II 520220 PARKETARNA VERD PRED JUBILEJEM 100 LET USTANOVITVE NASE D E GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA LETO VI. ŠTEVILKA 12 JULIJ 1971 Naše podjetje v sedanji gospodarski situaciji Z aktom zahteve po zamrznitvi cen v oktobru 1970 se je za jugoslovansko gospodarstvo začelo novo obdobje. Namen zamrznitve je bil doseči ustavitev nenehnega višanja cen nekaterih surovin, polizdelkov in kot posledica tega tudi nekaterih izdelkov. Z nekontroliranim višanjem cen so se na trgu pojavila nesorazmerja, ki so s svojim učinkom na trgu silile k povišanju cen še ostale poslovne udeležence, kar je povzročilo verižno, vzročno poviševanje tržnih cen, kljub zamrznitvi. Pred zamrznitvijo je bil uobičajen postopek potrjevanja cen pri Zveznem zavodu za cene z rokom veljavnosti 60 dni, kar pomeni, da je cenik postal veljaven 60 dni od dneva vloge, četudi ga Zavod za cene ni obravnaval ali dal poseb- nega pismenega soglasja. Od oktobra 1970 dalje Zavod za cene ni sprejemal nobenih tozadevnih vlog več. V primeru, da bi stanje na tržišču dejansko ostalo nespremenjeno, bi ta ukrep ne imel posebnih vplivov na naše podjetje. Stanje se je začelo slabšati, ko so posamezne gospodarske organizacije kljub zamrznitvi uspele dvigniti cene svojim izdelkom ali uslugam. Povsem legalno se je dvignila cena električni energiji, poganskemu gorivu, vkalkulirali smo tudi 10 % povečanje osebnih dohodkov. Mimo teh možnosti pa so se cene nekaterim izdelkom dvignile tudi na drugačen način. Primerjava cen nekaterih izdelkov in surovin: 1970 1971 ključavnice 8,50 9,85 laki 6,52 7,81 kožni klej 6-8E 8,00 10,00 kožni klej 8-10 E 9,00 11,25 cilinder vložki 24,20 28,20 satovje 5,40 6,13 frize 700,00 850,00 samba 960,00 1200,00 Z ozirom na to, da je večina naših izdelkov izdelano po predpisih Jugoslovanskega standarda, veljajo za njih vsi kvalitetni in cenovni predpisi JUS, ki jih lahko menjamo samo s privolitvijo Zavoda za cene, ker so cene naših izdelkov, razen izdelkov za izvoz, pod družbeno kontrolo. Popravke cen smo uspeli izvajati samo v slučaju, ko smo dajali ponudbo za opremo neke konkretne stavbe, ko izdelki niso bili izdelani strogo po JUS predpisih. Tako smo težili v glavnem k formiranju prodaje gradbenim podjetjem, kjer smo obšli cene v ceniku zaradi izdelave izven JUS. Zavedamo se, da je riziko prodaje za gradbene namene večji, kot pri prodaji trgovski mreži, vendar drugih možnosti za pokrivanje razlik v cenah ni, vsaj ne v okviru trenutnih družbenih predpisov. Poleg že navedenega porasta cen nekaterih surovin odnosno materialu, pa nas je močno prizadelo še dejstvo, da smo pri nabavi hlodov sicer plačevali cene po ceniku, vendar z upoštevanjem dejstva, da kvalitetni predpisi za hlodovino niso obvezni, hlodovina pa je na tržišču količinsko de-ficitna, kar velja vsaj za hlode iglavcev in so gozdna gospodarstva izkoristila to stanje in izsiljevala klasiranje. Tako smo bili če-sto prisiljeni v povsem normalni partiji priznati nenormalno koli-Nadaljevanje na 2. strani Robi j en je žaganega lesa Nadaljevanje s 1. strani čino boljših, dražjih klas, ki v resnici ne obstajajo. Tako smo sprejeli na zalogo neko količino surovine po višji poprečni ceni, kot je sicer vredna. Umesten bi bil očitek, zakaj smo to dovolili! Zavedati se moramo, da je na področju GG Ljubljana večji letni primanjkljaj hlodovine iglavcev. Od podpisane pogodbe 15.000 m3 z izgovori, da smo prevzeli samo manjše količine hlodov v lubju, da smo večni dolžniki, da nekatera lesno industrijska podjetja nudijo avanse itd. Stanje plačil res ni ugodno. Pogosto dolgujemo GG Ljubljana tudi preko 200 starih milijonov in so očitki ob tej razlagi na mestu. Tudi na očitek, zakaj ne zadržujemo plačil računov raje drugim dobaviteljem in plačamo surovino, obstaja odgovor. Večina grosistov, ki nam dobavljajo potrošni material, ki je enako nujen za proizvodnjo, kot žagan les, nam ustavi dobavo, že pri dolgu nekaj milijonov, da ti dolgovi narastejo na znesek recimo 200 milijonov, kar včasih dolgujemo samo enemu GG, potem bi praktično ostali za daljši čas brez vsakih potrošnih materialov, kar bo pomenilo ustaviti proizvodnjo. Smatramo, da je ta način reševanja finančne stiske trenutno najbolj boleč. Z ozirom na resno stanje na področju cen, kjer ni izgledov, da bi se v doglednem času pogoji uredili, smo se z ostalimi proizvajalci sorodnih izdelkov dogovorili, da poskušamo vsaj delno popraviti stanje s samoupravnim dogovorom, kar je trenutno tudi edini način. Za ta sporazum je potrebno 2/3 vseh proizvajalcev določenega izdelka, kot tudi 2/3 kupcev za isti izdelek. V primeru, da dosežemo soglasje v takem razmerju, je tako sestavljen novi cenik veljaven, brez predhodnega potrjevanja s strani Zavoda za cene. Pripravljamo nove cenike za vse izdelke za domače tržišče. Tako sporazumno določene nove cene seveda ne veljajo za izvozne izdel- ke. Za te bomo poskušali doseči spremembo izvoznih premij, za kar obstoja nekaj izgledov, ker v nasprotnem primeru obstoja nevarnost padca izvoza, kar pa nikakor ni družbeni interes. Leopold Dobnik Stol — Tip »22« PRODAJA PO VREDNOSTI (na osnovi: fakturirane realizacije) Za 5 mesecev leta 1970 Za 5 mesecev leta 1971 plan izvršeno % plan °/o indeks Borovnica — notranji trg izvoz 9.641.550.00 3.684.496.00 9,532.438,45 3,143.777,10 98,8 85,4 10,998.084,00 4,385.775,00 12,774.927,30 5,841.562,60 116,1 133,2 134,10 185,8 13,323.046,00 12,676.215,55 95,1 15,383.859,00 18,616.489,90 121,0 146,8 Verd — notranji trg izvoz 2.672.399.00 3.716.469.00 3.768.458.70 4.312.141.70 141.0 116.0 4.487.163.00 4.886.094.00 4.067.295,10 4,989.208,80 90,6 102,1 107,9 115,7 6,388.868,00 8,080.600,40 126,5 9,373.257,00 9,056.503,90 96,6 112,10 Skupaj Verd + Borovnica notranji trg izvoz 12,313.949,00 7,397.965,00 13,300.897,15 7,455.918,80 108,0 100,7 15,485.247,00 9,271.869,00 16.842.222.40 10.830.771.40 108.7 116.8 108,0 145,2 Skupaj Liko 19,711.914,00 20,756.815,95 105,3 24,757.116,00 27,672.993,80 111,8 133,3 Verd Dragomer Borovnica Dragomer Kupljen parket Dragomer 178.208,95 292.748,35 91.837,30 Skupaj Liko 24,757.116,00 28,235.788,40 114,0 136,0 DOBIČEK Za 4 mesece leta 1970 Za 4 mesece leta 1971 Indeks Borovnica Verd 797.369,57 645.229,46 895.084,12 546.799,00 112,2 84,7 Skupaj LIKO 1,442.599,03 1,441.883,12 99,9 Finančni plan za leto 1971 je bil sestavljen na osnovi navodil in priporočil, kakor tudi po smernicah, katere je sprejel centralni delavski svet dne 13. oktobra lani. Smernice, katere so se upoštevale pri sestavi plana so naslednje: — koledarska shema predvideva 268 delovnih dni, od tega plačanih 277 dni, — efektni delovni dnevi na delavca znašajo 194 dni ali 1550 ur, — proste sobote naj se koristijo zadnje 3 v mesecu, s tem da se za posamezne proizvodne (ekonomske) enote določi posebni koledar, — obseg fizične proizvodnje naj ne bo večji od 5 %> izgotovljene v letu 1970, — proizvodni plan naj vsebuje elemente fizičnega plana in naj bo izdelan v decembru 1970, — finančni plan izdelati do meseca marca, — plan OD za leto 1971 naj predvidi povečanje 10 % v masi, — amortizacija v letu 1971 ostane nespremenjena, to je po poprečni stopnji 13,5 %>, — investicijsko vzdrževanje je planirati največ do 40 %> prednosti amortizacije, — plan investicij za leto 1971 sestavijo PE. Višino sredstev za investicije je planirati v višini ostanka, ki ostane po odbitku za pokritje obveznosti osebnih dohodkov iz zalog. Poleg teh gornjih glavnih smernic mora plan obsegati še ostale plane, kot so: — plan obratnih sredstev, — plan sredstev za investicijsko dejavnost, — sredstva za izobraževanje, — plan sklada skupne porabe, — plan trošenja stanovanjskega sklada. Poleg omenjenih smernic se je pri finančni sestavi plana upoštevalo tržne razmere, stanja surovin, kakor tudi repro materiala. Pri cenah surovin in materiala, se je upoštevalo tudi povečanje cen, ki bi lahko nastopilo med samo sestavo plana. Cene polproizvodov (žagan les, decimirani elementi) se v kalkulacijah upoštevane tržne tako, da je možno delati primerjave tudi navzven podjetja. Ravno ta način obremenjevanja pa je prinesel nekatere probleme, ki nam morajo biti pred očmi ko primerjamo finančni plan, dejansko realizacija. Namreč pri analizi stanja 1. aprila 1971 se je ugotovilo, da je bila vrednost surovin večja kakor dejanska. To je zlasti prišlo do izraza pri mizarskih delavnicah, Porast proizvodnje v planu za 10% nasproti 1970, in sicer: Na tako stanje dohodka predvsem vplivajo prodajne tržne cene, kakor tudi nabavne, za kar je bila problematika že podana. DELOVNA SILA: Področje delovne sile je še vedno pereče skoraj v vseh proizvodnih obratih. Najbolj primanjkuje fizične delovne sile, kar zlasti velja za prvo naštete pri primarni proizvodnji, to je za delo na žagah. V delavnicah primanjkuje zlasti polkvalificirane ali kvalifi- in sicer na Verdu za 15 %, v Borovnici 8 %. Ta odraz je manjši v Vratarnah in Parketarni, dočim na žagah stanje odgovarja dejanskemu. V Parketarni na Verdu je prišlo do razlike cene surovin, katere so dejansko večje za 10 % od kalkulativnih. To stanje je zelo kritično za parketarno. leto 1971 predstavlja povečanje cirane delovne sile, kar tudi velja za vratarno v Borovnici. Na število opravljenih ur v letu 1970 in na osnovi potreb v letu 1971 lahko ugotavljamo, da je napredek v številčnosti, pa si ne zagotavlja varnosti v letu 1971. Kajti leto 1971 lahko smatramo za najbolj težavno leto v gospodarstvu. Pri tem moramo imeti v mislih nekje omejitev potrošnje, kar pa nas po drugi strani samo zavira pri redni proizvodnji. BOROVNICA Enota Izvršitev Plan 1971 Indeks ŽAGA 8,569.187 9,002.400 105 MIZARNA 9,417.645 9,518.400 101 VRATARNA 19,552.666 20,518.700 105 BARVARNA 1,538.561 1,268.000 84 MONTAŽA 995.949 1,830.370 184 SKUPAJ: 40,074.008 42,155.870 105 VERD Enota Izvršitev Plan 1971 Indeks ŽAGA 8,941.813 7,867.938 88 MIZARNA 8,571.475 10,152.600 118 VRATARNA 4,332.511 7,388.900 170 PARKETARNA 3,132.601 3,886.560 124 SKUPAJ: 24,978.400 29,295.998 117 LIKO 65,052.408 71,451.868 110 Plan dohodka je manjši od re-alizacije dohodka v letu 1970. Pregled dohodka po posameznih eno-tah je sledeč: BOROVNICA Enota Izvršitev Plan 1971 Indeks ŽAGA 765.631 282.458 37 MIZARNA 327.612 108.856 33 VRATARNA 1,945.177 830.794 43 BARVARNA 91.255 21.101 188 MONTAŽA 143.458 56.767 40 E 3,090.623 1,299.976 43 VERD Enota Izvršitev Plan 1971 Indeks ŽAGA 713.461 105.521 15 MIZARNA 422.424 250.500 59 VRATARNA 395.817 234.883 59 PARKETARNA 282.824 38.660 14 E 1,814.526 629.564 35 LIKO 4,905.149 1,929.540 39 Novo na Hannoverskem sejmu Na letošnjem velesejmu je bilo udeleženih 27 različnih panog. Skupina, ki je prikazovala lesno obdelovalne stroje in njene pripomočke je razstavljala v halah. Tu so proizvajalci pokazali izredne dosežke, tako v uvajanju nove proizvodnje v avtomatizaciji, prikazovanju novih tehnoloških postopkov, kvalitetne izdelave strojev in naprav za lesno industrijo. Najzanimivejši so bili naslednji lesno obdelovalni stroji: stroji za izdelavo in krojenje ivernih plošč, stroji za oblikovanje ploskovnega in galanterijskega masivnega lesa, stroji za izdelavo vseh vrst parketa, pohištvene in gradbene elemente, stroji za vse vrste površinskih obdelav, naprave in postrojenje za sušenje lesa, dozirne transportne naprave in razni samostojni ročni stroji. Na letošnjem velesejmu so bili močno zastopani Italijani z zelo kvalitetnimi avtomatiziranimi lesno-obdelovalni-mi stroji. Imajo namreč svoje združenje ACIMALL, ki združuje proizvajalce lesno-obdelovalnih strojev iz Evrope. Iz vseh razstavljenih strojev se vidi veliko relativno moč lesno-obdelovalnih strojev. To kaže, da lesna surovina ni izključni pogoj za razvoj in rentabilnost lesne predelovalne industrije, da k temu veliko pripomore industrija lesno-obdelovalnih strojev ugotavljam, da predvsem stroji pripomorejo k rentabilnosti in racionalni proizvodnji. Iz tega sejma bom omenil le najvažnejše novosti, ki bi prišle v poštev tudi pri nas. 1. Popolnoma avtomatske obrezoval-ke za vratna krila, ki so jih prikazale tovarne GUBIS, GABJANI, TORVVEGE, CELASCMI in SPANEVELLO. Od vseh proizvajalcev obrezovalk se lahko nabavijo posamezne obrezovalke za manjše serije ali pa popolno avtomatsko linijo, ki deluje s pomočjo elektronskih možganov. V to linijo se lahko vklopi tudi stroj MAVVEG, ki že avtomatsko obdela in montira nasadila in ključavnice. Vse delovne operacije stroja, nastavitev, sprememba faze, dela na stroju so avtomatizirani in upravljajo s pomočjo kompjutorja. Tako imajo ti stroji veliko kapaciteto do 500.000 vratnih kril letno. 2. Predvsem so bile zanimive tudi va-kumske sušilnice za sušenje lesa. Ta znižuje stroške sušenja, zmanjšuje tudi notranjo napetost v lesu, odpadejo razpoke na lesu in zaskoritve. To pride v poštev predvsem za sušenje ukrivljenih elementov. 3. Veliko je bilo prikazanih tudi transportnih naprav, ki jih je prikazala firma GEBHARDT — CHAM. Od paletnega sistema do kontejnerja in opreme za prevoz kontejnerja. Za galanterijo je bilo veliko novosti in izboljšav. Za stružene elemente so razstavljale firme VVALTER HEMPEL, MEDISON ter LOCATELLI. 4. Firma KNOEVENAGEL ima v svojem programu veliko izbiro in izboljšav na strojih za krojenje klasičnega in stilnega pohištva. Prikazal je tudi zelo ekonomične avtomatske stiskalnice za sestavo stolov. Največ je bilo prikazanih strojev in strojnih naprav, povezano skupaj za linijsko proizvodnjo. Videlo se je, da so proizvajalci strojev za lesno industrijo bolj visoko specializirani ali zelo med seboj povezani. Franc Brenčič Gradnja družbenega objekta na Verdu Po večletnih pripravah in zbiranju sredstev, smo v letošnjem letu končno pričeli z izgradnjo našega družbenega objekta. V mesecu februarju je gradbeno podjetje IGRAD Vrhnika pričelo z zemeljskimi deli. Ta dela so pa zelo počasi napredovala, tako da smo imeli že pomisleke, da bo gradnja družbenega objekta dokončana do pogodbenega roka in to do 15. novembra 1971. Temu počasnemu napredovanju pa je bil glavni krivec kamen. Ker sam objekt stoji v nekdanjem Levcovem peskolomu. Takoj ko so bili vsi temelji izkopani in nato zabetonirani, je gradnja hitreje stekla. Iz dneva v dan je rastla, vedno jasnejša je bila silhueta bodočega družbenega objekta. Tako da danes že vidimo skoraj popolno sliko objekta, ki bo do tretje faze dograjen v prvi polovici meseca junija. Prepričan sem, seveda če bo šlo vse po načrtu, da bo objekt dograjen v dogovorjenem roku. S tem mislim, da se ne bi kaj zataknilo pri obrtniških delih, kakor tudi pri finančnih sredstvih. Vemo, da ne bodo majhna sredstva vložena v to gradnjo, saj je pogodbena cena 1,141.188 din in to brez nujno potrebne pretočne greznice, kuhinjske opreme, opreme jedilnice in pisarniških prostorov. Za izgradnjo greznice, opreme jedilnice in kuhinjske opreme, bomo morali zagotoviti finančna sredstva še v letošnjem letu. Za opremo pisarn pa ne bo potrebno ne vem koliko sredstev, ker bomo uporabili že obstoječo opremo. Z dograditvijo družbenega objekta bomo pridobili zelo težko priča- kovano svojo menzo, odnosno kuhinjo in jedilnico. Vem, da bo marsikdo rekel, da je sama jedilnica premajhna, mislim pa, da ne bo, ker se bo dalo čas malice tako urediti, da bi malicali v dopoldansem času v dveh, v popoldanskem času pa v eni izmeni. Poleg navedene kuhinje in jedilnice pa bomo dobili še moške in ženske garderobe, sanitarije in kopalnice, kakor tudi prostor za skladišče potrošnega materiala. Vsi navedeni prostori bodo v pritličju. V nadstropju pa bodo prostori za upravo naše PE. S tem ko bomo preselili upravo v nove prostore, bomo v sedanji upravni stavbi pridobili precej samskih stanovanj, katerih nam iz leta v leto več primanjkuje. Mislim, da bomo s pridobitvijo večjega števila samskih stanovanj laže ublažili pomanjkanje delovne sile. Stari objekti se umikajo novim Novo nagrajevanje Na enem izmed zadnjih sej kolegija je bilo obravnavano tudi vprašanje osebnih dohodkov, zlasti še ob upoštevanju zakona o delitvi in usmerjanju delitve dohodka za osebne dohodke, po katerem je potrebno, da gospodarske organizacije ustreznih panog sklenejo o teh vprašanjih samoupravne sporazume. Za lesno industrijo je dogovorjeno, da akcijo v tej smeri spelje Poslovno združenje »Les«. Vendar pa samoupravni sporazum ne zagotavlja konkretne notranje delitve, temveč postavlja samo okvire v katerih naj se določijo osnove za delitev za posa-mezmezna delovna mesta. Osnutek sporazuma se sedaj pripravlja, zato moramo tudi sami opraviti določene naloge kot predpripravo za dopolnitev pravilnika. Smatramo, da je potrebno vprašanje osebnih dohodkov reševati tudi in predvsem iz razloga nenehnega naraščanja življenjskih stroškov, kar zmanjšuje realnost osebnih dohodkov. Analize sindikatov kažejo, da bi moral biti najnižji osebni dohodek blizu 900 din, seveda ob upoštevanju produktivnosti. Naša naloga naj bi bila ta minimum doseči, vendar ne s samim administrativnim povečevanjem osnov, temveč z ustreznimi organizacijskimi ukrepi. V tem prizadevanju je treba zlasti opozoriti, da je akumulativ- Priprava za srednjeročnega Poslovni odbor je na svoji seji dne 31. maja 1971 obravnaval vprašanje izdelave srednjeročnega programa razvoja podjetja, in sicer kot nalogo, ki je že dalj časa naložena s strani delavskega sveta prejšnje mandatne dobe in do danes še ni bila izvršena. Razlogi za zavlačevanje so vsem več ali manj znani, zato jih ne bi bilo potrebno ponavljati. Dejstvo je v tem, da so se z reorganizacijo nekatere stvari pojasnile in omogočile, da se z že začetim delom nadaljuje, vendar po drugačni poti. Poslovni odbor smatra, da ni več ovir, ki bi preprečevale re- nost po podatkih za prvo tromesečje letos v primerjavi z letom 1970 padla za 2«/o, kar ne zagotavlja večjih osebnih dohodkov, če z ustreznimi ukrepi ne bomo akumulativnosti izboljšali. Zanesljivo obstoja znotraj podjetja še polno rezerv, ki jih je treba poiskati, če že niso doslej znane. Povsem gotovo je, da akcija za višje osebne dohodke ne more uspeti, če ta ne bo povezana s povečanjem produktivnosti. Zato je s tem v zvezi potrebna zavestna in kombinirana akcija. Sindikat lahko v znatni meri pripomore, da bi bili rezultati čim boljši. Gre za seznanitev članov kolektiva s predloženo problematiko in predočitvijo možnosti doseči zaželene cilje. Da bi mogli kar najhitreje naše želje realizirati, je potrebno, da strokovne službe poslovnih enot prouče možnosti za povečanje akumulativnosti z analizo tehnologije, izkoriščanja delovnega časa, efikasnosti službe priprave dela, oskrbe proizvodnje z materiali, izboljšanje delovne discipline in na tej podlagi sestavijo pregled potrebnih ukrepov, katere naj akceptira celoten kolektiv. Od uspeha tega posega je odvisno povečanje osebnih dohodkov. Prosimo, da skupno s sindikalnimi organizacijami proučite to problematiko in v nakazanem smislu pričnete z akcijo. Izdelavo programa alizacijo sklepa, zato je sprejel s tem v zvezi sledeči sklep: 1. Izdela se srednjeročni plan razvoja podjetja. Nosilci za planiranje sta poslovni enoti Borovnica in Verd, ki morata upoštevati skupne interese, ki vežejo obe poslovni enoti. 2. Za izdelavo programa so odgovorni direktor podjetja in direktorja poslovnih enot, ki skrbijo za potek dela, organizacijo dela in so dolžni poročati poslovnemu odboru in delavskemu svetu o svojem delu. 3. Rok za izdelavo programa je 30. november 1971. 4. Vrstni red posameznih opravil in rokovnik predložijo direktorji v potrditev poslovnemu odboru na prihodnji seji. 5. Strokovni delavci so dolžni sodelovati pri izdelavi programa tako, da ne bo trpelo tekoče operativno delo. 6. Na poslovnih enotah se formirajo komisije, ki jih imenuje UO PE. Predsednik komisije je direktor poslovne enote. 7. Za obdelavo področij, za katere podjetje nima strokovnega kadra se lahko angažirajo zunanji sodelavci oziroma strokovne institucije. Akcija se je torej začela. Upravni odbor poslovnih enot so že imenovali komisije, ki bodo vodile delo in zagarantirale potrebno javnost pri formiranju odločitev. Rokovnik z navedbo posameznih faz dela je izdelan ter zagotavlja realizacijo do postavljenega datuma 30. novembra 1971. Razdelili smo posojila za stanovonjsko izgradnjo Kot vsako leto smo tudi letos rešili nekaj stanovanjskih problemov tako, da smo razdelili posojila tistim delavcem, ki gradijo stanovanja in so že v zadnji fazi gradnje. Delavski svet Tovarne vrat Borovnica je razdelil posojila naslednjim prosilcem. I. Kovač Janez 25.000 din za dograditev, 2. Zalar Ana 14.000 din za nakup stanovanja, 3. Dolenc Marija 10.000 din za dograditev, 4. Sedej Angela 5.000 din za dograditev, 5. Telban Jože 15,000 din za adaptacijo, 6. Lešnjak Anton 40.000 din za dograditev, 7. Dolj-šak Marija 10.000 din za novogradnjo, 8. Pošeta Perina 20.000 din za novogradnjo, 9. Pristavec Francka 20.000 din za dograditev, 10. Šiivic Ivan 15.000 din za adaptacijo, II. Peršin Janez skupno namensko varčevanje — podjetje 70.0 din za dobo 3 let, 12. Šučevič Ivanka se obravnava v naslednjem letu. Delavski svet Parketarna Verd je razdelil stanovanjska sredstva takole: 1. V tem letu mora vrniti tovarni vrat Borovnica izposojena sredstva v višini 190.00 din iz stanovanjskega sklada, ki jih je prejela za gradnjo družbenega pobjekta, 2. Gorjanc Andrej 20.000 din za dograditev, 3. Plestenjak Dušan 25.000 din za novogradnjo, 4. Malnar Ferdinand 25.000 din za novogradnjo, 5. Tušar Andrej prevzeli od uprave podjetja skupno namensko varčevanje. Periodični obračun I. tromesečja Borovnica Indeks Verd Indeks Skupaj Indeks 1970 1971 1970 1971 1970 1971 Realizacija 7.701.538 12.280.907 159 5.183.114 5.183.114 138 12.915.780 19.464.021 151 Direktni stroški 4.906.982 8.407.795 171 3.605.742 5.113.525 142 8.512.724 13.521.320 159 Materialni 4.103.197 7.455.417 182 2.804.801 4.127.282 147 6.908.098 11.582.699 168 OD 803.685 952.378 118 800.941 986.243 123 1.604.626 1.938.621 121 Indirektni stroški 2.243.593 3.114502 139 1.170.744 1.650.786 142 3.414.337 4.765.288 140 režija delavnic 870.034 1.128.558 130 220.166 326.992 148 1.090.200 1.455.550 134 pogona 277.626 467.237 169 240.792 345.063 143 518.418 812.300 157 obrata 173.689 247.172 142 166.717 285.855 171 340.400 533.007 157 uprava 272.454 392.210 144 169.831 181.916 107 442.285 574.126 130 amortizacija 304.121 380.916 125 189.927 246.806 130 494.048 627.722 127 Obveznosti 345.669 498.409 144 183.311 264.174 144 528.980 762.583 144 Stroški skupaj 7.150.575 11.522.297 161 4.776.486 6.764.311 142 13.914.886 18.286.608 131 Dobiček 550.963 758.610 137 437.756 418.803 95 988.719 1.177.413 119 Udeležba dir. str. 63.71 68.46 107 69.15 72.18 103 132.86 140.64 106 Udeležba indir. s. 29.13 25.38 87 22.45 22.98 102 51.58 48.36 94 Udeležba dobička 7.16 6.18 86 8.40 5.84 70 15.56 12.02 77 Obisk pri kupcih v Ameriki Obiskali smo več naših kupcev, katerim izvažamo stole preko »Slovenijalesa« ali »Lesnine«. Poleg ostalih smo bili tudi pri firmi »Dinette Parts«, ki ima sedež v High Pointu in kje je bil ravno v tistem času salon pohištva. Žal si te zelo pomembne razstave podrobneje nismo mogli ogledati, ker je takšen običaj, da razstavljalec na svoj razstavni prostor dopušča vstop samo kupcem in pa svojemu poslovnemu partnerju. Tako smo si lahko ogledali samo razstavljeno pohištvo nekaterih naših kupcev. Situacija na ameriškem trgu se je za nas nekoliko zboljšala, naročil imamo precej, toda glavni vzrok za to povečanje je predvideni štrajk v ameriških lukah, ki se bo verjetno pričel s 1.oktobrom 1971. Posledica tega bo, da bomo prisiljeni naše izdelke za ZDA krcati najkasneje do približno S.septem-bra, kar pa ne bomo uspeli, nam bo pa seveda ostalo več mesecev na zalogi. Z ozirom na to moramo v poletnih mesecih maksimalno izkoristiti proizvodne kapacitete mizarskih delavnic, da bomo do zgoraj navedenega roka dosegli čim večjo realizacijo ter zadovoljili potrebe kupcev. Kasneje bo proizvodnja stolov za ameriški trg delala na zalogo, da bi bila ta zaloga čim manjša, bo potrebno pravočasno pridobiti si naročilo za evropski trg. Naše možnosti za večjo vključitev na evropski trg niso najboljše, ker smo ga v zadnjem času zapuščali na račun ameriškega, smatramo pa, da bo potrebno vložiti za dosego tega cilja precej truda in elastičnosti s strani komerciale in proizvodnje. Opazili smo, da je na ameškem trgu porastel prodor kolonialnega sedežnega pohištva iz raznih držav, predvsem iz Japonske z izredno nizkimi cenami, in pa tudi iz sosednjih republik. Nika- kor nismo in tudi ne bomo v stanju, da bi se tej konkurenci zoperstavili z nižjo ceno, pač pa moramo skrbeti, da bo naša kvaliteta res prvovrstna in da osvojimo zahtevnejše izdelke, ker je to edini način, da se na tem zahtevnem trgu obdržimo. Kvaliteta naših stolov je v poprečju še kar zadovoljiva, ugotavljamo pa, da je število reklamacij zelo poraslo. Glavne napake so predvsem ohlapni čepi pri nogah in hrbtnih vezeh ter kvaliteta finiša. Pri tem mislimo na stole 347, 21/347, 22/347 in 2305. Večina teh napak je od proizvodnje polletje in jesen 1970. Dogaja se Stol — Tip »466« tudi, da kupcem pošiljamo sedeže ter noge celo brez izvrtanih lukenj. Detaljno opisovanje vseh napak bi zahtevalo precej prostora, zavedati se moramo, da je potrebno kvaliteto stalno kontrolirati pri končni in pa tudi medfazni kontroli. dipl. inž. Olomir Pungerčič Bili smo na leseriadi Na letnih športnih igrah lesnih delavcev Slovenije, ki so bile v soboto 5. junija 1971 v Celju smo se iz našega podjetja udeležili tekmovanja v streljanju z zračno puško in v keglanju. Poleg teh športnih disciplin so bila tekmovanja še v malem nogometu, odbojki in šahu. V streljanju, keglanju in odbojki so tekmovale tudi ženske ekipe. Rezultati pa so naslednji: Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz 22 lesnih podjetij in zasedli po skupnih rezultatih naslednja mesta: I. mesto BREST Cerknica 274 t. II. mesto SAVINJA Celje 265 t. III. mesto ELAN Begunje 2621. LIKO Vrhnika je zasedel XIX. mesto z 35 točkami. V streljanju: — (tekmovalo 20 ekip) I. m. SAVINJA Celje 1261 kro. II. m. MARLES Marib.1228 kro. III. m. BREST Cerknica 1215 kro. LIKO Vrhnika XI. mesto 1165 krogov. Posamezniki v sreljanju: I. Klovar Adi SAVINJA Celje 275 krogov II. Cremet Miha LIPA Ajdovščina 267 krogov III. Gutnik Franc LIKO Vrhnika 263 krogov. V keglanju: — (tekmovalo 19 e.) I. m. MEBLO N. Gorica 50 t. II. m. TOV. MERIL S. Gradec 45 točk III. m. LIP Bled 411. LIKO Vrhnika XVI. mesto 15 t. Člane delovne skupnosti podjetja vabimo k sodelovanju s članki. Vsaka tipkana stran prispevka je honorirana z 20.— din. Objavljamo tudi prispela vprašanja in odgovore. Kaj je s poslovno enoto Slavonsko Požego? V marcu mesecu letos je delavski svet podjetja obravnaval položaj v enoti LIPA Slavonska Požega. Med drugim je sprejel sklep, da se ta enota odveže od obveznosti v pogodbi o priključitvi k LIKO s tem, da lahko izstopi iz tega združenega podjetja. Hkrati pa da je to pogoj za pridobitev sanacijskega kredita v znesku 1 milijon din. Za razrešitev vprašanja nadaljnjega poslovanja LIPE Slavonska Požega je zainteresirana tudi občinska skupščina Slavonska Požega. V tem času so bili storjeni določeni ukrepi, in sicer: Dne 18. maja 1971 smo se na povabilo predstavnikov občine sestali na občinski skupščini Slavonska Požega z zastopniki našega podjetja (Mejač, Sivka, Rijavec), predstavniki podjetja »Slavonija«, Slavonski Brod, predstavniki občinske skupščine Slavonska Požega in predstavnik Šumskega gospodarstva Slavonska Požega. Na tem sestanku je bilo ugotovljeno, da je občinska skupščina sodelovala pri iskanju rešitve nadaljnje usode obrata LIPE, vzporedno z rešitvijo celotne problematike lesne industrije v njeni občini. Na tej podlagi je bil vzpostavljen kontakt s podjetjem »Slavonija« iz Slavonskega Broda, ki je bil soglasen v tem, da prevzame oziroma priključi obrat LIPA. Med tem časom, to je 15. maja je že zasedal delavski svet LIPE in sprejel sklep, da se izloči iz sklopa LIKO Vrhnika v samostojno podjetje tako, da lahko na podlagi tega nadalje suvereno odloča o priključitvi k »Slavoniji« Slavonski Brod, in s tem v zvezi o sklicu referenduma. Zasedanje delavskega sveta o teh vprašanjih je bilo opravljeno 19. maja 1971. Glede na opisane dosedanje ukrepe smo se s predstavniki v uvodu navedenih organizacij dogovorili in sporazumeli o sledečem: L Da obstoja obveznost LIPE do LIKO Vrhnika v obliki garancije za najeto investicijsko posojilo, in sicer enkrat v znesku 3 milijone din in enkrat v znesku 500.000 din, in da to garancijo glede na prevzem LIPE in tudi glede na samo jamstveno izjavo te obveznosti, prevzame »Slavonija«, Slavonski Brod. 2. LIKO Vrhnika od sprejetih sklepov z dne 9. aprila ne odstopa in veljajo kakor so bili sprejeti. 3. LIKO daje sanacijski kredit v znesku 1 milijon din pod pogojem, da se sklene dolgoročna komecialna pogodba, vendar pa se bo taka pogodba sklenila z »Slavonijo« iz Slavonskega Broda po opravljeni integraciji. 4. Odstopa se od zahtevka LIKO Vrhnika, da za sanacijsko posojilo v znesku 1 milijon din prevzame jamstvo občinska skupščina, z ozirom na to, ker se bo izvršila fizična pri- pojitev LIPE, tako da bo ta obrat kot nepravna oseba. Jamčenje pa nastopi s strani podjetja »Slavonija«, Slavonski Brod z dnem prevzema aktive in pasive LIPA Slavonska Požega. 5. Na podlagi sklepa o izločitvi LIPE iz skupnosti LIKO, je potrebno vložiti predlog za spremembo registracije. 6. Glede tožbe za znesek 109 milijonov S din s strani Šumskega gospodarstva Slavonska Požega za dobavljeno hlodovino LIPI se ugotovi, da odpade nadaljnji razlog vodenja pravde. Glede na to, da prevzame »Slavonija« iz Slavonskega Broda tudi ta dolg, vendar s pridržkom, da je potrebno prej ugotoviti ali je bila surovina tudi dejansko dobavljena. Namreč, ob ugovoru na tožbeni zahtevek se ni ugotavljalo in raziskovalo vprašanja, koliko je bilo dobavljenega, temveč le upravičenost plačila. Glede dosedanjih stroškov pravde se predlaga, da bi vsaka stranka nosila polovico stroškov, vendar je potrebno o tem še razpravljati oziroma dobiti pristanek druge stranke. Zadeva v zvezi z LIPO Slavonska Požega je tako v glavnem zaključena. Odprto je še vprašanje sklenitve dolgoročne komercialne pogodbe, kar pa bo prišlo v poštev, čim bo izvršena pripojitev LIPE k »Slavonija«, Slavonski Brod. Vesti iz poslovnih enot TOVARNA VRAT BOROVNICA Na delo v letošnjem letu so prišli: Vratar na: Ogrinc Jože — /transport Horvat Džuro — montaža vrat Plantak Vlado — skladiščni delavec Goršek Božidar — skladiščni delavec Triveškovič Petra — snažilka Borčič Magda — kitanje vrat Škrubelj Cvetka — kitanje vrat Straka Peter — montaža vrat Vidič Zlata — skladanje lesa Novak Srečko — mojster barvarne Mele Stanislav — skladiščni delavec. Žaga: Štager Anton — letvičenje žaganega lesa Sedej Angelca — snažilka na žagi Jeraj Anton — letvičenje žaganega lesa Rihar Franc — pomočnik čelista Koren Srečko — letvičenje žaganega lesa Vrček Zdravko — transport žaganega lesa odvoz od gatra Kogovšek Ivan — transport žaganega lesa - odvoz od gatra Pejkič Milord — transport žaganega lesa - odvoz od gatra Mizama: Berden Marjan — krivljenje Slovša Ivanka — poravnavanje Ivanuš ec Stjepan — transporter v strojni delavnici Debevec Lidija — prenos v grobi Blagojevič Draginja — prenos v brusilnici POGON IN OBRATOVODSTVO: Škorič iniž. Kajo — prišel iz uprave; tehnolog za površinsko obdelavo Blažič Jože dipl. inž. — prišel iz uprave; direktor Poslovne enote Breskvar Tomaž — tehnolog za žago Modrijan Franjo — tehnolog časa Od novega leta dalje so prenehali z delom: Vratarna: Istenič Mateja, Knapič Danica, Gutnik Silva, Dragar Dragica, Plantak Vlado, Ogrinc Jože, Straka Peter, Horvat Džuro, Ofentav-šek Janez, Ivanec Vlado, Vukadi-novič Miloslava. Žaga: A j kič Alaga, Perviz Ibrahim, Ivanušič Rudi, Novak Stjepan, Harbaš Nurija, Katalenič Stjepan, Novak Josip, Perviz Bečir, Jereb Ivan, Obradovič Luka, Štager Anton, Žunič Boro, Andrašič Stanko. Mizarska: Remškar Jožefa, Stipančevič Anton, Berden Marjan. PARKETARNA VER Na delo v poslovno enoto so prišli: EEŽaga: Beljuli Beljuj — dovoz v grobo, Mlakar Marjan — pom. na MKŽ, Figar Franc — skladanje, Vidic Jože — pom. delavec, Alija Sahit — delavec na MKŽ, Skvarča Stanislav pom. predrisača, Žgavec Marjan — delavec na skladišču, Križaj Filip — transportni delavec. EE Parketarna: Merlak Slavica — I. lam. stroj, Merlak Štefanija — pom. na MKŽ, Brenčič Andrej pom. MKŽ, Rožnik Štefka — pom. na MKŽ, Merlak Elizabeta — pom. MKŽ, Merlak Janez — MKŽ, Breznikar Marija — I. lam. stroj, Pirnat Marija — premaz elementov, Nadare-vič Šefik — pom. MKŽ, Košir Dragica - pom. pri parket, stroju, Demšar Angela — I. parket, stroj. EE Mizama: Oblak Jožefa - spod-rez naslonjal, Petelin Marinka — vkladanje v kartone, Istenič Marija — vkladanje v kartone, Peternelj Frančiška — čiščenje. EE Vratarna: Jusufovič Rahima — brizganje, Merlak Albin — MKŽ, Merlak Majda — brizganje, Merlak Pavel — obrez vrat, Rebek Slavko — montaža vrat, Tkalič Andrej — montaža vrat, Križaj Bernard — ruvanje žebljev, Senjur Edvard — obrez Nadaljevanje na 8. strani Vesti iz poslovnih enot Nadaljevanje iz 7. strani vrat, Demšar Veronika — brizganje, Novak Slavka — lepljenje sredic, Albreht Milka - lepljenje, Zemljič Jože — obrez vrat. Ljubljanski v.: Vidrih Zdenko — dovoz v žago, Robek Ana — administrator, Turšič Franc — dovoz v žago. EE Pomožna: Škrabelj Vera - knjigovodja OD, Šemrov Vincencij — tehnolog časa, Slabe Janez — vodja komerciala, Košir Anica — kuharica, Filipič Julijana — knjigovodja OD, Pleško Matevž — brušenje enostavnih del, Svete Jože električar II., Keršmanc Franc — Strojni ključavničar, Dragovan Martin — pom. zidarja, Koderman Janez — strojni ključavničar za izvrševanje manj zahtevnih del, Z organizacijo podjetja, ko so bila odprta nova delovna mesta pa so bili iz uprave premeščeni na obrat Verd Bec Ivan — na delovno mesto prevzemalec, Strelec Franc na delovno mesto — vodja EE žage, ter Tušar Andrej dipl. inž. na delovno mesto planer — lanser. Delovno razmerje pa je prekinilo 53 delavcev: EE žaga: Vidic Jože, Trček Jože, Ivanovič Dragoje, Peinkiher Albert, Ogrin Branko, Pleško Lojzka, Sedej Ivan, Figar Franc, Rosič Jusufi, Nadarevič Šefik, Rožnik Branko, Džurdžič Esad, EE parketama: Tagič Džehva, Markovič Danka, Rus Ana, Brenčič Andrej, Otrin Mojca, Kuzmič Marija, Merlak Slavica, Masten Tončka, Dolinar Marija EE mizama: Ogrin Janez, Jesenovec Marina, Rus Olga, Ivanovič Veljko, Osredkar Danica, Rudolf Mira, Trček Marija EE vratama: Jusufovič Rahima, Ivanovič Plavka, Zorc Jože, Marinčič Majda, Čož Brane, Merlak Majda, Merlak Albin, Brenčič Štefan, Gutnik Slavko, Senjur Edvard, Sajevic Anton, Robek Slavko, Pajser Janez, Križaj Bernard Ljublj. vrh: Kavčič Anton, Jakomin Peter Čehovin Jože EE Pomožna: Seljak Valentin, Zakrajšek Anton, Šneberger Majda, Nagode Zdenka, Lah Marta, Petrič Ivanka. Vzroki za prekinitev delovnega razmerja so naslednji: sporazumno 4 med poskušnjo 3 samovoljno 31 odslužen j e JLA 1 redna odpoved 14 V primerjavi s prejšnjimi leti je fluktuacija delovne sile v porastu. Iz podatkov je razvidno, da je več delovne sile odšlo kot prišlo. Za uspešno nadaljnje poslovanje nam delovna sila primanjkuje. Ker ne razpolagamo s samskimi stanovanji ne moremo dobiti niti delovne sile iz oddaljenih krajev. Upamo, da se bo stvar uredila, ko bo zgrajen komunalni objekt in bomo prostore sedanje uprave preuredili v samska stanovanja. UPRAVA LIKO Na delo v upravo je prišla: Magin Štefka — v finančni oddelek. Z delom na upravi so prenehali: (Odšli v poslovno enoto) Tušar Andrej, dipl. inž., Škorič Kojo inž., Strelec Franc, Bec Ivan Blažič Jože, dipl. inž. Odšli so iz podjetja: Koprivc Jože dipl. inž., Ovsenik Romald dipl. inž., Vmiščar Onton inž., Janežič Anton inž., Urbančič Nuška, Karmenvar Marjan inž., Molk Franc, Grgoič Mato. Samoupravni organi V letošnjem letu smo izvolili naslednje samoupravne organe: 1. Centralni delavski svet, ki šteje 19 članov, predsednik pa je Jože Sojer, vodja izmene v vra-tarni PE Borovnica. 2. Poslovni odbor kot izvršilni organ in ima 8 članov, predsednik pa je Ferdinand Malnar, inž., vodja tehnične službe v PE Parketar-ne Verd. 3. Delavski svet PE Tovarna vrat Borovnica, ki ima 17 članov, predsednik pa je Janez Nagode, tehnolog. 4. Delavski svet PE Parketarna Verd, ki ima 17 članov, predsednik je Herman Janež, vodja izmene v EE Mizama. 5. Upravni odbor, kot izvršilni organ PE Tovarne vrat Borovnica, predsednik je Martin Rebolj, vodja EE Vratarna. 6. Upravni odbor kot izvršilni organ PE Parketarna Verd, predsednik je Marko Istenič, referent za investicije. 7. Svet delovne enote uprave LIKO Vrhnika, predsednica je Jožica Antloga, dipl. inž., planer-analitik. 8. Nadzorni odbor podjetja, ki ima 5 članov, predsednik pa je Matija Turšič, računovodja PE Parketarne Verd. Pri Centralnem delavskem svetu je bilo imenovanih še 7 komisij, pri vsakem delavskem svetu PE pa je bilo imenovanih 9 komisij. Poročilo o nezgodah in boleznih za prvo tromesečje v letu 1971 Nezgode pri delu Besedilo Borovnica Verd »LIKO« 1970 1971 indeks 1970 1971 . indeks 1970 1971 indeks Št. nezgod 10 10 100 9 6 66,6 19 16 84 Izg. del. dni skupa: 283 189 66 160 48 30 443 237 53,5 od tega: a) do 30 dni 134 112 83,5 124 48 38,4 258 160 62 b) nad 30 dni 149 77 51,7 36 — — 185 77 41,7 Št. izostankov Izostanki 157 140 zaradi 89 ostalih bolezni 99 109 110 256 249 97 Izg. del. dni skupaj: 1725 1720 99,5 1036 1155 108 2788 2875 101 od tega: a) do 30 dni 1188 1220 102 587 597 102 1775 1817 102 b) nad 30 dni 537 500 93 476 558 112 1013 1058 104 Iz primerjalne tabele za nezgode pri delu je razvidno, da je stanje boljše v primerjavi z istim obdobjem v letu 1970 — da je v poprečju doseženo znižanje število nezgod za 16%, izgubljenih dni pa za 46% — Delno poslabšano stanje je pri izostankih zaradi ostalih bolezni in to za 1-2 %. Vendar je kljub temu skupno število izgubljenih dni zaradi nezgod, obolenj in spremstva manjše za 97 dni v primerjavi z istim obdobjem v letu 1970. NAGRADNA KRIŽANKA Iz 11. številke smo prejeli 31 križank z vpisano rešitvijo. Pravilno rešenih je bilo 23 poslanih rešitev: Izžrebani so bili naslednji: 1. nagrada Maksimovič Pavla — štirje hrastovi stoli, 2. nagrada Pivk Jože — gugalnik 3. nagrada Žitko Ivan — mali gugalnik. NAŠE DELO izdaja LIKO Vrhnika — Odgovorni urednik Rijavec Miloš — Poverjenik za PE Tovarno vrat Borovnica Mazi Cvetka, — poverjenik za Parketarne Verd Urh Danijela, — urejuje uredniški odbor: Mejač Vlado, Blažič Jože dipl. inž., Kovač Friderik inž., Dobnik Leopold, Sivka Alojz, Pungarčič Olomir dipl. inž., Mladenovič Veselko —• Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani.