283 št — S. leto. Poštnina pavšallrana.
Posamezne številke 1 D0
V I Vubff|anL v nedeljo, 10. decembra
m
Na roCnina za kraljevino SHS
Mftsečno 13 D Letno 180 D'
inozemstvo:
Mesečno 30 D. Letno 360 D
Oglasi: enostolpna mm vrsta mkmt 30 pena, večkrat pop«*
Senzacionalna izjava Hrvatskega bloka«
Hrvatski blok se priključuje politiki Ljube Davidoviča. — Poverltev Davidoviča 2 jzastopstvooi Hrvatskega bloka v parlamentu, — Sestava volilne vlade aa podlagi sporazuma la enakopravnosti.
Današnja „Slobodna Tribuna44 je objavila senzacionalno •test o zadnjih sklepih Hrvatskega bloka. Po sklepu predsed-alštva Hrvatskega bloka je bila danes dopoldne poslana gosp. Ljubi Davidoviču brzojavka sledeče vsebine;
,/tiospod Ljuba Davidovid v Beogradu,
Odlučnim svojim držanjem za politiku sporazuma 2 nama Hrvatima na osnovi stvarne ravnopravnosti stekli ste potpuno aaše poverenje te danas stojite na čelu svih parlamentarnih itranaka i grupa za sporazum i rad, koje več od poslednjih izbora imadjahu za sobom veliku večinu naroda — naime oko 900.000 — od toga sam Hrvatski blok oko 330.000 od svih Oddanih glasova preko milijun i tristotisoč.
1 u samom parlamentu imaju stranke za sporazum znatna večina nad strankama, koje su za nastavak politike nasilja, bezpravlja, korupcije i za koje hrvatsko pitanje tobože ne po-Stoji.
Zato Vas Hrvatski blok ovlaščuje, da Vi u njegovo ime predložite sastav izborne vlade sporazuma, kao jedmi ustavni fmt, da se parlamentarna kriza ne pretvori u gradžanski rat s ffcrani vlasti — sto bi neminovno vodilo do katastrofe.
Predsedništvo Hrvatskega bloka:
Uredništvo;
Woltova ulica 1/L Telefon 300
Uprava;
•V//; t Marijin trj* S. Telefon 44
.opisi se ne vračajo
aniem le oriložiti znamke za odgovor
X.
Stjepan Radič.
Zagreb, 9. decembra. (Izv.) Razen brzojavke je poslal hrvatski blok danes dopoldne Ljubi Davidoviču tudi spremno pismo po poslancu Gligoriju Ana-
Dr. N. Drinkovič.
stasijeviču, v katerem potrjuje pristnost svoje brzojavke. Obenem je svoj sklep sporočil v Beograd tudi telelonično.
Globok utis izjave hrvatskega bloka v Beogradu.
Izjava povsod sprejeta z odobravanjem in veseljem. — Pašič najbrže le vrnil svoj mandat za sestavo vlade. — Vlado bo sestavil zastopnik absolutne večine — Liaba Davidovič.
BeogTad, 9. decembra. (Izv.) Sporočilo hrvatskega bloka Ljubi Davidoviču, da se priključuje njegovi politiki In mu poverje svoje zastopstvo v narodni skupSčini je v tukajšnjih političnih in sploh v vseh krogih Beograda, Zlasti pa v patriotskih, napravilo globok utis. Povsod so ga sprejeli 2 odobravanjem in veseljem. Vse javno mne-
nje pričakuje 2 vso pravico, in to se govori tudi v krogih radikalne stranke, da bo Pašič najbrže še danes vmil kralju mandat za sestavo nove vlade in da bo potem krona poverila to nalogo Ljubi Davidoviču, ki je po naznanilu hrvatskega bloka postal absoluten zastopnik večine v narodni skupščini.
Zrno vsajeno na Zagrebškem kongresu
rodi sadove.
Popolno priznanje Davidovičevemu delovanju od strani Hrvatskega bloka« — Veselje In odobravanje v Zagrebu. — Za Davtdovičem sloji Šu-madija in večina srbskega naroda. — Želja po javnem nastopu Davidovima v Zagrebu.
Zagreb. 9. decembra. (Izv.) »Slo-bodna Tribuna« je prejela iz oficijelnih krogov hrvatskega bloka nastopne in-
formacije; Odločnost Ljube Davidovi. (Ca ie pri poslancih hrvatskega bloka napravila zelo dober in globok utis. Popolnoma razumevajo tudi njegovo taktiko, da ostane še nekaj časa kot navaden član v demokratskem klubu in da je odložil predsedstvo stranke. Davidovičeva iz tava. da vztraja odločno na poti k srbo-hrvatskemu sporazumu, pomenja, da se tudi hrvatski blok čuti dolžnega, da ga podpre v njegovi opoziciji proti P&šič-Pribičeviče-vemu režimu, tudi ako bi mu kralj poveril sestavo koncentracijske vlade. Kakor Davidovič, bo tudi hrvatski blok še nadalje zasledoval svojo pot in ne bo opustil akcije, ki jo je začel v zvezi s svojimi pristaši. Hrvatski blok se je včeraj o tem posvetoval in obvestil Da. vidoviča o svojih nazorih glede današnjega položaja, ki je nastal vsled Davi-dovičeve odločnosti, kakor tudi vsled dejstva, da je Pašič dobil zopet misijo, naj sestavi novi kabinet. Davidovičeva odločnost je v vseh zagrebških krogih ki so proti današnjemu režimu, naletela na zadovoljstvo in odobravanje. Kaže se tudi razumevanje, da je zaradi tega hrvatski blok primoran, da se tega zadržanja izkaže vrednega. Posebno prijeten utis je napravr,o dejstvo, da je za Davidovičem Šutnadija in sploh Sr-
bija, v čemer se vidi velik uspeh v akciji za naroden sporazum. Pojavljajo se želje, naj bi Davidovič prišel v Zagreb in nastopil na javnem shodu, kjer ga bodo gotovo še svečaneje in še bolj oduševljeno sprejeli kakor na zagrebškem kongresu.
Zagreb, 9. decembra. (Izv.) »Slo-bodna Tribuna« komentira brzojavko, ki jo je poslal hrvatski blok Ljubi Davidoviču, ni piše: Odločni nastop Da-vidovičev v demokratskem klubu v vprašanju narodnega sporazuma so v krogih hrvatskega bloka sprejeli s popolnim zaupanjem. S sklepom, ki ga izraža v svoji brzojavki, izroča blok Davidoviču neomejeno pooblastilo glede sestave koncentracijske volilne vlade in stopa popolnoma v pozitivno parlamentarno politiko. Ni dvoma, da bo ta korak hrvatskega bloka omogočil Davidoviču, da popolnoma izpre-meni razmere tudi v demokratskem klubu in uniči vpliv Pribičevičeve skupine (kateri pripadajo tudi naši »Ju-trovci«) le na najožje osebne prijatelje. Akcija za sporazum stopa torej v odločilen štadij. Za vodstvo take politike se je stvorila Davidovičeva skupina brez ozira na povratek Hrvatskega bloka v parlament in je zbrala okoli sebe še 42 poslancev. — Sedaj se je tej skupini pridružil še Hrvatski blok in s tem je padec režima gotov.
O.irilj, 9. decembra. Berlin 0.065, New York 530.50, London 24.24, Pariz 37.626, Milan 26.65, Praga 16X0, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.775, Bukarešta 3.25, Varšava 0.0,325, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.0076.
Berlin, 9. decembra. Dunaj 11.47, Budimpešta 359, Milan 41.944, Praga 26.284, Pariz 59.101. London 38.154.37, Nc\v York 8329.12, Curih 158.103, Beograd 10,773.
Dunaj, 9. decembra. Devize: Zagreb 234.75—235.25, Beograd 939—941, Berlin 8.70—9, Budimpešta 30.75-20.85,
London 325.100-326.500, Milan 3586— 3594, New York 71.405-71 555, Pariz 5059-5081, Praga 2257-2263, Sofija 531.50—532.50, Curih 13.460—13.490. Valute: Ameriški dolarji 71.030—71.330, bolgarski levi 510—514, nemške marke 8.S5—9.85, angleški funti 325.4C0 — 326.600, francoski franki 5010—5040, italijanske l're 3552.50—3567.50, jugoslovanski dinarji 926—930, romunski leji 427—429, švicarski franki 13.370 —■ 13.430. češkoslovaške krone 2240 — 2250, madžarske krone 29.90—30.10.
PRIBICEV1C O PAŠIČEVI MISIJI,
Beograd, 9, decembra. ((Izv.) Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri je Svetozar Pribičevič poročal o svojih porazgovorih z designira-nim ministrskim predsednikom Pa 51-čem. Povedal je, da je kralj poveril Pa-šiču mandat za sestavo nove vlade na podlagi predloga predsednika narodne skupščine dr. Lukiniča, to je demokrat-sko-radikalne koalicije. Iz postopanja Pašičevega se da sklepati, da te misije ni sprejel definitivno, ampak da se želi poprej informirati, ali more prevzeti odgovornost, da tudi v resnici reši narodna skupščina one zakone, ki so nujni irt o katerih želi tudi krona, da se čimprej sprejmejo. Pašič je izjavil, da bo najprej povprašal svoj klub. ali pristane na to, da se rešio ti zakoni, ker mora z lijlrni v zvezi vlada skrbeti tudi za nove dohodke. Vse kaže, da se naliajr vlad-a kriza šele v prvem šta diiu. Šele tedaj, ko se Pašič uveri, da mora te zakone sprejeti sedanja zbornica, bo poročal kralju o svojih uspehih in šele takrat stopi kriza v drugo fazo, namreč takrat pride šele na površje vprašanje sestave nove vlade. Demokratski klub je to poročilo Pribiče-viča vzel brez debate na znanje in sklenil, da se seja jutri nadaljuje. Razpravljali so tudi o izjavi poslanca Ma-govčeviča (Davidovičev pristaš) glede njegovega izstopa iz kluba.
VAŽNE POLITIČNE KONFERENCE DR. W1LFANA V RIMU.
Trst, 9. decembra. (Izv.) Slovenski poslanec dr. Wilfan se še ni povrnil iz Rima od zadnjega zasedanja italijanske zbornice. Doznalo se je, da ima v Rimu važne politične konference, ki ga zadržujejo. Poslanec Šček se ni udeležil zadnjega zasedanja parlamenta in se nahaja ves čas v Trstu. Vesti, da je obolel, so neresnične.
OD FAŠISTOV UKRADENA CERKVENA ZASTAVA ZOPET NAJDENA.
Trst, 9. decembra. (Izv.) Župnemu uradu pri Sv. JaKfofcu v Trstu se je posrečilo s pomočjo policije zopet najti cerkveno zastavo Sv. Cirila in Metoda. ki jo je te dni odnesel iz cerkve fašist Deschman. Zastavi pa manjka s srebrom okovani drog. Izvedelo se je, da je policija zaprla Deschmana in njegove pomagače.
FAŠISTI NAMERAVAJO UVESTI
STROGO ČASOPISNO CENZURO.
Rim, 9 .decembra. (Izv.) Fašistični režim namerava uvesti strogo cenzuro nad listi. Mnoco protivladnih listov piše ogorčeno proti tej nameri. »Corriere d’ Italia« pravi, da bo ta odredba še bolj diskreditirala Italijo v inozemstvu.
GENERAL CADORNA SE MORA ZAGOVARJATI PRE1) SODIŠČEM RADI SVOJIH PORAZOV.
Rim, 9. decembra. (Izv.) Včeraj sc je zagovarjal pred kazenskim senatom sodišča znani general Cadorna, ki je doživel katastrofalni poraz pri Kobaridu v jeseni 1917. Kakor znano, je bil Cadorna odstavljen vsled Izjave preiskovalne komisije, da je on zakrivil polom. Vsled peticije, ki io je predložil general Capello, pa se je preiskava na novo začela.
FAŠISTOVSKO NASILJE PRI OBČ.
VOLITVAH V MILANU.
Milan, 9. decembra. (Izv.) Jutri se vrše tukaj občinske volitve. Blokaška zveza riacijonalističnih strank, med njimi tudi fašisti, upajo na gotovo zmago, predvsem zato, ker se proletarske stranke niso združile, ampak nastopajo samostojno. Utegnilo bi se res zgoditi, da pade najsilnejša socijalistična trdnjava v fašistovske roke, posebno pa še ako se pomisli, da se bo izvajal nad proletarci fašistovski teror. Z ozirom na jutrišnje volitve so bile mobilizirane danes opoldne vse fašistovske sekcije v Milanu in v bližnjih mestih. Mobilizacijski ukaz jc podpisal fašistovski general konzul Ferdinando Negrini.
MOVI PREDSEDNIK POLJSKE REPUBLIKE.
Varšava, 9. decembra. (Izv.) Na današnji seji sejma, ki je trajala šest ur, je bil v potem kolu izvoljen za predsednika poljske republike dosedanji minister za zunanje posle, Narutowicz.
NASLEDNIK NAŠEGA RIMSKEGA POSLANIKA.
Beograd, 9. decembra. (Izv.) »Tribuna« piše, da je za našega poslanika v Rimu, Antonijeviča. ki odstopi, določen kot njegov naslednik dosedanji poslanik v Tirani Ljuba Nešid
Na osnovi dejanstvene enakopravnosti
Vest, ki fo prinašamo s pr^dsto-ječo brzojavko, pomeni največji politični dogodek sedanje vladne krize. Vsi govori in izjave Hrvatskega Moka, da pojde v Beograd in da začne aktivno sodelovati v državni politiki, so bile neodločne. Zaman le Ljuba Davidovič, ta odkriti zagovornik sporazuma, resnično jugoslovanske i« moderno demokratične politike v naši državi, čakal poslancev Hrvatskega bloka, da z njihovo prisotnostjo ojači svoja stališče in stališče svoje politične skupine. Zato je tudi izpadlo glasovanje v poslanskem klubu Demokratske stranke navidezno proti njemu. V glavnem pa je glasovanje pokazalo, da ima Ljuba Davidovič najboljše delavce Demokrat-ske stranke na svoji strani. Že so pisali desničarski listi Demokratske stranke, da je kriza preprečena in da bo Ljuba Davidovič potegnil skrajne konsekvence ter se umaknil v politično ozadje. Toda varali so se. Komaj je zapustil zborovalno dvorano, že je poda! dopisniku zagrebških »Novosti« izjavo, v kateri uaglaša, da bo kot prostak v stranki nadaljeval »akcijo za z b! 3 -žanje Hrvatov in Srbov«,
—	To svojo bodočo akcijo v t e m e 1 j ti j e s t e m, d a j e »p r e-prlčan, da je to zbliža n je n e s a m o v k o r i s t S r b o v In Hrvatov, nego v korist države. Samo na tej podlagi j e m o g o č a s t a b i 1 i z a c i j a n a-še države na z n o t r a j i n njena okrepitev n n zunaj. Da je moje stališče pravilno, sem prepričan. Prepričan sem o končnem uspehu z b 1 i ž a n j a Hrvatov in S r -b o v«.
Te besede, krkor ttidl Izidi glasovanja v Demokratskem klubu pa še n?So popolnoma izzveneli v Zagrebu, ko je Hrvatski blok izrekel končno besedo o cel; sporazumni politiki zadnjih mesecev. Poveril je Ljubi Davidoviču, da ga zastopa v Beogradu pri sestavi narodne koncentracijske vlade.
S teni dobe navedene besede Ljube Davidoviča svojo moralno in
politično oporo. Sedal |e nastopil trenutek, ko ima Ljuba Davidovič končno in odkrito besedo hrvatsklh bratov v žepu in more neovirano nastopiti za cilja, katerim se je Izpostavil zadnje mesece. Brez dvoma je, da bo ta poverilnica Imela na.’dalekosežnejše posledice za reševanje sedanje vladne krize, kakor tudi za bodoče naše nacijonalno državne In strankarske razmere. Na strani Davidoviča se nahajajo najboljši, najodkritocrčnejšl In najsposobnejši delavci Demokratske stranke. Tu se nahajajo imena dr. Andjeli-noviča, dr. Vcljkovlča, Anastazijevi-ča, Dragutina Pešlča, Rafajloviča, dr. Ribarja, dr. Šumenkovlča, Ma« govčeviča, dr. M. Jovanoviča, dr. Radosavljeviča, Aleksiča, Andjeliča, dr. Čubrovlča, dr. Šečerova, dr. Ml* liča in Tih. Nešiča. Ta skupina se bo sedaj zavedla svoje zgodovinske naloge In ni dvoma, da bo pri zasledovanju svojih nadaljnih ciljev zavzela še bolj odkrito strankarsko pripadnost, kakor doslej In da smemo današnje dneve imenovati ustanovitelje nove, resnično demokratske in jugoslovanske pclltike. Davidovič ima sedaj za sabo ne samo velika načela, ne samo velike nacijo-nalne sile, tako v Srbiji, kakor tudi na Hrvatskem In v Sloveniji, temveS tudi vse predpogoje, da se ta načela kakor tudi te sile organizirajo k naj-plodovite'šemu nacijonalnodržavne-inu delu, z eno besedo, da se strnejo h končni konsolidaciji naše državo, ki brez Hrvatov nikdar priti no more.
Veselje, ki ga je vzbudila vest O zadn'em sklepu Hrvatskega bloka v Beogradu in Zagrebu, se je pojavilo tudi v vseh političnih krogih ljubljanskih .Pa tudi širše občin yo je 2 veseljem pozdravilo našo včerajšnjo posebno izjavo in pokazab s tem, da stoji tudi Ljubljana poleg Zagreba in Beograda na strani treznega sporazuma med Srbi, Hrvati In Slovenci in da sl iskreno želi notranje konsolidacij? naše države na osnovi »dejanstvene enakopravnosti«.
Pašicevi neuspehi pri sestavi nove vlade.
Pašič pri kralju. — Konference z manjšimi strankami. — Vse stranke so za enkrat odidonile sodelovanje. — Jugoslovanski klub je odklonil sestanek s Pašičem. — Nagibanje strank k Protiču. — Demokratska stranka vsled notranje trhlosti ne pride v poštev.
Beograd, 9. decembra. (Izv.) Včeraj ob 12.15 je kralj Aleksander sprejel v avdijenci Nikolo Pasica, kateremu je poveril sestavo nove vlade.
Beograd, 9. decembra. (Izv.) Desi-gnirani ministrski predsednik Pašič je takoj po svoji avdijenci pri kralju sporočil radikalnemu klubu, da mu je zopet poverjena naloga za sestavo novega kabineta. Kasneje je Pašič konf ri-ral s predsednikom narodnega seljačke-ga kluba Divljanom in ga je vprašal za njegovo mnenje, ali naj se izvedejo nove volitve. Poslanec Divljan mu je izjavil, da je na vsak način treba sprejeti uradniški in invalidski zakon ter oba zemijoradniška zakona, predno stopi vlada pred rarod in zahteva njegovo zaupanje. Kasneje je razpravljal Nikola Pašič tudi s predsednikom muslimanskih desničarjev Maglajiičem, dočim je zastopnik jugoslovanskega kluba Barič včeraj odklonil sestanek s Pašičom, češ, da se mora prej sporazumeti s svojim klubom. Za danes je de-signirani ministrski predsednik povabil k sebi zastopnike zcmljoradniškega, potem pa d mokratskega kluba. Nobena stranka še ni Pašiču zagotovila svoje pomoči. Vsekakor je značilno, da je Pršič najprej stopil v stike z malimi strankami in da je demokrate pustil ob strani. Dejstvo je, da je Stjepan Barič
v	imenu Jugoslovanskega kluba odklonil razgovor s Pašičem in da je posta -nec Korlcut, zastopnik Maglaj ičevih desničarskih muslimanov izjavil intirnu Pašiča, dr. Janjiču, da je pristaš orijen-tacijc Stojana Protiča in Ljube Davidoviča, kar vse pomenja neuspeh Pašiče-ve misije. Gotovo je, da bodo tudi ze-mljoradniki odklonili sodelovanje v Pa-šičevem kabinetu. Davidovičeva skupina gotovo ne more priti v kombinacijo. Iz tega se jasno vidi, da Pašič In
Pribičevič ne bosta mogla sestaviti nove vlade. Zaradi tega so radikalci zelo nezadovoljni. — Če računamo k vsem tem neuspehom še zadnjo izjavo Hrvatskega bloka, potem si tudi vsak ne-politik lahko na prste Izračuna dneve, ki so še usojeni sedanjemu režimu. Op. ur.
Beograd, 9. decembra. (Izv.) Danes je Nikola Pašič, ki je dobil od krone mandat za sestavo nove vlade, razpravljal s poslancem Stjepanom Baričem (jugoslovanski klub) in Vojo Lazičem (zemljoradnikom), ki pa mu nista obljubila nič gotovega. Lahko se reče: z vso gotovostjo, da jugoslovanski in zemljoradniški klub ne bosta podpirala dosedanjega režima. Pašič je imel povsod neuspeh. Razen teh vladajo v demokratski stranki take razmere, da ni mogoče z njo računati, kakor to priznava Svetozar Pribičevič sam.
Beograd, 9. decembra. (Izv.) Dopoldne je designirani ministrski predsednik Pašič sprejel vojnega ministra generala Pešiča, ki mu je poročal o oboroževanju vojske. Konferenca je trajala eno uro. Kasneje je sprejel Pašič poslanca Ljubo Jovanoviča in Krsto Miletiča, potem pa posebej Svetozarja; Pribičeviča. Okoli poldne je sprejete zemljoradnika Franiča, ki mu je izjavil* da je del njegovega kluba za to, dar stopi zemijoradniška stranka v vlado,1 dejal pa je. da ne more govoriti v imenu celega kluba. Kasneje je bil pri Pašiču poslanec Barič, ki mu je povedal, da je jugoslovanski klub pripravljen' stopiti v koncentraoijsko vlado, toda le v tako, ki je za sporazum s Hrvati; Stjepan Barič je nato poročal svojemu* klubu o svojem porazgovoru s Pa§l-čcm. Klub je po kratki debati sklenil, da počaka izid pogajanj med demokrati in radikalci.
Beograjsko pismo.
Utopii, dno S, dec. 1923.
fcadnjl dnevi so bili odločilnega pomena za razvoj naše bodoče notranje Politike. V demokratskem klubu se je bila odločilna bitka med zastopniki sedanjega nemoralnega in nasilnega rc-fims pod vodstvom Pribičeviča in med res pravimi jugoslovanskimi rodoljubi pod vodstvom Ljube Davidoviča. Vsa Javnost je nestrpno pričakovala konec bitke in resolucijo, oz. odločitev. Pri-bičevičevi ljudje so poskusili vse. da prisilijo Davidoviča na kapitulacijo in s tem onemogočijo nadaljne delo za spo. razum s Hrvati.
Interesantno je, konstatirati dejstvo, da ravno tisti prečani, ki so pred tremi leti najprej stvorill takozvano demokratsko zajednico in potem demokratsko stranko in povsod v pokrajinah bivše Avstro-ogrske povdarjali, da jc ta kreacija neobhodno potrebna, da sc zruši korupten radikalcu PaSiecv reži.n. da ravno ti ljudje danes pod Pašičcm rušijo lastno stranko. Komu ni v spominu, kaj vse so takrat slovenski jrla-dlni pisali in govorili! Danes ti isti mladini v rokah Pašiča teptajo vsa sveta Jugoslovanska načela in najbrže že ra. Cunajo, kako bi bilo mogoče preiti brez hudih posledic v radikalni tabor.
Debata v demokratskem klubu is bila zelo burna in ostra. OJ prečan-' ih demokratov so Pribičevič c v režim zagovarjali samo ljudje, ki se za svoje mandate bojijo in so odvisni od milosti
f.	Svetozara. Za Pribičeviča sta govorila gg. Vildcr in Tadič. Od Srbijaneev to Pribičevičev režim branili samo ministri. — Proti tem so govorili Davidovičevi pristaši in to večinoma Srbijanci, res demokrati iz Sumadije. Oni bojevniki, ki so svojčas izstopili iz radikalne stranke in sl osnovali lastno Samostalno stranko, so ostali zvesti demokratskim načelom in je pred vsem dr. Šumenkovič z nepobitnimi dokazi strogo in objektivno obsodil današnji režim, kar so mu morali tudi najhujši Pribičevlčevl pristaši priznati. Nobeden od njih se ni upal polemizirati z dr. Su-menkovičem.
Davidovič Je v svojem ekspozejti izrecno povdaril. da ga jc Pribičcvičcva garda, predvsem sedanji ministri, kot predsednika stranke kratkomalo ignorirala. O važnih zadevah, o katerih Je sam Pašič smatral za potrebno, da Jih prej razpravlja v svojem klubu, so demokratski ministri kratkomalo na svojo roko odločali in postavljali predsednika kluba in poslancc pred gotova dejstva. Zelo značilen je tozadeven zagovor: minister Kumanudi je namreč izjavil, da so ministri pri vseh odločbah delali v smislu strankinega programa. Je to višek cinizma in prepotentnosti takozvanih demokratskih pa-slancev-minlstrov napram svojim kolegom in predsedniku, od kateri!) so bili Odločeni za ministre.
Ugotoviti je tudi potrebno destvo, da od slovenskih demokratskih poslancev nobeden ni govoril. Poslanec Relsner niti ni čakal zaključka deba'c bi se je preje odpeljal. Dr. Kukovec in dr. 2erjav pa sta imela najbrže preveč posla z raznimi vestmi o zmagi In mogočnosti ljubljanske demokratske stranke pri volitvah. Zapomniti si moramo, da so slovenski demokratski po. Slanci molčali takrat, ko so njihovi strankini somišljeniki Srbijanci odkrito ta prepričevalno govorili za sporazum s Hrvati in povdarjali, da brez spora-zuma ni države. Zapomnilo si bode pa tft nastop slovenskih mladinskih generalov tudi slovensko ljudstvo, ki se je ob prevratu brez vsakega pridržka in
t velikim ravdulenjem JsJavflfl ra eno skupno državo Jugoslavijo treh enakopravnih in složnih bratov.
Ves Beograd in, lahko trdimo, ž njim celokupen naš narod je z nestrpnostjo pričakoval resolucije in glasovanja. Pribičevičevl ljudje so uporabljali vsa sredstva predvsem beograjsko časopisje, da bi strli odpor Davidoviča in njegovih pristašev. Vse te mahinacije in tudi grožnje v časopisju kakor »No-
vi	list«. »Balkan«, itd. niso pomagale, Davidovič je ostnl dosleden in i t jim njegovi prijatelji. Proti resoluciji je glasovalo 30 poslancev, zn pa 42. Ko so popoldne beograjske »Novosti« na oknih kavarne »Moskve« razglasile izid glasovanja v demokrats! cm klubu, h lo je v kavarni navdušenje, kakor ga kavarna »Moskva« ne pomni, vse je govorilo samo o odločnem nastopu Davidoviča in da sporazum s Hrvati ni več daleč.
Danes dopol lre jc imel Hub z^pet sejo. da izvoli novega predsednika. — Ccz noč pa ic P.ibičevič najbrže dobil glavobol radi rcsoluciie in poslal svoje zveste v boj. da vprašanje predsednika ni aktualno. Seia je bila burna, a Davidovič jc spozval manever in tako jc se’a končala s porazom Pribičeviča. Ni dosegel svojcg;’ namena, klub ni sprejel nlkal-ega sklepa glede pogalanj za novo vlado ir* formelno vod! po-rle pred. sedstva prvi podpredsednik Ctr)ree Andri;a Radonič.
Ob pol 1 popoldan se ie v parlamentu raznesla vest, da je kralj pove il Pašiča s sestavo nove delovne vlade.
V	informiranih krogih se govori, da je Pašič predložil kralju, da naj se sestavi vlada za volitve in takoj razpišejo volitve. Kralj je to odločno odbil in zahteval, da mora skupščina sprejeti najprej najnujnejše zakone. Za sedaj ne morem kontrolirati te vesti, a zelo značilno je. da mi jc ugleden radikalni poslancc izjavil, da jc potreba nujno izvršiti nove volitve in da bo potem radikalna stranka izvršila pošten sporazum s Hrvati.
Usoda demokratske stranke In ž njo takozvanih prcčansl ih demokratov p d vodstvom Pribičeviča, Krstelja, Lukini« ča in Kukovca jc zapečatena. Gotovo jc, da Ljuba Davidovi' ne odstopi od svojih načel in da za njim stoji ogromna večina demokratov v Srbiji in celokupen narod v juf.nl Srbiji in Macedoniji. Čiščenje je prišlo še o pravem času, sicer bi tudi v Srbiji in Macedoniji bila demokratska stranka pri volitvah u-prav decimiraua. Jasno je sedaj, kaj so mladinski, prečanskl demokrati hoteli imeti potom takozvane velike državne stranke. Na zunaj so voili o demokraciji, enakopravnosti in bratstvu, v resnici pa so sc posluževali najlmjSih in najogabnejšlh nasilstcv samo, da sebe obdržijo na vodilnih mestih in pri vodstvu drfave. Spomnimo se snmo ra :ni'i iz av naših ljubljanskih n laJ'nov pred vsem sednn’ega načelnika odd lka 7.9 sociialno skrbstvo, ki jc pri vsaki priliki povdarjal: brez nas ni vlade. Radi tega je bilo potrebno vda riti po Hrvatih, radi tega tri leta vzdrževati nasilni režim in pri vsaki priliki proglašati hr-vatsko ljudstvo za protldržavcn element. Najbrže je to gospodo zadnje tedne postalo strah lastnega dela. njihovi listi ne pišejo več o protldržavnih elementih. Ne morem verjeti, da bi bilo to spoznanje odkritosrčno, bil je samo taktičen manever, ki pa tudi ne bo obvaroval prečanskih mladinskih demokratov gotovega poloma. Izpolnuje se stara resnica, da se vsaka krivica in vsak greh maščuje.	D.
Revolucionarni incident v Bolgariji.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
KotranJe politične razmere Bolgar«
ske so pri nas izredno malo poznane, čeprav bi nas morale zanimati tc v najvišji meri, kajti one globoko vplivajo tudi na vso našo notranje- in zunanjepolitično konsolidacijo.
Vemo o teh notranjih bolgarskih razmerah ne dosti več kot to, da vedi danes krmilo Bolgarije gospod Stam-bolijski, voditelj bolgarske kmetijske stranke. Vemo dalje, da se trudi gospod Stambolijski na vse načine, da bi popravil strašne posledice politike carja Ferdinanda in njegovega ministrskega predsednika Radoslavova, a malokomu jc pa /c znano, da bojuje gospod Stam-bolijskij v Bolgariji naravnost gigantski boj za svojo eksistenco. Kmetijska stranka razpolaga danes v Bolgariji s prav pičlo večino. Njena politika predstavlja v kulturnem, gospodarskem in sociialnem pogledu pravi preobrat dosedanje bolgarske politične tradicije, zato jc morala naleteti pri opoziciji na na {hujši odpor. Vsa opozicija se je združila v enoten meščanski blok in med obema skupinama se bije boj na življenje in smrt in nobena skupina tudi ni prav nič izbirčna v bojnih sredstvih.
K tem notranjepolitičnim težavam Stambolijskega pa pridejo šc zunan!c-politične. življenjskega vpraSanja za Bolgarijo In za Jugoslovane sploh ic 11-' v! laeija srbsko bolgarskega spora. O. Stambolijski jc v tem pogledu par let vztrajno trkal na belgrajska vrata, ki so se mu pred par tedni končno vendarle o iprla, čeprav zelo h’adno. Ta njegov korak je naletel na hud odpor pri opozlcijonalnemu meščanskemu bloku, a še vse na hujšega pa pri makedonskih emigrantih, katerih Je danes v Bolgariji okroglo 300.000 in katerih vsa akcija gre za »osvobojenem« Makedonije. G. Stambolijski ve, da Je sporazum z Jugoslavijo mogoč le tedaj, če se mu posreči razbiti sijajno in oboroženo organizacijo teh makedonskih emigrantov, a ti pa zopet vedo, da sedanji režim nikakor ne bo podpiral njihovih ciljev. Tako nima g. Stambolijski na glavi samo opozicijonalnega meščanskega bloka, temveč tudi vse makedonske begunce.
Do najnovejšega časa sta sc cba tabora precej izogibala odkritega spopada, ker sta vedela, da bi prišlo v tem slučaju do meščanske vojne, v kateri bi znala žc itak hudo prizadeta dr-
žavica popolnoma Izkrvaveti. MaVcion-skl emigranti se končno tudi šc niso čutili dovolj močne za kako večjo akcijo, iz katere bi v slučaju neuspeha ne tilo drugega izhoda kot popolna kapitu'a-cija in izgnanstvo pred — jugoslovanska sodišča.
Zadnje dni se je pa Izpremenila situacija v prilog emigrantov. Po grškem polomu se ie začelo v vsej Tra-kiji močno gibanje za osvobojcnje izpod grškega jarma. Antanta je priznala Turkom vzhodno Trakijo, a zapad-no jim jc hotela pustiti. Ko je prebivalstvo za to izvedelo, je hote'o pritisniti na orijentsko konfcrcnco s tem, da je vprizorilo oboroženo vstajo proti Grkom, prepodilo ah pa zajelo velik del grških posadk ter osnovalo v Dedeaga-ču celo provizorično vlado za zapadno Trakijo, ki hoče izsiliti od orijentske konfercnce vsaj p'eb!scit. Vstajo vodijo trakljskl Turki in Oolgari, pomagajo jim pa oboroženi makedonski emigranti.
To gibanje je moralo najti simpatičen odmev tudi v Bolgariji in te simpatije so hoteli uporabiti makedonski emigranti pod vodstvom generala Pro-togerova, rodom iz Makedonije za^o, da vržejo Stambolijskega. Dobro oboroženi so odš’i od ju?.ne meje, zasedli mestece Čust^ndil ter hoteli prodirai naprej proti Sofiji. Računali co rato, da uprizori istočasno tudi meščanski blok vstajo in da Stambolijski ne bo imel čara za proti akcije. Toda kmetijska stranka je videti izvrstno organizirana in pripravljena z orožjem v roki braniti svojo poziciio. kar dokazuje njen hiter naval na Sofijo.
Akcija generala Protogerova je že danes propadla v toliko, da se mu ni posrečilo presenetiti Stambolijskega in ga vreči v prvem naskoku. Kako se bo razvija’a stvar naprej, je seveda težko prorckovati, gotovo Je pa, da sta dani lc dve poti: meščanska vojna ali pa popolcn umik Protogerov.
Balkan je že dolga desetletja ognjišče neprestanih bojev ni to Je še danes ter tudi ostane, dokler se ne pritegne k SHS šc B ter se ne potegne meja v smislu volje in želje prizadetega prebivalstva. Tega očividno tudi ori-entska konfercnca ne bo izvršila, zato bo balkanski problem še vedno nerešen ter bo dajal stalnega povoda za konflikte, tudi še oborožene.
Usodna zmota.
1
Naša država je bila osnovana • a dvc;h tezah: drZavno in narodno edin-
stvo. Iz njih je zrastia tudi vidovdanska ustava, prvi in prvotni vzrok vseh brezkončnih vladnih kriz. Misel o državnem edinstvu so sprejeli Slovtn.i. Srbi in Hrvati skoraj br z ugovora in ri Je v državi koTkor toliko pomembne skupine, da bi temu nasprotovala bi mirno lahko trdimo, da dejansko tudi res živimo v pravcu političnega r,r-žavnega edinstva. Kljub vsem zaprekam vladajočih strank, konsolidacija države v tej smeri vrlo dobro napreduje in v najnovejšem času je celo gospod Radič povedal italijanskim fašistom, da bo znal hrvafski scljak braniti naš državni teritorij...
Vse drugačno je pa naziranje naših državljanov glede takozvanega narodnega edinstva. Tu se mnenja križajo z vso ostrostjo, ter iz različnih nazorov v narodnostnem oziru izvirajo tudi različni nazori o pravno-polltični ureditvi države. Zadnji volilni oklic ljubljanske »Zajednice« govori po narodno-socijalističnem programu brez pridržka o treh narodih Srbov, Hrvatov In Slovencev ter iz to predpostavko z vso
nujnostjo izvaja svojo zahtevo po nerazdeljeni Sloveniji s široko samoupravo, to je s sovladanjcm po narodu izvoženih poslancev. Kljub temu vidimo, da sc del časopisja, ki piše sicer proti sedanjemu režimu, še vedno preccj trdovratno drži neke imaginarne misli o narodnem edinstvu.
Danes se hočemo dotakniti samo razmerja med idejo narodnega edin-stva, revizijo ustave in centralizmom. Predvsem je treba ugotoviti, kje ima teorija — samo teorija in ne Življenska resnica — svoj izvor. Teorija Je velesrbske provenijence. zato vidimo, da jo vzdržujejo vse srbske stranke brez izjeme ter se jo s posebno strastjo oklepata Pašič' in Pribičevič. Med Slovenci in Hrvati ima privržence le med demokratsko inteligenco. Vendar Je srbsko naziranje o narodnem edinstvu bistveno drugačno kakor slovensko in hr-vatsko. Zadnji srbski Seljak in najbolj izobražen inteligent se smatrata in čutita kot Srba ter pojmujeta narodno edinstvo v tem zmislu, da smo tudi Hrvati in Slovenci Srbi ali da vsaj kmalu postanemo, medtem ko nekateri Slovenci in Hrvati vzdržujejo fiktivno
Idejo o enotne« Jugoslovanskem «•»
rodn, ki nikjer ne živi in kakor vsi
zraki kažejo, se bo h težko kdaj rodit Vic!ovc’anrka ustava in njen centralizem je zgrajen ra vclesrlskcm naz-ranju o narodnem edinstvu in ta koncept so zavestno prejeli tudi vsi oni slovenski in hrvatski politiki, ki so se udinjali sedanjemu režimu...
V	kakšnem razmerju je tedaj načelo narodnega edinstva in revizija ustave z vprašanjem centralizma vred? Ako priznavam idejo narodnega edinstva, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, homogena narodna masa, J® vidovdanska ustava pravilna, ker upra\o se bo lahko zboljšalo po tej ustavi in tudi decentraliziralo in je s tega stališča čisto nelogično, zahtevati revizijo ustave. Ideja narodnega edinstva v srbskem zmislu se popolnoma krije s srbskim nacijonalizmom, če tudi je za Slovence in Hrvate protinaravna in v nobenem slučaju ne more nasprotovati srbskemu narodnemu čustvovanju, ker bodo v državi vedno v premoči. Ako bi se pridružili naši državi Bolgari, bi vsi srbski politiki takoj zavrgli teorijo o edinstvenem narodu.
Kaj zahtevamo Slovenci? Nerazdeljeno Slovenijo in avtonomno samoupravo. Ne samo radi centralizma in režima, ampak zato, ker čutimo, da smo ku’turra enota, narodna individualnost. Pol milijona Slovencev živi na Koroškem in Primorskem, niso naši državljani. a vendar živijo z nami skupno duševno življenje. To je življenje, ki k ije preko vseh mrtvih teorij. Postavic srsko vas med dolenjske kmete In ona bo živela in čutila vedno svoje srbsko življenje, danes in ravno tako čet sto ali dve sto let. Pošljite gorenjskega kmeta v Sumadijo in vedno ga bost* Inhko razlikovali od njegove okolice. Tako živijo narodi, ki ne vprašajo svojih politikov po njegovih samopaJafli teorijah.
Slovenci, Hrvati in Srbi smo bratje^
ki smo si ustvarili skupno državo, teorija o enem narodu pa je izmišljotina veleskrbskega ImperljaMzma in hegemonizma. ki je naši državi najbolj nevaren. Ako pa kljub vsem dosedanjim socijološkim zakonom vzraste v naH državi on narod, ki bo dejansko živel po naših mestih, trgih in vaseh, ga bomo mi najbolj veseli. Takrat bodo lahko brez ugovora uveljavljali vidovdansko ustavo, česar pa najbrž niti gospoda Pašič in Pribičevič ne verjameta.
Politične vesti.
Prva modrosti
Narodnl-socijalistl so zatajili svoj narodni, napredni in socijalističnl program. Zakaj? »Jutro« pravi, da zato, ker NSS v Ptuju ni volila JDSarja ta žtmana, ker ie v bivšem ljubljanskem obč. svetu NSS nastopala proti JDS in končno zato, jer Je NSS tudi za ravnokar všeče se volitve v Ljubljani odklonila skupen nastop z JDS. če bi NSS vedno lepo bogala JDS in se podvrgla diktatu JDS, bi bila NSS narodna, napredna ali socijalistična. »Jutro« bi potem tudi blagohotno dopustilo eksistenčno upravičenost narodno socljallstič« nih organizacij, nekako tako kot trpi poleg tajništva JDS velesocljalistifino »Unijo«. Pa so res čudni ti narodnl-so« cijalisti, da ne poslušajo modrih nasv#* tov »Jutra« I
Druga modrost
»Jutro« dvomi, če je v naši driavf potrebno delati razliko med soctjailstl in narodnimi socijalistl. »Jutro« je mnenja, da bi bilo najbolje, Ce se vsi na-rodni-socijalisti priglase v JDS. JDS namreč že zelo primanjkuje pristaševi
Nedeljski pomenki.
XII. Naši bibliofili.
Ne trdim ravno, da so vsi najrazličnejši ... fili in fll .. norci, a smešni ln še precej smešni so pa za nas povprečne zemljane prav gotovo ln kadar se spomnim na te bolestnike, mi pride nehote na misel tudi klasični Erjavčev Schnakschnepperlein, kjer je odprl Erjavec vse registre svojega svežega humorja in satire, da nam v vsej drastičnosti naslika takega »... flla«. Pa Schnakschnepperlein je nabiral vsaj žuželke in njegova zbirka tvori danes važen del prirodoplsnlh zbirk našega mu-reja,^ kar kaže, da je imel mož prvič resnično ljubezen do svojega predmeta, drugič pa tudi to, da so ga vodili pri njegovem zbiranju res neki kulturni ali znanstveni nagibi, ki so končno vendarle koristili širši javnosti. Te vrste »... fili« so torej smešni le v svojem pretiravanju, Inače so pa končno prav »impatične prikazni, ln sem spadajo gotovo vsi, ki I2 ljubezni do predmeta samega sistematično zbirajo to ali ono, kar lahko tvori objekt znanstvenega raziskovanja. Simpatični so tl zlasti tedaj, če obrnejo ob svoji smrti svoje zbirke v take namene, da ima od njih korist tlroka Javnost
Med temi »... fili« so morda najpogostejši »bibliofili« v širokem pomenu besede, to je vsi oni, ki kupujejo, berejo in hranijo knjige kot nekak domač zaklad. V obče so ti zbiratelji tudi naj-simpatičnejši, ker je tako zbiranje vedno znak gotove duševne kulture in človek se prišedši v tuje stanovanje nehote vedno razveseli, če zagleda na kaki polici vrsto skrbno ohranjenih knjig, obratno pa rodbina brez kakršnekoli domače knjižnice vedno glasno dokumentira svojo duševno inferiornost.
Imamo pa pri nas tudi Že več bibliofilov v ožjem pomenu besede, to je takih, ki sistematično zbirajo knjižnice ln to iz ljubezni do knjige same. Tako predstavljajo danes nekatere naše privatne knjižnice (n. pr. generala Maj-stra, župnika Vrhovnika itd.) prave na* cijonalne kulturne zaklade in dolžnost vseh merodajnih faktorjev bi bila, skrbno paziti na to. da ne pridejo te knjižnice ob svojem času v nepoklicane roke, kakor je prišlo žc toliko drugih. Slovenci smo majlien narodič, zato so se tiskale naše knj re vedno tudi v zelo majhnih nakladah (ron—1C00 Izvodov). Pretežna večina knilg se polagoma na ta ali oni način uniči (zlasti pcrijo'ilčnih publikacij), zato Je vsak starejši Izvod kake naše važnejše knjige danes pravcati kulturni dokument naroda in do gotove meje splošna na-
rodna lastnina, vsled česar je njegov lastnik dolžan ohraniti ga narodu In za narod. Koliko dragocenih knjižnic naše starejše generacije je vzelo svoj neslavni konec pri tem ali onem starinarju ali pod tem ali onem podstrešju. Lastnik je umrl, dediči pa niso imeli niti pojma o vrednosti teh knjig in so Jih počasi raznesli na vse vetrove ali pa celo požgali. Tako sistematično uničevanje naših »kulturnih dokumentov« se vrši dan za dnem zlasti po župniščih. Duhovnik je bil včasih najbolj priden naročnik naših listov ali kupec naših knjig. Zbira ceia desetletja, po smrti pa ostane vsa zapuščina navadno neukim sorodnikom ali celo poslom, ki s knjigami neredko — kurijo peči, mesto da bi pravočasno poskrbel za usodo svoje knjižnice ter jo volil kaki Javni ali šolski knjižnici.
V	Ljubljani imamo že štiri leta slovensko univerzo, ki predstavlja središče In najvišji forum kulturnega in znanstvenega dela celokupnega naroda. Samo po sebi je razumevno, da je tak zavod nemogoče brez obsežnih in kolikor toliko popolnih knjižnic, a kedaj smo še brali, da je zapustil kdo svojo knjižnico prepotrebni naši univerzi. Enako Jc še zelo, zelo pomanjkljiva 11-ccjska knjižnica, kateri manjkajo zlasti knjige, natisnjene Izven bivše Kranjske. Dolžnost vsakega kulturnega člo-
veka, ki Ima vsaj nekaj najprimitlvnej-ših pojmov o obče kulturnem pomenu teh dveh prvih naših institucij, bi torej bila, da pomaga zlasti tem dvem do spopolnitve, če že ne more ali noče zapustiti svoje knjižnice javnim zavodom, zlasti če nima primer, potomcev.
Zadnje čase se je pa nateplo med naše bibliofile tudi nekaj grdih smeti, katerim je bibliofilstvo istovetno s knjižnim veriženstvom in ki ne gledajo na knjigo kot na kulturni dokument, temveč kot na trgovsko blago. Stikajo Po vsej deželi ter na lep ln umazan način Izsiljujejo knjige, ki jih potem ku-pičijo doma v bahaške in verižniške svrhe. Med tem ko manjka naši licej-kl in univerzi cela vrsta prevažnih knjig, grabijo ti kulturni barbari doma duplikate In še več, da Jih ponujajo potem po deset- in dvajsetkratni nakupni ccni. Da še več, po vsej Ljubljani je n. pr. znana nesramna predrznost nekega takega »bibliofila«, ki je na najbolj grd in umazan nač^n izmaknil naši univerzi, torej najvišjemu kulturnemu zavodu, izprcl nosa kompletno serijo nekega litcrarno-zgodovinsko zelo važnega lista, ki ga univerza rima, dotič-ni »bibl!of11« pa najmanj In duplo. Pa stvar bi končno ne bila še tako huda, ko bi dotični »bibliofil« rabil stvar za kako svoje znanstveno delo, a tudi o tem pri njem ni niti govora, kajti rabi
jih, kakor rečeno, le v bahaške ln rižnlške svrhe. S takimi ljudmi bo U** ba prej ali slej Javno obračunatt
ING. ARH. KREGAR RADO:
Moderna inscenacija.
AH tudi ta scenerija mora učinkovati prepričevalno. Ob jednem pa Je lahko dekorativna in estetična.
Ker se v moderni drami podrejuje vse edinemu stremljenju, pripomoči dramskemu delu do najvišje popolnosti, so vsi scenični dekorativni detajli brezpomembni, zato nepotrebni. Velika, enotna glavna črta, izražujoča slog J* merodajna, vse drugo moti in razkraja koncentracijo gledalca. Znano je, d* vsebuje vsaka doba gotovo, povsem karakteristično črto in barvo, ki prevladuje v umetnosti in življenju. Ta črta in barva zadostujeta tudi v realistični igri povsem dovelj za označbo kraja, dobe in časa. V njej je lahko izraženo vse, tudi če ne vsebuje množino detajlov, katere Ima ali je imel kraj reelneg* življenja, ki je služilo kot motiv pisatelju, igralcu in inscenatorju. N. pr. gotskem slogu prevladuje v arhitekturi šilasti lok, kamnita rebra, visoka okn* okrašena z barvastim steklcat. Jeden sam lok, ali tako okno in že zadošča z» oznsJbo te dobfi, N. pr. v Mariji
le sa razpast obč. sveta v Ljub' Jjsui.
Poslanec Relsier je baje vložil na J&toistra notranjih del interpelacijo jfsde občinskih volitev v Ljubljani. ' interpelaciji je stavil posl. Reisner JJfrašanje na ministra, ali hoče poskriti 2a to, da bo pokrajinska vlada jtoStovaia zakon o volilnem redu za |®Venijo, ki ga je kršila s tem, da je fcločiia rok 11 dni za vlaganje kan-JMatnih list namesto v zakonu predihanih desetih dni, in ali je minister ™lian naložiti pokrajinski upravi, da •Hoštuje zakon o zaščiti države, češ se nahajajo med izvoljenimi odbor-Jud »Zveze delovnega ljudstva* tudi raziti komunisti.
^ Namen interpelacije je očividec. JuS hoče, da se občinske volitve v •Hljanl razveljavijo. Pri tej priliki »Oovno ugotavljamo, da je »Jugoslo-Jtaska zajednlca« odločno proti raz-Jjfctu občinskega sveta. Občinski svet J Daj takoj skliče in izvoli župana, da omogočeno redno občinsko gostro-Jtstve. Boljši je najslabši Župan kot J* vladni komisar, ki Ima vezane roke ' ## more delali
:}■	I*	tnvatidef	”	-
Znan© |e, da obstoja v Beogradu 100 invalidov, ki Je hotel s svojo Svilno prisotnostjo pritisniti na mi-Jmra za socljalno politiko, da priredi Jžčimprej uzakoni zakon za invalide, Naj pa, ko je izbruhnila vladna kriza, JMa odbor uvidel, da je njegova pri-•Jtoost v Beogradu odveč in je sklenil •Jtlti se. Pri tel priliki pa je izdal ma-J®tst na jugoslovanske invalide, v kavern pravi o zakonskem načrtu go-Jjtoda ministra za socijalno politiko tudi Jjjj#: »invalidi In vsi ostali člani našega •fruženja! Ne varajte se. Zakon, ki se **haja pred narodno skupščino, ni naš gkon, on it zavestni produkt biro-^•tskih pisarjev. Za nas ni denarja, ;** denar so že prej pojedli begi In afe-Toda, ravnoistl ljudje, ki so nara ?*taii dolžni napreden zakon, bodo v JjjRtkein Prišli k vam in vas bodo pro* J® 2a mandat Razpršite špekulante, Jtanizirajte z združenimi močmi še N Jačje in čim boljše in 8 pomočjo !o-jMnih kompromisov s političnimi ose-JJhJi postavite svoje kandidate za na-JWho skupščino, kajti mi smo osvobaja to zemljo, ml moramo sami reše-Jti svoje vprašanje. Prositi nc smemo N kajti tisti, katere je treba prositi, 7*0 vredni naših sklenjenih rek. To jproko Varn pošiljamo, to je nas vseh J®1*! spas«. Tako! Sedaj pa naj ljub-Nski Invalidi obračunajo s svojo vestjo kako so branili svoje stanovske ^erese in ugled svoje organizacije, ko se zvezali s socljalnim ministrom, h te rega so njihovi drugi v Beogradu M Predstoječl način opisali,
Oblast ali opozicija?
k Bočim ljubljansko »Jutro« pripovedi* svojim pristašem o doslednosti jjmokratske stranke, o njenih velikih JČellh, o sposobnosti svojih ljudi in o jjtalnih rezultatih radikalno-demokrat-£* koalicije, informira glavno glasilo rjftiokratske stranke povsem drugače Jjbie pristaše. Tako piše n. pr. »De-JJokratlja« od četrtka o »Oblasti ali jtozieiji« in navaja med drugim tudi Neče trpke ugotovitve, ki jih priob-jjjemo demokratskim, oziroma mladin-naivnežem v Sloveniji v preml-J*k; Uvodoma navaja člankar glavne Jjmi obeh skupin v demokratski stran-. in povdarja znova, da je prva za /Jezpogojno sodelovanje z radikalci, ?* da tako sodelovanje zahtevajo dr-?vni in nacijonalni interesi, medtem J* druga skupina povdarja lojalni športom s Hrvati In nujnost izpremembe edanjega slabega režima z boljšim. 2fD Piše; »Ne more se zanikati, da je
l®da poleg karakterizacije kraja vse-J*Jie ta črta in oblika duševno stran, ^tovno naziranie te dobe. V njej leži jetična strogost, demateralizacija, ^duševljenje, stremljenje proti nebu
Povsem drugačna je črta, barva In J®ika baročne dobe. Večkrat lomljcua, ^lovita, vesela in razposajena je ta čr-.• Strastna je rudeča barva oživljena
*latom. Vse je polno veselja, uživa-v razkošju. Iz tega je razvidno, da J^nore tudi v realistično igranih dru-j» realistična scenerija ako odgovarja Kotovim predpogojem povdariti In iz-*[aU duševnost, ter postane tako njen •» ne pa samo okvir, j. * moderni drami, kjer so scene e in se v hitrem, nervoznem tempu £** ena za drugo, je strogo realistična k !*a nemogoča, Četudi Je drama sama ^‘‘stične smeri. Igra bi se zavlekla »jNkončnost. N. pr. »Zivl mrtvec« ali iu dot« bi bU v enkratnem nedeljenem Sfavanju nemogoč.
Jamkaj, kjer je beseda močna, teža ' 'lične vsebine velika, tam prelce igra človeka popolnoma. Scena z igro igralca ter se občuti za-2 ^elom v celoti. Scenični detajli v tem 'elementarnem doživetju 'amostojnein učinku in so za celoto pomembni, seveda v kolikor niso N. jw. »Hamleta
glavno obeležje dosedanjega režima
predpisovala radikalna stranka in da so demokrati, idealistično privezani na vidovdansko ustavo, bili v praktični politiki sateiiti radikalcev. In če se trdi, da demokratski stranki ne ostaje nobena druga kombinacija razvem z radikalci, tedaj se s tem posredno priznavajo, da demokratska stranka ni zmožna voditi državne posie samostojno brez radikalcev ali pa da nima velikih, ustvariteljnih ambicij v praktič. politiki, za kar je potrebno Imeti individualizem in velike moralne sile.« Clankar pravi tudi tole: »Kajti ne zadostuje enostavno reči; mi smo brezpogojno za vidovdansko ustavo, pri tem pa pomagati vladi, čije celokupno delo je proti duhu sodobne demokracije. Da je režim dober ali slab, ne sodimo samo po geslu, ki ga viada teoretično izda, marveč po celem sistemu državne uprave, po mnogih posameznostih stvarnega življenja, po tern, kako vlade ravnajo z vsemi državljani v državi«. To naj slovenski mladini upoštevajo, da teh trditev ni napisal opozicionalen list, marveč glavno glasilo Demokratske stranke, ki je tudi o tem informirano, kako delajo njihov! voditelji »dosledno«, »idealno«, »državotvorno«, »vidovdansko« politiko.
Konec brodarskega sindikatu.
Ko je naša država po preobratu podedovala med drugim tudi velik brodarski park, se je v tistih dneh splošne upravne zmešnjave ustanovil v Beogradu poseben Brodarski sindikat, ki je, naslanjaje se na predvojno srbsko Brodarsko društvo, prevzelo imenovani park v podnajem. Kakor povsod, kjer je država oddala svoje državno imetje zasebnim družbam, se je tudi pri Brodarskem sindikatu začelo uveljavljati načelo koruptnega in brezvestnega izrabljanja državnih interesov. Na dan so prišle gorostasne stvari o izrabah, poneverbah in o predrznih zahtevah na-pram državi. Končno je afera Brodarskega sindikata zavalovala v skupščinske prostore ni izzvala energično interpelacijo posl. Deržiča in drugov. Prvi uspeh le interpelacije je že tu. Minister saobračaja je sedaj podpisal odlok, s katerim se odreja, da vrne Brodarski sindikat najdle do 1. januarja 1923. ves državni brodarski park, ki ga jc prejel ob preobratu v najem in rabo. Nadalje odreja minister, da sindikat preda gotove svote, ki jih dolguje državi, da odda spiske osobja, svoje delavnice in druge pritikline. Vse to bo do na-daljnega vodila posebna direkcija rečje-ga saobračaja. S tem prevzema državna oblast veliko panogo javnega prometa v svoje roke in na gosp. ministru je, da postavi na čelo tega oddelka sposobne jn poštene uradnike,
»Rovtarstvo.«
»Slovenec« se je obregnil ob naš uvodnik, v katerem smo replicirali na članek, ki ga je objavil g. Aurelio Pal-mierl v njegovih stolpcih. Ker je ta gospod, o katerem vemo tudi mi, da je ugleden italijanski znanstvenik, govoril pod naslovom »za sporazum z Italijo« v tonu, kakor da bi bili Jugoslovani krivi ali sokrivi spora med jugoslovanskim in italijanskim narodom, smo mi odkrito povedali, da se nahaja gosp. Palmierl v zmoti, da mi tega spora nismo izzvali, da je samo Italija zadrževala izvedbo rapallskega dogovora, da je samo Italija kriva- golgote jugoslovanskega naroda v Julijski Benečiji. Trdili smo nadalje, da ta spor ne bo drugače rešen, kakor da Italija preneha s svojo brezvestno politiko na navedenih dveh frontah in da je bistvo vprašanja jugoslovanskega-italijanske-ga sporazuma »primorski problem, to je ravnanje Italije z našimi rojaki onstran meje. Ce italijanski znanstvenik
Sa najsi bo še tako slaven, napiše v slovenskem listu članek za »sporazum z Italijo« je pač potrebno, da se mu pove cela resnica giede tega vprašanja. Ako tega uredništvo »Slovenca« ni storilo, tedaj je pač zagrešilo nepatri-jotičen čin, ker je podlegio laskavemu čustvu, da v njegove stolpce piše »odličen italijanski znanstvenik«. V tem tiči sramota njegovega velikega veselja, ki gg je zabeležilo pod članek g, Pai-mierlja.
mmrnm	mmmm	mmmmmmmmmmmmmmmrnm
Gospodarstvo.
Carinska unija med našo državo in Češkoslovaško.
Carinska unija med našo državo in Češkoslovaško, o kateri se je zlasti mnogo razpravljalo ob priliki pregovorov našega finančnega ministra in njegovega pomočnika z gospodarskimi krogi v Pragi, je zadela pri mnogih naših gospodarskih krogih na precej, šen odpor. Vsakdo uvidi, da je gospodarsko sodelovanje med našo državo in Češkoslovaško zelo potrebno tri bo prineslo obema državama nepregledne koristi. To gospodarsko sodelovanje pa mora temeljiti na načelu enakopravnosti obeh držav, kar je zlasti važno za našo industrijo. V naši državi so dani vsi predpogoji, da se razvije živahna in močna industrija, ki pa ji za enkrat manjka gospodarske in finančne organizacije. Jugoslavija je silno bogata na sirovinah, s čimer je podan eden glavnih predpogojev razvoja močne industrije. Ker potrebuje naša država veliko množino industrijskih proizvodov, ki jih ne izdelujemo doma, je tembolj gotovo, da se bo naša industrija že v doglednem času povzpela na močno pozicijo, na kateri bo lahko konkurirala s sosednjimi industrijskimi državami, cd katerih je sedaj več ali manj odvisna. Doižnost gospodarsko-političnih faktorjev pa je, da ta razvoj z umemimi odredbami podpirajo.
Stroga in izključna zaščitna carina bi pri nas gotovo ne bila na mestu, ker so njene posledice take, da bi več škodovale, kakor pa koristile. Treba pa je, zaščititi našo razvijajočo se industrijo, da ne bo izpostavljena neenaki borbi, z močno tujo Industrijo, ki razpolaga z izvežbanim delavstvom, ki razpolaga z izvežbanim delavstvom, s silno finančno podlago ter izborno in preizkušeno organizacijo. V tako borbo pa bi zašla naša industrija, ako bi se sklenila z Češkoslovaško carinska unija. Češkoslovaška ima močno gospodarsko in finančno organizacijo, ki je z neverjetno lahkoto in naglico premagala vse težave, povzročene po svetovni vojni ter se kmalu prilagodila novim razmeram. Ako se sklene med obema državama carinska unija, bo nastal med našo industrijo, ki je šele v povojih, in pa močno in preizkušeno češko industrijo konkurenčni boj, ki se mora po kratkem času končati s popolnim uničenjem naše mlade industrije. To pa gotovo ni v našem interesu, kajti naša največja gospodarska naloga je, da se na gospodarskem polju osamostalimo, ne pa, da pridemo v še večjo odvisnost, kakor že sedaj.
Temu se je treba ogniti. Cim ožje gospodarsko sodelovanje med obema državama je gotovo potrebno, toda to sodelovanje se mo-ra vršiti na podlagi, ki upošteva gospodarske in finančne razmere v obeh državah. Le s takim sodelovanjem bo možno, da se bo naša industrija razvijala do popolnosti ter da sl bosta obe državi medsebojno dajali vedno novih moči, ki se bodo porabile v skupni in čim večji blagor našega in bratskega češkoslovaškega naroda.
S. T.
Ona velika gesta, močna, globoka vsebina dramskega dela se spaja z veliko, izrazito črto scenerije in učinkuje zajedno na gledalca. Eno pa je potrebne, da je ta velika črta izrazita, močna in originalna, kot je močna in velika ter izrazita igra igralca umetnika.
Enako, kot Izraža scena pri dramski umetnosti del duševne vsebine, izraža pri plesni umetnosti vsebino ritmiko in črto gibanja. Najenostavnejšo inscenacijo v plesni umetnosti tvorijo zavese, oživljenje z gubami in oblite z lučjo. Te gube imajo često več življenja, kot še tako bujna scenerija. Te gube so ali stroge, mirne, pravilne, ali žive, nemirne, lahke ali težke, ponavljajoče se ali menjajoče ter se lahko povsem in v vsem skladajo s kostumom plesalke in njegovo barvo ali poltjo telesa, kakor tudi z ritmiko in črto gibanja.
Enako, kot scenerija, kostum in maska, igra luč, to je razsvetljava odra, za uprizoritev dramskega aii plesnega dela važno, da često najvažnejšo vlogo. Prva njena naloga je, razsvetljitl sceno. V dobi strogega realizma je bila to njena prva in glavna naloga. Ona ustvarja v tej obliki Iluzijo dnevne solčne in nočne, mesečne luči * vsemi Prehodi in nijansami, Ali kakor scena, tako mora biti tudi luč v delni duševni zvezi z delom samim.
Solne« v naravi siie m vesela in
žalostne, srečne in nesrečne, ali vsakdo občuti to solnčno luč drugače, odgovarjajoč svojemu duševnemu razpoloženju.
Luč odra pa je oni faktor, ki sicer razsvetljuje sceno, ali ta luč mora ustvariti in povdariti gotovo razpoloženje ali pa se z razpoloženjem, priklicanem po igri, skladati v harmonično celoto. Ona loči dva svetova, reelnega (gledalca) od onega umetnosti.
V	realistični drami zadostuje iluzorna luč. V bajkah in pravljicah učinkuje, deloma realistično, deloma fantastično bajno ter dekorativno. Izredno dekorativnega pomena pa je um 'na luč, za pies. Gibajoče se telo plesalke, oblito z lučjo reflektorja, ki harmonira s kostumom in motivom plesa, tvori umetniško enoto, izražujočo življenja plesne umetnosti polno estetične lepote. Najglobljo nalogo pa ima luč v moderni drami, kjer učinkuje iluzorno, često dekorativno, obenem pa vzbuja, izraža in povdarja gotovo duševno razpoloženje. Faktično najtežje delo je, določitev svetlobnih efektov. Nobena scenerija ne more podati tega, kar da luč enega samega reflektorja.
Scenerija je učinkovita, umetniška in dovršena, Če je enostavna, dosledna, enotna zaokrožena, z eno besedo, če Ima svoj slog, ki se sklada z dramskim delom v dovršeno celoto.
-f Ustanavljanje efektnih bora v
Rus JI, Sosvet ljudskih komisarjev je sprejel naredbo o ustanovitvi efektnih borz. Te borze se bodo priključile že postoječim blagovnim borzam.
-f Cene soii v monopolni prodaj-. Zakupniki soli morajo oddajati sol preprodajalcem po sledečih cenah loco zakupnikovo skladišče: Drobna kuhinjska sol iz Kreke 250 Din za 100 kg, poleg tega za vrečo 11 din, morska soi, kuhinjska iz Senja 240 din, za 100 kg, poleg tega vreča 10 din.
-f- Avstrijska zunanja trgovina. V prvih devetih mesecih tekočega leta je uvozila Avstrija 55.4 met. stotov blaga v vrednosti 1176 milijonov zlatih kron, a izvozila v istem času 16 milijotiuv meterskih stotov v vrednosti 780 milijonov zlatih kron. V tretjem četrtletju se je dvignil izvoz za 60 odstotkov.
+ Avstrijska zlata pariteta znaša od 4, do 10. t. ra. 14.500 kron.
-f- Ukinjena izplačila sovjetske državne banke. Sovjetska državna ban ka je morala ustaviti izplačila radi pomanjkanja papirnatega denarja.
+ Komentar carinske tarife. 279. številka »Narodni Novin« od 6. decembra t. 1. prinaša izpremembe, dopolnitve in popravke tega komentarja, ki je sedaj v veljavi.
+ Češkoslovaška krona kotira na Moskovski borzi. Dne 17. novembra je pričela na moskovski borzi kotirati češkoslovaška krona. Efektivna krona je notirala 50 rubljev emisije 1922, izplačilo 48 rubljev. Dne 22. novembra je notirala čsl. krona 60 izplačilo 48 rubljev. Eden sovjetski rubelj emisije 1922 je 10.000 rubljev stare emisije.
+ Velik atlln za mfoffa soli. V Novem Sadu je ustanovljen mlin za mletje soli, čigar kapaciteta znaša Šest vagonov dnevno. Mlin melje tri vrste soii, od debeie do fino mlete. Obratovati prične dne 10. t. m.
+ Kriza avstrijske Industrije. V pretečenem letu je bilo v Avstriji 23.215 nezaposlenih delavcev. Koncem novembra t. 1. pa jih je bilo 91.227. Koncem julija je dobivalo podporo 33.000 nezaposlenih, koncem novembra pa 87 tisoč nezaposlenih. Nezaposlenost je narastla v enem letu za 221 odstotkov. Mnogo podjetij dela samo nekaj dni v tednu, zlasti v kovinski industriji delo vedno bolj omejujejo.
+ Poštna konvencija z Romunija. Ministrski svet je podpisai poštno kon» vencijo o direktnem paketnem prometu med našo državo in Romunijo. Konvencija bo predložena Narodni sknp-ščini, kadar se sestane, ter je upati, da stopi v veljavo še tekom letošnjega ieta.
-f Delavci proti uklnjenlu osemurnega delavnika. Vsled vladne namer« da odpravi osemurni delavnik se je pojavila med delavstvom velika nezadovoljnost. Za nedeljo 10. L m. so sklicale delavske organizacije v Zagrebu protestno zborovanje, na katerem bo govorilo več govornikov iz Zagreba, Ljubljane in Beograda.
+ Tečaji na novosadski produktni borzi dna 7. decembra 1922: pšenica bačka 400, sremska 4C5, ječmen bački 280, sremski 285, oves bački 273, sremski 278, koruza 325, fižol beli novi 350, pi ani 340, moka št. 0 585, za kuho 56Q, št. 6 510, pšenični otrobi 163, mast 24, bačko zelje v glavah 45 do 50, bosanski orehi 500, čebula 350.
Dnevne vesti.
— Naše cenf, naročnike, kateri so bili zaostali z naročnino in ki smo jim priložili v svrho poravnave položnice odn. jim poslali še posebej opomine, vljudno prosimo, da zaostalo naročnino z ono za december čimpreje odpošljejo, ker bomo sicer primorani jim list 15. t. m. ustaviti. Vabimo vse, da store svojo dolžnost čimpreje, da ne bodo imeli prckinjenja v čitanju tega našega podlistka, ki jc čitatelje z vso silo navezal nase in ki bo v prihodnjih poglavjih dosegal višek napetosti in zanimivosti.
—- Prijateljem slepcev! — Razpisali smo podporo za Božič ali novo leto. Število naših rednih članov je tako veliko, da naša sredstva ne zadoščajo, da .obdarujemo najpotrebnejše. Vsi slepi pa smo prepotrebni podpor zlasti o Božiču, ali novem letu, zato ponižno prosimo vse prijatelje da se nas spomnite sedaj in blagohotno položite dar, nam najbednejšim slepim na oltar! Vse mi-lodare prosimo naj se blagovoli pošiljati na pisarno podpornega društva slepih v Ljubljani, VVolfova ulica 12. — Vse p. n. darovalce bodemo objavili po imenih v vseh časnikih. — Za odbor Predsednik Juršsek.
— Škrlatica v Splitu. V Splitu se je pojavila Škrlatica. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se prepreči razširjenje te nevarne epidemije.
— Težka nesreča. Leonardu Griin-selchu, posestniku v Gotenici pri Kočevju so se splašili konji, vsled česar je nesrečnež padel z voza In prišel pod kolo, ki mu je zmečkalo obe nogi.
— Ogenj. Dne 4. t. m. zvečer je posestniku Skazi v Velenju pogorel kozolec in mnogo mrve in slame. Ondot-no gasilno društvo je preprečilo, da ni ogenj prešel na sosednja posestva.
— Velika poneverba. Inženir Erlch Hicke, doma iz Berlina je bil zaposlen Pri tvrdki R. in A. Gorjan v Zagrebu. Po naročilu tvrdke je v Beogradu dvignil 20 milijonov mark ter pobegnil z njimi neznano kam. Sumi se, da jo je popihal v Nemčijo, ali pa tja proti Madžarski.
— Roparski umor pri Novem Sadu.
V sredo sta prodala kmeta Milorad Veselič in Rado Popov v Novem Sadu svinje. Na potu proti domu se jima je pridružil okrog poldne neki neznanec, ki ju je zaprosil, če sme prisesti na njun voz. Med vožnjo pa Je razbojnik oba kmeta ustrelil z revolverjem ter jima Pobral ves denar v znesku približno 7000 dinarjev. Nato je odpregel konja ter pobegnil. Orožništvo je pozneje našlo voz s trupli, nakar je takoj začelo z zasledovanjem, ki pa je ostalo dose-daj še brez uspeha.
— 25 milijonov je poneveril računski oficijal Julius Nemet v Budimpešti. Ko so prišli tej ogromni defravdaciji na sled, se je Nemet ustrelil.
— Dvoboj na strehi drvečega vlaka.
V brzovlaku Bukarest—Veliki Varaždin je opazil te dni kondukter tri lopove, ki so skušali vlomiti v spalne oddelke vlaka. Kondukter — ki ni bil naš železničar in kot tak tudi ne sestradan — je skočil nad lopove ter zgrabil enega za vrat. ostala dva pa sta skočila z vlaka. Vendar se je posrečilo tudi ujetemu lopovu, da se je konduk-terju izmuznil iz rok in pobegnil na streho spalnega vagona. Sprevodnik pa Je planil za njima in na strehi drvečega
brzovlaka se je vnel med obema boj, v katerem bi sprevodnik skoro podlo-geL V trenotku, ko ga je vlomilec hotel vreči z strehe, se je sprevodniku posrečilo, ustreliti razbojnika, ki se j« zvalil pod vlak. Naslednjega dne so ga našli v jarku poleg proge.
— Brezposclnostna podpora za tur* škega sultana. Ker so Angleži pomagali turškemu sultanu, da je pobegnil, imajo sedaj moralično dolžnost, da skr-be za njegovo vzdrževanje. Ljudski z« stopniki v angleškem parlamentu pa s tem niso nič kaj zadovoljni. Tako it predlagal angleški poslanec Sekston v spodnji zbornici, naj se da sultanu tedensko 15 šilingov brezposelnostnt podpore in povrh tega še za vsako ženo 1 šiling. — Pa bo vseeno precej Izneslo, ker ima sultan okrog — 200 žen.
— Škandal v peklu. Na Dunaju se Je te dni dogodil v varijeteju »Holle« škandal, ki je vzbudil na Dunaju sploS-no pozornost. Igrali so »das zilgellose Mhdchen« (razuzdano dekle). Kot glav na igralka je nastopila Gerta Sander. Njen soprog, s katerim pa sta ločena, je predstavi tudi prisostvoval ter Je ves čas predstave kazal znake skrajnega zadovoljstva nad tem, da nastopa v tej igri njegova žena. Ko pa je prišla na vrsto scena, kjer se mora igralka na odru sleči, ter je lepa Gerta začela na odru odlagati kos za kosom svoje prav ljubke toalete, je njen ločeni mož v dvorani nenadoma planil pokonci, skočil na oder in z silo odvedel svojo ženo za kulise. Publika je f žvižganjem in vpitjem kazala svojo nezadovoljnost nad tem početjem hudega zakonskega moža. Culi so se medklici: »nevoščljivost!« in še več mastnih. Ko se je gledalstvo umirilo, se je predstava nadaljevala — toda slekla se je neka druga igralka, ki je vlogo Gert« Sander do konca igrala.
— Nov kemični laboratorij v Beogradu. V najkrajšem času prično v Beogradu z gradbo novega modernega ko-mičnega laboratorija.
— Novo blaznico bodo zgradili r Topolnicl pri Nišu. Kredit v znesku sto milijonov kron za gradbo te blaznice je že odobren.
GO. TRGOVCE, OBRTNIKE IN INDU-STRIJCE
vljudno vabimo, da se ob priliki oglaševanja novoletnih voščil poslužujejo našega dnevnika. Ako bi se pri komu ne oglasili naši akviziterji, prosimo, da nam svoj oglas sporoči po dopisnici najkasneje do 30. t. m. Oglase sprejemajo tudi naše podružnice v Mariboru, Ce!Ju In Ptuju. Priporočamo se tudi za oglaso v božični številki 24. decembra, ki bo izšla v zelo povečani obliki in pa pomnoženi nakladi in v kateri bodo imeli oglasi še poseben uspeh.
Uprava »Jugoslavije«^,
Ljubljana.
= Jugosl o vensko - češkoslovaška Liga priredi v ponedeljek, dne 11. decembra 1922 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« predavanje o temi: »Češki ni iraši bojevniki za svobodo v 1. 1848.« Predavatelj dr Ivan Lah bo obravnaval s posebnim ozirom na istočasne politične prilike pri nas življenje in delo Karla Havlička - Bo-
T*" "Sifon's*
.regzr
tovskejra, mamenitega češkega politi«
ka in pisatelja. Znatno Jtevilo skioptiC-oih slik bo pojasnjevalo glavne momente iz življenja tega, nam Jugoslovanom Je premalo znanega delavca na polju češko-jugoslovanskega 2bližanja. Vstopnina 1 Din za osebo,
= Vloge na tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kakor se nam poroča. je ministrstvo trgovine in industrije dovolilo Mestni hranilnici ljubljanski, da sme poleg hranilničnih vlog sprejemati tudi vloge na tekoči račun. Glej inserat v današnji številki lista!
—	Nesreča. Včeraj dopoldne se je na Valvazorjevem trgu splašil neki konj ki je v besnem diru prevrnil voz,
V katerem je sedel veletrgovec g. Janko Popovič. V tem, ko se je voz prekucnil, je g. Popovič tako nesrečno priletel z voza na trda tla, da je zadobil težke telesne poškodbe. Ponesrečenca •D prepeljali na njegov dom.
=S Smrtna kosa. V Rožni ulici št. 27 )* umrla gospa Jerica Palovec, vd. An-denvald, roj. Meden. Pogreb se vrši danes pop. ob 2. uri na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru!
*= Našla se ie pred Škoiijo denarnica l manjšo svoto denarja. Poizve se pil g. Pezdir, Pred Škofijo štev. 14.
«= Da ga ne bo zeblo, je ukradei ne-Stian tat Francetu Pelichu v Spod. Šiški Več desk.
*= Pobeg. Iz državnega vzgajališča f Ljubljani sta pobegnila gojenca 15 let stari Mihael Galuf iz Jurkloštra in 17 let stari Franc Buser, doma iz Sv. Ožbalda pri Ponikvi.
= Tatvina denarja. Dne 2. t. m. popoldne je bilo Angeli Karpetovi v Mostah št. 23 iz zaklenjene sobe ukradeno 1200 kron denarja.
*s= Izjava. Dne 1. decembra med 11. Ib 12. uro ponoči sem v igralni sobi kavarne »Union« izrekel proti navzočemu tajniku franoskega konzulata g. Jeanu Fnideisnu nekaj neosnovanih očitkov In ga neutemeljeno žalil. To iskreno obžalujem. . Prosim tiste gospode, ki so bili pri neljubemu dogodku navzoči, da jnamejo to obžalovanje na znanje. —
.J. K.
** Lya Mara v kinu »Tivoli*. Od danes do srede 13. t. m. nastopi predra-lestna, priljubljena umetnica krasotica
V razkošni ruski drami »Tanja Fedo-rovna«. Najlepši Lya Mara film, ki pre-kaSa »Ano Karenino«. Vsaka reklama odveč. ?????? »Indijski nagrobni spomenik«???? »Človetc brez imena«???? Vodstvo »Kina Ti volja:, ki je znan, da razpolaga z najučinkovitejšimi iilmi, si |e nabavilo omenjene filme navzlic ogromnih izdatkov, samo da zadovolji slavno publiko.
Maribor.
Ljudska univerza. V pom del jek predava naš znani pomorski publicist g. Rudolf Črnič, poročnik trgovinske mornarice, svoje drugo letošnje predavanje »Jugoslavetn kao kulturni faktor u kolu pomorskih naroda«. Upati je, da poseti vse zavedno občinstvo to veleza-trimivo predavanje.
Pol piščanca je računal gostilničar pri Črnem Orlu Franc Zemljič 80 K, radi česar se je moral zagovarjati v četrtek prei okrožnim sodiščem v Mariboru. Razprava pa je bila preložena v svrho zaslišanja nadaljnih prič in dveh Izvedencev.
Priden sin je Lovrenc Potisk iz Vr-luh. Poleg drugih čednosti ima tudi to,
da je silno vdan pijači. Dne 15, oktobra Je skušal nekaj dopovedati svojemu očetu s tem, da ga je večkrat udaril t motiko po glavi Sodišče mu je z a to junaštvo priznalo 105 dni zapora.
Celje.
Za aovo mestno stanovanjsko hi?f» v Razlagovi ulici se že pridno navaža stavbeni materijah S stavbo te hiše se bo pričelo v najzgodnejši spomladi.
Celjski mestni proračun znaša za leto 1923 okrog 8,000.000 kron primanjkljaja. V proračunski seji, ki bo sklicana v približno 14 dneh, se bo razpravljalo o proračunu in o kritju.
Koncert »Češkoslovaškega kvarteta« (Zika) se na povabilo celjskega meščanstva zopet vrši v sredo 13. decembra ob pol 21. uri v mali dvorani hotela »Union« v Celjii. Spored koncerta je sledeči:	1.	I.	Brahms:	Kvartet	v
c-molu, op. 51; 2. Slavko Osterc: Lirični kvartet; 3. B. Smetana: Iz mojega življenja. Vstopnice za komorni večer se dobe v trafiki ge. Kovač v Aleksandrovi ulici.
Vaje Celjskega pevskega društva se sedaj nekaj časa ne vršijo. Pričetek istih se pravočasno zopet objavi.
Predavanje o izenačenju davkov se je vršilo v četrtek, dne 7. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Predaval j2
g.	davčni nadupravitelj Žagar iz Ljubljane. Predavanje je bilo zanimivo za trgovce, obrtnike, finančnike in davkoplačevalce sploh.
Omejitev obrata. Tudi Pertinačcva tovarna za posodo je omejila obrat na 7 ur dnevno. Podjetniki pravijo, da primanjkuje naročil.
Krasno zimske dneve imamo zadnje dni pri nas. Jutra so sicer nekoliko meglena in mrzla, po dnevi pa je krasno solnčno in toplo.
Divjih zajcev je zadnje dni v Celju pri mesarjih obilno na razpolago. Prodajajo se okrog 150 K komad.
Cene kurivu v Celju. 100 kg črnega premoga 152 K, rujavega 80 K, 100 kg trdih drv 150 K, mehkih 100 K.
Sutnljfv pes je te dni v Zagradu obgrizel nekega delavca, kateri se je takoj javil sanitetni oblasti. Verjetno je, da je bil pes stekel. Kljub strogemu pasjemu kontumacu se vidi v Celju in okolici še vedno vse polno psov brez gospodarja. V tem oziru bi se moralo kaj več ukreniti. Z Izdajanjem papirnatih ukrepov za varnost občinstva še ni poskrbljeno.
Gledališče in glasba.
Predstava »Kralj na Betajnovi« v spomin četrte obletnice smrti velikega
pisatelja in dramatika Ivana Cankarja se vrši v ponedeljek, drie 11. t. m. za red E in ne za izven, kakor je bilo prvotno javljeno.
Iz gledališke pisarne. V ponedeljek, dne 11. t. m. vprizori dramsko gledališče v spomin četrte obletnice Cankarjeve smrti znamenito pokojnikovo dramo »Kralj na Betajnovi«. Vloge so razdeljene takole:	Šaričeva (Francka),
W!n(rova (Hana), Rakarjeva (Lužarica) Gabrijelčičeva (Nina), ZboFilova (sodnica), Skrbinšek (Kantor), Železnik (Maks), Lipah (župnik), Peček (Bernot) Ločnik (Krneč), Terčič (sodnik), Med-ven (Koprivec), Kumar (oskrbnik), Smerkolj, Markič, Cesar (kmetje). Režijo vodi g. Skrbinšek. Predstava se vrši za red E.
MarUonetno gledallRt v Mestnem
domu ima v nedeljo dne 10. t, m, dve predstavi In sicer prvo ob 15.. drugo pa ob 18, url. Igralo sc bode predzadnjič v tej sezoni igrolcaz v 5 dejanjih s predigro: »Doktor Faust«. Občinstvo se posebno opozarja na to velezanimi-vo, tudi v literarnem pogledu znamenito igro. Predprodaja vstopnic k obema predstavama se vrši v Mestnem domu v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure.
Književnost-umetnost
Cankarjeva proslava. Ob priliki četrte obletnice smrti Ivana Cankarja priredi SDIZ »Svoboda« za ljubljansko občinstvo slavnostno predavanje v spomin Ivana Cankarju. Predavanje se bo vršilo v ponedeljek, 11. t. m. ob 8. zvečer v dvorani mestnega magistrata. Vstopnina znaša v svrho kritja stroškov za sedeže 3 dinarje, za stojišča 1 dinar.
40 letnica I. slov. pev. dr. „Lira“ v Kamniku.
V	prijaznem Kamniku so imeli dne 7. decembra t. 1. lep praznik. Za narodno prosveto in našo pevsko umetnost zaslužno I. slov. pevsko društvo »Lira« je ta dan praznovalo štiridesetletnico svojega obstoja na prav skromen, pa tem dostojnejši način, brez vsakega pompa, obhodov In veselic, marveč s prireditvijo slavnostnega koncerta, s katerim je hotelo društvo domačemu občinstvu In gostom pokazati, da živi in da po štiridesetih ietih neumornega dela uspešno goji našo pesem in tudi napreduje. Mimo naše javnosti je ta pomemben pevski praznik šel skoro neopažen, ker je bil koncert v časopisih naznanjen šele predzadnji dan. Tako se marsikateri prijatelj »Lire« širom Slovenije slavnosti ni mogel udeležiti. Pač pa je kamniško občinstvo uprizna-vajoč »Lirine« velike zasluge zasedlo proti pol 9. uri zvečer vse sedeže čital-r;iške dovrane in tudi stojišče je bilo nabito polno. Pevski oder je bi okusno okrašen z zelenjem, s trofejami »Lire« in častitljivo društveno zastavo. Slavnostno prireditev je otvoril predsednik »Lire« g. dr. Trampuž, ki je v lepih, jedrnatih besedah navzočim očrtal delovanje »Lire« v preteklosti in se je zlasti spominjal neveuljivih zaslug, ki si jih je za razvoj in uspešno delovanje društva pridobil prejšnji neumorno delavni pevovodja in vneti pevec g. Fr. Stele, katerega ovira bolezen, da svojih moči ne more več posvečati društvu kot jih je nekdaj, z le njemu lastno ljubeznijo do petja, s trudaljubivostjo in uprav redko požrtvovalnostjo.
Po slavnostnem govoru, katerega je občinstvo večkrat prekinilo z glasnim odobravanjem je pričel koncert, Čigar vzpored je sestajal iz precej težkih moških in mešanih zborov novejše slovenske zborovske literature in nekaterih narodnih pesmi. Podrobni recenziji izvajanja ne mislimo podvreči. Lahko pa trdimo, da že ambicija društva provinci jalnega mesta po izvajanju novejših skladb zasluži priznanje. Moški In mešani zbor imata v svoji sredi nekaj prav dobrih glasov, posebno globok drugi bas, ki poje vse skladbe oktavo nižje od predpisa, kar se pa vsem skladbam in posameznim mestom v njih dostikrat ne prilega. Pohvalno omenjamo trud zbora, ki je imel pogum lotiti se
MIcblove balad® »Atila ta ribič«, Pre-mrlove »Slovenske govorice«, Adamičevih »Zaman pod oknom«, in dvojnega zbora »Res oženil bi se« ter Meškovcga
»-Jutra«, ki vsekakor zahtevajo Izurjenih pevcev in pevk. »Lira« ima v g. Cirilu Vremšaku mladega, agilnega pevovodjo, katerega je upravičeno lahko vesela. Naj sledi njegovim intencijam in uspehi ne bodo izostali. V zahvalo in priznanje je prejel krasen šopek z darilom, pevovodja »Zveze slov. pevskih zborov« g. Zorko Prelovec pa mu je izročil velik venec s trobojnicami, katerega je poklonila Zveza »Liri« ob 40 letnici. Občinstvo je vsako točko sprejelo z glasnim odobravanjem, posebno so mu ugajale narodne pesmi, izmed katerih je zbor moral koroško narodno »Gor čez izaro« ponoviti. Z uspehom koncerta je »Lira« lahko zadovoljna. Želimo, da v njen krog pristopijo vsi kamniški pevci iu vse kamniške pevke, da bo zvesta svoji tradiciji tudi v bodoče uveljavljala svoja načela za prosveto in napredek. Po koncertu se je razvila prijetna zabava, pri kateri so vrli Liraši zapeli nekaj lepih pesmic. Vrstile so se razne napitnice. Gg. Zorko Prelovec in Emil Adamič sta čestitala Liri k jubileju v imenu Zveze slov. pevskih zborov, g'. Slavko Ravnihar v imenu pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani, g. Rudolf Binter, bivši šestletni predsednik »Lire« se je spominjal pokojnih društv. ustanoviteljev Vreinšaka in Pohlina, ko-jih sinova sta vredna naslednika svojih
očetov, siti prvega sedanji pevovodja drugega pa vnet in asv»ct pev$c» Ko končno govorila ie najstarejil w ustanovitve do danes) »Lire« g. J°sl£C
Stele ter g. župan dr. Karba v imew» mestne občine, Sokola in Čitalnice, je prijeten večer zaključil z zahvalo £• dr. Trampuš in je ponudil gostom ter zboru napoj iz srebrnega pokala, katerega so svojčas poklonili »Url« koroški Slo* venci.
Skromna pevska slavnost v Kamniku priča, da je v naša pevska društva zavel nov duh: rešiti se hočejo starin spon, streme po napredku. V ta namen zametajo stare oblike slavnosti ter s* posvečajo resnemu koncertnemu delo-vanju, želimo, da bi vzgledu častitljiv* »Lire« sledila vsa naša druga pevsk* društva po deželi! »Lira« pa lahko P®* nosno gleda na svoje dosedanje delo In naj tudi v prihodnje ne krene iz črtane, prave poti! _________
Proda se popolnoma nova
turbina (spiral)
do 75 sekundnih litrov za 12 m pade* z regulatorjem. Istotam se radi preore* ditve proda nov masiven Btružllnlk les, 280 m višine (SpltzenhiShe), veP* centralna peč za velike objekte ali sU' šllnlce, nadalje en kovaški meh (Spl^* balg), dobro ohranjen, iz treh gov««* kož. Naslov se izve v upravnLštvu »J** goslavije«.
Nosile z&mdi n j i jhovih veliki!* red nosi £
a u c ukjpoi* pelnike/n poi*
p lele
ICoSuhovina
svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila
po znižanih cenah
pr«
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 19.
Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neveselje do dela? AH se večkrat pojav-
ljajo različne boli? Dober prijatelj v tajvlli slabih dneh Je pravi Fellerjev Elzailuid! Dobro služi za umivanje to obloge, kqkor tudi kot kosmetikum za usta, glavo, kožol Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakovaujem in poštnino
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24
dinarjev; 36 dvojnatth ali Specijalnih steklenic 208 dinarjev in 5 % doplatka raz-
pošilja lekarnar EUGEN V. EELLER, STU-BICA DONJA, Elzatrst št. 357. Hrvatsko-
Računshe stroje:
THE REX Co. Ljubljana
Zato ker }•
velikansko množin«® suknfl/ platna, P8* henta i*1 hlačevin« prejel« ** inozemskih tovaren, ter prodafa 9° čudovito ni: k'h cenah veletrgovin*
H. Sterni, Celje, K. SL
Cenik s tisoč slikami zastonj.
i ni liiiRiifll
Taiinstveni moriSee dakleL
(Nadaljevanje.)
»Čudno! Nisem videla obličja mladega moža, pa moram vendar veftomer misliti na lepega zločinca. Videla sem samo njegova majhna, .lepo oblikovana usta in njegove velike črne oči, ki so me tako strastno pogledovale. O te oči, koliko divjosti in vendar koliko ljubezni je v njih! Gotovo ni zloben človek! Kaj pa je potem, če je tihotapec; to vendar ni nikak nevaren zločinec! In vendar je zgledalo na policijskem ravnateljstvu vse tako, kot da gre pri aretaciji tega moža za velike stvari.
—	Toda kaj mi preostaja drugega, kot da storim svojo dolžnost. Jutri ga bom sprejela v eni sob v prvem nadstropju in mu pritisnila na obraz rutico, katero mi je izročil gospod policijski ravnatelj. Toda moja naloga je težja kot sem mislila, to čutim na utripih svojega srca, na razburjenju, ki se me po-lašča, če pomislim na žalostno usodo svoje žrtve. Morda bodo pretekla dolga, dolga leta, predno bo zopet zapustil podzemeljsko ječo in potem se bo sedaj mladostnolepi mož plazil zlomljen na duši In na telesu okoli in njegove lepe oči bodo gledale mrko in brez bleska po svetu.«
Odkritje.
Ctlfford je ravnokar stopil v Hardyjevo hišo, ki se je nahajala v bližini Morrisovega poslopja. Vprašal je po baronu, ki je 2e čakal na svojega lopovskega pomočnika.
»Ali prihajate zopet s skisanim obrazom?« je zaklical prihajajočem nasproti. »Nikar me ne zdivjajte Clifford, sicer v resnici zgubim potrpljenje in vas pošljem k vsem vragom!«
»Toda, vaša milost, zakaj me sprejmete takoj z takimi očitki? Obiskal sem lepo dekle v Witechaplu in mala ni ravno preveč nasprotna sestanku z vami.«
»Pripeljite jo potem vendar semkaj!«
»Lepa natakarica ima svojo lastno glavico in zdi se mi, da je ta glavica precej trmasta. Dejala je, da se potrudite sami k njej v krčmo »Pri britanskem levu.«
»Kaj ste znoreli Cliliord? V to pristaniško beznico da naj grem? Nikoli!«
Starec je skomizgnil % rameni. Cez trenotek je počasi dejal:
»Dekle je očarujoče lepot«
Baron ie poskočil s svojega sedeža.
»Potem si izmislite kako drugo sredstvo, Clifford. Jaz, baron Hardy, se vendar ne morem podati v družbo pijanih pomorščakov in pristaniških delavcev!«
»Gostilnica je jako prijetna, z večirni manjšimi postranskimi prostori in tujskimi sobami.«
»Tako — tako! Poslušajte Clifford, jaz vem za boljši izhod. Najemite erio izmed sob in predajte dekletu v mojem imenu kak lep prstan ali kaj podobnega, potem me bo gotovo počakala v najeti sobi.«
»Vaša milost ima popolnoma prav. Jutri se zopet podam k njej in spravim celo stvar v red.«
»Prav tako Clifford! Saj imate še dovolj denarja. Kupite torej kaj resnično lepega za deklico in dobro opravite svojo stvar.«
Clifford je obljubil vse, kar je baron zahteval od njega. Po kratkem presledku je vprašal:
»Ali se nahaja gospodična Jane še v Westendu?«
Hardy ga je nejevoljno oplazil s pogledom.
»A, pustite me pri miru s tem dekletom. Sicer je bila res lepa, toda «
»Ali je ušla, vaša milost?«
»Ne, ne, še vedno se nahaja v moji vili, toda postala je blazna!«
»NI mogoče!«
»Pač, pač, Clifford. Bedasta stvar si je domišljala, da Jo bom poročil. Neverjetno! Jaz baron Hardy, pa poročiti se! ~~ zato imam časa še več kot preveč, za enkrat pa hočem uživati svoje življenje še precej časa popolnoma svobodno!«
»Seveda, vaša milost. To je najpametneje, kar more storiti mlad in bogat gospod,« je pritrjeval Clifford.
Baron je stopil k napol zagrnjenemu balkonskemu oknu, odkoder je lahko opazoval Morrisevo hišo.
»če bi se le lahko polastil Elen Morriseve. Tako lepa in ljubka, kot je ona, vendar ni nobena druga. Zapeljiva je kot boginja ljubezni v lastni osebi!«
»Vaša milost pa bo vendar presenečena, ko boste videli lepo dekle »Pri britanskem levu«, je dejal Clifford z gesto izvedenca v takih stvareh.
»No, saj naj vas pa tudi na mestu vzame vrag, če ste me zopet nalagali, kot Je to vaša navada. Torej jutri zvečer, Clifford, me razumete?«
»Da, da, vaša milost, zadovoljni boste z menoj!«
Ob istem času, ko se je nahajal Clifford pri baronu fi dyju, je čakal Viljem Morris v napol razpadli, zapuščeni f** biškl koči na svoja dva ogleduha, katera je naročil na to S** motno mesto, kjer ni nikdo slutil žive človeške duše. ,
Obličje mladega moža je zopet pokrivala krinka. Sto** razpoko v steni je pazno motril cesto.
»Ah, tukaj prihajata moja moža. Oblečena sta zopet ▼ svoje policijske kroje. Prevara je naravnost mojstrska!«
Kmalu so se približali hitri koraki in v stražnika preobl«' čena moža, ki sta vohunila za Jaka na policijskem ravnate« stvu, sta stopila v razpadlo kočo.
Ko sta zagledala gospodarja, sta ga spoštljive pozdravil* Ta pa jima je prijazno podal roko.
»Kaj sta zvedela novega?«
»Ni mnogo, gospodar! Vendar sumiva, da Je rvlti D8*!* napravil zopet nov načrt in sedaj mora biti neko dekle vm®5*
»Dekle?« je začudeno vprašal Viljem.
»Da in še zelo lepo poleg tega. Midva sva opazila omeni** no krasotico, ko jo je peljal Davis v stanovanje poUcUske** ravnatelja.«
»In kje se nahaja dekle sedaj?«
»V krčmi »Pri britanskem levu«l«
Jak je vzkliknil od začudenja.
»Ah, sedaj razumem vse!«
Pomočnika sta delala začudene obraze.	„
»Pojutrišnjem vama izplača Jim po 200 funtov vsake****' je nadaljeval Viljem. »Zaslužila sta tako nagrado!«
»Hvala lepa, gospodar!« sta vskliknila obadva vesela*.
»Sedaj še nekaj, zvesta moža. Bodita jutri zvečer o!b o®" veti uri pri zadnjih vratih prej omenjene krčme. Preobleče«** morata biti seveda v pristaniška delavca. Nadaljna navo***1" vam bom dal na licu mesta.«
»Točno bova na mestu, gospodar!«
»Dobro! Sedaj pa pojdita zopet na policijsko ravnateljev in skušajta zvedeti, če namerava Davis še kal drugega* si menda niso več nabavili, kaj?«	>nm
»Ne, gospodar, vsaj midva nisva slišala ničesar » Obedve zverini, ki so jih naše kroglic pognale v bolj*® življenje, sta že davno pod zemljo. Poleg tega pa ttt«* donu ni lahko dobiti teh dragocenih psov.«
»Ali je v Whitechaplu sedaj vse mirno?«
Feisla društva]
gg- Hubada, Dražila, Adamiča in PreSovca bo izšel 17. t. m.
Naročila sprejema »Zvezna knjigama" Ljubljana, Marijin trg '8.
Pevski koledar za 1. 1923. z bogato in raznovrstno vsebino ter sijajnimi karikaturami
mali m
OGLAS!
PRODAJA:
SPALNICO, hrastovo Se ne Jsbljeno, Bleiweisova cesta «. 1. podpritličje.	931
STAVBIŠCE ca 4400 kvadratnih metrov z gradbenim ^aterljalom vred. tako) po JMSodni ccni. — Poizve se Gradišče 10. III nad. 930
MLIN na prometnem kraju, •talna vodna moč, koncesija
*a napravo nove žage. Po-
leg je 5 oralov dobre zemlje, ter 3 in pol orala hrastovega gozda, leži 10 minut od postale Gradac v Belnkralini, cena 325.000 D. Dalje hišo v Črnomlju, poleg tri četrt orala vrta. 5 minut od postaje, cena
75.000	D. ~ VnraSati pri Franc Sajovic. Črnomelj-929.
MALO ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom v ljubljanski okolici. — Poizve se pri
I. Hvastja, št. 41:	Savlje
Kleče pri Ljubljani, po ugodni ceni.___________928.
ŽAGA in mlin s turbino in paro v gozdnem kraiu;
POSESTVO 5 oralov z vilo
850.000	K pri Mariboru; GOSTILNA s trgovino in posestvom;
PARNA PEKARIJA na zelo prometnem kraju; POSESTVA od 3 do 150 oralov;
VILA pri parku z velikanskim stavbenim prostorom:
VILE, HIŠE pri ktipu prosto stanovanje.
Realitelna pisarna Za~ gorski, Maribor, Bavarska uVca 3.	92t)„
VILO s 7 sobami, lepim vrtom in skladiščem za sad^e, irostori pripravni za vsako trgovino (posebno za me-nialnico žita) ob državni ce-
sti v bližini postaje Pesnica pri Mariboru po ugodni ceni. — Fr. Schwarz, Pesnica.
923
ACETiLENSKl APPARAT za 10 luči. malo rabljen po ugodni ccni radi nove električne naprave pri Florijanu Ažman, gostilna, Zagorice, Bled.	921.
PLETILNI STROJ štev. 8, kov. mi jster Logatec. 870 nekoliko rabljen Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista	789
UMIVALNIK, železno stojalo s krasno marmorno ploščo, se zelo ugodno proda; enako zbirka filozofskih
knjig. — Naslov pri upravi
Usta._________________________®932.
PLESNO TOALETO, zelo elegantna pariška crepe-de-chlne obleka, kakor tudi damska drap obleka iz sukna. — Naslov v uprav-ništvu lista.	933.
SltJZBg:
IZPRAŠAN STROJNIK, Izučen strojni ključavničar,
25 let star. neporočen, z dobrimi Izpričevali, išče službe. — Pismene ponudbe pod »strojnik« poštno ležeče. Savski Marof. ________927.
PRODAJALKA Izvežbana v manufakturnl In špecerij-
ski stroki s 4 letno prakso,
vešča slovenskega in nemškega jezika, išče službe v večji trgovini. Gre tudi na deželo. Vstop takoj. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »M. O.«	924
GOSPODIČNA iz bollše rodbine, dobra računarlca želi mesta blagajničarke. — Naslov pri upravi lista. 922
RAZNO:
PO lOOOO - K NAGRADE DOBI, kdor preskrbi mirni stranki moderno stanovan e l do 5 sob za takoj a i po. n ;-e. Ponudbe pod .doier plačnik" na upravo lista. 919
KONTORISTINJA s pisarniško prakso bi rada pre-menila mesto. Šla bi najraje za blagajničarko ali v kako trgovino tudi izven Ljubljine. Ponudbe prosi nod šifro »Poštena« na uor. lista.	918
MESARSKI POMOČNIK. 27 let star in prekajevalec se želi poročiti z naobra-ženo gospodično ali vdovo z imetjem najraje na deželi. Cenjene ponudbe s sliko, katera se vrne pod »jesen 900« poštno ležeče »115-Merieback, Mozele Elsass-L-~trlng.___________________925.
komisijo za prodajo. Dojit* se pod »Solidna trgovk« na upravo Usta.	788
2EPNE URE. precu»i*M
in »tenske. popravlja ntj-solirtneje tvrdka P. Čuden V Preicrnovi ulici I. So6
SOLIDNA TRGOVKA vzame manufakturno blago v
AUTO
Bencin. — Pneumntik*. Olje. — Vsa popravil* Mast — In vozni«. :*! Le prvovrstno blago il» delo po solid. cenah nudi 3ug0>Aut0 d. t O. I v L|ubl|anL
P. n pospodinje, šivilje, kro-infe, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji
„Cri!xR€*r“
v vseh opremah rraterijal predvojni. cene najnlije edino le pri
Josip Fetelincu
LjubliEra, Tu. FEtrn nesip Ul
Pouk v vezenju brezplačen! fstotnm iff-le, olje. vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih »trolev in koles. — Potiebsfine za šlvl'ie. kroleie, <evl!8rie, brivce, sedlarje, toaletno modno blapo. srajce, kravate, ščetke, palice
, Galanterija, gumbi, na veliko In malo!
Najnlžle cene S	Točna	postrežba!
Zločin v Orcivalu“
roman E. GABORIAU
^ le Izšel v kniigi. — Cena br. Din 18*
\	Zvezna kn igarna, Ljubljana
Marijin trg 8.
Mm
specijalist za fine bonbone in izdelavo čokolade išče mesta. Cenjene ponudbe pod E 8. na upravo lista.
absolv. trg akademije s prakso, išče odgovarjajočega mesta. Cenjene ponudbe pod „S * K urno st“ na upravo lista.
Pristno „Steckenpferd“
lilijino mlečno toaletno
^ milo ^
priporoča Parfumerija ..STRMOLI*' LJUBLJANA. Poi Tranio 1-
Blago
za prevlo divanov In Mm pobija ? veliki Izberi, Mi različno platno in iute za tajat ute, sedlarje iid.prinoro!atvraka
i liabliam Iiuuctllč, ftailro 10 ©
Pevci!
Pevska društva I
Izšel je 13 zu.Jole pesmarice"
Jottnica"
četverospev, zl AVG. LEBAN
d »Zvezni knjigarni", Ljubljana, Marijin trg 8.
Cena 1-50- Din.
Za veliko špiio Mo v Hm Mu
se išče
car Mi posredovalec
Mr s kvalifikacijo. TBf
Ponudbe do 11. decembra 1.1. na naslov:
Dušan Zesttljen, Ljubljana,
hotel Union.
SVINJSKE KOŽE
TOVARNA USNJA „BNDUS“ D. D.
kupuje po najvišjih cenah 1L so na čisto izdelane svinjske kože brez lukenj In »oreškov PO K 35 kg. — 112, to so zrezane In slabo izdelane svinjske kože PO K 18 kg — Od hrvaških in ogerskih prašičev po K 12 kg. Kože se prevzemajo v znanem skladišču
KARL POLLAK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 23.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljeni
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo baker tudi za industrijska podjetja in razpela:
Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15.
Slavenska banka d. d.
(preie Jugoslovanska Union banka)
Zagreb	Beograd
Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja), Murska Sobota Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Skolja
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
b« Budapest: Balkan Bank r. t Afilacii * Split: Jugoslavenska industrijska banka.
wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška slavnica in rezerve ca 200,000.000 K.
Izvršuje vse bančne posle najlculantneie.
Novosti!
za damske plašče v veliki Izbiri.
!.L|I1|!
Mestni trg 10.
ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA • MARIJIN TRG 8
JOHN RUSKIN:
KRILI ZL1IE KEKE lil (Sil KIHI
Iz anglBščins pfeveI Ljudevit Furlani — x Ilustracijami flnt. Hoidja.
OBJAVA.
Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od L L 1923 dalje obrestuje po čistih
5°lo
tudi vloge v tekočem računu,
kijih obrestuje proti odpovedi tudi višje. Kakor za vloge na hranilne knjiž ce, jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo.
Stanje hranilnih vlog 320 miljonov kron.
Mestna hranilnica ljubljanska |b\
Prešernova ulica št. 3.
Oglasi v »Jugoslaviji* imajo velik uspeh!
Natvezli davki,
katere pJaCete Vam oa*ane|o, afco ne
Sledate na to. kje nakupujete, zgubite enai In Imate poteg tega večkrat 4e sitnosti Poskusite enkrat i fkistrovanlm katalogom tvrdke H Suttner (Imetnik Henri Mo tret v L<ub!<anl, Meatnl trfl 8-Ta Vam svetuje resnlCno dobre ure. spe d Jalne rnamke ,.IKO- Is lastne tvornice v Švici. kekor tudi druge dobre fepne ure. zapestne ure. svetilne In stenske ure. verižice, prstane, zapestnice. uhane, namizno orodje, krstna in btrmska darila In vso drugo zlatnino In srebrnino Pa tudi porabne predmete, kako« n pr škarje, nože britve, lasestrižne In brivske stroje, steklore/ce dorr r.a tobak, svalčlce In smodke, nallgaCe In denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki
H. Suttner (imetnik Henri Malre) v Llublianl št. 8.
Alojzij Lenček
stavbeni in galanterijski klepar
Ljubljana
I
m Sv. Petra cesta 29	_	#
• se priporoča za vsa v njegovo • ^ stroko spadajoča dela in popravila. 9 ^ Solidna postrežba 1 sss Zmerne cene! £
Jadranska banka-BeoJ
Delniška glavnica: Din 60,000.000.
Podružnice:
Bled Cavtat Celje Dubrovnik Erceg novi Jelša
IRezerva: Din 30,000.000.
Jesenice
Korčula
Kotor
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Tržič
Zagreb
AMERiKANSKI ODDELEK.
s= IVAN JAX m SIN =
UUBUANA * GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 2.
Šivalni stroji«»stroji» pletenje
izborna konstrukcija in elegantna Izvršitev fz tovarne v LINČU. — Ustanovljena leta !867. Vezenje poučujejo brezplačno — Popravila se sprejemajo. — Lastna delavnica.
Tisalni stroji „BdIer“. Kolesa iz pmOi tovarni!
Dfirkop
Styria
Waffenrad.
lilliilllilillil miiminiiiiiniiiiiiii!!!!.!
2 hiši v Mariboru
•na dvonadstropna in ena pritlična pripravna za prezidavo z vrtom, pet minut od kolodvora
se takoj 3roda. Cena Din 130.000.
Poizve se pri ogl. zavodu I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15.
tiaslov za brzojave: JHDRHHSK/1.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City.
BANKO YUGOSLAVO DE ČHJLE: Valpajraiso. Antofagasta, Punta Arenas, Puerta Natales, Porvenlr.
^r.v^^P===aHF^SiiSiZ3HHc
==3B^^a
'olnojannenik
iege ter stroje za obdelavo lesa vseh vrst, imjnovejše konstrukcije nemški izdelek, dobavlja tako! po nejugodne)” ših cenah iz
jugoslovanskega skladišča
Welkerwerk« Wien XIII. BreUenstrasse 56.
Kdor hoče biti lep, napravi naj izlet h krojaču na Homec v dom društveni dobi solidno delo po zmerni ceni.
Preselil sem se iz Strnišča na Homec p11 Kamniku in se priporočam sl. občinstvu in roj®" kom Primorcem za splošno krojaštvo.
Anton Kosta,.
JcroJaškl mojster, Home&-
ornil in lložč
Biserni
Koščeni
L. HOT, krznarstvo
L? ubil a na, Gradišče štev. 7.
Priporoča zalogo lastnih krznarskih izdelkov
pristne skunks in lis čje boe v najmodernejših baryah.
Kupuje in apreiema v stroj, barvo in popolno izdelavo vse vrste kože divjačine
Cene solidne!
sprejema moderniziranje!
Prvovrstni	Brez	konkurence
Tovarna gumbov • Slov. Bistrica
©©© euBBBiSMBJS55®
Potniki u Ameriko, pozor!
UNITED - AMERICAN - LINES - INC _
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko-
Hup. Mm\m in [Midi v New-York.
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo Ijubllana, Kefodvorska ulica 2<S,
Stečaj
U kancelarljl Dravske artilerijske raiHoilce na dan 27., 28., 29. i 30. decembra 1922. g.
I na Istim danima svakog idučeg meseca 1923. K*, a počev u 8 sat. svakoga od navedenih dana, održače se favna usinena licitacila z« pro*,3lu 1^6 komada automobtla. 1 to:
a) 9 komad;* putptčkih antomobih: Puch IV.— 225. Minerva IV,— 265, Praga ly.—275, Puch IV.— 401, Puch IV.— 403, Puch IV.— 404, Puch IV.— 700, Italla IV.— 701, Fiat IV.— 779.
b) 167 komada teretnih automoMla: Fiat IV.— 152, Isotto Faschini IV. 159, Pnch IV.— 168, Praga IV,— 177, Marta IV.— 222. Fiat A»*tr. IV,— 237. FM Torbi« IV.— 267, Praga IV.— 274. Perl IV.— 303 Bfisslng IV.— 309. Pr*"* IV.— 312. Pave«! Ta M tl IV — 322. Pavesi Talottl IV.— 323, Daimler IV.— 344. GrSf Sl«* IV.— 34« Fiat Austr. IV.— 353, Penz IV.— 391. Ra? IV.— 400, Puch IV.— 409, Merced*« IV.— 4«6, Praga IV.— 408. Paba IV.— 4ii, Piisctng IV.— 42L Saiirer IV.- 422, Pfl«s!w IV.— 4^3. Flai Au«tr. IV.— 474. F*3s-sfng IV.— 425. Fiat Austr. IV.—428 Rab'* IV.— **0, Fff*«lp" IV.— 432. P-aga rv.— 431. Pfis. sfag IV.— 435, Saurer IV.— 426. Fl-t Torino !v — 43«. Pat A"-*r. IV.— 439. Fiat A««tr. IV.— 440, Fiat Austr. IV.— 441. Fiat Austr. *V\— 443. P^Inp IV.— ***. Fiat A ""fr. IV.— 447, Fiat Auctr. IV.— 449. S«"rer IV.— 450, F**»t A«***. »V.— 4*4, Fl-*7 Anetr. IV,— 4*5. Fiat Austr. IV.— 4*6, Praua IV.— 457. prag» »V.— 4*«, P«-"«*** IV — 459. Pr"«" IV.— 461. Prag** IV.— 463. FIMng IV. m, Bfis*Hg IV— 467.	fV	_	4^9 pn-t«* »V —
471, Fiat IV.— 473, Fiat An*tr. IV.— 474, FW »V._ 47*.	An**- P7 — 4**. Ffl-i-g IV —
477, Fiat Torino IV.— 478. Bfls<4«q IV.— 479. F»*t T«rjno »V — 480. »'»at T«-1-n (V.— 481, Prag'« Raba IV.— 4P2. Maurer IV— 486, PH<r»"« »v._ 4*0 S««ror »V.—	S«”*'"* !v —
491, S^rer IV.— 49*,	IV,— 503. Pti«rJ"" Iv— rnc> F1"* An"*«" lv,— 5«0, F’"!
Austr. IV.— 515. pfP«!«« IV,— 518. Pfl^lng ,v — e,'r	W	—	510 P-"*** IV,—e^o,
POssIng IV.— 523, MH<>r IV.— 536, D*M"r fV — 54**	*v	—	542, fy — 6*0.
Fiat Ai^tr. IV.— «02, Frarko IV.— 637 Fiat	IV — ^1. Fw A«•♦»•. »v._ f>o Qna
rv,— 641,	Weff rv,— «42, No^el^rfer IV— f1* F-"* V+’*t	IV,— «44.	M**^" iv_m*. po«r
JV,— 647,	Or?f Sd'1 IV.— 6^8. P"««o IV.— «*** F»"+	IV—	«e<' V*7~H IV— «®7
Sna IV — 655 Sna IV — «e6, Gr?f S+’P IV — «"7. Gr' « 9'»^ nr __ #rci, p--i IV _ «P*, Fr.sf
Stlft IV — 66«. N A ft. IV— 67«. p-*f S‘1V »v,— 6«*	? con »v,— «7* c«n 'V.— «“m.
DalrrPr IV— 6«4, P^mJer IV.— 68«. DM^l^r "T —	n«!*«*"«*	P'	—	«01.	S"*’	IV — «95,
Sna IV— «9«, s~a JV— 6"7, p*-h IV.— 703. r>~»—pr _ 707. Sna IV _ 70«	P”"0’"«
IV.  7^. s«a IV— 711. Fiat Torlun ry.  *"3. F’"t	IV.	_	714 Pl"* T''',UO
IV— 7t5.	Fiat	IV— 716, I."«rln	^ KP^ent	’V — 717 F-«? S,K* »V — 71» Graf	,v —
720, p**"h	iv._ 721. Ne<-ianrf<*r	IV.— 722, F’"* A ••••fr. I'r — 7,'2 P1"*«* P'- 7™ P7««
IV.— 725. PfpG~« IV— 727. fiat A**^tr. IV— 778. P—n« »v — 7”»«	|V	—	7^»o S*v,
IV.  -171,	s-"	IV — 777.	IV.— 734,	IV — Prsif c*i»* IV._ 7*6.	F}"* Ta.
rito IV —	777.	Pr"*a IV— 738.	FM Torino	»v _ -3o. s«" »v_ 71« S"" nr -	7»'* «•*■*
IV— 743,	S"»*tnr iv,— 744 Marta IV,— 745. '■•"rft	IV— 7«t ri"t T^>-it0
IV— 748^	GreJ Stift IV.— 750 Soa IV— 751. c"0 IV—	7*"*	St« f v	— 7*9 r»n«scti«» JV
753. D-iflc*«- IV— 754. It"’h IV,— 7*5, S^a ,v— 7*f !v - 757 P"0" IV — 758. S"a IV— 75« Sna »V,— 760, Spa IV.— 761. Spa IV.— 762, Puch IV.— 780, LIoyd IV.— 783, Stoew"r IV.- 784.	,
Uslovl za nvn Ilcltaeiju, kan 1 sami aitto~*n,'W ,"'H ■*« 00 rrn^tvatl. mo*r<» ,T d"fl »<* vretie ktficelarljskog rada u artilsrisko] radloa*?! u Ljubljani sve do na sam dan licitacije svakou dana.
S”"M iPHanf rre |I"1t""it«»	katrhu I to*
a) PodanlcI Kraljestva SHS 5% od naznačene početne vrednost! za licitacij« za svaki autbm obli.
b) Strani podanicl 10% od naznačene početne vrednosti za flcltaclfu za svaki auto-
mobl!
Kanclje svlh llcitaoata. koii su Izlicltlrall svaki pojedini automobll se zadržavaju do re-Senja |i"ltaclle, a ostalima se odmah vrač^jit.
Pozlvaju se sva zalnteresovana lica, da uče^tvnhi kod ove IPttaelle.
Iz hancelarije Dravske divizijske oblasti l. Uro' UK u IjnbPaaf.
#	o msmmmm •
Moderno zidana HIŠA v Mariboru
20 m dolga 10 široka s 5 sobami, 4 kuhinje z modernimi štedilniki, gospodarska poslopja, hlevi itd. Veliko dvorišče, velik vrt. vodovod, električna napeliava pri hiši. Navedeno podietje obsega ulici, primerno za vsa-o podjetje ali obrt Cena 550 00(1 — K Natančnega nojasnila pri A. Brannicer, Stritarjeva 13 Maribor, Mag-dalen«ko predmestje
Vi liha izbiro
otpoš! ih vozičkov, dvoholer in Sisoinib strojen oo csn' 3. Bati e V jubllan?
Start trs
Sprejemajo se v potno Dopmro 2* emniliranje 2 ognjem Sn ponikljanje dvokolesa, otročki vozički, šivalo seč '■■rt in razni stroji.
Jlftm otročkih vozičkov Lioblja« Karlovška cesta 4. - Zvonarska uL !
• v* 10
m in
liDguieni b ulični
\/DTXT A D lfasno pesniško zbirko, ki V 1a 1 IN i \iV7 je preložena v vse svetovne jezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8
Cena broširanemu izvodu Din. 16'	,	vezanemu	v	^
® papir Din. 20'—, v usnje krasno vezano Din. 50*—.
%B®r Za Božične praznike
priporočamo nalflnejše špecljalltete ruma:
ESil-li. Oil-ll. taBlll. i
 ____i-*_____  9	^	f
MF ICMpasIem© ~hl
rabljena praine steklenice za konjak vsake velikosti po nalv,_ills cena
jLir.RfemuiHtaiiL
i =3;
Q.
Inton IfiSGhnigi,
Maribor.
©©o©©©©
Gradim rofetis
I
Idili!, fiohoriteva oL 20.
se priporoča za vsa v to stroko spada-oča dela.
Wr
T Parne taga
u-vuuuhm^
Kupuje itn napišjih dnevnih cenah razne vrste ©kr©s8®93
L lesa, Mor tudi cele gozdne parcele.
  ...j... .................
Za reklamne cene
se prodala
narefena
©fel@ka
za meške, iienske in otroke, tu^1 kožuhovina in tritcoiaza
odino le v največji trgovini^
O. Beraatovic.
Ljubljana, t4estm trg
I
Glavni in odaiuvorni urednik z.orko Fakin.
Izdaja »Jusoslov
..ko d. d-«.
Tiska »Zvezna tiskarna«
v iJublianl