Leto XVII. f Celju, dne 27. februarju HW7. Štev. 25. Ibkala trikrat n» tnlrn. vaak ^rfihi12 'r1?- p«I m. ii .L^ Icllko v«(. kolikor zna« ooimtoa. M Irta S kron »vin. Naročnina ao poillj. mr.« VINA Sa bMcratf *e pia^uje od veake petlt-rret« po 20 rinartrv sa vta-k oknu: za vtfje Innerate in mnopokratno ttserimnj« znaten popuat. In aetek ter vetya za tnraec* 1 krone. Za Ameriko . namreč: Na leto 17 kron. poAllja upravniAtvu. platnje »e vnaprej. Mesečna Nekaj k poglavju o slovenski industriji. Kako malo se danes na Slovenskem Ae resno inisli ua večjo narodno industrijo, je res neverjetno. (Slavni vzrok tiri pa«' v teui. da Ae ni bilo mož. kateri bi si bili upali seči z vso energijo na to vaiuo in ob (-nem tako hvaležno polje. Sproži * IU pač kaka taka miwl. a na to mi*'l pa se zopet misli in misli tako dolgo, d.i nas konečno zopet prehiti tujer in zabije nov kol v naš»» meso. naši narodni misli sovražne idej«! dobe v vsakem takem slučaju novo. vseskozi novo postojanko Naša počasnost in neodvisnost je torej kriva pred vsem; podpira pa to slabo nafto I s t n o s t v prvi vrsti nezadostni narodni čnt, nezadostni čut za narodovo moč i n z a v s e-stransko okrepljenje narodove moči, v drogi vrsti pa preozko obzorje vladajočih elementov. Da nimamo kapitala je jalov izgovor. Imamo 2e precej zasebnega kapitala, razmeroma velikanske svote pa ao skrit«* po raznih narodnih denarnih zavodih. Posebno slednji kapiul je popolnoma mrtev izvzeinfti nekaj prav majhnih slučajev, tako one. ko so se po Zgornjem Štajerskem s pomočjo slovenskih denarnih zavodov pokupila velika go/dna posestva, od česar p« narod v narodnem ozirn najbrže ne bo imel ničesar, ali k večje ura 4» to. dn se sedanji mrtvi narodni kapital pomnoži se za par odstotkov. Dejstvo samo na sebi pa. da se je moglo že milijone in milijone vreči v zgornješlajerska posestva, nam na drngi strani zopet dokazuje, da se dobi denar na Slovenskem in da je naft kapiul ie precej znaten. Četudi važnega vprašanja o industriji ne razmotrivamo zgolj z narodnega stališča, moramo vendar brez vse debate biti takoj pri zaključku, da je to ona točka, katera pride danes pri poglavju o ojačenjn financ pri vseh prosvitljenih. modernih narodih v prvi vrsti v pofttev. Industrija je danes oni važni faktor, koder se naloži kapital najplodonosnejfte in koder se tndi kapital dela Ako pa to vpraftanje preuiotrivarao / našega narodnega stališča, pa smo istotako hitro pri zaključku. da je politična moč vkljnb najrazličnejšim drn-Kačnim naukom Ae vedno v uajtesnejšizveziskapitalom. torej z onim kar dela. vzdržuje in množi kapital. Nemec, ki prinaša v slovenski-kraje različna podjetja, pride — ako ne tiče za njim direktno knkn nemftka napadalna društva! — pač le * željo, da obogati. A kakor hitro po-2e v nas narodnostni boj ter se po-t ivi proti nam. kako velik je vsako-k.at njegov političen vpliv! Z eno to-v rno nam ubije kar po več občin! Že ta okolnost. da prihaja vedno več tujenarodnih podjetnikov v nafte kraje, nam živo priča, da so tla za indnstrijalna podjetja na Slovenskem vseskozi prav ugodna. In menda smo vsaj o tem tudi ie sami vsi brez izjeme prepričani? Saj — hvala Bogu! — ie vemo, da imamo na Slovenakem n. pr. celo vrsto ivzrstnih vodnih sil, katere bi bile prav primerne, da se jih izrabi za indnstrijalna podjetja. Osobito se je otvoril ob novi karavanski železnici kar nekak vhod v obljubljeno deželo, kajti pogoji narave so tam dani za najrazličnejša gospodarska podjetja. Pa tndi povsod drugod po Slovenskem se fte najdejo proatori. koder bo prej ali sle) stala tovarna, če ne slovenska, pa — nemftka, angleška itd. Ali bi se kazalo, da ne s pomočjo vsega slovanskega kapitala ustanovi nekaka močna narodna industrijelna družba? Naj se o tem premišljuje, misli pa se naj pri tem takoj tndi ie na slovenske tehnike. Ravno v sedanjem času imamo tukaj prav izvrstnih, nadepolnih močij. Pazite, da ne bodo prisiljeni iti na tnje ali v tujo neslovensko slnžbo! Poskrbite pa tudi, ako se vam je za nasvetovano organizacijo narodnega indnstrijalnega podjetništva, da omogočite tem tehnikom Ae o pravem času obisk raznih svetovnih tehničnih institutov in akademij! H. STetovno-politični pregled. štajerski deželni zbor se je seftel na daljše zasedanje. Poročilo o prvi seji prinašamo na drugem mestu. Volilno gibanje se je tndi v slovenskih krajih pričelo. Proti kandidaturi prof. Robiča, katera je bila na shodu v Orehovi vasi proglašena, se je odločno vprl .Slov. Gospodar" in sedaj tudi .Slovenec-, oba pa v imenu .Kmečke zveze-. .Slovenec" pravi — in v tem oziru ima čisto prav — da ima prof. Robič kot dežurni odbornik v Gradcu dela dovolj ter da mu ue preostaja ne časa ue moči za državni zbor. - R™ je to. Slovenci imamo enega samega deželnega odbornika, kateri bi imel v deželnem odboru, deželnem zboru in v Gradcu sploh toliko dela. da bi ga največja delavua moč in največja uadarjenost komaj zmagovala. Skrajni čas bi že bil. da bi se temu mestu posvetila ona pozornost, katero v resnici za*lnži. IMitev dela in izbiranje delavnih moči je polovica dobre politike. Na to se pa pri nas premalo ali prav nič ne misli. Na Notranjskem je volilni hoj ie popolnoma razvit. Minolo nedeljo je bil v Ilir. Bistrici shod liberalnega .Slov. drnfttva". Shoda se je udeleiilo na Notranjskem ustanovljena .Neodvisnn kmetska stranka". Kandidatom je postavljen veleposesnik Josip Deklevs iz Postojne. Istočasno je zborovala klerikalna stranka v Trnovem ter proglasila za isti volilni okraj kandidatom dr. Ig. Žitnika: Triaški deielni zbor je v svoji prvi seji dne 26. t. m. pričel generalno debato o preosnovi volilnega reda za mestni in deielni zbor triaiki. V imenu Slovencev sta dr. Slavik in dr. RjbaP odločno protestirala proti predlogovi reformi, katera je za Slovence absolutno nesprejemljiva, ker jim hoče ugrabiti vse mandate. Pred začetkom debate je bila prečitana spomenica so-cijalno demokratične stranke, katera zahteva uvedbo sploftne in enake volilne pravice za mestni in deielni zbor. V Schwazn na Tirolskem je govoril dr. Erler na volilnem shodu ter zagovarjal zdruiitev vseh naprednih nemških strank v mogočen blok. Kar se tiče zveze naprednega bloka s klerikalci, je dejal, da bi to bilo pač ie-leti in da si bodo prizadevali doseči, kar je mogoče. .Vse nadaljnje pa je odvisno od klerikalcev samih. Ako bodo v prihodnjosii v resnici v stanu tudi oni s svoje strani postaviti birodno korist v ospredje, potem bode pač mogoče najti način, ki bi omogočil zvezo z njimi ter bi hkratu obvaroval vsa strankarska nasprotja.- Krščanski socijalci razvijajo iivo agitacijo po vseh avstrijskih kronovi-nah. postavili so do sedaj ie 120 kandidatov ter sanjajo o tem, da bi si priborili v bodočem parlamentu ono stališče, oni ugled in moč. katero ima v uemftkem parlamentu Centrum. Tndi v Kočevju na Kranjskem so postavili svojega kandiduta ter bodo tudi v Trstu začeli agitacijo. Da jim pojdejo pri tem nafti klerikalci nn roko. se samo po sebi nmeje. C) samostalnem ogrskem carinskem tarifu je prinesel .Pester IJojrd" naravnost uničujočo kritiko. Pravi: .Noben resni narodnogospodarski politik se ne more motiti v tem. da je ogrski samostojni carinski tarif brez vsake vrednosti, in da pred vsem ne 2.asluii imena ogrskega tarifa. Ogrski carinski tarit s tako visokimi • arinami na tekstilne in industrijalne izdelke je že satu na sebi nekaj nemogočega, ker ne more braniti in čuvati naftega gospodarstva. Pa če bi tndi po tej strani odgovarjal uaftitn interesom, nima svrhe, ker je doigral svojo nlogo že predno je stopil v življenje po zakonitem potrjenju. Sistem mednarodnih trgovskih pogodb je bil uveden ie pred ogrskim carinskim tarifom ter bi se tako in tako ne dala "v»g<>va načela uporabiti. Tam pa. J bila njegova uporaba še mo- goča"— v pogodbah z balkanskimi dr-iavami je pa bsš ogrski carinski tarit skoro neprekoračna ovira za sklenitev trgovinskih pogodb s temi driavami Mesto, da bi to pomislili, pustimo, da nam sosedje napolnijo glavo s tem. da ima u carinski tarif za nas Bog ve kako ceno. Vedemo se kakor politični otroci ter padamo kot irtve hladnih račanarjev. Hrvatski sabor je poslal konferenci dalmatinskih škofov v Zadar ta-le telegram: Sabor kraljevine Hrvatske obrača ae s soglasnim sklepom na dalmatinske škofe s prošnjo, naj ae kar najodloč-nejše potegnejo za obrambo glagolice. svetinje in pravice naroda hrvatskega. Na vseučilišču v Zagreba je zborovalo dijaitvo ter sprejelo več resolucij; v eni zahteva, aaj se Hrvatje ločijo od Rima. kateri jim ne priznava narodnih pravic v cerkvi, v drugi zahteva pa. naj sabor prečrta v deielnem proračunu vse postavke za katoliško cerkiv. Vaaaje delava. — Rusija. Konečni uspeh volitev v novo dumo še ni znan; vendar je gotovo, da bodo opozicijonalne stranke imele večino. To je odgovor volilcev Stolipinovi vladi, katera je prvo dumo razpustila. Kako bode razmerje me-' novo dumo in staro vlado, ni teik« uganiti. Govori 6c, da bode car pomi lostil vse one poslance, kateri so podpisali po razpustu prve dume znani vyborski manifest. — Srbija. V skupAtin. je bila po dolgi in iivahni debati sprejeta trgovinska pogodba s Francijo. Opozicija je ob tej priliki napadala vlado, da si ni prizadela skleniti najprej z Avstro-Ogrsko trgovinsko pogodbo, potem šele z drngimi driavami. Očitalo se je srbski vladi, da je ie lansko leto uvedla minimalni carinski tarif, kar bi bilo gotovo olajšalo nadaljna pogajanja. Finančni minister Paču je odgovoril na ta očitanja, da se je srbaka vlada vedla v tem vprašanju popolnoma korektno in lojalno, dočim se postopanje Avstrijsko-Ogrsko n»* more smatrati prijaznim Carinski boj traje ie celo leto. Srbija stoji še moško po koncu ter si je v tem bojo pridobila simpatije cele Kvrope; Avstro-Ogrski se pa do danes fte ni posrečilo skleniti trgovinske pogodbe z drugimi balkanskimi driavami Srbska vlada bo tndi v bodoče storila vse mogoče, da to vpraftanje reši, kakor to zahtevajo koristi srbskega naroda in neodvisnost srbske države. k Bolgarija. Sobrauje je sklicano ns 1. marca r izredno zasedan je, ds obravnava o novem drlavuem posojilo v fvrfco konverflje — Kesllja. Cesar Je sprejel predsednik vo novega parlamenta v avdl-jenci ter ob tej priliki izrekel »e enkrat svoje zadoščenje. da so aeUan-ske stranke tako sijajno zmagale nad socijalno demokracijo. V parlamenta je pa govoril kancelar Bilo* in na prav nedriavnilkt način napadal cen-tram. s katerega pomočjo je vladal do decembra I. I. Tajil je, da obstoji o«ebni rvlim. kateri baje stavi v nevarnost ustavo iu da on kancelar podpira ta protiustavna prizadevanja. R&luv ni napovedal boja centrnmn kot konfe^ijonelni stranki ampak zlorabi njegovega odločujočega polotaja v par-lamentn Obsojal je centrum. da je podpiral pri volitvah socijalne demokrate. katerim bi bilo brez te pomoči ostalo komaj 12 do 20 sedeiev v parlamentu. Obljubljal je konečno. da bode podpiral v bodoče poljedelstvo in industrijo in skrbel za blagor vseh stanov. B&low obljublja osrečiti vse v gospodarskem iu političnem obzira naj mu le pomagajo zatreti črno in radečo interuacijonalo. Govoril je nekako tako, kakor se govori ns naših ».hodih. Tako blebeta .der leitende St Jitsmann" v Nemčiji za Viljema II. in izvoljenci naroda .mislecev in pesnikov" ga mirno poslušajo. — Anglija. Vojni minister Hal-dane je v parlamentu razvijal svoj program o preustrojitvi vojske. Minister namerava, ako parlament sprejme njegov predlog vstvariti posebno poljno vojsko, katero bi mogel vpotrebiti tndi izven dežele in domobranstvo, katero bi imelo nalogo braniti prictauilča in trdnjave v deteli ter čuvati Anglijo pred tujimi navali. Te dve vojski bi ae rekrutirali po evropskem načinu is prebivalstva. Sedanja plačana milica bi pa poleg te redne vojske tudi fte ostala. Troftki za to novo .ojsko bi bili cnatno manjAi kakor so sedanji troški za plačano milico. Sv. JaHJ «k Jat. M. V It. 20 vašega cenjenega lista .Domovine" je nekdo v članku .Več požrtvovalnosti in poguma" na kratko orisal delavnost in pregrobe Sentjurčanov. Res je. da bi se pri nas v St. Jurjn mnogo kaj lahko storilo za povzdigo narodnega gospodarstva in narodnosti sploh. Imamo pa med nami ljudi, ki vsako dobro misel ie v rojstvu zamorijo. Ne bodem našteval in v javnost spravljal one Ijadi. kateri ljubijo samo ljubo temo ter zatirajo vsako napredno misel. Ako ne trobi tem ljudem vsak v njihov rog, ga izbacnejo iz svoje črede in uboga izgubljena ovca tava potem po svetu brez pravega pastirja. Storilo bi se lahko pri nas prav dosti, ako bi ne bilo to strankarstvo tako ukoreninjeno. Stopati bi morali vsi po eni poti-edinosti, potem bi lahko mnogo dosegli za povzdigo narodnosti. Dokler se bode kmeta ščuvalo, da ne sme čitati tega ali ou»ga slovenskega lista dotlej tndi ne bode zaupal nobeni stranki in se bode popolnoma odtegnil narodnim strankam in na ta način le vedoo nosil svoj težko zaslužen denar našim nasprotnikom. Resnega dela je torej potreba v St Jurju pred vsem, ne pa tako zagrizenega strankarstva vpeljavati med naše slovensko kmetsko ljudstvo. Delajmo povsod za povzdigo in izobrazbo slovenskega kmetskega ljudstva ako hočemo, da se obrne stvar na bolje. V nrvi vrati moramo skrbeti, da se bode naAe slovensko ljudstvo posluževalo svojega aaternega jezika, doma kakor tndi v uradih Navedem lahko mnogo slučajev, kako malo se z*v»da naše ljudstvo avojih pravi«- Ako se peljal n. pr. po železnici in pride* na šentjurski kolodvor, ne najdeš nobenega alovenskega napisa. Povsod čitaš samo nemške napise, kal^or: .Statiousscfeet". .Warts%aT. .Herren" .Franen" itd. dalje ne bodem našteval, ker bi prišel na ta način predaleč. Ako ima kdo toliko poguma. vdraviu svojih prebivulcev. To je tndi košček socjalae politike naših mestnih očetov) — Ustanovni občni zbor minskega učiteljskega društvu zn Spodnji Atajer. V nedeljo 17. t m. ae ja vršil r Celju ustanovni občni zbor, tega Društva Iz poročila, ki ga je podal učiUrlj meščanske šole Aiatricb posnemamo, da namen ki je vodil nemško a6teljstvo pri suovnnjn tegu društvu vse druzega, ko organizacija, ki naj varuje in brani stanovske internat Kake naloge si stuvi ia kukih tolinoetij se zaveda, nemški učitelj vidimo le iz tega, da so dvomili aK aaj bo društvo polititoo ali nepolitično. Ker pa ao uvideli, da gre tudi pod nepolitično drtno, so se odločili in sadnja. Ob tej priliki se spominjamo tudi naših alovenskih učiteljskih organizacij in (juho nam je, če ae motimo, du jim očitamo, da so le preveč samo stanovih« in da ne povdarjajo in ae vagajajo v ovojih članih v isti meri »otruhe prave narodne vzgoje, kakor Jo zahteva naia doba Slovenski nčitelj ae hodi samo učitelj — bodi tudi v Mi ia isven tole vedno Slovenec. Benede, ki jih je govoril nemški tčitelj svojim kolegom, • kličemo tndi mi vam slovenskim učiteljem: .Učitelj aa naj vedao zaveda valne ia odgovorne naloge, ki mn jo ja uaupal narod in nuj v tam smislu tndi mladino — narodno vzgaja!" P. — Iz Savlnake doline. V štev 12 .Domovine" je bila priobčenn razdelitev podpor pogorelcem v Kadmirju Odbor ia nabiranje podpor je izrekel zahvalo vsem darovalcem, v prvi vrsti pa g. okr. glavarju, ki ai je pridobil ob tej priliki za pogorelce posebnih zsslug. To je vse v redu in prav, čast komur čsst. Zdi se mi pa. da je odbor prezrl nekoga, ki je tadi storil svojo doltoost v polni meri ia pripomogel poaesrečea-cem do zdutne drtavne podpore v znesku 3.000 K. To je bivši drlavni poslanec g. dr. Voutek, ki je v seji dne 18. sept. 1006 stsvil najni predlog, nsj se pogorelcem v Badmirjn podeli kolikor mogoče zdatna drlavaa podpora ter je U svoj predlog potem ie osebno v finančnem miniatentvn podpiral. Finančno ministerstvo je vsled tegu nu-kaialo pogorelcem v Badmirja 3000 K drtavne podpore, za kar smo kvalo dolini v prvi vrati g. dr. Voviekn. ki se je za nu nu pristojnih mestih o pravem času tako toplo zavzel. Zdelo se mi jo potreb ao, da Vam to v popolnih) v omenjeni itav. Vaiega lisU objavljene zshvule sporočim, kajti kukor sam to dejal, čast komar čast in vsakemu svoje! Saviačaa. — Odseku .lahkega Sekala" v Braalovčak jo daroval g. Jak. Pukl, veleposestnik v Eazeradorfu 60 kroa, g. Ste lun Kojnik v Gradca 6 kron; goupica Ljubica Bdasner je nabrala 5 K dO v. Vsem blagodušnim dobrotnikom prisrčna aokolska hvala! — Kontrolni aka« ali ekori neaktivnega moštva. Na ukaz okrajnega glavarstva s dne 9d. jaa. 1007 v uradnem lista, staviti v zadevi olajšav za kontrolne zbore potreba« predloge, je občinski odbor Koknruki v svoji nji dne 19. februurja 1907 soglasno sklenil ia e. kr. okrajnemu glavarutvn v Olj« Jleded* naavetoval: I. Kontrolni zbori a« aaj z ozirom -na gospodarska razmere ljudstvu in s oziroi na to, da občin« naznanjajo glavantam uankib 10 dni, ia a« j« kateri neaktivni vojak » občin« priselil aH se imelil in ao torej ti rojaki vedno dovolj v pregledu, odslej naprej popolnoma opuste. II. Ako pa se od kontrolnik zborov na nobeden način ne more odstopiti, naj s« r nj« uvedejo sledeč« oisjtave: I. Kontrolni zbori ae aaj obdriajajo r zimskem lasu, uujbolj« T meeecik jananrija oziroma lebrnuriju. t. Zn Oornjegrnjski okraj ae naj a ozirom nn veliko in gorato razaei-nout okraja doloiita dva kontrolna kraja 3. Ni umeetao obdriavati kontrolne zbore popo.udn«, to bi dajalo povod k večjemu zapravljanju denarja a popivanjem. d. Kontroloiki se aaj po svoji prosti volji eglaiajo v svojem tuater-nem jeziku. Občinaki odbor protestnje soglasno in najodločneje proti dosedaj-nemn nezakonitemu postopunju vojaških oblasti, ki so kontrolnikom vsiljevali tuji jezik, jim oglaševanje v maternem jeziku prepovedali ter jih celo kaznovali. ie so se posluievsli ravnopruv-nosti slovenskega jezika, ki je a členom XIX. drlavaega osnovnegs zakona I dne >1. decembra 1867. I št. Idi drl zak. v šoli, uradih ia javnem iivljeaj« od drtave priznana Županstvo obči ne Koka rje dne 16. februarju 1907. 2upan Jernej Seštlr. — li Zg- Ponikve. Poročila v veselici taksjšnjegu bralnega in pevskega društva niso neksteri bralci prav razumeli. Popolnoma krivo ai tolmaiijo stavek, ki govori o našem predsedniku. Vsem j« bilo znano, da se isti ni mogel udeMiti veselic« radi bolezni Od tod opomba v poročilu: ,Veaeli smo bili vsi. u i« bolj hi bili, da nismo pogledali glava« osebe. pr*ds«dnika našega druttvn" Prosim, naj sluvno uredništvo blngovoli pojasniti po domače, kako se ima U stavek razumeti. Op. o red Upamo, da bodo sedaj vsi rozameli. da ni bilo dopisniku nič drazega na misli, kakor oblJovanje, da j« bil predsednik za časa veselice bolan in ae je samo zato ni mogel odeletiti. — Sv. Jur|j ob Jat. lel. 2« več let sem imsjo šentjurski luntje lepo navado, dn se peljejo k vojaškemu nabora z lepo venčunim in s slovenskimi trobojnicami okrašenim vozom. Kakor druga leta. tako nnmeravajo tudi letos uekuteri fantje tako storiti. Pozvali hi vse zavedne šentjurske fante, naj se pridntlijo in se peljejo •kepaj, da bodejo pokazali občinatvn gredoč ie tedi v celjakem mestu in celjskim nemčurjem, da smo mi nu aluvenski zemlji gospodarji. — ftt. Jurij ob J ni. iel. Prestavljen je takojšni postujenučeluik Petritach v Orobetno Govoril je slovenski, kadar je bila velika sila Na njegovo rieato prišel je trd Nemec Jell, ki ue zna besede atomski. Rado-vedei aao kake ae bo aporazumel s tnksjšnim ljudstvom ki pu nemški ae zaa — ftt. Jurij ob J al. tel. V nedeljo. 17. svečana vršil se je pri gosp. Cernošeka I. občni zbor proviz. po-drntnice c. kr. kmetijuke drnlbe Štajerske, katerega ae j« udeleiilo čez 200 kmetov, od kuterik j« bilo prav lepo število iz Dramelj. V odbor so bili izvoljeni gtmpodj«: Dr. Gest Ipa-vic, predsednik; Jotef Podgoršek, podpredsednik; Fr. Praeeaeis mL poročevalec oa c. kr. poljedelsko ministrstvo in gospodur; Jo«. Drofenik, tajnik; Joa Čulek, tajnikov nnmeutnik. in odborniki BI. Urleb. Ani Uriič. Ig. Cretnik, Mih. Cster, Ani Guzuj, Mih. Guzuj. Mil. Jarnovič, Tom. Mastnak Kr. Vengnšt. Potovalni učitelj g. Go-ričnn je govoril o pomenu in koristi kmetijskih orgunizacij ter je vupudbujul kmete istim pristopHi. Govoril j« tudi o uadjereji, o vrstah jaboik in hrušk, ki prijajo našim krajem, in nam je sad teh vrst tndi v modelih pokszul. Po zborovanja j« naznsnilo pristop k podrulnici lepo itevilo kmetov. Sprejemala ao s« tedi naročila za semena in andno drevje. Podroiuica si je začrtala imeniten program, posebno prirejati pogoato poučna predavanja. Za glavno nnlogo si stavi snovsnje vodnih zadrug, katere bodo za naše kraje velike vrednosti. Stavil se je tudi predlog, prirejuti zimske poučne tečuje. Kmetje, pristopimo vsi k: podrulnici, ki bo num v veliko korist! — Na Ponikvo se je pritepel devetletni učenec Ivnn Mihelič iz Ljubljune, kateri je baje te teotnajst-krat pobegnil svojim roditeljem. Deček pravi, da se piše S«v«r in du j« v Ljubljani slutil ter utel, ker so gu blupci preveč pretepali. Pošljejo gu v »uradnem" spremstvu v Ljubljano nazaj. — Prerezala ai je vrat soproga bivšega poštarja nu Slutini ia svakinja delelnega šolskega nadzornika za Štajersko Ana Končnik t Volšpergu nu Koroškem. — Iz Bogatea. Zupanom v Rogatcu je zopet izvoljen g. Kari Fersch-nig. Občinskn svetovslcs stn zopet Josip Sporu in Josip Simonjr. Vsi trije seveds kskor trr Rogstec .stramm-dentseh". - Ogoljufati je hotel Prane Peteline. trgovec mešanega blaga pri Sv. Vidu pri Ptaje, eakomptuo banko v Maribora za 870 K. Ponaredil je na menici podpis dveh lirantov in sicer Joietn Roth in .lotefs laufer iz Radvine te, poslal dne 16. t. m neko lenako s to menico po denur. Ker pa je dotični utudnik poznal podpis Jolefa Koth-s. vrnil je menico s pripombo, naj Jolet Koth kot lirsnt podpiše še eakrat. Ko je drugokrat omenjeno menico z novim podpisom Joiefu Rotb-a. ki pu je bil prvemu popolnoma enuk in tudi ponsrej«n. predlotil neki deček, je uradnik ni hotel sprejeti in nsročil dečku, naj lastnik menice pride sam po denarje. Za dečkom pa je takoj poslal dva uradniku, ki sta mu sledila na Joie-fovo cesto. Tam jo deček izročil me aico mola, ki je le čakal na njegu. Uradniku stn ga puatila prijeti, a se j« iztrgal, stralnikn. ki še ga je I« s pomočjo dragih ljudij zamogel izročiti okretnemu sodišču. Franc Peteline je sodaiji le dobro znana osebe, ker še teče proti njemu praiskuva zavoljo kride in goljulje - Nemška kulturni Ko so dne 19. t. m. prosluvljali slovenjebistriški Nemci nvojo zmago pri volitvah v okr zaatop, so slovenske volilee. ki so se vračali mimo hotela Venhold na grd način izzivali. Zaamehovali so jih ter kričali svoj urnebeuni .beil* Istegn dne zvečer je noznsn zlikovec žaleča! kamen v okno »Narodnega doma", kamen je zdrobil dvojni šipi ter priletel v sredo sobe med prestrašene goste. Vsled tega je šla prihodnji dna dapatacija slovenskih tupanov z gosp. Hojnikom nn čelo nn magistrat, kjer ao protokolaričao izjavili, da zahtevajo od tapana za volitve v soboto popolao jamstvo, da s« jih obvaruj« pred stičnimi inaulti in dejunjskimi uupadi; če se jim to ne zagotovi, tedaj bodo zahtevali od okr. glavarstva, da se volitve vide v kakem dragem kraja okraja. Ennrgičen nastop slovenskih mol zasluti vso čast! — Volitve v slovenjehistrlšhl okr. zaatop. V skupini kmečkih občin so bili izvoljeni s 54 glssovi sledeči molje: Hojoik Jole (Zg. Poljskeva). Hrastnik Karo! (Sp. Poljskava), Mlakar Franc (Hoinica), Vehovar Franc (Videl), Pernat Blai (Ritoznoj), odvetnik dr. Lemel (SL Bistrica), iupnik M Medved (Laporje) in Peter Novak (SL Bistrica). Namški kandidati so dobili največ po 11 glasov (+ 6!). Slovenci ao napredovali za d glaae. — V skupini najbolj obdačenib industrijalcev iu trgovcev so bili voljeni Nemci Stiger, Versolatti, Grundaer, Banmsnn, Sima, Hartner. Steinklauber. Kandolin. V skupini mest in trgov so bili izvoljeni Nemci Strsssgdttl. Petzolt, dr. \Vies-uler, pl. Hellmer, pl. Kohuvvestburg. Katz. Grill. Eden zastopnik je Slovenec. Ker so zmsgali Nemci tudi v veleposestvn, imajo v zastopa veliko večino (13 : 9). No Linhart je te vedel, kaj j« govoril, ko j« dejal, da j« ta okraj .elitni štajercijaaaki okraj." — Pogorele je v Badiai pri Ptuju hita posestnika Wiuklerja t gospodarskimi poslopji vred Rešili so le livino. Ogenj je nastal v gospodar-skik poslopjih nn doslej neznan nnčie. — Pasivni odpor nn Julal ta-lezalel. Ker uslulbencem Jniue in drluvee leleznice v Trstu nisc dovoljen« njihove sahteve, ao začeli v pondeljek o polnoči uzlulbeuci Jat ne leleznice paaivni odpor na progi Trst-Zidsnmost Vlaki imajo doalej uezaatae zamude. Odpor ae vrti mimo in ae omejuje ua tovorne vlake. — Akad. tebu. društvo .Tabor* v Gruden ima v četrtek >8. avečaaa r I. I ob 7. uri zvečer v društvenih prostnnb VI. redni občni zbor. Pri-tatelji društva dobro došli It štajerskega deželnega ■bora. V pondeljkovi seji je naznani) del glavar, da je cesar zopet sklical dež zbor in je pozdravil navzoče po. slanre — Med došlimi vlogami nas zanimajo med poročilom dei odbora sledeče stvari: poročilo dei ndb«ra glede s p l o i n e g a Staj. učiteljskega pokojninskegn zaklada. |iro*nji mestnih občin M a-ribora in Ptnja za oprostitev občinskih .loklad pri davkih na nove stavbe. prošnja mestne občine Hreiice 7.a podporo v svrho kanalizacije, prošnja občanov v Spodnji Kostrivnici. ds se ločijo od kostrivniške občine in si* osnuje za nje lastna ob-občina l zdi se nsm. da tiči za tem nekaj tamošnjih nemškutarjev?). prošnji za ločitev jnrklošterske in lehenske občine, prošnja za iz premen it e v pogojev v dosego meščanskih pravir v P t n j u. prošnja občine Planina za podporo v svrho vodovoda. — Nadalje predlog posl Robiča za izprcmenitev volilnega reda v deželni zbor in predlog istega poslanca, naj se premestijo vse ljudske šole iz tretjega v drugi plačilni razred. — Neveljavnim se proglasi volitev dei. poslanca Krnila Kurza v mestnem volilnem okrajn judenburSkem. — Dei. odbornik l.ink odgovarja na interpelacijo poslanca .Tunkovičn in dragov radi ieleznice Rogatee-Hri iiee, da bo dei. odbor podpiral to zadevo, ako dado interesenti izvršiti pripravljalna dela na svoje stroške; v slučaja pa. da hi driava prav znatno ne podpirala stavbe te nove ieleznice. pa je ne bo stavila deiela na noben način. — Poslanca Resol ia Schn-rberl predlagata, da ae naj odpravijo vtrilni glasovi in veleposestniški mandati kot največji oviri do splošne in enake volilne pravice v deielni zbor Prosti mandati pa se naj razdelijo na splošno kurijo. 6. sej n se je vršila dne 86. svečana ob 10. nri dopoldne in je trajala poldrugo uro. Razna poročila ae izroče odsekom Slede volitve treh odsekov; izmed Slovencev bo voljeni: dr. .Tan-kovič v naučni odaek (šteje 9 članov), Kočevar v peticijski odaek (šteje 6 članov), dr. Jurtela in Rot v deielno-knlturai odaek (šteje 18 članov). Med interpelacijami in novimi predlogi je omeniti predlog poelancn Krenn-a in tovarišev za apremetmev § 9. v zakonu o okrajnih zastopih. V predloga ue zahteva, da ae naj pri volitvnh v okrajne zastope razdeli število mandatov po davčni sili poaamesnih volilnih aknpin. — Prihodnja aeja dne 87. svečana oh 10. ari dopoldne. - Srbski pevci v Ljubljani. Belgrujsko pevako društvo, katerega dirigent je aloviti arhaki komponist 8t. Mokranjac. ae odpravlja sedaj v Ljubljano, da tam koncertira. Koncert bi ue a»ral vršiti te luni. n jo bil pre-lotea. — Vojaška smodnlšnlea pri Ljubljani. Nedavno je aklenil občinski svet v Ljubljani znova prositi vojaike oblasti, nnj ae premesti Ijnbljnnska smodaiinica v varnejši kraj. Prošnji meatne občine se je pridrniil tudi kranjski deželni odbor. Kakor je pokazala lanska eksplozija, je smodnitnica zelo nevarna za Ljahljano in vuo okolico in tndi brani razvijanje mesta po ljubljanskem polju. Dopolnilne velltve za občinski svet bodo v I.jnbljsni 15.. 17. in 19. aprila Nesreča. Dne IN. t m so >e splašili konji litijskemu posestniku Andreju Zupančiču, ko je vozil vino s kolodvora Zupančič je prišel pod kolesa in je nevarno raujen na desnem delu iivota iu ilesni roki Koroiko. Nloiensko narodno-radllalno dljastvo priredi bojda v prihodnjih velikih počitnicah svoj II. sestanek na Koroškem v Ziljski dolini. Kakor slišimo. priredijo tudi katoliško - narodni dijaki sestanek v tuinem Korotann in otvorijo veliko Ijndsko knjiinico. še liberalno-narodni dijaki hi naj obiskali v prihodnjih velikih počitnicah svoje koroške brate! To bi hilo prav. da bi se scšli vsi tam. kjer je največ dela! Slov. ak.id. lerijalno drnštvo .Gorotan" bo seve«> 3 I twp. UU, Trfll, (Gtmjm Ivan Videnšek gostilničar .pri firahu e Nova cesta Gaberje * oljudno pri porota »Ur oWi««tro »roj© dobro urejen j pomilno. kjer ae to« priaoo konjUko viao. ii borno smrtno pivo ter ia« ob mkta «mb aa raspoliRu ffurko i« mulo kuhinjo. VMtna postrežba, o Zimo* cmm. Trjivsti h»WS vešč slovenskega in nemškega jezika dobro iznrjen v trgovini metanega blaga vojaščine prost in z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj pri tvrdki EkUnn žepss svetOks «aae -' 50 K, s rektorjem 3'60 K l'.Ulj. proti po.ietjs 100 LBECS, kaj DV/3 JOSIP MATJČv CELJU km h Pne IjiMjiazta veliki ^liiiuhm, IvuPUriHik-a VIZITKE priporoča Zvezna tiskarna Poskusite in priporočite = .izdelke = 17udrope foparne hranil o Pragi VIII. Cenomili zastonj. Steckenpfcrd lilijino m|ilo SO-1 od Bergnsnn s dr.. Prsltsai ia [l.di as Lsbl (C4k.)' M je in Hlut po ptUaujlb. kater. dobiT.no dan u dnervm. najbolj*. sdravllao milo Prou penam s. lira in t dougo aeige. mehke lole in idrsre barv. u .braa. lomil H tO t j« trtttl po rW Mulah, trvgsrljtk, tr$trtnš i dlUttal ll alloa t« pri hrtjtčft. Lartaik: Konzorcij liata .Domovina". Tiak drnttva .Zvezna tiskarna" v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Ljudevit Fnriani.