39. številka.
V Trstu, v soboto 14. maja 1892.
Tečaj XVII.
„E D I N 0 S T"
*haj& dvakrat na teden, vhako aredo in aoboto oh 1. uri popoludne
„Edinost" stane:
c« Tse leto gl. 6. —; izven A v nt. 9,— gl. ta polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ ta četrt leta , 1.50; „ , 2.25 „ Posamične stevilkp se dobivajo * pro-iif»jalnicah tobaka v Trstu po fc nov..
* Gortoi in v Ajdovščini po • nov. tta naroćbe brez priložen« naročnin« ii>ravnlštvo ne ozira.
EDINOST
Oglasi in oznanila ho račune po 8 lin.
vrnjen v petitu : r« caalove ■>■ dci.elimi črkami se plačuje prostor, kolikor ni obsedlo ji k viulnih vrstic.
Poilana, Javne zahvale, oamrinlce it-t tu rni uni* po pogodili.
Vsi rt op. si s.* pošiljajo uredništvu Piazza Caserma Ar. 2 Vsako pismo mora biti trankovaho ker nofrankovana se ne sprejemajo. Rukopisi se no vračajo.
Naročnino, reklamacije in inseraie p«*«-;ema Upravniitvo Pittzza Caserma fit. 2 Odprte reklamacije • n proste poštnin«
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V (dlanst Jf mot-
Stalnost nemštva v svetovnem pomenu.
ii.
Srečni opazovalec človeške prirode in iz nje izvirajočih usod vsega človeštva pride neizogibno na »led onemu faktu, ki prepreča Germanom, oziroma Nemcem a p o h, stalno avtoriteto mej narodi.
Prvi dokaz za to je že bitje germanskega plemena samo na sebi in drugi dokaz njihovi jezik.
Bitje germanske naravi je one baže, ki se ne strinja z nobeno drugo narodnostjo, ki se ne da spojiti z nobeno prirodo druge nego germanske narodnosti. Meju tem, ko je Slovan, recimo, dovzeten za bratsko občevanje s& slednje narodnosti človekom in se složno spaja z naravo njihovo, ostane German trmoglav, trdovraten in osoren proti vsemu, kar ni germansko. A to ne iz zgolj germanske „z ve s t obe*, katero povdarja pri slednji priliki, marveč is zgolj prirojene mu — nezmožnosti!
Vsled te njegove nezmožnosti propadel je German tako rekoč oni nemški bezobzirnosti, ki je postala prislovna že po oelem svetu, kakor propade surovosti neotesani in nevedni kmet. In ker se ne da spojiti z nobeno narodnostjo, za to želi biti čez vse narodnosti gospod in ta njegova okorna predrznost je prvi vzrok b 1 i ž o č e se propasti njegove slave.
Razumniši iz med njih to jako dobro izpoznavajo, zatoraj se neodmorno trudijo bahatim krikom Bvojih aposteljnov prekričati in premotiti svet, da to ni r e s, da bi bil German narod, ki je jedenkrat živel, jedenkrat sijal, četudi v narejenem solnci slave, ter da bodo prišli skoro časi, ko se bode rekalo : bil je germanski rod, a ne bode ga nikoli več — marveč germanski rod in germanska slava živela bodeta vekomaj ali vsaj tako dolgo, dokler ne pade zemlja v večne tmine . . .
Ali ta krik je prepozen! VeBeljni svet je izpozna) po dovelj dolzem motenji, da osorni pangermanizem ni ustvarjen za — človeštvo, da je krik njegov krik utapljajočega se v morje vekovečne pozabnosti!
Drugi dokaz, ki se naravno spaja s prvim, za nestalnost nemštva, pak je nemški jezik sam, V tem obziru mi bode pak ogromna vsota Slovencev samih, onih Slovencev, v katerih še v i d e z n o neiztrebljivo tiči umetno' in posilno vanje vsajeni kil neke „zaljubljenosti" v nemški jezik, ugovarjala in mi morda očitala preobilo pristranost, morda celo — slovenski šovinizem.
Da nemški jezik med vsemi avstrijskimi Slovani v prvi vrsti in n a j z 1 e j e upliva na nas Slovence, povdarjala se je že brezštevilnokrati kot vzrok slovenska nezaveHt o lepoti in zlati vrednosti našega lastnega materinega jezika. Naše srce, naš duh je njiva, kjer takoj požene kal tuja, še tako strupena rastlina in jame preraščati in dušiti plemenito zelišče domačega semena. A kaj je temu k r i v o P Tudi to je čul narod slovenski že brezštevilnokrati! Kriva ni — naši politični nasprotniki naj hi tega ne domišljajo — inorda „krasota" tujega jezika in lohko naučljivost istega, marveč
plodovita dovzetnost slovenskega duha za vse, kar mu prihaja od zunaj. Italijan, Nemec in Madjar so v naučenji tujih jim jezikov pravcati trmoglavci, zlasti pa za nauk mehkega in pohlevnega jezika slovenskega.
In to dovzetnost in lehk o priuči j i vos t tujega jezika Sloven-čeva postala je nasprotnokim našim dobrodošla in priljubljena mreža, v katero love s tolikim vspehom žrtve svoje go-ApodBtvaželjnosti v domovini naši. Ker je židovska nesramnost in predrznost Germanov že od časa njihovega postanka na zemlji poznana, znano je vsakemu od nas, da so bila to sredstva za ponemčenje cele naše ogromne domovine, ki je sezala gori čez In in Duuav in preko Mure in Drave.
Da bi bil za one tužne dni vstal Slovan, ki bi bil naš rod poučil o pravi vrednosti germanskega jezika in nemške nečimurnosti, postavil bi se bil naš narod v obran za svojo Širno domovino, katero zopet pridobiti si v last, trebalo bi vse probujene duhovitosti njegove — če bi sploh to Še mogoče bilo.
Ali morala ae je domovina naša skrčiti skoro do neznatnosti, bolezen narodova prirasti morala je že do smrttie nevarnosti skeleče rane, ki jo je vsekal tuji meč v srce naše domovine. Stoprav danes, a Se tudi danos ne ▼ istej meri, kakor zahteva opasni narodov položaj, prišli smo do necega „i z p o z n a n j a", da je vsa pangermanska komedija zgolj humbug, g 1 u m a š k o sleparstvo in da je njihovi jezik, na kateri se tolikanj domišljajo, po večini gola priprosta zmes izrazov, izposojenih skoro od vseh narodov Evrope.
Da ni nemški „jezik" natrosen s ci-bebi tujega jezikovnega lišpa, največ romanskega, baš kakor potica velikonočna, u« bilo bi ga sploh poslušati in le ta lišp ga dela še nekoliko užitnega, čeravno je kljub temu lišpu za vi soko inteligentno družbo —
ovseni kruh!
Iz tega fakta je razvidno, da čem bolj narašča in se razvija inteligenca in duševna popolnost človeštva, tem bolj mora izginjati iz sveta germanski Šovinizem, tem bolje slabeti stalnost nemštva v družbi človeške inteligence.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežslt.
Državni zbor. Dne 10. t. m. pričela so v državnem zboru obravnavanja o prometnih napravah dunajskih. Posl. K a f t a u je naglašal, da še ni došla v zbornico vladna predloga, Iti bi toliko zahtevala od države na korist jednomu samemu mestu. Vsa predloga je bila izdelana v preveliki naglici in ni preveč zaupati proračunom. Govornik kritikuje postopanje vlado nasproti mostni občini p raž ki. Za Češko se ne stori nič. Nevarno je usiliti kakemu narodu ulogo politiškega inueeni-štva, še nevarnejše pa je, ako se mu naprti gospodarsko mučeništvo. Ni češki Soli
na Dunaji, vzdržani po dobrovfoTihih prispevkih, noče vlada privoliti prai£javnoati. 200.000 dunajskih Čehov nimajo hiti jedne javne šole. Zato pa se ni smeti čuditi, ako ginjevajo simpatije do mesta dunajskega. Prometne naprave dunajske ni smeti smatrati produktivnimi. Zato pa češki poslanci no morejo glasovati za te predloge, ako se vlada ne obveže izpolniti čeških želja. Na to je posl. dr. II e r b s t v dolgem govoru zagovarjal vladne predloge, iBtotako poslanec K ii b e c k. Posl. L a g i n j a je opisaval odnošaje v Istri, ki ima zelo ubogo prebivalstvo. Prometne naprave niso brezpogojno potrebne za mesto dunajsko, d o-Čim Istra nujno potrebuje po moči. Govornik označuje več malih železniških prog, ki so zelo potrebne. To je najbolje agitacijsko [sredstvo hrvatsko, ako vlada ne zadovolji željam Istre. Tu gre za dvajsot tisoč družin, koje bi bilo možno rešiti gospodarskega propada se svoto 3 do 400 000 gld. Govornik toži o obilici eksekucij ter navaja slučaj, ko bo je neko posestvo, ki je bilo cenjeno na 1400 gld , na zahtevo zemljiško-odveznega zaklada prodalo za 451 gld. Laginja zahteva, da se osuše nekatera jezera v Istri. Konečno se je izjavil govornik proti predlogam, ter bi hotel dovoliti le veliko manjšo svoto za prometne naprave dunajske.
Posl. princ Liohtenstein je govoril za predloge pri čemer se je pa postavil na svoje posebno socijalisti&ko stališče. Ako bi se hotelo hoditi stara pota manehesterstva, obogateli bi pri tem le posamičniki; po takem bodo ta dela le tedaj blagonosna, ako se izroče neposredno dotičnikom. — Dr. Lueger je posebno zadovoljen, da posl. Kaftan in Laginja nista govorila v zmislu, Dunaju sovražnem. Zato pa izjavlja, da bi tudi za Istro in Češko rad dozvolil, kar bi se zahtevalo. Mesto Dunajsko zahvaliti se mora na vsem, kar ima, le lastnej moči in milosti cesarjevi. Govornik je na to ostro grajal posamične določbe teh predlog. Vsa rokodelska dela naj bi 'se izročila avstrijskim obrtnikom. Poslanca J a q u e s in P i r q u e t sta za predloge. Posl. S t a I i t z je povdarja) žalosten položaj mesta tržaškega. Zbok svoje zemljepisne lege bi to mesto lahko bilo prvo tržišče Evrope in glavno skladišče za trgovino z Orijentom. Odprava proste luke prouzročila je veliko škodo mestu tržaškemu. Javna skladišča so je obremenila močno, da propada v trgovinskem pogledu. Nujno potrebna pomoč se da izraziti z dvema besedama: Loka, Ture. Ti dve železnici bi povzdignili gospodarski in politiški ugled Avstrije; toda vlada nam odgovarja dosledno, da nima denarja. Kar je za Dunaj prav, ne bi škodilo Trstu, toda dotična resolucija tržaških poslancev položila se je v arhiv, da se tem častno opraši. Govornik bode glasoval za predloge, zahteva pa, da se tudi za Ti-st kaj stori.
Posl. F u h s je govoril za predlogo, pripoznava pa, da ni treba, da bi se vsprejelo vse točke nospremjene. Posl. K o z 1 o v s k i izjavlja, da bodo Poljaki glasovali za predloge radi lojalnosti, z ozirom na strategisko važnost in radi simpatije do mesta dunajskega ; priČakujo pa jednakih dobrot tudi za druge dežele in mesta. Debata se je
zaključila dne 12. maja in zbornica je sklenila preiti v podrobno debato.
V tej seji je odgovarjal ministerski predsednik grof Taaffe na razne interpelacije. No interpelacijo Spinčičevo o izgredih v deželnem zboru istrskem je odgovoril, da državni zbor ni pravo mesto za to, da bi tu obravnavali notranje zadeve deželnega zbora. O posamičnih slučajih, koje je navel interpelant, pravi g. minister, da se je glede na one izgrede, koje je bilo možno konstatovati, uvela ka-zenskosodna preiskava. Na interpelacijo posl. L agi nje radi volitve občinskega načelnika v Višnjami, rekel jo ministerski predsednik, da so se že razpisalo volitve in so delajo priprave. Na interpelacijo posl. S p i n č i d a radi pristranskega postopanja namestniškega svetnika E 1 1 u s c h o g a povodom državnozborskih volitev, je odgovoril, da|so o b I a s t v a postopala nepristranski in postavno ter da se skrbela, kakor je bila njihova dolžnost, za vzdrževanje miru in reda. Namestniški svetnik Elluscheg ni zakrivil nikake pristranosti. Slednjič jo odgovoril na interpelacijo posl. Perica v isti zadevi, da poizvedovanja niso dognala ničesar, kar bi moglo vzbujati dvomfo nepristranosti vla-dinih organov. Odgovarjati na te odgovore njegove ekscelence, nam seveda ne prihaja ne misel, ker bi naročniki izvostno ne dobili v roke odgovora našega. Zanimivo bi pa bilo vsakako vedeti, kam se jo zatekel njeg. ekscelenca po informacije* ko je sestavljal te odgovore svoje.
Svoječasno smo že poročali, da je šestorica dalmatinskih poslancev izstopila iz narodnega kluba deželnozbors-kega. Ti poslanci so si ustanovili svoj lastni klub pod imenom „Hrvatski klub." Program temu klubu je: 1.) Združenje Dalmacije s Hrvatsko na temelju državnega prava hrvatskega ; 2.) v vsej Hrvatski je po državljanstvu in zemlji pripoznati le narod hrvatski; 3.) pravo državnega jezika hrvatskega v javnih uradih ; 4.) spojenje Dalmacije s Hrvatsko po železnici ter obramba nje ekonomičnih interesov.
DOPISI.
r
S Pomjanščine dno 8. maja 1892. |Izv. dop.| (Zlobna zvijača P o m-ja uskih lahonov). Dne 26. marcu t. 1. nam je „Edinost* donesla dopis s Pomjanščine, kateri dokazuje sramotno in nepostavno postopanje kaporjonov lahon-ske stranke pomjanske. Ta stranka je za avoje namene in sklepe zadobila še večjo moč, od kar ima nadžupanija Pomjanska na čelu starčka pod imenom „vladnega komisarja", kateri je prav za prav orodje koperakih lahonov, in so tako suče, kakor mu oni velijo. Dovolite, da podamo tu nekoliko pojasnila ; za zdaj naj čuje svet in naj strmi, čega bo zmožni Pomjanski pro-danci, lahoni; svot naj izve o njih zvijačnosti !! Pred par dnevi še le čitali smo z lastnimi očmi, a po naključbi, sledeči prežalostni in zlobni čin Pomjanskih pro-dancev. V lahonski ostariji v Pomjanu
zberejo se v nedeljo dne 8. novembra 1891. „CUpotioni" lahonske stranke in sklenejo h krivičnim pričevanjem (da je to v Pomjanu mogoče, dokazujejo razne tožbe zaradi krive prisege) lastnega župnika po sodnijski poti preganjati, in to iz zgol sovraštva, ker se mu gnusi nemoralno vedenje in pohujšljivo postopanje Pomjanske lahonske stranke, katera je živemu peklu podobna. Strašno, toda resnično ! ! Kar so v lahonskem taboru sklenili, so tudi izvršili. PodŠuntali in pod-pihali so nekega revčka, da je dne 12. novembra 1891 po županstvu v Pomjanu protokolaričuo uložil tožbo proti gospodu župniku. To tožbo je podpisal sam in pa še jeden drugi, njemu slični Pomjanec. V to tožbo z dne 12. novembra 1891 postavita tudi dve priči, ki naj bi krivo pričali proti župniku. V ti tožbi obdolžujejo laž-njivo in krivično gosp. župnika iz Pom-jana, dn bi bil moža »voje fare hudo pretepel in tako hudo poškodoval, da mož baje osem dni ni mogel delati. Ali ni strašanska ta izmišljena hudobija ? ! Cesa so vender zmožni in to iz zgolj sovražtva!
Dn e 28. novembra 1891 jo bila v Kopru obravnava, pri kateri je al. c. kr. okr. sodišče hipoma zasačila lažnjivo in krivično obdolženje iu pričevanje zoper goap. župnika in je spoznalo gosp. župnika popolnoma nedolžnega ter ga oprostilo obtožbe. Zapeljani in podšuntani mož pa se je moral tri dni pokoriti v zaporu, ker je nevarno pretil g. župniku. Mimo tega je bil obsojen, da uiora poslednjemu povrniti vse stroške. Stroški znašajo nad 10 gld. : ravno toliko, kolikor bi bil dobil
—	kakor se je sam izrazil, — ako bi bil izvršil svojo grožnjo proti župniku. A tudi kazen božja ni izostala. Zbolel je kmalu potem tako hudo, da se mu je zmešalo in so ga ljudje morali držati z vso močjo. Ves obupan pošlje po svojega župnika sporočajo mu, da ga prosi odpušČenja. Seveda se gosp. župnik hipoma poda k njemu kot pastir k svoji izgubljeni ovčici, ga tolaži in potem še le z Bogom spravi.
Možu je bilo potem od dne do dne bolje. Ko je ozdravel, doŠel je v mesecu marcu osebno k gosp. župniku se svečano obljubo, da se nikdar več ne povrne v lahonski tabor. Prosil je zajedno potrpljenja, ker ima sedaj rubežen radi stroškov obravnave, provzročene po krivični tožbi. Da je pa gosp. župnik vsikdar pripravljen akazati milost, ve vsakdo. Ali ni to Btašno; ni-li gosp. župnik pravi mučenik pri Pom-janskih lahonih ? ! Je-li mogoče, izmisliti si se kaj zlobnejšega ; naj sodijo svet in oblasti, koliko resnice jo v vseh lahonskih tožbah, naperjenih zoper duhovščino. To pa tem bolj, ker smo se prepričali že pred dvema letoma, koliko krivico in podpiho-vanja prihaja od strani znane „kuge". Toda lahonski nemoralni tabor vedi, da se mi ne umaknemo. Če se te [še drži sv. Krst, če si še kristjan-katoličan po imenu
—	druzega verskega itak nimaš na sebi
—	vedi, da je in ostane naše geslo :
Vse za vero, dom in cesarja.
Resnicoljub.
Občni zbor
„Delavskega podp. društva"
vršil se je v nedeljo. Udeležba je bila razmerno obila. Predsednik M a n d i č pozdravil je družabnike naglašajoč, da na-sadovanja društva v poslednjih letih ni kriv odbor, nego zgol zunanji faktorji : obilica bolezni, pa nemarnost jednega dela družabnikov. G. predsednik opominja člane, da se oklenejo društva ne samo zato, ker je podporno, ampak tudi zato, ker je prvo slovensko društvo v Trstu.
Po završenom nagovoru predstavi g. predsednik vladnega zastopnika, namest-niškega tajnika Š o r 1 i j a, kojega zbor pozdravi se živio-klici.
Na poziv predsednika prečita potem tajnik M a k s o Cotič obširno poročilo
svoje o društvenem gibanju v letu 1891. Iz tega poročila pesnemljemo, da je društvo v prošlem letu znatno nazadovalo v gmotnem pogledu. Mimo obilice bolezni je temu nazadovanju največ kriva okolnost, da dohodki društva niso v pravem razmerji se stroški. Zato pa je prišel odstopajoči odbor do uverjenja, da treba društvu povišati dohodke ali pa zmanjšati stroške. V dosego tega namena nasvetuje odbor, da se pre-premenita §. §. 7. 8. v tem smislu, da bodo društveniki odslej plačevali po 30 kr. na teden (mesto 25), a ženske bodo dobivale le 50 kr. dnevne podpore, mesto 60, kakor je bilo dosedaj. Poročilo poživlja člane, da resno premišljajo o stanju društva, ter ukrenejo potem tako, kakor zahteva korist tega, za ves slovenski živelj tržaški prevažnega društva.
V društvo je bilo vsprejetih v prošlem letu 297 možkih in 53 žensk; brisal je pa odbor radi nerednega plačevanja tednine 185 možkih in 31 ženskih udov. — Umrlo je 7 družabnikov in 3 družabnice.
Ko ncern leta imelo je društvo jednega častnega uda, 9 usfanovnikov in 37 podpornikov, 1042 rednih moških in 208 ženskih udov. Bolnikov je bilo lansko leto 697, slučajev bolezni 784 ter se je podpore izplačalo 10.592 gld. 91 kr. Samo zdravila dobivalo je 190 udov in potrošilo se je za zdravila sploh 1466 gld. 96 kr.; zatorej je izdalo društvo za podpore in zdravila skupaj 12.059 gld. 87 kr.
Društvena knjižica broji 2568 knjig, društvo je nakupilo to leto 10 knjig, udje so pročitali 530.
Poročila naglasa pred zaključkom, da od-stopajočega odbora ne vodijo nikaki postranski nameni, ampak častiti člani smejo biti uverjeni, da so njega predlogi sad vestnega premišljevanja, izvirajočega iz ljubezni do društva, ter obilice skušenj, nabranih v pretečenem društvenem letu.
Poročilo tajnika vsprejelo se je brez ugovora.
Iz poročila blagajnikovoga je posneti, da se je premoženje bolniškega zaklada v prošlem letu zmanjšalo za 1990 gld. 46 kr. ter je znašalo koncem leta 1891. — 2963 gld. 25 kr. j premoženje upravnega zaklada pa se je povišalo za 245 gld. 99 kr. ter znaša 10.681 gld. 2 kr.
Poročlo blagajnikovo se odobri. Pri debati o nasvetovani premembi pra-v i 1 vnela se je dokaj živahna debata, koje so se udeležili razni člani. Čuli 80 se različni nasveti; slednjič pa je obveljal nasvet odborov z dodatkom g. Poliča, da ima namreč povišana tednina, odnosno zmajšana podpora ženskam, trajati le tako dolgo, da se vzravna dosedanja škoda in ae doaeže ravnovesje v društveni upravi. V tem zmiaslu ae premenita torej §. 7 in 8.
Predsednikom je bil zopet izvoljen g. prof. Mate Mandič; v odbor pa: Polič Fran, Hafner Franjo, Perhauc Jakob, Slajko Anton, Prelc Štefan, Gjivić Štefan, Hervatin Miha, Vižintin Andrej, Šmidt Dragotin, Novak Jernej, Poljšak Miha, Krapeš Ivan, Vertovec Andrej, Lotrič Gregor, Prelc Josip, Grahor Miha, Bazarič Anton, Primožič Franjo, Umek Ivan ml., Kep Anton, Macarol Ivan in Besednjak Ivan; namestniki: Vičič Josip, Loncner Miroslav, Bavcon Ivan, Špiler Ivan, Šmuc Alojs in Illad Josip ; pregledovale! računov : Žiberna Josip, Kikel Ivan in Škam-perlo Jakob ; v razsodišče: Renčel Joaip iu Ster Valentin.
Zahvalivši se članom na obilni udeležbi ter vskliknivši naudušen „živio" pre-svitlemu cesarju — kojemu vskliku so se člani odzvali trikratnim „živio-klicem" — zaključil je predsednik zborovanje.
Različne vesti.
Volilni shod. Ker se bliža dan občnega zbora političnega društva „Edinost" iu je želeti, da se popred
posvetujemo glede kandidatov za bodoči odbor, poživljajo se vsi člani društva, da se udeleže tega posvetovanja, ki bode jutri dne 15. t. m. ob 9. uri predpoludne v prostorih „Del. podp. društva".
Nekateri člani.
Pozor! Od danes naprej se naš list raznaša po mestu točno ob I. uri p. p. —
Radi preobilice gradiva priobčujemo danes podlistek v posebni prilogi.
Umrl je bivši ravnatelj državnega gimnazija tržaškegn, Jurij Ilofmann. Pokojnino je užival namo 9 mesecev. Pogreb je bil preučeranjim ob 5. uri popoludne, kojega t>o se udeležili učenci državnega gimnazija, razni vojaški in civilni dostojanstveniki iu mnogo druzega občinstva. Pokojni je bil sicer Nemec, Ji zbok svojega blagega srca močno priljubljen mej dijaki. Narodnega sovraštva ni poznal. Pokoj njeffov' duši !
Imenovanja. Minister za poljedeljstvo je imenoval gozdnonadzorskega adjunkta v Sežani, Vil j ona Effenbergerja gozdnonadzorskim komisarjem, gozdnega eleva Avgusta ' G u z e I j a gozdnim tehnikom v Podgradu; gozdnega azistenta Evgena M a h r a je pa premestil iz Podgrada v Tolmin.
Tržaški mestni svet imel je preduče-ranjim zvečer svojo sejo. Načrt Oskarja R a v a s i n i j a za konverzijo 6 odstotnega mestnega posojila z leta 1879. ter odstotnega premijskega posojila izročil bo je finančnemu odseku v proučenje in poročanj e. Svetnik dr. S a n c i n jo nasveto* val, da se pogozdi občinsko zemljišče v Skednju ter da se ta zadeva izroči municipalnoj delegaciji. Predlog je vsprejet. — Svetnik C o m b i interpeluje župana, kaj je ukrenil „Lloyd" glede prihodnje vožnje v Brazilijo in sicer z obzirom na okolnoBt, da je ravnokar na parniku „Me-dea" umrlo več osob za rmeno mrzlico. Predsednik odgovarja, da se je ravnateljstvo Lloyda telegrafiški obrnilo do mini-sterstva s prošnjo, da se je oprosti dolžnosti, pri prihodnji vožnji dotekniti ae pristanišča v Santosu. — Svetnik C o m b i interpeluje nadalje radi nevarnosti, ki preti obstoju kopališča pod Skednjem, ako se tam aezida namerovana tovarna tvrdke Hoerner & Honsell. Predsednik in aseaor dr. Artico odgovarjata na to interpelacijo, da 8e licenca za gradnjo tovarne še ni podelila. Svćtnik Vierthalor je zato, da se iz zdravstvenih ozirov ohrani obrežje za javne namene ter je proti licenciji. Predsednik pretrga nadaljno debato, ker ni dopuščena debata o interpelacijah. — Računski zaključek patrijotičnega pomožnega društva tržaškega ae odobri. O predlogu, da se prostor pred mestno bolnico premeni v vrtne nasade — kar bi stalo kacih 21.000 goldinarjev — vnela se je živahna debata. Svetniki dr. Mazorana dr. Morpurgo in E. Rascovich so za predlogo, dočim avćtuik dK C a m b o n odklanja predlogo, ker bi bila zgol potrata. Predloga se je vaprejela z veliko večino. Potem je bila tajna seja, v kate-rej so obravnavali razne osobne zadeve.
Z Goriškega ae nam piše: Prosim Vas, gospod urednik, da sprejmete teh par vrBtic v Vaš cenjeni list. Narekovala mi jih je goreče ljubezen do naše ndrodne stvari.
Znano Vam je, da je moj nami na Goriškem zavladala tista moreča kuga. kojej pravimo nesloga — mora, ki nas tlači bolj, nego najljutejši nasprotnik.
Žalostno je, ako se bratje prepirajo med seboj. Vsaka mala besedica, došla iz ust brata, nas razjari silno, tujec nam pa Btoji na tilniku ; a mi, ki smo toli atrogi proti bratu, mu ližemo peto potrpežljivo in pohlevno. Tujeo nas sme torej žaliti, kolikor hoče, — akoro hvaležni smo mu na tem — a domačin ne smo ziniti besedice. Pravimo, da ljubimo domovino Bvojo. Toda, kaka bi morala biti ta ljubezen P , Ljubezen ta bi morala biti vzvišena — a mi črtimo brata. Cista ljubezen ta jo pri-
zanesljiva; ona ne črti, ampak odpušča rada. Lljubezen do domovine je dar božji, za katerega bodemo morali dajati odgovor. O, kako rada bi prijela brata-narodnjaka za roko, ter ga sprovela k njega namišljenemu nasprotniku ter vzkliknila bi: Odpustita si, sezita v roko, pozabita, kar je bilo ! Bodita velikodušna !
Domovina plaka, videča vaju v raz-poru. Ona ljubi jednako vse svoje otroke; boleti jo torej mora srce, videčo, da se otroci prepirajo mej eabo.
Tako bi rekla; in vem, da nimata tako trdega arca, da ne bi vslisala prošnje moje. O kako krasno bi to bilo: moža, ki oba ljubita domovino, a sta živela doslej v nesporazumljenju, sežeta si v roko z obljubo, ukupno delovati v prospeh domovine.
Veaka glava ve nekaj, a vse skupaj vedo vse. Neskončni Bog, ki nas je vatva-ril, podaril je vsakemu nekaj — vsakemu poseben dar. Ako bi združili vse te d arove — kako dragocen zaklad bi bil to domovini naši!
Na stran torej s prepiri; vsak delaj po svojej moči: vsaj imamo dela vai do-velj. Vsak porabi avoj talent tako, da bode lahko odgovarjal pred Bogom. Ljubezen dela čudeže, sovraštvo jih pa uničuje !	Rodoljubka.
•Slov. pevsko društvo" in .Tržaški Sokol" priredita dne )3. p. m. vzajemno veliko veselico na vrtu „Mondo nuovo". Obširni program prijavimo kasneje. Priprave so velike.
izlet „Tržaškega Sokolau in veselica „Bralnega društva na Občinah" v nedeljo dne 8. t. m. sta ae prav dobro obnesla. Kljubu malo neugodnemu vremenu zbralo ae jo bilo o določeni uri znatno število Sokolcov v društveni opravi pri „Ogerskem kralju" od koder so odkorakali proti Občinam. Sokolcem pridružilo bo je precejšnje število Tržačanov, namenjenih na Občine. Na vrhu pri obelisku Bprejel je odbor „Bralnega društva" izletnike, ter odkorakal družno z njimi na slavnostni prostor. Ob 5 pop. začela se je veselica. Prvi nastopili so tolovadci Sokola, telovadili so na drogu in na konju ; zadnja njih točka bil je skok v daljavo. Reči moramo, da so naši telovadci od zadnjega nastopa v vsakem obziru napredovali. Izvajali so lepe in tudi težke vaje sploh dobro, nekateri pa prav dobro. Z radostjo smo opazili mej telovadci nekoliko novincev, kateri obetajo postati v kratkem prav dobri telovadci. Le vstrajno naprej ! Še na nobenem izletu „Tržaškega Sokola" ni nastopilo do nedelje toliko telovadcev in s tolikim uspehom. Tudi vaje na konju bile se zanimive. V skoku v daljavo dosežen je bil lep uspeh — doskočilo se je 5'20 m.
S kratka, v nedeljo se je vsakdo lehko pripričal, da je začel naš „Sokol" svojo nalogo kot telovadno društvo reano vršiti, ter ae nadejamo, da ae bode pod vodatvom goap. Nehronyja telovadba prav lepo razvila. Sokolovci, vrlega telovadnega učitelja imate: le vstrajno naprej, uspeh vam je zagotovljen! Po zvrseni telovadbi vršile so se nepretrgoma druge točke veselioe. Petje bilo je v resnici prav dobro ter je vsemu občinstvu ugajalo, isto tako tudi igra. S to veselico si je pevsko „Bralno društvo" utrdilo dobro ime, katero je že vživalo v okolici in v narodnih krajih meščanskih. Vsak udeleženec te veselice nesel je a seboj prepričanje, da ae naša stvar v okolici in v mestu lepo razvija, ter da Be s aložnim delovanjem vseh naših moči da doaeči lep vspeh ! Naatop-Ijena je prava pot, ki vede do narodne probujenoati in organizacije ; korakajmo torej složno naprej !
Za družbo sv. Cirila in Metoda daroval N. N. 40,nvč. v spomin dne 1. maja podeljenih 13 slamnatih mož. Za prodane kujižice in podobice av. Cirila in Metoda prejela goapa Metlikovičeva 3 gld. 73 kr.
Pevsko društvo „Velesila* ima svoj občni zbor dne 22. t. m. ob 10. uri predpoludne.
Vabilo k rednemu občnemu zboru „Slovenskega učiteljskega društva za Ko-peraki okraj", dne 19. t. m. ob 9. uri dopoludne v Buzetu, kjer se bode proslavljal ob jednem tudi tristoletni spomin Jana Amosa Komenskega in obhajala desetletnica obstanka društva.
Dnevni red je : 1. Pozdrav došlih. 2. Ob rojstveni tristoletnici J. A. Komen-Bkega. Možki zbor, dr. G. Ipavic. 3. Slavnostni govor v proslavo Komenskega, govori g. Kristislav Bogateč. 4. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 5. Poročilo predsednikovo, 6. Tajnikovo poročilo letno in za minolo desetletje. 7. Blagajnikovo poročilo letno in za minolo desetletje. 8. Volitev treh pregledovalcev računov. 9. O ustanovitvi društvenega fonda, oziroma slovenskega učiteljskega podpornega društva ,Komenskytt v trajen spomin rojstvene tristoletnice poslednjega, poroča g. Karo] Mahnič. 10. Volitev društvenega vodstva. 11. Morebitni predlogi. 12. Sklep ; cesarska pesen in učiteljska himna.
Z ozirom na to, da je letošnji redni občni zbor izvenredne važnosti in za na-daljno koristno in plodonosno društveno delovanje največjega pomena, društveni odbor vse č. i. p. n, gg. društvenike s tem najuljudnejše vabi in jim toplo priporoča, da se istega vsi, brez izjeme, udeleže polnoštevilno !
Dobrodošli so nam tudi, da, celo lepo jih prosimo, naj blagovolijo priti k zborovanju tudi drugi sosedni slovenski in hrvatski č. i p. n. gg. tovariši učitelji in prijatelji društva, koji se za stvar zanimajo.
To je želeti posebno radi tega, da se moremo potem tim izdatneje medsebojno bodriti in spodbujati k vztrajnemu, vsestranskemu, za občni blagor in prosveto prepotrebnemu delovanju, ter da naše društvo, jedino te vrste v Iatri, tim vrednejše proslavi „najženijalnejšega učitelja narodov" in „prvega pedagoga sveta" in da tim lepše praznuje desetletnico svojega obstanka.
Vsi pa, koji mislijo priti k zborovanju in udeležiti se potem skupnega obeda, blagovolijo naj to pravočasno, vsaj do 17. t. m., naznaniti velecenjemu gosp. Berno Bek ar ju, nadučitelju v Buzetu, da bode mogel isti, kojemu je, po blagovoljnem dovoljenji, izročena skrb za obed, potrebno še za čaBa ukreniti.
Na svidenje tedaj v Buzetu !
Živela učiteljska zavednost in vzajemnost !
V seji dne 12. t. m. konstituiral se je odbor „Delavskega podpornega društva" in so izvoljeni, za podpredsednika : Polič Fran in Slajko Anton ; za tajnika : Hafner Franjo in Musk Ivan ; za blagajnika : Šmidt Drag.; za knjigovodjo : Perhavc Jakob ; za knjižničarja: Gjivič Stef.; za gospo darje: Ilervatin Miha, Vertovec Andrej, Primožič Frane in Bazarič Anton ; za načelnika veseličnemu odseku: Kosovel Valentin, Izvoljeni sta bili: zdravstvena in prigledna komisija, nadzorniki in nadzornice, kakor tudi zastavonosci.
Občni zbor pevskega druitva »Zarja*
vršil se je minolo nedeljo dne 8. t. m. v pevski soli v Rojanu. Vlado je zastopal c. kr. pol. svetnik g. V i d i c ; pričujočih je bilo kacih 25 udov. Po nagovoru predsednika poročal je tajnik g. Škabar o društvenem delovanju v minolem letu, v katerem jo društvo imelo samo jedno veselico vsled neugodnih razmer, koja veselica se je prav lepo obnesla, ter pridobila društvu lep čisti dobiček. Sicer se je društvo v minolem letu pridno vadilo v cerkvenem petju. Odbor je imel več sej, v katerih so se obravnavale društvene zadeve. Mej drugim sta se izključila dva uda, katerih eden se je pri tem občnem zboru znova sprejel; tudi se je v jednej odborovej seji odločilo, da oni udje, kateri namerujejo vstrajno zahajati k rednim pevskim vajam ter ho podvreči društvenim pravilom, podpišejo posebno listino, katera ostane društvu v overilo in ravnanje pri
mogočih prepirih. Odločilo se je, da udje, ki namerujejo še pristopiti k društvu kot delujoči člani, lehko dotično listino podpišejo v pevskej soli.
Iz poročila blagajnika g. Iv. M. Bo-leta posnemamo, da je imelo društvo v minolem letu 857 for. 57 kr. dohodkov, in 194 for. 14 kr. stroškov, ostane tedaj v blagajni še 113. for. 33 kr. in 50 for. vrednosti inventarja, vkupe 163 for. 33 kr., kar nam dokazuje, da se društvo nahaja se prilično v dobrem gmotnem stanju.
Na predlog g. B r e m c a določi se napraviti tekom meseca avgusta t. 1. koncert na prostem, čigar čisti dohodek se obrne v napravo posebnega izleta, čigar dobo in kraj se določita pozneje.
V novi odbor se izvolijo: gg. Just Piščanec, prodsednik ; [Anton Škabar, tajnik ; Ivan Marija Bole, blagajnik ; članom odbora gg. : Josip Katalan, Anton Bremic, Jodip Ferluga, Jurij Piščanec; pregledovalcem računov gg. : Franjo Golob, Josip Mozetič, J. Ferloga. — Zborovanje se je dokončalo ob 12. uri op., na kar so jo odbor konstituiral, odbravši si g. Josipa Katalana podpredsednikom, g. Bremica namestnikom tajnika in g. Josipa Ferlugo (Bela) namestnikom blagajnika, ter se je še določilo prirejati redne pevske vaje začenši že v tekočem tednu. Iste se bodo vršile za zdaj vsako Bredo zvečer.
Želeti bi bilo, da se to pevsko društvo, v čigar sredi štejemo prav odbrane glasove, znova okrepi ter nas Čim prej iznenadi s kako svojih, navadno prav lepih veselic.
Banko „Slavijo" priporočamo iznova vsem svojim čitateljem, kajti ona je res vsega zaupanja vredna, kolikor po gotovosti svojega imetja, toliko po vešči svoji upravi, zlasti pa kot jedini slovanski zavod, kateri pospešuje i narodno naše os-vobojenje tu na jugu. „Svoji k svojim!" velja pač tudi tukaj, ker se je v poslednji dobi vnela huda konkurencija z inozemskimi zavarovalnicami. Kdor si torej hoče zavarovati življenje ali pa svoje imetje, naj to stori pri domačem zavodu. Potovalni uradnik „Slavij e" g. V a t rosi a v H o 1 z posluje baš zdaj po Primorji; prosimo torej vse svojo somišljenike, da ga blagovolč podpirati, pri tem kakor podpira on naš list.
iz okraja Kanalskega prejeli smo dopis, da je vse občinstvo odobravalo notico v „Edinosti" o uradnih urah pri c. kr okrajnem sodišči. Dopisnik izraža željo, da bi v interesu ljudstva vender enkrat prenehali označeni nedostatki.
Iz Kobariške okolice se nara piše: Z dnem 15. maja odpre se novi poštni urad pri Robiču in poštna zveza med Kobaridom in Podbonescem (oziroma Čedadom). Poštna vožnja je tako vrejena, da bode imela tudi zvezo z železničnimi vlaki, ki odhajajo iz Čedada via Vidom v Gorico in Trst, ali nasprotno, tako, da bode za potovalce, ki dohajajo v Kobarid ali na Bovško, prilika dana, se jih poslužiti. Pošta bode odhajala iz Kobarida v Čedad ob 10. zjutraj, ob istej uri tudi iz Čedada v Kobarid.
Voznina s poŠto iz Kobarida v Čedad 82 kr., iz Čedada v Gorico po železnici 1 for. 30 kr. naše veljave. Potovalci, ki so namenjeni iz Gorice ali Trsta v Kobarid ali na Bovško, se lahko poslužijo jutranjega vlaka, ki prihaja iz Gorice preko Vidma v Čedad nekaj pred 10. uro, od tod porabijo pošto po prelepej Nedižkej dolini v Kobarid.
Enako je tudi našim potovalcem prilika dana, peljati ae s pošto v Čedad, od tod pa ob popoldne z železnico v Gorico ali Trst.
Od 8V. Jakoba so nam piše: V 37. št. „Edinosti", prosijo Slovenci preč. g. župnika, da bi jim vsaj polovico „majnic" ali „šmarnic" oskrbel v slovenskem jeziku.
Čuje se, du g. žuonik ni zadovoljen a to pohlevno prošnjo, kajti resnice nihče rad ne čuje. Adamovi otroci smo.
Vsakemu svoje, to je povsod pravično,
a da g. župnik dela izjemo, ne zamerimo mu, on že ve kaj, dela. Da je v tednu sedem prepovedi za Italijane in le ena za Slovence, je znamenje, da so Italijani tudi sedemkrat večji grešniki in sedemkrat bolj potrebni pokore, nego mirne slovenske duše. Nismo li Slovenci s tem — odlikovani ?
Borovski.
Iz Barke se nam piše: V številki 26. „Edinosti" se jezi dopisnik, ker smo g' učitelju očitali, da o pustu ni nadzoroval mladine tako, kakor bi bilo potrebno. Toda ta odgovor je piškav. To je sicer res, da ho mladina nadzorovali predsednik krajnega šolskega sveta in 2 prisežena čuvaja ; le želeti bi bilo, da bi bila tako nadzorovana od učiteljske strani. Dopisnik se nam roga, da ni res, da bi bil nepoznani uzmoviči g. županu pokradli kokoši, češ, da pri na« župana niti ni, ampak le vaški načelnik. No, žalostno, da si hoče pomagati s takim dlakocepljenjem : vsaj vsakdo ve, da je po deželi stara navada, imenovati vaškega načelnika — županom, G. dopisnik nam predbaciva, da se v ta-mošnjo šolo steka gnojnica. Mi pa upra-šamo: kdo je temu kriv, kdo je sedaj vodja šoli na Barki ? Preiščite le lolski arhiv in gotovo najdete zapisnike krajnega šolskega sveta, v katerih se prosi b1. okr. šolski svet v Sežani, da bi se sezidala nova šola na Barki P In res je gosp. nad zornik večkrat opominjal krajni šolski svet, da izposluje od občine tla za zidanje; vse drugo potrebno da preskrbi okrajni šolski svet. Poslednji jo torej popolnoma opravičen v tej zadevi.
Res je, da so šolski prostori na Barki premajhni in pretesni; vender ni bilo v prejšnjih časih toliko počitnic, nego jih je bilo pretečeno zimo. Toliko za zdaj.
Češki dijaki prof. Spinčlču. Povodom odpusta iz službe poslali bo češki dijaki profesorju Spinčiču adreso z 700 podpisi.,
Zvest in udan posel. Te dni je umrl
težak Jože Smrdu, ki je služil nepretrgoma skozi 34 let v znani rodoljubni hiši Man-kočevi.
Tiskarna „Dolenc"
della ('anurmii št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" zn nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo VHzuna H5 s poštnino vred.	Cl.
An+nn I O m no naslednik Jakob Hoče-miLUII U<1III|JC, varja. Via B a r riern v e c c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst. moko, riž, sočivje, tino moravsko maslo itd.	Cl.
Il/Qn llmpU ''■"■••\lj;ir*ki mnj-ti'r, ViaRe-IV OH UIIIUIV, niugna št. B. priporoma so slavnemu občinstva v vsu v njega stroko st mla-joču dela. - Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene.	fi0--32
Domači oglasi.
U. Mrev^ja,
Via Helvedere
št v. 19.
Priporoča slav. občinstvu vsake vrate moke, otrobov, turšic«', ovsa in raznega kruha po najnižjih conah.	Cl.
Aninn Vrahop trgovina z steklovino miiuil w I alJCvf lončenino in lesenino itd. v ulici Via ("anale (prva prodajalnica poleg -Pont« rosso ») s« priporoča tržaškim in vnunjim Slovencem.	Cl.
Ivan Kanobel,
nasproti valik? vojašnice, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom;
razpošilja tudi na debelo v množinah od » kil. naprej po najnižji o:ni.
Fronin TloloLr Piazzetta Cordarioii št. nanju UClaft 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah.
lfot*n1 Pni S Q žganj arija in tobakarno v IValUl UUlJđ, ulici Via Arcata, nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. SO kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter.
Cl.
Aninn Ifrairot* Pia?;zft Bnriera vec-niliuil I\l OJOCI , 0hia, pekarija in trgovina z različnimi jostvinami : moko. rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu občinstvu	Cl.
„Osteria al Cervo" cin
ia Commer-ciale št. I tik kavarne „Fabris" priporoča dobra vina in izvrstno kuhinjo. — /u delalski stan hrana opolurino in zvečer neverjetno v ceno,	Cl.
Anton Ščuka
Vin Barrieru vecchia št. 19 III. nadstropje, izdeluje moške obleko po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprojomajo se tudi naročila na raznovrstno možko ln žensko perilo, k«j 1 so izdeluje lično in po najugodnejših opnah.	Cl.
Vekoslav Moden, peskk°"
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Cl.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsiim-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu ohčinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Unotilno Č^ikbn^ staroznana pod inie-UUOllllla „OMJAd , nom „Bolladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna.	Cl.
B. Modic in Grebene, $tvtouv«!,i
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. cl ulio viči no na svojo zalogo porcolanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašonje grobnih spomenikov. 01.
Morfjn	Piazza S. Oiovanni, št. 1.
Iti d I lili l\l 4C) trgovina z mnogovistnim lesenim, žoleznim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Čl.
AnrlrAi Kalan čevljar V ulici ,Caserma
miui OJ l\aicill, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Majolegaiitnojšo ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Gostilna „Alla Crocc di Malta"
Via Valdirivo št. 19 (polog Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vinu in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covaoioh.
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin IVall riciuy v Via del Bosoo St. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Pia/.za Barriera vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrsta domače in vnanje pridelko. C.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Kosudu) toči izvrstna vina in prirojuje jako okusna jodila. Prenočiftča neverjetno v ceno. Cl.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vecchia ftt 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnunjimi pridelki. Cl.
Antnn Pnrlrai nft vo£,u ut'co ailt,K»
MIIIUII rUbKdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne licinško-slovenske postne tiskanico.	Cl
D1471113 Tnnn lastnik krčino k „Ruskim Dlalllla I UIIC, Toplicam", Via Oiulia št. 8, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svojo krčme, kjer Ne pije izvrston isterski teran, in se še boljše skrbi za želodec.	15 -25
Kavarni ,Commercio' in Je-
H0Cpnk v	„Caserma", glavni shaja-
UuduU lifiči tržaških Slovencev vseli stanov. N.« razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Šorli, kavamar.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Viu Campanillo v hiši Jnkoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišuo oprosno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (Irišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
v 1 a Oliega
Gostilna „Al Gallo d'oro"
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vinu na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer fur-lunsko po '28 kr. liter, istrsko po B2 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vino nu zunaj in sicer loko Itncijon Trst po 2,1 gld. hektoliter : no da bi imel naročevalec kake drugo stroške. Vnaujim gostilničarjem se priporoča /a naročila Covacich.
5 —18
Josip Urbančič,
Fruncosco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljuh. — Suho meso, kranjske klobase, sir, ■Udioloe itd.	18—48
Ivan Valenčič,
Via nusva it. 89, prodaja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Ceno nizke.	4!»—17
Na
hrano in stanovanje
sprejmeta so dva gospoda v hiai št. 7 'Via Ghegha, III. nadst., vrata št. 9.
Škropilnice proti peronospori
zistem Candeo, in drugih zistenaov imamo zmiraj v zalogi. Ker pa kaže, da letos se jih bo n nogo potrebovalo, prosimo uljudno gospode posestnike, naj blagovolijo se z naročili hitro oglasiti, da zamoreruo o pravem času druge preskrbeti in vsem kupo-valcem poatreči.
Imamo tudi izvrstne žvepljalke, trdne in lahke, katere le fini prah trosijo, ki ae ves oprime perja, če tudi se naložijo s žveplom v krepah.
Cene so jim ostale tiste poprejšnjih let, akopram so ene in druge mnogo zbolj-sane, t. j.
Candeojove škopilnice z vso pripravo 10 gold., žvepljalke 5 go!4.
Priporočamo se tudi za vsakovrstne druge stroje, in za vse kar knjim tiče.
Živic in družb. 9-v Trstu, ulica Z o n t a 5. -wm
co<
Izvenredna prilika
Danes, dne 14. maja
odprla se je	l-a
gostilna „Al Graner"
v ulici Tintore.
Toei se pravo istersko vino
po 2 8 nvč. liter. Za domačo rabo v sodčili od 30 litrov naprej po 24 novčičev liter.
Tinktura za želodec,
katero prireja G. PICCOLI, lekar „pri angel juh v Ljubljani, Dunajska cesta je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno od-pretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zaboj ćuk z 12 stekl. velja gl. 136, z 56 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. Btekleničica raz prodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 15—25
fSOS.
VINOGRADCI i
Varujte vaše trte pred „PERONOSPORA" o pravem času
s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz mdečega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da se pokvari. Boljje mo od vseh drugih, kar jim je pripoznano ne samo z hiljadami svedo-čeb ampak tudi 350 in več prvih nagrad pri raznih natecanjih. Iznajditelj gosu. Viktor Vermorel Villafranche na Francoskem je oil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem. Varovati ne J« ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko :
Henrik Pegan v Trstu,
VIA SANITA št. 17. Cena prosto carine gl. S555.— Brezplačni zamot.
Franko na postajali in na brod v Trstu. 20—12 PLACA SE NA PRED.
Tinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano Bpecijaliteto.
Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 5U kr. Recept priloži s« gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja tnojo nenadkriljivo esenco za oja-čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vfttevši pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih lik§rov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialitaten-Fabrik
20—20	in PRAG.	46-50
Iščejo se Solidni zastopniki.
Potrtega srca javljamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš predragi oče
Andrej Zega
posestnik in bivši župan na Koprivi
dne 6. t. m. po kratki bolezni, previden z sv. zakramenti /a umirajoče, blago v Gospoda zaspal.
Mrtvi ostanki milega nam pokojnega bili so shranjeni v nedeljo dne 8. t. m. na pokopališči v Koprivi.
S to priložnostjo izražajo tem potem svojo presrčno zahvalo vsem onim, kateri so jim izkazali svoje sočutje o priliki smrti in pogreba preljubega očeta; posebno pa se zahvaljujejo čč. duhovščini, gg. učiteljem, vsem gg. pevcem, prijateljem in znancem na Krasu, kakor tudi vsem občanom. Iz kratka: vsem onim, kateri so se udeležili pogreba. Bog plati!
Kazi je, dne 10. maja 1892.
Žalqjoča rodbina.

"I
Službo j
voditelja prodajalnice jestvin
odda „Rojansko posojilno in kontumno
društvo1* pod ugodnimi pogoji. Zahteva se ; j /nanje slovenskega in laškega jezika ter! i poznavanje tržnih razmer. Prednost imajo neoženjeni prosilci. ProSnje do 1. julija na predstojni&tvo. Natančnejši pogoji se zved6 v društveni pisarni vsako sredo od 6—7 uro zvečer. — Zahteva se tudi primerna kavcija.	3—4
Znatno obaljene ciene
Malicam za vino, voće i masline
IZVORAN FABRIKAT
najnovijeg izvrstnog sustava sa neprestano djeluj ućom dvojakom pritisnom silom. Zajamčena najveća djelatnost do 20°\0 veća nego
li kod svih ostalih tiskalnica. Kod svih izložba odlikovane prvimi nagradami
Mlinove za grozde, voće, masline, strojeve
za sušenje voća kano i za sve proizvode iz bilin-stva i žlvotinjstva.
Tiskalnice za sieno na ruku, i strojevi za treb-
Ijenje kuruze.
Najnoviji samostalni patent, štrcaljke za trsje „Syfonia"
izradjuju jedini tvorničari
MAYFARTH
tvornica poljodjelskih ntrojnva
Rflr II Tahnrctratitia Kataloge šalje badava, prima zastupnike. — Kod kupnje ft DLlf II. laVUlSiraSSC	opominje svakoga, da pazi na podielanje.	IP
a-
i drug.
Krafno uzorke šalje se zasebnikom badava. Knjige za krojače nef'ran kovane.
Tvari za odjela.
Peruvien i dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari za e. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livrfe; Bukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje »«
pere, plaid za putnike od 4—14 for. itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofsky-a u Brnn.
Veliko skladište sukna u Austro-Ugarskej.
U mojem stalnom skladištu u vriednosti od V» milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi, da se od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju li pojedine tvrdke odrezke te razašilju li uzorke, tada su ovi od čitavih komada, nipošto od odrezaka.
O đ r e z e i, koji ae nedopmlaju, zamjenjuju se il se povrati n ovac. Kod naručbe treba navesti bojn, duljinu i cieuu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje, 24-9 preko 10 for. franko. 22-24 Dopisuje u njemačkom, madjarakom, češkom, poljskom, talijanskom i l'r&ucezkoui jeziku.
Cj /
^ I Z ^

Korneuburški prašek za rejo živine
za konje, rogato žival in ovce.
Porablja se že skoro 40 let z najboljšim vspehom v večini hlevov, ko živina rada ne je pri slabi prebavi, v zboljšanje in pomnoževanje mleka pri kravah; pospešuje vztrajuost živali proti
kužnim vplivom.
II	Cena cele škatljice 70 kr., «/, škatlje 85 kr.
Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj se zahteva izrecno
Kwizde korneuburški prašek za rejo živine.
Pravo se dobiva po lekarnah in d roge rij ah.
GLAVNA ZALOGA
FRAN IV. KWIZD A
e. in k. avstr. in kr. rum. dvorni založnik, okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaju.
DJFtOG-E RIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Oorso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije iid. Velika zaloga tinih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenuh. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi roman j-nko žveplo za žvopljanje trt.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PREND1NI v Trstu
Telefon St. 384. 32-52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedčkega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkoj ceni. Da se ogne ponarejanju na enoj plati vilobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugoj besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnioi Prendini v Skatljieah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
New Jork & Ph&ladelfljo
koncesijonovana črta, od c. . e avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop BO—18
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringeigasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck.
ŠOLA
1- 12
za popolno izvežbanje v krojnem risanji, prikrojevanji ter šivanji oblek in perila po dunajskem načinu:
Piazza nuova št. 2 I, III.
5 do lO gold.
gotovega zaslužka na dan brez kapitala in rizika ponuja neka močna bančna hiSa vsa-katoremu, ki so hoče baviti s prodajo postavno dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbe je pošiljati pod „Lose" na: Annoncen-Expedition von I. Danneberg, Wien, I., Kumpfgasse. 8—10
Nič več kašlja!
DalzniiiMki petoraluki prali
ozdravi vsak knšelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai due Mori- Trst, veliki trg
i~katlja velja 30 novč.	35—100
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenr T sta.
j
Priloga „Edinosti" štev. 39.
PODLISTEK.
Spomini
na znamenite može slovenske.
fiital Vat r oh far llols v Čitalnici Tržaški dne 9. aprila 1893.
(Dalje)
Iti zdaj ne približata velezriameniteniu možu-velikanu, čegar iuie bode slovelo, dokler ostane na zemlji kakšen sled o Slovenstvu. Ta preodlični mož je : Levstik Fran,
katerega zbrani spisi romajo baš zdaj križem vseslovenskega sveta. Govoriti o tem duševnem orjaku ćutim se pač preslabotnega, kajti tajuostnu njega bitje bila je uganjka ho onim možem, kateri so občevali ž njim po več let. Bij sem tudi jaz mnogokrat v njegovi prepouČljivi družbi, desto prav sam in pozno v iioč ter izvedel od njega marsikaj velezanimivega, česar pa vam tukaj vsega ne morem razkladati na drobno, ker so nanaša večina njegovih izrekov na zdaj Se živeče osebe.,.
Levstik je bil svoje vrste čudak I Da ni je bil jako zgovoren in družbe željen, ipak ni rad občeval s katerimsibodi človekom. Zlasti po pregrenkih svojih izkustvih postal je naposled kaj oprezen in
nezaupen, da se je izogibal vsakersnej količkaj bolj sumljivej druščini. Ko sem ga jaz spoznal, ni zahajal drugam, kakor v gostilni „Pri avstrijskem cesarji.* Pozneje sije poiskal svoj „buon retiro" v neki postranski sobici bivše Permetove krčmo v Spi-talski ulici. Kdor ga je torej hotel videti in se ž njim seznaniti, ali pa kaj izvedeti od njega, moral se je potruditi k njemu v navedeno slcrovišče. Pa to vnm ni bilo tako lehko! Ako mu je bil prišlec po licu, vsprejel ga je kaj prijazno ter se tisti večer pogovarjal le ž njim; ako pa ne, zagrmel je nad njim, da ga ni bilo blizu nikoli veo. Tu vam navedem jeden takšen slučaj in sicer : kako sta se spoznala osebno Levstik in pesnik Gregorčič. Nekoč tiste dni, ko je izšel prvi zvezek njegovih „Poezij", prišel je bil Gregorčič v Ljubljano in zvečer, da se seznani s kakšnim odličnjakom ljubljanskim, napotil se je k „avstrijskemu cesarju." Ondu so pri neki mizi sedeli trijo gostje, izmed katerih je posebno jeden bil kaj glasen in zgovoren, dočim sta ga ostala dva pivca vemo poslušala. Govor se je sukal ob ravnokar izišlih „Poezijah", na kar je nad pesnik seveda postul pozoren in naravno tudi radoveden, kdo da so do« tični gospodje. Ko ue črez nekaj časa po-
slušalca poslovita in prej omenjeni govor« ni!c ostane saaa, pridruži se mu Gregorčič, proseč ga dovoljenja, da bi sinei prisesti k njeuiu.
„V krčmi smete sesti, kamur vam drago !* odvrne mu oni malomarno ter ga pogleda sumljivo.
In ko se pohlevni pesnik opravičuje, da ga sicer ne bi motil, ali da je tujec reče mu oni:
„Vem: — Goričau!« „Kako Vi to veste, gospod P* praša ga Gregorčič.
„Saj vas izdaje — jezik, kakor apo stola Petra tam na Kajfcževein dvorišči!" pouči ga neznance.
„No, zdaj sem pa radoveden, kdo da sto, gospod P" poizveduje pesnik,
„Jaz sem Levstiki" odgovori mu on samozavestno.
To vam je bil zdaj oskromni planinski slavec v zadregi. Prvič mu je bilo žal, da jo uiožd na tak način izpraševal, ne da bi se mu bil sam predstavil; potem pa ga je skrbelo, češ: zdaj te imd v kremp-ijih. Ko pa mu povč svoje ime, skoči Levstik izza mize ter ga zgrabi z obema rokama, vzkliknivši:
„G r eg o r č i čP Dobro došel! Živio 1" Potem pa zakliče:
„Metka I Tu-!h sem k tej mizi daii'-n nima ae umesti nobeden dmg g >si lu
In pogovarjala sta se potem velc-oJliena moža nepretrgano do polunoči in drugi dan je povabil Levstik Gregorčič« na izprehod po okolici ljubljanski, kj- r sta zopet preživela v prijateljskih razgovorih nekaj prezanimivih ur . . .
In tako je priromal k Levstiku maru -kater možak iz obližja in z dalje. I)», često njih je bilo zbranih okulo njega kar ctla truma, kakor svoje dni tistih učencev ukrog Sokrata na Platonovem „simpoziji." Bilo jih je zanimivo gledati, kako s<> pazljiva vlekli na ušesa vsako besedi«, ki je prišla iz njegovih ust. Bili so med njimi i takšni junaki, ki so ondu pobrali marsikater jezikosloven ocvirek, s kateriu: so potem zabelili pusto svojo literarne kašo, po smrti njegovi pa zabavljaju, d> je bil „samouk, ki se ni nikoli vspopc
do znanstvene metodike* . . .
M . ., ' , i■!'/•' i !•!»•'! j a n.w
Levstik je navzlic svojoj odljudnosi moral imeti vedno kakšnega vernega pr slufialca. Toda gorjć izvoljenemu miljcnci ako bi se bil predrznil ugovarjati mu, a pa so bahati s svojo učenostjo: brez v*ef usmiljenja ga je pahnil v temnino ncop ročnega „iiioevcdstva." Ni čudo pač, da
)
ga je vsakdor bal ter ae mu izogibal, kod in kamor je mogel I
In vender j« bil Levstik toli blag, nežnoČuten in plemenit človek, kakor ne dol/,en otrok ! V tem pogledu bi vam vedel povedati tudi jaz, kakor marsikdo drugi, mnogo uprav Bamarijan»kih dejanj Levstikovih ! , . ,
Istotako je bil nas Levstik jako miroljuben in spravljiv, navzlio zunanjej svo-jej bojevitosti, zlasti, ako se je prepričal, da je kogar po krivem obsodil ali ga raz-žalil nehote! O tem pričaj naslednji dokaz: Začetkom leta 1878. je izšla knjižica: „Pravda o slovenskem šcstomeru," katerej uvod in nagovor je bil spisal Levstik. Baš se je tiskala poslednja pola omenjeue „Pravde/ ko se jaz, prišedši iz Maribora, •nidem z Levstikom. Jedva me ta zagleda, potegne me v kot, privleče ii žepa odti-tek dotične pole ter mi prečita ves odstavek takorekoč v jednem dušku.
„Kaj pravite k temu?" vpraša me strastno. Jaz mu odvrnem ravnoduino:
„To je pisano sicer jako genijalno, ali — res ni!*
„Kaj?!* zadere se nad menoj ter ne sgrabi za roko.
„Tu se oponaša namreč nasprotniku »bogastvo;* ali dotičnik se v tem hipu
bori — s konkurzom!" povem mu jaz ter mu rsztolmačim gmotno razmere napadovanca.
„Jezus, Marija!4' zaječi mož ves prestrašen. „Torej smo moža obsodili po n e-dolžnem! No, to mi je pa ros žal! To ga bode b o 1 e 1 o 1"
Na to pograbi svoj klobuk in steče v tiskarno. Ali došel je prepozno ! Dotična „Pravda" je bila že dotiskana; Levstik pa se je še dolgo togotil nad dotičnikom, ki mu je krivo poročal o nasprotnikovih razmerah, dočim se je poslednji zopet opravičeval, da so se taiste morale shujšati šole v poslednji dobi . . .
Levstik je bil poosebljeno protislovje, kolikor v življenji toliko i v svojih pesnih. Bil je pa£ pristen pesnik, kateri nosi, kakor pravi PreSiren, v srci pekel in nebesa; saj poje sam v uvodu svojim pesmim, da je nesrečno-srečen, žalostno-vesel. In kot takien zibal se je vedno med skrajnostmi ter skaka! v svojih strastih s konca na kraj, s kraja na konec; sploh se je naha-jal malokedaj v normalnem ravnoduftji. Ako ga je kdo ujezil, rjovel je kakor razjarjen lev; kadar pa se mu je umirila to-gots, bilje krotak in pohleven, kakor mlado jagnje. Da, Lestik je bil „grozan" — kakor pravijo v Soški dolini — že v na-
vadnem življenji, kolikor bolj pa šele, kadar se gaje polotila pesniška vzdušnost; zlasti pa v svoji ljubezni ni poznal nobene mere — o tem bi vam opevana njegova „Fran j a" vedela povedati pač mnogo prebridkih izkušenj !
No samo, da je zahteval t dokaz iskre ljubezni od nje vsakovrstne, za žensko nemogoče žrtve, trpinčil jo je v svoji brez-inerni ljubosumnosti s prebolestnimi sum* njami. In ko se je naposled ona, po rodbinskih razmerah v to prisiljena — omožila c drugim, obsipal jo je Levstik s kopico strupenih strel — no, v poslednji dobi svojega življenja, zlasti za svoje tuučue bolezni, spoprijaznil se je bil zopet z nekdanjo svojo miljenico, kajti napisal ji je v istem času malone stotino obširnih pisem. In ko je bil že na smrtni postelji, prihitela je ona v Ljubljano, da bi se spravila ž njim osebno, pa nestrpne dufte so je, zabranile vstop v njegovo sobo in tak6 njiju je razdružila smrt, ne da bi se bila videla Se jedenkrat po nesrečnem raz-stanku. In menda je tudi bolje tako! Kajti Levstik je bil zadnje dni svojega življenja jako neznosen — Bog vć, kako bi jo bil sprejel P Saj ni hotel niti slišati o nobed-nem nekdanjih svojih „prijateljev".
Izza Levstikove bolezni mogel bi vam
napisati debelo knj;go — saj je bil zgolj tenek uid med njegovim in mojim stanovanjem. Stanoval je namreč poslednjo dni Levslik, in tudi umrl, v istej sobi, v kateri je nekoč bil Prešeren.
Bilo je kaj ganljivo, da uprav bo« lostno, kako se je Levstik bal umreti! In v svoji bojazni pred smrtjo rab 1 je vsakovrstna „domača" zdravila, dočtui «e je „umetnih" lekov, katere so mu zapisovali vešči zdravniki, brauil na vse ptetege . . .
Ko je Levstik ležal na mrtvaškem odru, poslala mi je proslavljena njegova Franja umetno vbran šopek potočni?, povezanih z rdečim svilnatim trakom, na katerem je izvezla svojeročno zlatimi črkami besedi: „Na svidenje t" Tisti šopek sem na njeno željo položil Levstiku na prss in so ga tudi zagrebli ž njim.
In glejte! Malo pred pogrebom je prišla pokropit ga tudi ona osebno. Bil vam je to tragičen prizor, kateri se pač ne da naslikati s mrtvimi pismenkami!
Saiti Bog ve, da-li bi bil uvekovečeni naš pesnik srečen, ako bi bila Franja postala njegova žena P Meni se vsaj dozdeva, da pesniki, slikarji itd., sploh umetniki in čudaki, niso ustvarjeni za mirno, jednako-merno tekočo zakonsko življenje.
(Dalje pri h.)
(