fc5. ittttja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek nbote «l> *• uri P^po^00 ter fitnno P° poŠti Lin«n» »I1 v Gorici na dom llo5iIJana; vse leto........ ir» K t;........... 10 » V Gorici, v soboto dne 12. januvarja 1907. Tečaj XXXVII Posamične 5twlke stanejo 10 vin. SOČA" ima naslednje litine- prihjgfci^b-tnoA i-tu ..Kažipot po GoriSkem in Gradiščanskem" in " ir-.-' ,pc IJabljaai in kranjskih mestih", dalje dva- Vm „Yozni red železnic, parnikov in poštnih. T mt^-čno prilogo BSlovenski Tehnik". ičnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici 1. nailstr. v »Gorigki Tiskarni*, ¦ A^abrjicek^ i" naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. * Anlasi in poslanice so računijo po Petit-vrsfah ce ,^i0 i.kmt 1« v, 2-krat H v, 3-krat 12 v vsaka '">. VcCkra1 po dogodbi. Večje Črko po prostoru. — 1'•klan1'? i" sP'8i v uredniškem delu 30 v vrsta. Za '";'-o in vsebino- oglasov-odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narodr svobodo in napredek!« Dr. K. tavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki, ulioi St. 7 v Gorioi v I. nad tr Z uradnikom jo mogoC: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere »e spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniitvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče* vsak. petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sclivvavz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na rekališču .Tos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, T. Bajt v po-kopaliSoni ulici, I. Matmssi v ulici Formica, I. ITovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenfiifi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Talafon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Sliod zaupnikov .narodno-napredne stranke" se bo vršil L četrtek, dne 24. f. m. \f »Trgovskem Domu" o Gorici. ricetek ob 101., predpoldne. Vabljenei dobijo: oklic, načrt programa, vstopnico, L dopisnico, katero naj podpišejo ter |o odpošljejo t a k o j v Gorico. Potrdilo z dopisnico je potrebno lategadel, da vemo že naprej, koliko lo udeležnikov, ker po tem številu se lomo ravnali gledč priprav v d volani, prenočišča in obeda. Somišljeniki! Vabimo Vas, da se ideležite shoda v kar mogoče velikem Kevilu. Ta shod naj bo slovesna manifestacija naprednih življev v naši deželi, p shod na] pokaže, da umetno tok norega Časa ter se hočemo v novi, reor-ranizovani, pravi ljudski stranki, bo-jtt za boljše čase goriških Slovencev, (a bomo vpoštevani bolj nego doslej, avnopravni, da dosežemo vse pra-jice, ki nam tičejo, da se ugodi našim pjam in se izvršijo naše potrebe. j Goriški Slovenci! Shod zaupnikov v lorici naj bo mejnik med bivšimi in pitni časi, mejnik, ki kaže na veliko leto ljudske stranke, kateremu pora j o slediti vspehi. I Na noge l Na shod zaupnikov franke, na katere zastavi se blišči zlato No nepozabnega rodoljuba dr. [ivriča: w za narod, svobode in napredek. Pripravljalni odbor. Sodnije na Goriškem nekdaj in danes. Zgodovina boja in preobrata. Tise : A. G a b r 5 č e k, II. Jezik 2/3-ske večine prebivalstva je bil v sodnijah na Goriškem docela preziran. V slovenskih sodnih okrajih na deželi so uradovali — nemški, v Gorici in Purlaniji pa — italijanski. Ali si je mogoče izmisliti krivičnejšo — dvojno mero? In tako krivico 30 ustvarila c. kr. avstrijska vlada večini prebivalstva te dežele! Kako so se obnašali goriški Slovenci in njih voditelji nasproti tej dvojni meri, — proti toliki krivici, proti tako" nečuvenemu preziranju slovenske večine v deželi ? Za Lavričevih časov so zahtevali na taborjih in shodih — slovensko ura-dovanje. Posamičniki so včasih skušali vsiliti slovenski jezik v sodnije, ali zadevali so ob toliko tež koč in nasprot-stev, da so zopet utihnili. Pozneje se je oglašala v časopisju in v zakonodajnih zastopih enaka zahteva slovenskih zastopnikov, — ali vlada sama jih ni resno upoštevala. In kako" tudi?! Saj je dolgoletni voditelj goriških Slovencev, dr. .Tos. vit. T o n k 1 i, sam ura-doval italijansko tudi za slovenske kli-jente, — njegov brat, deželni poslanec in odbornik dr. Nikolaj T o n k 1 i tudi tak6. Da, dr. N. Tonkli je celo za »Goriško ljudsko posojilnico« uradoval italijanski. V knjižbe slove n s k«e posojilnice proti Slo-vencem so bile — italijanske. Nekaj bolj drastičnega o razmerah v tej polupretekli dobi si pač ni mogočo misliti! — Pač, nekaj je še bolj drastičen dokaz o krivdi, ki zadeva voditelje goriških Slovencev, in dokaz, kako malo so nas upoštevali in cenili! — Državni in deželni poslanec, deželni pod- glavar dr. A. Gregorčič je gotovo marsikdaj in marsikje govoril in pisal za slovensko uradovanje, — toda on sam je še 1. 1900. (torej pred dobrimi 6 leti!) v slovenski pravdi izpovedal pred preiskovalnim sodnikom— italijansko. Njegovi zapisniki, katere je v sramoto slovenskemu narodu celo sam Še podpisal, so — italijanski. A ko so tako strahopetno nastopali celo poklicani »voditelji naroda«, ki so lahko mirne duše zaropotali pod mogočnim varstvom poslanske imunitete, možje, ki so lahko vsak hip primerno obračunali s pravosodnim ministrom, — s kakošno pravico smo mogli pričakovati, da se bodo tepli z vsemogočno birokracijo navadni ljudje, ali morda cel6 obtoženci, ki so bili izročeni na milost in nemilost sodnikov, ki Slovencev niso ljubili in niso marali nič slišati o pravicah slovenskega jezika v naših sodnijah ? I »L a lingua del foroe v Gorici je bila — italijanščina. Toda birokracija je naredila iz tega —• uradni jezik, v katerem se mora uradovati. Tudi državno pravdništvo se je krčevito držalo, tega nasilstva nad slovenskim prebivalstvom. Zato je tudi ono uradovalo izključno Italijanski. Laška je bila ovadba, laška preiskava, laška obtožnica, laška povabila, laška obravnava, na kateri so cel6 slovenski zagovorniki govorili laški, — in sledila je laška razsodba. Na koncu je predsednik povedal obsojencu v par slovenskih besedah, koliko je dobil kazni ali globe. V civilni praksi ni bilo bolje. — Na dežeii pa je imela povsod isto mesto — nemščina. Na vseh naših okrajnih sodnijah se je uradovalo izključno nemški. Tak položaj sem našel 1. 1889., ko sem prevzel »Sočo« ter v vsej navdušenosti in moči svojih 25 let začel z l veliko metlo čistiti vse hleve, polne gnoja in smradu, ki je zastrupljal vse naše narodno in politično življenje. Ne ostanem le *pvi splošnih,trditvah, marveč pokazati hočem ves boj, ki sem ga bil sistematično in odločno vsa leta, — kajti ni je premembe na bolje, da je nisem vzročil in jej nisem kumoval ob porodu. Akti in živeče priče so tu! — Zato tudi, kakor sem rekel že v uvodu, ne more nikdo drugi bolje nego jaz opisati onega boja, kateri je prinesel v goriške sodnije sedanje razmere, ki nas po veliki večini zadovoljujejo. Seveda sem bil prav radi tega vsa leta opisovan v laških in nemških listih, — in še posebe v uradnih poročilih — hujskačem in zdraž-barjem; jaz edini da zahtevam vse nemogoče reči, ki Slovencem niti od daleč ne padejo v glavo, zato da se ni treba ' ozirati na kričanje takega človeka. -• L. 1807. pa so goriški Lahi napisali na vlado »promomoria«, v katerem je stalo, da sem največji razsajač in hujskač med sicer mirnima narodoma itd., zato naj me vlada iztira iz Gorice, pa bo zopet lep mir. »Cor« riere« je poročal, da je podpisalo tisto vlogo nad — 6000 Goričanov. Mestni svetovalec K-urner pa me je »zatožil« pred dunajsko poroto v znani Budinovi pravdi, da sem jaz pričel narodnostni boj v Gorici, — in da odkar sem jaz tu, Italijani nimajo miru pred mano nikjer, niti tam no, kjer uživajo neka-Ijeno stoletne pravice. Tako so goriški Lahi ocenili moje delovanje, — in menim, da so imeli »prav«. Kako je bilo do 1. 1889. in še nekaj let tekom moje dobe, sem povedal gori. — Kaj pa je bilo tisto, kar je dražilo goriške Lahe in njihove mogočne zaščitnike, — o tem v prihodnjih številkah. Zgled za žledom naj pokaže posamične faze v boju za popolno enakopravnost slovenskega jezika na naših Ivajset let pozneje. anje |^»Treh mušketirjev". = Francoski spisal: s=aat ALEXANDRE PDMAS. = (Dalje.) >a • r ** mu Je P°kaza-a častnika, ki se je pogoja r*. st0Je» roko naslonjeno na vrat konja svojega nša. To je bil oni, po katerem je vprašal d' Ar- - Tuje gospod Comminges, je dejal d! Artagnan, p vrnil h kardinalu. Kardi mal je pognal svojega konja proti njima, 1° I ----~>* jo puguut avujegti &unju. prun iiji.uia, tj 8e je d* Artagnan diskretno umaknil; vendar je fctn-fc0 te^' k-ak° Sta 5astnik' ki *e bil na tl6h' in r '*. ki je bil na konju, dvignila svoje klobuke, da |a poznala Eminenco. idim vo> Guitand, je nagovoril kardinal jezdeca ; L ' .ds?; ste vkljub svojim štiriinšestdesetim letom f. ° isti, čvrst in udan. Kaj pa pripovedujete temu So no/lKim° V ČUdlli d0bi in da J6 današnJ*i dan L fnlM°beK kakemu dnevu izza časa Lige, o kateri Monseigneur, je odvrnil Guitand, pravil sem F toliko čul v svoji mladosti. Veste, da se je govo-II J! } Samt-Denis in Saint-Martin o tem, da se r'avt]o barikade! l»Uiul i" Vam* ^e od8ovoril Comminges, dragi — Monseigneur, se je oglasil Comminges, odgovoril sem mu, da potrebujejo za Ligo samo jedno, kar se mi zdi zelo bistveno, in to jo vojvoda Guise; sicer pa, ista stvar se ne ponavlja dvakrat. — Ne, toda ustanovili bodo Frondo, kakor pravijo, je odvrnil Guitand. — Kaj je to, Fronda, je vprašal Mazarin. — Monseigneur, tako nazivljejo svojo stranko. — In odkod izvira to ime ? — Zdi se mi, da se je pred nekaj dnevi izrazil svetnik Bachaumont v Palači, da so vsi uporniki podobni šolarjem, ki streljajo po pariških jarkih s fračami ter zbeže, če se prikaže kak mestni stražnik, ter se zopet snidejo, ko je ta odšel. No, poprijeli so se v skoku tega izraza ter se nazvali »fronderje«,*) podobno kakor berači v Bruslju, Danes in včeraj pomeni Fronda vse mogoče: kruh, klobuke, rokavice, mufe, pahljače; samo čujte! V tem trenutku se je res odprlo okno; nanj pa so je naslonil človek ter začel peti: Un vent de Frondc >st leve ce matin! Jo «i-ois quf il grondo Contre le Mazarin. Un vent de Fronde S'est leve co matin! (To jutro so je dvignil veter Fronde; zdi se mi, da godrnja proti Mazarinu. To jutro se je dvignil veter Fronde!) — Nesraranež ! je zagodrnjal Guitand. . — Monseigneur, se je oglasil Comminges, ki ga je bila spravila praska v slabo voljo ter s« je hotel ') Fondor-stroljati a fračo; godrnjati, zabavljati; op. prel. krvavo maščevati za oteklino, ki jo je staknil, ali hočete, da posvetim temu tepcu s krogljo ter ga poučim, da bo drugič pel bolj pravilno ? In iztegnil je roko proti onemu mestu, kjer je bila pištola njegovega strica. — Ne, ne! je vskliknil Mazarin. Diavolo! prijatelj, s tem lahko vse pokvarite; pustite, saj gre vse izborno! Poznam vaše Francoze, kot da sem jaz naredil vse, od prvega do zadnjega: pojejo in plačajo. Ob času Lige, o kateri je ravnokar govoril Guitand, se je pela samo maša, pa je šlo vse narobe. Pojdi, Guitand, pojdi; poglejmo, če je pri Quinze-Vingts-u tudi tako izborna straža kakor pri vhodu Sergent Pozdravil je Comminges-a z roko ter dohitel d'Ar-tagnan-a, ki je zopet stopil na čelo svoje majhne Četice; takoj za njim sta jahala Guitand in kardinal, potem pa po vrsti ostali možje. — Da, res je, je mrmral Comminges ter gledal za odhajajočimi; pozabil sem že, da njemu treba samo plačati; to je vse, kar zahteva. Krenili so v ulico Saint-Honore, jahaje vedno tesno skozi gruče; v teh gručah se je govorilo samo o naredbah zadnjega dneva ; obžalovalo se je mladega kralja, ki je tako nevede uničeval svoje ljudstvo; vso krivdo so zvračali na Mazarina ; govorili so o tem, da se obrnejo do vojvode orleanskega in do princa; Blancmesnil-a in Broussel-a so povišali v deveta nebesa. D' Artagnan je jahal skozi te gruče tako brezskrbno, kot da sta on in njegov konj iz železa, Mazarin in Guitand sta se tiho pogovarjala; mušketirji, ki so slednjič vendar spoznali kardinala, so sledili molče. (Dalje pride.) Briška železnica. I Pred božičnimi prazniki smo priobčili iz „srca Brd" dopis, v katerem je bila povdar- j jana vsestranska potreba železnice po Brdih. I Ta dopis so priobčili tudi nekateri drugi listi. I Včeraj smo dobili iz Brd nov dopis, v I katerem se istotako zahteva briško železnico. Iz tega dopisa priobčujemo tole: I »Nepopisno veselje je zavladalo med na- I šim ljudstvom, odkar je čitalo v goriških listih dopis „Iz srca Brd" o novi briški že- | leznici. Vedno bolj se prepričuje, da mu je-1 za gospodarski napredek in obstanek neob- I hodno potrebna železniška zveza med Gorico in Krminom, oziroma Mošo. V našem ljudstvu se obnavljajo spomini na težave in trud, katerega prestaja cele noči od meseca maja do decembra, prenašaje na svojih ramah raznovrstno sveže in suho sadje ter druge pridelke na daljne sadne trge v Gorico ali Krmin, do katerih je 3 do 5 ur hoda. Najbolj pa ga boli in peče dejstvo, da je samo krivo vsega svojega nazadnjaštva in svojega gospodarskega | nezadovoljstva. Samo flripoznava, da je bilo i za vdako najmanjšo stvar, ki bi mu donašala obilo koristi, popolnoma brezbrižno in hladno- j krvno, ter da je v času, kadar je bilo treba najbolj čuvati in delati, — spalo. V dokaz imamo posebno to, da se ni dosti pobrigalo, da bi tekla nova državna železnica mesto po temni Soški dolini do Plavij, skozi Brda mimo Eojskega in potem skozi kratki predor Vrhovljskega hriba v Plave ali Kanal. Brici! Položite lepo svojo roko na prsi ter milo vzdihnite: „Naša je -— krivda! — Briška železnica bi ne koristila le domačinom, ampak veliko več še državi. Ne daleč od nas je meja. Gotova stvar je tudi, da prične v kratkem država graditi veliko trdnjavo na hribu »Svete Jederti", po domače „ Svete Genderce" tik Vrhovlja, raz kateri ima človek krasen razgled črez celo severno Italijo in na morje. Tozadevni načrti so že izgotovljeni. Ta mogočna trdnjava bi bila od morebitne Kojščanske postaje oddaljena borne pol ure. Koliko dobrota bi bila torej tudi za državo briška železnica, posebno pa še v času vojne. Ta točka je torej drugi in za nekatere tudi glavni pogoj, ki utemeljuje potrebo železnice v Brdih. Ali je mogoče, da bi se našel človek, ki bi se upal ugovarjati poštenim zahtevam naših Brd?! Zagotovljeni smo, da ga ni! V Brdih so vsi vneti za železnico! Vsi zahtevajo enoglasno: ^Železnico potrebujemo, železnico .hočemo!0 Od naše zahteve ne odnehamo, dokler se nam ne ugodi! Čas je, da se naša častita županstva odzovejo ljudskemu klicu, ljudski želji, ter se snidejo na skupno posvetovanje. Posebno pa polagamo to na srce našemu gospodu županu v Kojskem, ki sam tudi najbolj čuti potrebo železnice v naših, krajih, da on, kot najupliv-aejša oseba v kojščanskem županstvu, oziroma celih Brdih, skliče v najkrajšem času shod vseh gg. županov in podžupanov od Soče do Idrije na meji. Na tem snodu naj se temeljito razpravlja o briški železnici, ter sprejme enoglasno resolucija, v kateri se zahteva — železnica. — Gospodje župani ter podžupani, zdaj je čas! Bliža se zasedanje deželnega zbora, bliža se volitev poslancev, bliža se pre-osnova parlamenta, zdaj je čas, da pride tudi naša želja na mesta, od katerih je pričakovati ugodne rešitve. Ponovno se obračamo do naših gg. poslancev, da se vsi kot en mož potegnejo za našo toliko zaželjeno železnico, ter jih prosimo, naj v gotovejši izid aaše prošnje pridobijo tudi kranjske poslance. Matt" Tako dopis! Da so Brda zapuščena, to je res, da so pa vredna polnega uvaževanja, je tudi res. Uvaževanja so vredna z gospodarskega stališča in ker so ob meji. Po vseh drugih delih dežele imamo sedaj železniške zveze; pride tudi do otvoritve črt Sv. Lucija-Kobarid-Bovec in Sv. Lucija-Idrija. Le v Brdih ni nič. Ume-jemo, da se čuti to neugodno. Da bi se bilo storilo kaj za Brda glede nove železniške zveze s Trstom, za to je bil čas takrat, ko se je toliko razpravljalo o tej novi črti. Ali takrat se za Brda ni nihče zmenil, pa tudi iz Brd ni bilo nikakega glasu, ki bi bil zahtevi „briBko železnico".• Sedaj bi prišla briška železnica v poštev kot stranska črta jednako oni iz Sv. Lucije v Bovgc, oziroma v Idrijo. Lega Brd pa je taka, da bi železnica brez dvoma »te1 a obilo, obilo denarja. Ne verjamemo, da bi briške občine zmoglo potrebne prispevke. Nam se zdi, da bi bilo treba vzeti stvar i z one druge strani v pretres. Brda so jako velike strategične vrednosti. V zadnjih dveh letih je bilo v Gorici že več višjih častnikov, ki so posvečali vso pozornost Brdom, in pri Sv. Genderci so študirali ti visoki častniki važnost Brd v strategične namene. Pri Sv. Genderci se zgradi baje trdnjava — torej bi j prišla prav tudi železnica. Toda vlada se navadno protivi železnicam ob meji; ali če je zgradila po Soški dolini železnico, ki je tudi ob meji, bi tak pomislek morda odpadel tudi za Brda. Da more priti ta reč v pretresovanje na kompetentnih mestih, bi bilo prav, da se posvetujejo župani iz Brd o železniškem vprašanju ter napravijo potrebne korake. Vlada pa bi tudi lahko vsaj enkrat kaj storila za Brda! — • DOPISI. IZ Batlll-Sela. — V „Soči" z dne 8. ja- | nuarija t. 1. se zaganja nekdo va-me in me j sumniči strankarstva. Zapomni naj si, da meni j je poverjena v Batujah le šola in nič drugega. Ta mi je prva v skrbi, in ako morem v svojih prostih urah storiti ljudstvu kaj koristnega, mu rad vstrežem. O kakem strankarskem društvu, v katerega bi bil jaz pristopil, ne vem nič. In še celo med prvimi, da sem pristopil, pravi. Veš kaj, prijatelj, med prvimi nisem še doslej pristopil v nobeno društvo v Batujah, pač pa odstopim prvi, ako se zanese vanje strankarstvo; in to bodisi iz tega ali tega društva. Da se ne dam zlorabiti v nikake strankarske namene, sem menda že dokazal, kaj V... Nekoliko več spomina bi bilo vendar potrebno, gospod dopisnik! Toliko odgovora za danes in za vselej. Franc Merljak, nadučitelj. ¦ fe Vedrljana. (Nova cesta.) - Celo vrsto let smo bojazljivo pričakovali, da se potopi naša prošnja za novo cesto iz Eojskega v Vedrijan v morje brezmejne večnosti. Toda ves naš strah je odpravljen. Zagotovljena nam je nova cesta, ki se prične graditi v najkrajšem času. — Vsak človek, ki je hodil po vedrijanski cesti, se je gotovo prepričal, da je ista v jako obupnem stanu. Za pešce je slaba, za voznike slabša, kako bi se pa po njej vozili kolesarji, ni nam mogoče povedati. Da se je ustreglo naši prošnji, moramo pripisovati glavno zaslugo našemu gospodu županu Fr. Obljubku, kateri je v ta namen posvetil vse svoje moči in sile, da smo dobili zdatno podporo 1500 K od slav. cestnega odbora. Gotovi smo, da nam pridobi podporo tudi od dežele in države. Izrekamo mu tem potom prisrčno javno zahvalo. On naj nam vedno župani! ¦• Dalje se zahvaljujemo tudi za trud in požrtvovalnost našemu skrbnemu podžupanu gospodu Antonu Jančiču, gospodu Školarisu v Vipolžah ter gosp. Jakončiču v Podgori. — Bog živi vse, ki skrbijo za svoje občinarje! Vedrijanci. Domače in razne novice. I Jutri V JniMSH doffl!' — V nedeljo, dne 13. t. m. priredi »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" ples v ,,Trgovskem domu". Za ta ples je bilo med tednom veliko j zanimanje. Upati je, da se ga udeleži častno tudi naše delavstvo. Našim delavcem se ni { treba bati, da je tam previsoko in presijajno, j pač pa naj pridejo vsi v čedni nedeljski I obleki in zabavali se bodo v pristno slovenski družbi pod domačo streho prav po bratovsko. Gotovo je, da posetijo ta ples tudi znani prijatelji delavstva, posebno pa se pričakuje obile udeležbe od strani obrtnikov in trgovcev. Namen plesa moramo še posebej po-1 vdarjati. Poleg zabave, katero hoče nuditi društvo p. n. občinstvu, je združen s plesom blag namen, kajti čisti dobiček gre v bolniško društveno blagajno. Radodarnosti se ne stavijo J meje. Jutri v »"Trgovski dom!" »Narodna prosieta" je.sklenil v .dborovi seji z ozirom na nerede, ki so se Vdajali v društveni čitalnici, da se sme posluževati društvene J čitalnice le oni, ki se izkaže z legitimacijo, j glasečo se na njegovo ime. Članom društva se dopošljejo legitimacije po slugi, nečlani naj i zaprosijo za legitimacijo pri t. Č. tajniku g. I B. Grudnu v društvenih prostorih ob sredah, I začenši 10. t. m. med 6. in ?. uro zvečer. Nečlanom sme v to pooblaščeni tajnik legiti- I macijo odreči brez navedbe vzrokov. Za izdano mu legitimacijo plača nečlan 20 vin. v pokritje troškov. Ta sklep stopi v veljavo 17. jan. 1907. Društveni odborniki in društveni sluga g. Gorjan so opravičeni zahtevati, da se vsakdo, ki vstopi po tem dnevu v društveno Čitalnico, izkaže z legitimacijo. Dir.'—- Preblag. gospa Skočir je daro-, vala »Narodni prosveti" v Gorici 10 K namesto venca na Gregorčičevo krsto. Iskrena hvala! ! Parftka. — Gospod Vekoslav Macarol, I učitelj v Šempolaju, se poroči dne 14. janu-varja t 1. z gospico Marico Škrk v Šempo-| laju. Čestitamo. iMMOfHjg f Šolski SfroM. — Suplent na pripravljavnici za srednje šole v Trstu gosp. Justin Arhar je imenovan provizoričnim učiteljem in voditeljem pripravljavnice za srednje šole na Proseku. Občni ztor »Goriškega Sokola" se je vršil sinoči v prostorih hotela „pri zlatem jelenu", j Ob $% uri konštatuje brat starosta dr. Tre o sklepčnost in otvori občni zbor. V daljšem govoru se spominja vsesokolskega zleta v Zagreb ter omenja tudi zlet v Prago, ki se ima vršiti v tek. letu. Povdar ja, da „ Goriški Sokol" ne stoji na stopinji, na kateri bi moral stati z ozirom na mesto Gorico. Upa pa, da se z delom da in mora to doseči ter vspod-buja brate Sokole, da se tesneje oklenejo društva m z agitacijo pomorejo, da društvo doseže ciljev, katere si je postavilo. Načelnik br. Jos. Zadel je poročal o društvenem delovanju v preteklem letu, blagajnik br. Ivan Meljavee pa o denarnem prometu. Obe poročili se enoglasno odobriti. — Za starosto je izvoljen br. dr. D. Treo, za podstarosto br. dr. Josip Levpušček; odborniki: br. Artur Jakše, Dragotin Gilčvert, Bisail Avrelij, dr. ¦ Henrik Turna, Ante Koritnik. Za načelnika je bil izvoljen br. Lud. Kranjec. Za praporščaka br. Anton Bepenšek. Imenuje se 9 delegatov za občni zbor slov. vsesokolske zveze in sicer: br. Jos. Boštjančič, Davorin Črnetič, Dragotin Gilčvert, Artur Jakše, Lud. Kranjc, Ante Koritnik, Miroslav Leban, I. Lenart, dr. Dragotin Treo. Razsodniki: br. dr. Karol Podgornik, Mihajlo Skočir, dr. Dinko Puc. — Zanimanje za shod zaupnikov po deželi je izredno veliko. »Gorici", ki je danes vsa iz sebe radi shoda in načrta programa, povemo, da se jih je iz nekaterih občin oglasilo toliko, da niti ne moremo dati toliko vstopnic kot jih zahtevajo. Dan 24. t. m. prežene klerikalcem vse »pustne šale". Poštna zveza med Bovcem in Sv. Lucijo je od 10. januarja t. I. naprej zboljšana v toliko, da bode odhajala popoldanska pošta iz Bovca mestu tO štirih ob dveh popoldne in bode prihajala v Sv. Lucijo ob 7'/» uri zvečer (prej poi desetih zvečer), tako, da bode še lahko priti do zadnjega vlaka, ki odhaja iz Sv. Lucije ob 8.10 uri zvečer. S to spremembo je C kr. poštno ravnateljstvo konečno ustreglo mnogim pritožbam interesentov in občinstva, ki je imelo opravke v gornji Soški dolini in ki jim je bila prejšnja neumestna poštna zveza v veliko nevoljo. Kovega župana občine devinsfc hvali »Plccole". — Iz Devina nam pišejo 9. t. m.: Včerajšnji I »Piccolo" je poln slave na novo izvoljeuega župana. Kot komentar temu slavospevu naj | služijo sledeče vrstice: Drugi dan po volitvi ! so šli vsi odpadniki v laško družbo in k pod- i predsedniku »Lega Nazionale". Podlo je, da so kar na en dan prešli v klerikalni tabor, a še podlejše in bolj žalostno je, da so že drugi dan sklenili z Lahoni tako prijateljstvo. Župan jim je razložil ves »program". Obljubil je, da jim dovoli plese m tudi tombolo, katero jim je zabranilo vsidco leto glavarstvo; sploh vse, česar niso mogli doseči pri prejšnjem županstvu. Jezijo se Slovenci, kakor pravi ,, Piccolo*, le zato, ker sedaj »vedono ekiusft la possibilita di spadroneggiare in paese". Kdo pa naj ukazuje ? Kdo plačuje davke, mar ona peščica pritepencev, ki so prišli z obuvalom v roki sem, da si tukaj napolnijo izstradane želodce? Le tako dalje, Jože, (sram nas je, ga imenovati župana), ta pot res pripravi goto"« do najvišjih časti. Do sedaj niso imeli Lahi pri županstvu nobene besede, a sedaj bodo že ukazovali. Kako daleč smo-dospeli v 3 dneh. -— Tudi bo treba od-I dati tajnikovo in obhodnikovo mesto. Vdobiti I jo morajo ljudje, ki so potrebni podpore, ka-I ker n. pr. kakšen neodrešenec iz kraljestva, ki J mora sedaj greti zobe na solncu, da ne umie gladu. Škandalozno, da^v Devinu, v tej zadnji postojanki na slovensko-laški meji, vlatlaio tako žalostne razmere! SkrunllGi Gregorčičevega spomina, — »Učiteljski Tovariš" piše v notici »Simon Gregor^« med drugim: „Ko je bil v dobi najplodnejše svoje tvorne sile, so ga tepli toliko Cusa da so ga ubili. Zato je to sedanje glorifikovanje gnusna in nedostojna politiška mahinacija, fcj je žalostna slika naših malenkostnih, pop0]. nem nezdravih razmer. »Gorica", ki jo pišefo in urejajo goriški klerikalci najtesnejšega obzorja, majhni in slabotni ljudje, izdaja sedaj po pesnikovi smrti uredniško tajnost, kričeč da je neke dobe verze s strankarsko -politi^ tendenco pisal vanjo Gregorčič. Tisti ljU(jfe ki so zamorili v njem blago pevsko silo se niso mogli zdržati po pesnikovi smrti, da Qe bi pljunili na njegovo gomilo. Taki ljudje ne zaslužijo nobenega pesnika. "Ne vemo, ako je *e kje tako, da mora visoka umetnost služiti umazanim politiškim samopašnežnem. Samo med Slovenci je mogoč neodpusten greh, da vlačijo umetnost v blato in jo oskrunjajo s podlo brezobzirnostjo!" „6orlca" In deželni denar. — »Lavoratore« | v Trstu je priobčil dopis iz Gorice, v katerem poroča, da dobivata »Corriere" in »Gorica" iz deželnega denarja letno »podpore'' po 200 K. Glede na dopis Iz Mirna v št. 3. v Mr je prišel k nam sodrug Ropaš ter nas prosil popraviti dopis v toliko, da ni res, da je napadal na soc. zaupnem shodu »vse nuore, s papežem na Čelu", ampak da je govoril o papizmu in klerikalizmu. Celjska »Domovina" je napravila našim klerikalcem zopet veliko veselje. Neki — on -je spustil v predale »Domovine" celo reko svojih bedarij o Dumasovem Monte Cristu ter 0 založniku Gabrščeku. Pravi celo, da se je smejal, ko je čital, kako hvali Gabršček samega sebe po »Soči". Žal nam je, da moramo temu — on-u ~ kaliti to veselje. Povemo mu, da Gabršček ni ne pisal ne inspiriral odgovora tistemu — on-u —. Ta -— on — pa je jako prefrigan tiček. Zadnjič je lagal, da g. H—n prevaja h nemščine, potem pa pravi, da je prevedel iz francoščine, v zadnji bedariji v »Domovini" pa trdi, da ni nič tega podtikal g. H—nu. Tak človek je pač Cisto navaden lažnik, vreden »Domovine" in »Gorice". Umevno, da se s takim ne bomo prerekali. O »SVOllOdni ŠOlI" pišejo jako radi klerikalci v zadnjem času, hote naslikati napred-njake za ljudi, ki stremijo za tem, da vržejo verouk iz šole. No, nič se bati! Mi nič ne pehamo verouka iz šole, marveč še hvaležni bomo katehetom, ki naučijo otroke izvrševati največjo krščansko zapoved: Ljubi Koga čez vse, svojega bližnjega pa kot samega seb.e. — Dejstvo pa je, da so naši kateheti jako nemarni pri veronauku v šoli. Poduk jim po večini smrdi, zato se dobi katehete, ki zamujajo pouk v šoli, ter imajo dolgo vrsto zamujenih ur. Njim pač ni mar za verouk. Mi ne gonimo verouka iz šole in ne navajamo ljudi k odpadništvu; ako pa se kje v svetu kaj takega godi, so sokrivi vsi taki nemarni kateheti, katerim je verouk deveta briga. Ali ni res tako? TatrOfla V SlliOdki. — V neki gostilni v Gorici je kadil neki mož iz tržaške okolice „kubou, katero nu je daroval nekdo, s katerim je imel kupčijo. Smodka mu je kmalu ugasnila, pa jo je zopet prižgal. Čez čas Je pa skočilo nekaj iz smodke, kot kakšna raketa. Vrgel je smodko proč. Ko so jo poteD1 pobrali, so našli v njej patrono 6 mm kalibr*-Menda je naznanjena vsa reč policiji. Društvo »Napredek" v 8or, Vrtojbi je j**8" dilo na Silvestrov večer zabavni večer, fe1*1 sta se dve šaloigri. G. Pino Cian je P«daV®! o.Simonu Gregorčiču. G. F. Gorkič iz Dolnje deklarooval Gregorčičevo »ffljki", S08^.'. Rožica Čeme »Soči", gospfca Anica Reš^ „Velikonočno". Razven tega je imel g-Cian govor »Rebro(r in slovo sUu^mii letu. Ob tej priliki je - nabral g. Pin0 ('lf 17 kron za Gregorčičev sponi«"1* Darovali so g. župan F. pl. Lokatelli 2 &> g. nadučitelj 1 K, g. Al. Pahor 1 K, g- l' Cian 1*40; drugi manjše zneske. Odbor bralnega In pevskega društva »NapjM* I B«r. YrtO|W za 1. 1907. se je konstituiral b e J deče: gg. Jožef Boštjančič predsednik, i • Zorn pevovodja, Al. Pahor blagajnik *B' | Batistič podpredsednik, Jožef Cejan tajni • Odborniki so: Franc Lasič, Ivan Lasič, Jo * Lasič, Jožef Pelicon, Henrik Markič, lr»D 1 Kuljat j knjižničar Filip Pahor. 12 Samo Gabršdek. — Današnja »Gorica« je et P°lna Gabrščeka. V uvodnem članku, v fjg^i članku, v noticah, kar mrgoli Gabr-ka Tudi iz kobariškega okraja duhovniki ^ obračajo nanj, dasi dobro vedo, daje mogel t'sto reč opisati le kak domačin v gorah, in Li so dobili odgovor že v četrtek. -— Vsako Lgarstvo jej pride prav, zato je pograbila s Mi« tudi neko beda^o 4z, šDamovinei^ i^ogi čitalji »Gorice«, kaj jim vse ponuja! gumo zabavljanje in udrihanje po Gabrščeku, L je politika »ljubljenca naroda", dr. Gre- lp#ča. — . j nB0fiMa. molči o zapravljanju Deželnega denarja, katero smo ožigosali zadnjič. Sokrivci molčijo — zategadel pa toliko bolj -drihajo po Gabrščeku, da bi tako odvrnili ^most od —korupcije, v katero so zapletani laški liberalni in slov. klerikalni ma-todorji,AU.da bo ljudstvo vedno bolj pozorno Da delo* klerikalcev, drago plačano s kmetij gulji, poskrbimo že mi. Sleparje zadene zasluženo plačilo. 0 Milki nesreči, ki se je pripetila v pre- Idoru pri Pressbaumu na Nižje Avstrijskem, nam poroča naš rojak-delavec; v noči na 6. t. m. je v Predoru ponesrečil miner Maks , Jlenodetti s Tirolskega; ko je polnil mine, se je zapalil dinarait, in" mina ga je ubila. Ranjena sta še dva druga. Pogreba so se udeležili vsi delavci pri gradbi vodovoda. Ona nesramna banda, ki nam je ubila pesnika S. Gregorčiča, še ne miruje. Ostudno je, da se tako gonijo s pokojnim Gregorčičem, fcateremu niso dali miru ne prej živetemu, ne sedaj mrtvemu. Izsilili so iz dveh bratov i in jedne sestre, za katere se prej nikdo ni zmenil, neko izjavo s pobožno Željo, da bi postavili na laž GabrŠčeka. Pa so se urezali. (iabvšček je v resaici dobil v „Soči" omenjeno izjavo treh, ki so pok. pesniku najbližje. Saj so poleg 2 bratov in jedne sestre tu š e jedna sestra živa in tu so tri nečakinje njegove, hčere pokojne sestre. Vse te pa so bolj zavedne kot oni gori ter nimajo strahu tudi v javnosti povedati, da je bila ona zahvala v „Soči" v njih Mislil pisana. ¦— To zadostuje razsodnim ljudem na vse bevskanje po farovških listih Koncerti v restavraciji .Trgovskega doma". ~~ Že ves ta teden svira vsak večer v restavraciji aTrg. doma" izboreu d a m s k i orkester z Dunaja. — Za neznatno vstopnino 40 v morejo goriški meščanje preživeti nekaj prijetnih ur ob zvokih dovršene glasbe izpod nježnih ženskih prstov. — Priporočamo či-tateljem, da ne zamujajo teh lepih prilik. Koncert priredi postojnski salonski orkester na željo Šentpeterskih rodoljubov dne 12. ja-narja 1907. v kolodvorski restavraciji v Št. Petru na Krasu. Čisti dohodek je namenjen za S. Gregorčičev spomenik. Slovansko petsto društvo t Trstu vabi na ioneert, katerega priredi v nedeljo 13. janu-varija 11)07. v gledališčni dvorani »Narodnega rtoma" ii*\ čast bivšemu pevovodji g. srečku torfel-u. Vspored: 1. Iv. pl Zaje: ,,MoIitva" - Kantata za m moški zbor s spremljevanjem orkestra. 2. A. Nedved: „Nazaj v planinski ni* — polni zbor. 3. E. Adamič: „FranicaB ~ romanca — moški zbor. 4. a) Ant. Dvo-**: „Golub na javoru", b) F. Mendelssohn: /ftontič i ostalo cviječe" — damski zbor s spremljevanjem orkestra. 5. a) P. Vorotnik: »Vetenuj zvon", b) H. O. Vogrič: »Lahko |~ — moški zbor. 6. H. O. Vogrič: „Pri kolovratu" — romanca — polni zbor s sprem-Mevanjem orkestra. Bivšemu društvenemu pe-^'odji g. Srečku Bartel-u o priliki njegovega [snovanja častnim članom posvetil skladatelj. '¦ • **ovak: ^Nesrečna vojna8 — balada— i)0w zbor s spremljanjem orkestra. katero Društvo »Naprej" v Dornbergu vabi prijatelje tega društva na plesno zabavo, katero priredi v nedeljo 13. t. m. v veliki dvorani druStva „E d i no s t". Pri zabavi bo svirala „So-kolska godba" iz Prvačine. Ker so železniške zveze vipavske z bohinjsko železnico jako ugodne, pričakuje odbor obilo udeležbe tudi zunanjih gostov. > redi v nedeljo dne 13. januanja društveni ples v dvorani g. Jakoba Maraža. Pri plesu bo svirala Prvaška godba. zahvala.' — Podpisana se prisrčno zahvaljujem blagorodnim gospem in gospodičnam tolminskim, slavnemu tolminskemu učiteljskemu društvu, slav. učiteljstvu goriškega okraja in vsem blagim dobrotnikom, ki so prispevali k troškom za nagrobni spomenik pokojni moji sestri Amaliji. Bog stotero povrni! Tolmin, dne 30. jan. 1907. — Josipina Jug. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Ponosna služba v lekarnah, — času od 13. do 20. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Pontoni. Izpred SQdnlj8. — Ker je pokradel dvema kolegoma obleke v vrednosti 50 K, je bil obsojen Anton Voltolina iz Italije na S »s^sece zapora s postom vsak mesec. Po prestani kazni bo moral v Italijo. Jos. Fratnik, 25 let star, iz Gorice, je bil obtožen tatvine obleke v vrednosti 44 K. Dobil je 14 mesecev ječe s postom vsak mesec. Fratnik je bil že večkrat kaznovan. Po prestani kazni pojde v prisilno delavnico. Radi tatvine in nevarnega pretenja je bil obsojen 36 letni Miha Štrukelj z Loma na Tolminskem na 13 mesecev ječe s postom vsak mesec. ' Geninjanu je umrla gospa Ana Venier, 'so pokopali na njeno željo brez zvo-en^; na krsto in mrtvaški voz tudi niso htneli Položiti vencev in trakov. Y N* Kolku je zabodel L Pelhan soseda Fr. '¦Narja. Vzrok umora je ljubosumnost. Oba ; oženjena. Pelhan se je prijavil sam v-fin,Ji v Vii)avi. \ «tivala. — Da se je veselica dne 6. Jtorja t. 1. tako lepo izvršila, gre posebno bo- § '°S' Bu votU* moškega pevskega '*i kakor tudi g. S. Volariču, vodji tam-tlbj l- žen.skega Pevskeg4 zbora. Podpisani - ? ilma !zreka sv°i° aajiskrenejšo zahvalo. x . ValJuJe se tudi vsem gg. društvenikom » rf tve&icam ter jih obenem prosi, da bi ised • Udeleževali vai tudi nadalje kakor h(h&h ~~~ Odbor Pevsko tamb. društva 0 0ra" v fcrtgori, 10. januarja 1907. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Draginja mesa. -- Na konferenci načelnikov parlamentarnih klubov je povedal mini-Bterski predsednik, da poda vlada v eni prihodnjih sej programatično izjavo o draginji mesa ter o sredstvih, kako bi se draginji odpomoglo. Streljanje proti tOČt. — V Italiji "in Franciji so se vršile v letih 1902.—1906. sistematične poskušnje glede zabranjenja toče s pomočjo streljanja, in sicer pod nadzorstvom znanstvenih mož. Streljanje se je pokazalo brezuspešno, tako da se je sklenilo to stvar popolnoma opustiti. Cene platna In sukna se zvišajo za 25%. Dunajski tiskarji zvišajo cene za 10 do 15%. Kaj dajamo ml državi in kaj država nam? — Koroško plačuje davkov blizu 11 milijonov, država ji vrača 5 milijone. Torej plačuje Koroško državi nad 6l/2 milijona. Kranjsko plačuje davkov 18 milijonov, dizava ji daje le o milijonov, torej plačuje Kranjsko državi nad. 12V- milijona. Primorsko plačuje državi blizu 67 milijonov, država vrača Primorskemu 11 milijonov, torej plačuje Pai-morsko državi 56 milijonov. Štajersko plačuje davkov 46 milijonov, država vrača dežoli 14 milijonov, torej plačuje Štajersko državi 32 milijonov. S1 o ve nske dežele plačujejo državi 142 milijonov kron, od države pa dobivajo 34 milijonov, torej plačujejo državi skupaj 108 milijonov kron. Socijalne uesti. Štrajk železničarjev v Bolgariji se nadaljuje. Štrajkati so začeli tudi uslužbenci parobrod-nega društva v Varni. Razgled po suetu. Državni Zbor. - V seji 10. t. m. je minister za deželno brambo predložil zakonski načrt glede pokojnin vojaških vdov in sirot. Po prečitanju došlih vlog je zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu posl. Gess-manna, da se takoj prične razprava o predlogi numerus clausus in volilne dolžnosti. Nujni predlog posl. Gessmanna je bil vsprejet, nakar je zbornica razpravljala o predlogu glede numerus clausus, ki je bil konečno v vseh čita-njih vsprejet z dvotretjinsko večino. Nato je zbornica priznala nujnost tudi predlogi o volilni svobodi ter sklenila preiti o tej predlogi v specijalno debato. Zbornica je včeraj dovršila debato o prvi skupini zakona v varstvo volilne svobode ter jo sprejela. Nato je začela razpravljati o drugi skupini kazanske določbe proti razbitju volilnih shodov. Ogrski državni Zbor, ~- Ministerski pred- j sednik je izročil v seji 10. t. m. cesarjevo zahvalo za čestitko zbornice povodom novega leta. Honvedski minister Jekelfalussy je vložil predlogo glede določitve in odobritve rekrut-nega kontingenta za leto 1907. V predlogi se zahteva isti rekrutni kontingent kakor 1. 1906. Zbornica je razpravljala o proračunu ministerstva za uk in bogočastje. Posl. Hencz (ljudska stranka) je zagovarjal ustanovitev tretjega vseučilišča v Košicah. Piekel je, da je budimpeštansko vseučilišče prenapolnjeno in omenil je tudi okolnost, da je 32% slušateljev budimpeštanskega vseučitelišča Židov. To je narodna nevarnost, kajti Židj* se polaščajo vseh produktivnih karijer. Govornik je zahteval, naj se na budimpeštanskem vseučilišču uvede numerus clausus (smeh) ter je ostro kritikoval tudi odnašaje na giranazijih, zlasti na privatnih gimnazijih. Potres na Norveškem. — Dne 10. t. m. je bil potres na Norveškem. V Kristijaniji sta bila dva močna sunka. »Glasbena Matica" v Ljubljani priredi jutri 13. t. m. v veliki dvorani hotela n Union "veliki ljudski koncert. Peli bodo tudi Nedvedovo „Nazaj v planinski raj" v spomin S. Gregorčiča. Vseslovenska razstava v Pragi se bo mogla vršiti radi razmer v Rusiji šele leta 1915. KOŠ kruha je ukradel neznan tat v Trstu pekovskemu vajencu V. Mozetiču. Dečko je pustil koš v veži ter nesel naročeni kruh v III. nadstropje stranki. Ko so je vrnil, ni bilo več ne koša ne kruha. Samomor V TrStP, — V vodnjak je skočila v Trstu 19 letna delavka Amalija Varin. Drugi dan so potegnili njeno truplo iz vodnjaka. 80 letnica nadvojvode Rajnerja. — Včeraj je obhajal najstareji člen habsburžko-lotarinške hiše nadvojvoda'Rajner osemdesetletnico svojega rojstva. Atentat na orožnlškega načelnika v Lodzu. — 10. t. m. predpoludne je bil v Andrejevi ulici I ustreljen načelnik orožništva, polkovnik Šad-ska. Vojaki so na to vstrelili ter ranili ne-' koliko ljudi. Glavne ulice so bile zaprte. Morilni napad na načelnika orožništva, Šadska je izvršilo 10 z revolverji oboroženih mož. Od pet vojakov, ki so spremljali načelnika, sta bila dva težko, trije pa lahko ranjeni. Štajersko IjUdSkO uSIteljStVO priredi 2. febr. t. 1. v Gradcu splošni učiteljski shod v svrho priborenja boljšega materijalnega stanja. Kako sl želijo Čehi srčno In veselo novo leto? — Namesto da bi pisali Bog znaj koliko pisem in razglednic, pošljejo svoji šolski družbi določeno svoto denarja in ta natisne po vseh časopisih, da želijo ti in ti (sledi na tisoče imen) vsem svojim znanem in prijateljem vse dobro v novem letu. S tem si vsak prihrani mnogo pisarja, družba pa ima lep dobiček. Slovenci, posnemajmo jih! Češko narodno delo. — Čehi so sklenili ustanoviti v Znojmu privatni gimnazij, v Iglavi pa privatno realko. Sedem oseb je obsodila dne 11. t. m. vojna sodnija v Varšavi na smrt. Nesreia na delu. — 18-ietni poljedelec Fran Mahne, doma iz Tater pri Materiji, je prišel v tržaško bolnišnico. Imel je desno roko vso zmečkano. Povedal je, da je ponesrečil na delu pri slamoreznici. 0 perzijskem šahu, ki je umrl te dni, se pripovedujejo marsikatere dogodbe. Na nekem evropskem dvoru je videl pri neki pojedini, njemu na čast prirejeni, že priletno kraljico j obdano od velikega števila dam. Ta zbor dam j ni nič kaj ugajal šahu Musaffer-Eddinu. Vpra- I šal je kralja: „Ali je to tvoj harem? Bo že j potreba ga malo presvežiti". Da se s tem ni prikupil starim damam, ni treba dostavljati. — V Londonu mu je bil predstavljen nekoč neki bogatin, o katerem se mu je reklo, da je bogatajši od angleškega kralja. Šah tega ni mogel razumeti ter je rekel, da bi bilo prav, če bi se takega • človeka prikrajšalo za glavo. — Šah se je strašno bal nevihte. Na zadnjem obisku v Parizu si je ogledoval zbirke v Louvru. Kar izbruhne nevihta, in treščilo je. To je tako preplašilo šaha, da je s svojim spremstvom tekel v svoje stanovanje. Pri tem je bil bled in ves se je tresel. — Jako so mu ugajali avtomobili, in na nekaterih poštnih cestah v Perziji se rabi avtomobil. V Parizu je kupil nekod več bicikljev ter je prisilil najbolj debele člane svojega spremstva, da so (' poskusili voziti se. Ker so kar cepali po tleh, ko se ni nikdo izmed njih učil poprej voziti, se je šah pri tem čudovito dobro zabaval. — Šah je bil jako neroden pri rabi viiic in no- j žev, kar je bilo včasih jako mučno visoki družbi na dvorih. — Glede svojih sinov je pisal nekoč ravnatelju perzijske šole, da mu ni potreba delati izjem pri njegovih trah sinovih, marveč žeii, da se ravna ž njimi v šoli tako kot z drugimi otroki. — Na železnici je bil jako oprezen. Ni smela hitrejše voziti kot teče kamela; posebno se je bal tunelov. Iz Perzije v Pariz se je vozil dva meseca. V Parizu je bil kupil klavir in avtomobil. Poprašan, katero mu bolj ugaja, je rekel: avtomobil. Zato, ker se ž njim lahko hitro odstrani od klavirja. — Šah je rad delil miloščine, zato so reveži po velikih mestih kar oblegali hotele, kjer je prebival. — Vstajal je šah zjutraj ob 6., ob 8. je sprejemal ministre, kosil je sam, popoldne se je sprehajal po vrtovih. V državni svet jo je primabal večkrat kar v pantofljih in oblečen po domače.^ Vsak teden se_jei umil _ enkrat___ Bal se je jako, da bi ga ne zastrupili; zato je bila kuhinja strogo nadzorovana. Jedel je kar s prsti. Doma se je skrival pred nevihto v kleti. •— V haremu je imel 400 žensk. Zapustil je 4 sinove in 23 hčera. — Katero haremskih žensk na cesti gledati dlje Časa, je velik zločin; pripeti se lahko, da takega pretaeža obglavijo; pretepejo pa ga prav gotovo. Sove retorme v Macedonl|l. — Vsied zahteve velesil, naj se izvedejo v Macedoniji reformo v pravosodstvu, je zboroval zadnje dni meseca decembra ministrski svet, ki je ugibal, kaj naj Turčija stori, da take reforme prepreči. Vrhovni nadzornik Hilmi paša je pri-, poročal, naj se nastavijo v Macedoniji trije policijski specialisti kake nevtralne države, naj se ustanovi posebna šola za policaje in naj bi se gradile moderne ječe. Vse te predloge je ministrski svet zavrgel iz finančnih vzrokov; sklenil pa je, da se obstoječa politična izjemna sodišča izpopolnijo in ustanove tri nova; nadalje se policijski zakon popolnoma preosnujo. Sultan je sklepe ministrskega sveta takoj sankcijoniral. Obenem je sporočila turžka vlada velesilam, v'v bo sama preoBiio-vala justico v Macedoniji, a. tujih reform ne more sprejeti, Tajni zvezi duhovnikov na češkem. — h, Prage poročajo, da je pražki nadškofijski ordinarijat objavil razglas, da so duhovniki ustanovili tajno zvezo, ki ima namen priboriti duhovščini tiste državljanske pravice, ki jih uživajo vsi drugi državljani. Ordinarijat izjavlja, da nikdar ne pritrdi temu prizadevanju in svari duhovščino, da ne sme pristopiti tej zvezi. To gibanje duhovnihov je zlasti na Mo-ravskem. Kako mislijo, se razvidi iz njihovega lista, kjer pišejo: »Na praznik sv. Štefana, prvega mučenika Kristovega, se glasi z vseh propovednic vsega sveta protest proti nasil-nikom, ki so nezmožni premagati duha, ki je govoril iz moža preroka, škripci z zobmi iti posegali po argamentih s kamenjem. V Čem se razločujejo naši voditelji od farizejev? Mi bodemo tudi v bodoče delali za ideal Kristov, nadalj jvali bodemo delo za izobrazbo ljudstva in tudi nadalje se bodemo borili proti Wichin-gom za dedščino ciril-metodijsko: a to je, za cerkev narodno, ljudsko in socialno 1" Uiijjiže^oosi. Koledar družbe sv. Cirila In Metodi za navadno leto 1907. Izdalo in založilo vodstvo družbe. Stane 1 K 20 v. Prinaša razno berilo, med tem podrobnosti o Prešernu te? se v živih besedah spominja pokojnega pesnika Gregorčiča. Naznanilo. Vsakovrstna plačila, katera so za plačali rihemberški grajščini, se imajo začenši s 1. jan. 1907. vplačevali .je-dino le po položnici pri kakšnem poštnem uradu za račun grajščine na c. kr. poštno hranilnico. Grajščinski oskrbnik daje strankam tozadevna pojasnila in tudi na zahte-vanje izpopolnjene pošlno hranilne položnice. Nihče ni pooblaščen ali opravičen sprejemati denarne zneske za grajščino. m.T m na Primorskem @dda se dvoje stanovanj v novi hiši Via Irigeiina, eno v pritličju 3 sobe s pripadki, teraso in polovico vrta, drugo v I. nadstropju 4 sobe s pripadki in polovico vrta, voda v hiši in opravljeno sobo v hiši Via j Zorutti št. 3 A. \ Prašati pri hiiniku Via Zorutti št. 3 A. j Vinograd na prodaj u Solkanu (blizu Ošljeka)pod hribom Su. Katarine, obsegajoč 5 njiu zemlje. Deč se izuč pri Ulihaelu Bašinu » Solkanu (na Žagi). izročim približno kg 41/* v jesilui ohranjenih rastlinskih pridelkov, (2 posodici kumar, l posodica poprnikov, 1 posodica meSanih slanikov) tranko na dom v Gorici, ali razpošiljam po pošli proti povzetju. NaroČila sprejema prva goriška tovarna rastlinskih pridelkov Marij Gattinoni, Gorica, ulica (iarzarolli 31. Iščem za vsak večji kraj resne zastopnike z ugodnimi pogoji. Vsako posnemanje- in vsak ponatis se fcasnuje. Edino pristen jo Tliierry-ji!v balzam .samo /. zeleni . Postavn Najstareje, izvrstno domače sre/stvo. Cena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specijalna steklenica s pafemtovanim zamaš-" kom K 5-— poštnine prosto. Thierrv - jevo Centifolijno mazilo priznano najbolje domače sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, po5kodl>am. Cena: 2 lončka Iv -3*60 pošilja poštnine prosto le proti predplačilu zneska ali povzetju Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Brošure s tisočerimi ori«inn?ninii zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že sad 30 let! Druge reklame ne potrebuje !Bo|a krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Izdeluje obleke za vsak stan: civilne, uradniške in vojaške. V zalogi ima vedno sveže blago za vsak letni čas iz prvih tovaren. Izdelek iz lastnega blaga jamčim. = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tek. frana 3osipa 35 — tek. 3osfpa Derdi 33. Manufakturna trgovina A. Bisail naznanja preselitev svoje trgovine 'ffl v hišo Monta v Gosposki uUei ter se priporoča tudi nadalje svojim cen j. gg. odjemalcem. Glasovir = = na prodaj Itvrdke Schnabl — Dunaj) v jako dobrem stanu, oziroma se zameni s harmonijem. Več pove Kožlin Ignac v Koranu št. 18. Poskusite in priporočite = izdelke = I n?ydropetoparne hranil »Pragi VIII. Odlikovana pekarija in sladčičarna KIEOL DlIŠfilM v Corici na Komu v (lastni hiti) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likarja na drobno ali v originalnih biitelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo S*** po jako zmernih cenah. "M Najvišja odlika „GRAND PRIX" na svetovni razstavi v St. Louls 1904. Zahtevajte le Globus čistilni —= === ekstrakt kakor kaže podoba, ker ponuja se ničuredna posnemanja. Jedini izdelovalec F r i t /. S o, h u 1 /. ml. akc. društvo na Lipskem in Eger Šivalni stroji za usakoršnokoli rabo SINGER se vdobe izključno le pri nas; isti ne služijo samo v obrtniške svrhe, pač pa za vsako ===== domače šivanje. ===== Pazi naj se, da se v kupu je le v naših trgovinah. Vse naše trgovine je spoznati po te m-le znamenju. ¦¦¦ Družba Singer Anonimno društvo šivalnih strojev v Gorici na Travniku štev. 5. + Julij Reddersen + Via del Torrente štv. 25. — Telefon štv. 831 --------v Trstu.-------- Kivurgicni predmeti, prtopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprave aparati za umetno dihanje. Čateža pFipfav* za ob$*ze, izdcll°"m M- d » i, » Parovien , , . (i5 Nil M- « » i, „ Kamgam .... fiO 80 lv- n » „ „ - ivibt . . . . r»(i- 73 I. Talar rili llomana h vsakovrstnega sukna:{.! 7o Površniki zimski ali letni: I. Površniki i/, mode Strich-Kamgarn . . -in "o "• » .. » „ ¦ . .m m lil- » „ „ Hiberet uli kočman 4>> (15 IV- » » n Scviot . . . ifc! .|l) V. „ za dečko od 9 do 16 let . . . ii :!0 Obleke zimske ali letne: I. Obleke h mode nujfinojsega sukna . . iii)--{io '[• h n i. » Kamgo.r» aii S() "'• n ,1 ., „ Seviot . • .{.-i- 7t> IV. „ „ „ „ Loden . . :ir»- m I. „ za dečke od 9 do Itf let vsake vrste ll tr> H m „ „ od a do 12......:,.-jo I. Okrogla dolga Pelcgrina iiepremoCljivn \:> W If. Havelok „ vsake vrste neprcmoCljiv l.*i-:ir» I. JHaCe vsake vrste blaga . . . '. . :> i>;» Jt- -.1 „ „ za dečke od 9 dol'i let :i lr> | W- n » „ „ „ ., 3 do 12 let •!- 11 I. Kompletna Sokolska obleka..... M Blago gotovo se prodaja ceneje kot drugi trgovci. M. POVBRAJ. Vsestransko hvalo in priznanje dosegel je letošnji Koledar za kmetovalca 1907. Uredil dež. nadzornik!. Legvart. II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje} zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila-Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vino-reja, priprava dobrega vina. Kmet zakoni. Hmeljarstvo. PreraČ. v kifo orale in hektarje. Koledar, sejmi k še mnogo drugega. Vezan je letos ? posebno fflOŽBO platno. Gena s pošto E HO, i" -f naroča pri i?. Bonačn v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. Noben vesten gospodar naj ne bode brez tega potrebnega koledarja. Be dobiva v vseh lekarnah. N^boljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. IS Hiter CnrllUa izdelan ? >rr8tu y ^&rnah Raf««l Godlna, lokam« „AIIa Mi dlna, oeni itckltalai I l'4f. Ii friia ¦• ¦¦ riidoiiljt min| nego 4 itaklinloe proti povntj« lil mpr«] poiltnim ineikom 11 - proito poitnine, - REVMATIZMU in PROTINU - la K 6-Z5