruskega ujetništva naznanjata Mirko Vuk in Zavadlav, da sta zdrava in pošiljata pozdrave. Že-na zadnjeimenovanega se zdaj nahaja kot begunka v Hauskir-shenu 79. pošta Pottendorf na Nižjem Avstrijskem. Himen. Dne 25. oktobra se je poročil v Sarajevu v Bosni arhitektični asistent pri deželni vladi Jaro Dolenc, sin spoštovane narodne družine Dolenčeve na Proseku ter vnuk nepozabnega našega Ivana viteza Nabergoja, z gdč. Jelko Anderhih. Poročil se je 28. oktobra nad-učitelj Josip Jerše z gdč. Vero Obreza v Ljubljani. Poročil se je 29. oktobra poročnik v rezervi Jožko Lorenc z gdč. Vali Trampuševo. Stoletnica rojstva Davorina Tr-stenjaka. Dne 8. novembra je bilo 100 let kar se je v Karlovcih pri Sv. Juriju na Ščavnici rodi* ta znameniti slovenski pisatelj in rodoljub. Z ozirom na žalostne razmere sedanjega časa je "Zgodovinsko društvo" v skromnem okviru proslavilo to stoletnico. Profesor dr. Pran Ilešič je prišel v Zagreb, kjer bo predaval na hrvatski univerzi o slovenski književnosti (romantična doba). Dr. Ilešič je docent zagrebške univerze od 1. 1914. Obenem je izročil pesniku Ivi Vojnoviču dar ljubljanskih Slovencev. Novo kulturno središče štajerskih Slovencev. Mariborska "Straža" prinaša °klic na Slovence, pod katerim je podpisan za tiskarno sv. Cirila v Mariboru č. g. ravnatelj Ant. Je-rovftek, v katerem pravi: Prostori Načelnik bol. blagajne. Za načelnika okrajne bolniške blagajne v Novem mestu je izvoljen socilitator Ivan Krajger. (Nadaljevanje.) ena nekega pivea, katera je s jiini otroci mnogokrat trpela oto, je večkrat prihajala k me-ju, da bi pobrala okoli ležeče jti m druge odrezke. Tuintam Jije mesar še kaj .privrgel. Neke-gtdne pride žena zcipet v mesni-a ne išče odpadkov »temveč d^go opazuje kos mesa. Konečno vjaša: "Koliko bi stal ta kos?" Naoljen odgovori mesar: "Ne mdite me, saj ga tako ne kupi-t(|Tu imate nekaj kostij!" — In vfdar ga hočem kupiti," pravi zja jokaje se. "Prej, ko je moj njž še pil, nismo mogli kupiti me-s* ali danes se je, Bogu bodi hla, izpremenilo. Moj mož ne P0 več niti kapljice žganja; pri-spil je k zmernostnemu društ-vj Vse, kar zasluži, prinese do-ny in zasluži toliko, da more-n živeti in si kupiti kos mesa." - tfa sliced način bi se lahko iz-pfaemndlo v mnogih družinah, č >i dali slovo žganju in postali tjni in zmerni. 'a se treba ni, da bi bil kdo riio pijanec; tudi tista v obče rairjena navada, da se mora pi-tfcak dan, pri vsaki priložnosti, "- Kako dobro bi bil živel na sistent Južne železnice, z gdč.tre dni, tako pa je moral živeti Ano Dežmanovo, hčerko ugledne-ttbožniei. Kaj pa naj. rečemo o ga trboveljskega trgovca F. Dež-*h, ki preveč pijejo, hodijo iz e gostilne v drugo, cele dneve . p0žar. " hajktijejo? Koliko bi se moglo * .. .^hraniti, če bi bili ljudje varč- Pri Jožefi Nikovi v Ribniku v \ ševe (bi morali vtei taki biti napravil požar za 3000 K škode. ;e2ni svojega veselja, razvedri mana. Teiko ranjen. je bil 27. oktobra na sosl fronti dobro znani trgovski s( trudnik Andrej Sever. Nahaja v bolnišnici v Ljubljani. in zabave bi morali iskati tudi e drugje, ne samo pri steklenici pijači, ali komu je pa treznost bila na škodo? Nasprotno pa ak dan tisočeri umirajo na jrašnih nasledkih neumnega pili ruskega ujetništva [nčevanja in zastrupljeni od se je oglasil Tratnikov Mirko, h?"**, ki ga morajo drago plače-telirjev sin s Sv. Petra ceste f1; m zmerni bi morali Ljubljani. Nahaja se v mestu Tfstatl.ter Plja^Se.,e v P™" škent v Turkestanu (Azija), c je zdrav in da je tam mnogo SI vencev. Dopisnica je bila pisar na kresni dan in je hodila 4 m sece in 6 dni v Ljubljano. meri poslužiti, to bi jim pa bi-ravno v korist in zato — hra-te; težko prislnžene krajcarje ij se vam smilijo, ne dajajte jih reči, ki so vam le v škodo, bote, varčni in postali 'bodete ezni. Vojaški pozdravi .Vsem Slovenkam in Slovencel^ena nekega pijanca pride o-pošiljajo pozdrave iz strelnih jaM^ne v gostilno, kjer je sedel kov: Marušič Karel, četovodj^^ ter mu pravi: "Mož, Lorendi Pavel, poddesetnik; boš imel časa priti domov, mic Anton, poddesetnik; Janini ti južino prinesla sem." S Franc, ord.; Rogelj Franc, or^M besedami postavi zagrnjeno Golmajer Metod, čast. sluga; Fle<*0 niizo in odide. Mož po-Kregar, Ambrožič Alojzij; Laif^1 sv?3e ničvredne prijatelje, bert Aljančič, enoletni prostoviJ ž njim jedo. Ko odgrme skle-ljec; Alojzij lic; Jos. Lozar; P1« Pa nc v nji ničesar dru- ter Žagar. kos papirja z naipi- pa: "Naj ti Ihasne južina, ravno Ta enakopravnost! [ta je, katero ima danes tvoja Iz Maribora poročajo: Poetifižina!" Ni li to podoba neete uprava se je menda tudi spajdi družin, katere ne hranijo? Ko šila z našimi neprijatelji in ovito več doibrega, zdravega kruha nas, kjer in kadar se ji ponujbilo v marsikateri hiši, ko bi ne prilika. Slovenski časopisi leže ^ žeje. Nasprotno: Nek mož se postnih prostorih kar po 24 unavadil po malem pijače; vse predno jih odpošljejo dalje, z njgove misli so bile le pri stekle-menom, da se jim napravi s teli, dela ni vele maral, cele ure nezadovoljnost naročnikov. Ljupneve je posedal po gostilnah Ijanaki slovenski listi dohajajo kega dne dolbi v roke knjižico dni stari, dočim smo jih prejemkateri se je priporočala varč-li celo pred par dnevi redno nit. Bere in bere, in še enkrat slednji dan. Mariborski slovensje. Vedno mu donijo po ušesih listi leže pd ?nega vlaka do drjede: "Pivec, koliko denarja gega, odpravlja pa se riemške H v steklenico?" Začne raču-ste z vso obzirnostjo in kar le mfi, koliko porabi na dan, koli-g