83. štev.
* Pavlami franke v drlavl SH».
V Llubllanl, v četrtek 14. aprila 1921., , a>j
09* Potamuna stev. i K*
uto v.
(shaja razen nedeSj fn prašnikov vsak d s n oh 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna.
Denise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K T50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust.
Glasilo jugeslov. socljjalno ■ demokratične stranke.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za meseč K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list: so poštnine proste.
Dpravništvo je v Ljubljani < Frančiškanska ulica št. 6/t,: Učiteljska tiskarna.
Najnovejše.
KORAJŽA VELJA!
LDU Beograd, 13. aprila. Na današnji seji verifikacijskega odseka bi se imelo razpravljati o mandatu Stojana Protiča, ker pa ni došlo zadostno število članov, se je seja odgodi-la. Člani opozicije niso hoteli priti k seji, da bi ostal Stojan Protič še nadalje poslanec.
#
Kadar Stojan Protič napiše kakšen opozicijonalen članek, mu za-groze. da bo verifikacijski odbor anuliral njegov mandat, ker še do danes ni prisegel. Ko je izstopil iz radikalnega kluba, so grožnjo ponovili. Ko pa pride do tega, da bi svojo grožnjo izvršili, takrat pa »članov opozicije ni k seji«!! Pa pri nas je korajža itd. poje narodna pesem.
DOBER NOS.
LDU Beograd. 13. aprila. Poslanec dr. Momčilo Ivanič se je izjavil solidarnega s Stojanom Protičem in ie Izstopil iz radikalnega kluba.
<»
Dr. Momčilo Ivanič je časnikar.
URADNO.
Beograd, 13. aprila. Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajal od 10.30 do 13. se je razpravljalo o tekočih državnih poslih.
*
To je uradno.
PAŠIČEV NASMEH. LDU Beograd, 13, aprila. Poslan-^ ci raznih klubov so naslovili na ministrskega predsednika interpelacijo radi dogodkov v Istri s prošnjo za zaščito našega naroda.
Naš predsednik vlade ima lepo, sivo brado. Kadar se mu brada zamaje, se smeja. Oziroma narobe: kadar se smeja, se mu brada maje. Ko je bral to interpelacijo, pravijo, da se mu je brada majala.
RADIČ POTUJE V BELGRAD.
Beograd, 13. aprila, »Riječ« poroča. da se govori v parlamentarnih krogih, da bo prišel Stjepan Radič v Beograd in se udeležil debate o ustavi. Radičev. Protičev, Narodni in Ju-goslovenski klub bi tvorilili opocij-ski blok.
O	Radičevem potovanju v Bel-grad so listi prinesli že nešteto notic. Toda nikdar ni še potoval tja. Iz enostavnega vzroka, ker kot nezaprl-sežen poslanec nima proste vožnje! Dajte mu karto!
RED, RAD IN DRAGINJA.
LDU Beograd, 13. aprila. Vlada namerava predložiti zakon o »redu in radu« kakor tudi odredbe proti daginji. Zakonski načrti se že izde-lavajo.
*
Žurnalist, ki je sestavil to notico, zasluži odlikovanje. Red in rad — in draginja! Kuge, lakote ln vojske, re-' ši nas, o Gospod!
ALI BO KAJ?
LDU Beograd, 13. aprila. Muslimani iz južne Srbije so sklenili, da vztrajajo pri svojem memorandu, v katerem zahtevajo izplačilo haka.
*
Vadi pare iz žepa, brate — vadi pare! Ce ne, ne bo vladne večine 1
IZ NARODNE SKUPŠČINE.
Beograd, 13. aprila. Jutri ob 9. dopoldne bo ustavotvorna skupščina nadaljevala svoje delo. Na dnevnem redu je volitev tretjega podpredsednika. poročilo verifikacijskega odseka in generalna debata o ustavi.
Beograd, 13. aprila. Včeraj popoldne je imel zemljoradniški klub sejo, na kateri je določil ožji odbor treh članov, ki naj izdela izpremem-bo k vladnemu ustavnemu načrtu.
LDU Beograd, 13. aprila. Davi je bila v predsedništvu konstituante seja načelnikov klubov, na kateri ni bil samo Narodni klub zastopan. Razpravljalo se je o generalni debati glede ustavnega načrta. Po govorih oficielnih govornikov se bodo essta-oficielnlh govornikov se bodo sesta-pogovore glede nadaljnjih govornikov. Opozacija je zahtevala na konferenci mesto tretjega podpredsednika. Dogovorjeno je, da se bo ta zadeva razpravljala v vseh klubih.
*
Ker pojde skupščina itak kmalu na (pravoslavne) velikonočne praznike, njenih čestitih članov ne bomo jezili.
Posojila.
LDU Beograd, 12. aprila. V finančnem ministrstvu je končano delo, s katerim se je proračun trgovinskega ministrstva reduciral za 30 milijonov dinarjev. V proračunu prometnega ministstva so predvideni Veljki krediti za zboljšanje celokupnega
^tvnampn^ŽaVi'-V fillančnem mini stistvu menijo, naj se nove zgradbe
iinancirajo s posojili in da naj se v
proračun vstavijo samo anuitete za
ta posojila.
*
Za posojila je treba dveh: enega, ki prosi na posodo — takih je mnogo. Potem pa enega, ki posodi — takih je malo.
Novi inderektni davki.
V torek se je vršil v Ljubljani škod davkoplačevalcev v Narodnem fromu. Shod je aranžirala demokratka stranka z ozirom na slabo razpoloženje ljubljanskih trgovcev ln °“r{nikov neposredno pred občinskimi voiitVamji da nekoliko potolaži in pomiri razburjene duhove.
Razburjeni duhovi ljubljanskih in sploh slovenskih trgovcev, obrtnikov, delavcev itd. bodo pa še bolj pomirjeni, če prečitajo sledeče poročilo iz Belgrada:
Po podatkih, zbranih v finančnem ministrstvu znašajo vsi dohodki pošt v kraljevini komaj 40 milijonov di-nariev. dočim so izdatki, v katerih 1
pa niso vračunane draginjske doklade za poštno osobje, dvakrat večji. Ker se je tudi materijal v tem letu podražil, bi se v tem letu pokazal še mnogo večji deficit. Zato je poštno ministrstvo sklenilo, da od I. maja t. I. zviša pristojbine na vse vrste poštne službe za notranji promet, kakor sledi:
Za pisma v lokalnem in daljnem prometu se plača do'20 g 50 par, za vsakih nadaljntti 20 g ali del istih §e 25 par. Za odprte dopisnice 25 par, za dopisnice s plačanim odgovorom 50 par. Za tiskovine do 50 g 10 par, za vzorce blaga do 50 g 10 par, najmanj pa 20 par. Največja teža takih pošiljatev sme biti 500 g. Za poslovne papirje se plača za 50 g 10 par, najmanj pa 50 par. Tiskovine, vzorci blaga in poslovni papirji se smejo združiti v eno pošiljatev. V tem primeru znaša pristojbina za 50 g 10 par. najmanj pa 20 par. Neplačane in ne zadosti plačane pismene poSiljat-ve ostanejo neizpremenjene, t. j. zanje se plača dvojna pristojbina. Vse dosedaj navedene pošiljat ve morejo biti tudi priporočene. Za priporoče-nje se plača en dinar. Ta taksa se mora plačati pri oddaji pošiljatve. Pristojbina za pisma z označeno vrednostjo se lahko plača ali kakor pristojbina za priporočeno pismo po teži, ali pa po vrednosti. V drugem primeru se plača za vrednost do 100 dinarjev 50 par, od 101 do 500 (Ima;;jev en dinar, od 500 do 1000 dinarjev dva dinarja, dalje pa za vsak
i.el te vrednosti še en dinar. Za avi-
zo se plača 20 par. Ako se pošiljatev glasi za kraj, v katerem se pošiljatve dostavljajo na dom, se plača za dosiavitev na dom en dinar. Za pakete se plača pristojbina po teži in po vrednosti. Po teži se plača za paket do 5 kg pet dinarjev, od 5 do 10 kg deset dinarjev, od 10 do 15 kg petnajst dinarjev, od 15 do 20 kg dvajset dinarjev. Po vrednosti se plača do sto dinarjev 50 par, od 100 do 500 dinarjev 1 dinar, od 500 do 1000 dinarjev 2 dinarja. Največja teža sme biti 20 kg, največja vrednost 1000 dinarjev. Za denarne pošiljatve (denar in vrednostne papirje), ako so zaviti v paket) se plača pristojbina po teži in vrednosti. Ako vrednost ne presega 1000 dinarjev, je pristojbina enaka pristojbini navadnih paketov. Ako pa prekorači 1000 dinarjev, se plača za vsakih 1000 dinarjev še en dinar. Za velike pakete se plača dvojna pristojbina po teži. V krajih, kjer se pošiljatve dostavljajo na dom, se plača za dostavitev dva dinarja, tam pa, kjer prebivalstvo hodi samo na pošto po pošiljatve, se plača 20 par za avizo. Vse te pristojbine se* morajo plačati pri oddaji paketa. Z eno poštno nakaznico se sme poslati največ 1000 dinarjev ter se plača do 25 dinarjev 50 par, od 25 do 50 dinarjev 80 par. od 50 do 100 dinarjev 1 dinar, od 100 do 300 dinarjev 1 Ih pol dinarja, od 300 do 500 dinarjev 2 dinarja, od 500 do 1000 dinarjev 3 dinarje. Za dostavitev na dom se plača za vsakih 50 dinarjev 20 par. Za povratni rece-pis se plača pristojbina en dinar.
Francozje za Avstrijo.
LDU Pariz, 12. aprila. Poslanec Fleury Ravarin je vložil v zbornici interpelacijo, kaj misli ukreniti vlada, da se zagotovi neodvisnost Avstrije' po določbah saint germainske mirovne pogodbe in kako misli zatreti vse-nemško rovarjenje v tej državi. Končno je zahteval, naj vlada izjavi, kako bo pospeševala gospodarsko In finančno vzpostavitev Avstrije. —•
LDU Pariz, 13. aprila. Zbornica Je sklenila, odložiti na kasnejši čas pogajanja glede vprašanja poslanca Fleury Ravarina o odredbah, ki jih namerava podvzeti francoska vlada, da zagotovi neodvisnost in gospodarsko vzpostavo Avstrije.
'i
To je politika strahu in bojazni pred Nemci.
Trdni Nemci.
Pariz, 12. apr. Na zbornični seji 11. tm. je izjavil Briand: »Sankcije, ki so se djJo-6ile proti Nemčiji, niso imele pričakovanega uspeha. Dne 2. maja bo stala Nemčija pred vsemi svojimi kršitvami mirovne Pogodbe, ki jo Je sama podpisala, tedaj bo imela pred seboj vse svoje grehe. Ponavljam s povdarkom: Upnik ima pravico do eksekucije. Eksekutor je bil odposlan Ce se bo dolžnik še daljg upiral, mora ekseku-torja spremljati še orožnik. Vlada je prepričana, da se bo dogovor z zavezniki na vsak naoin izvedel. Zaveznikom preostane samo še to, da predlože račun rcparacijske komisije. V sporazumu z zavezniki bodo Francozi gotovo na svojem mestu.« (Odobravanje po vsej zbornici.)
* '
To je francoska kultura. Mrliče se kvečjemu obducira; so pa tudi ljudje, ki imajo veselje nad tem, da jih skrunijo.
Rudarski strajk v Angliji.
London, 12. aprila. Kakor se poroča. so rudarji treh premogovnikov sklenili, da sc črepalno delo ne sme vršiti.
Londog, 12. aprila. Za torek opoU noči napovedana stavka železničar?
jev in transportnih delavcev se je preklicala.
London, 12. apr. Konferenca rudarjev in lastnikov rudnikov se je končala ob 18 in četrt. Rudarji so takoj odšli na shajališče delavske trozveze. Vsi so, kakor se je kazalo, smatrali položaj za jako resen. Ude-ležnik konference je izjavil: Ni se našla nobena rešitev in mi smo še jako daleč od sporazuma. Pripravili nismo ničesar za nov sestanek z lastniki rudnikov ali z vlado. Kolikor jaz vem, pomeni to. da bo izbruhnila stavka nocoj o polnoči.
London, 12. ^prila. Uradno se javlja, da so rudarji predlog vlade pismeno odklonili.
LDU London. 12. aprila. Konferenca delavske trozveze je odgode-na do jutri ob enajstih dopoldne.
Velikanski požar v Bohinju.
V Ljubljano so Se le včeraj — znamenje dobrim telefonskim in brzojavnim zvezam, — dospela obširna poročila o velikanskem požarju v bohinjski dolini. Požar so hotele oči vidno oblasti koiikortolJko prikriti, kajti merodajni laktozi ne smatralo za umestno, da bi javnost obveščali hitro ln točno o takih dogodkih. O tej veJ tkam skl požarni katastrofi smo prejeli sledeče po-roftflo.
Kako ie nastal požar?
Konzorcij lesnih trgovcev, družabnikov znane milijonarske lesnoindustrijske družbe »Save«, ln sicer lesnega trgovca Frana Dolenca iz SkoUe Loke, Jos. Pogačnika Iz Podnarta in Arncjca z Jesenic, Je Imel trt leta pogodbeno dogovorimo eksploatacijo velikih gozdnih kompleksov v Bohinju, posebno okoli Soteske. Tam raste najfinejšJ smrekov les, katerega izvažajo proti vis> kim cenam v Italijo In v Levanto. Oorl imenovani konzorcij lesnih trgovcev Je sekal gozdove okoli Soteske in Je Imel obenem v najemu vodno iaigo na turbino prt postaji Soteska. Okoli žage so bila velikanska skladišča rezanega In nerezanega lesa. ■Zaga je noč in dan bUa neprestano v obratu*
V ponedeljek kmalu popoldne se Je pojavil gozdni požar y bližini omenjene žage, ki Je last verskega zaklada. Pravijo, da je ta gozdni požar zanetila Iskra Iz lokomotive državne železnice, kajti mimo vodi proga železnice Jesenlce-Boih. Bistrica ta je na Soteski tudi žel. postaja.
Na omenjeni žagi Je bilo zaposlenih oni moment več žagarjev in delavcev. Cim so javili bližnji gozdni požaT, je odhitela večina delavcev na pogorišče, da uduši ogenj; na žagi so ostali samo štirje žagarji, ki so žagali z dvema polnojarmenlkama hlode. Ostalim delavcem se je kmalu posrečilo udušiti bližnji gozdni požar, ki Je bi! od žage oddaljen kakih 100 korakov. Po udušenem gozdnem požarju so se delavci in 8 žagarjev vrnili na žago k delu. Bilo je okoli polu 3. popoldne. Cim so prišli na 2ago, pa so že začeli obupno vzklikati: »Sedaj pa gori na žagi!« Res! Začelo je goreti med jarmeniki in cirkularfco. Vnelo se je žaganje. Po žagi se Je takoj začul obupen klic na pomoč, kajti ogenj se Je vsled spomladanske suše strahovito Siiml ln je mahoma objel vse objekte žage. Gost siv dim se je začel valiti proti nebu. Po vseh cerkvah lepe bohinjske doline se je začul turoben glas plat-zvoma, naznanjajoč, da je Bohinj v ognju!
Na kraj besnega in divjega požanja so takoj prihitela bližnja ki daljna gasilna društv, pred vsemi iz Boh. Bele, Jz Rečice pri Bledu, Iz Mlincga ob Blejskem jezeru in celo iz Boh. Bistrice.
Navadne in priproste brizgalne teh gasilnih društev pa niso mogle obvladati divjega in strašnega požarnega elementa.
Strahote požarla.
Pogled na pogorišče je bil naravnost grozen in pretresljiv. Velikanski stolpi gorečega plamena so na vseh krajih švigali proti nebu. Vsled velikanske in strašne, skoro peklenske vročine so nastali veternl vrtinci. Visoko nad 100 m so se dvigali vrtinci isker, vrtinci, ki so bili slični onim vrtincem*p£$ka v puščavi Sahara, nazvanlni
»satnum«. Tl grozni vrtinci so povzročil še nadaljne gozdne Požarje v bližnjih go-* zdovih Soteske. Na šestih krajih so začeli goreti gozdovi.
Grozote ognja.
Ogenj J« bil v svojem pravem elenicrf- ’ tu. Nobena brizgalna ga ni mogla obvla-i dati. Gasilci so bili vsi premočeni, raikdol se ni upal stopiti bližje k gorišču. Gasilci' in vse prebivalstvo bohinjske kotline s« z velikansko požrtvovalnostjo skušali re« Siti, kar Je bilo mogoče. Toda zaman! Ne* koliko je vplivala na divji in naravnost besni ogenj šele motorna brizgalna z Bleda, ki Je prišla na pogorišče šele okrog 10, ure v poodeljek ponoči. S to brizgalno se je posrečilo deloma ogenj na žagi omejiti oziroma ublažiti.
Na pogorišču je zavladala strašna vro« čtaa. Da imajo čitat-eljd »Najireja« prttKna/ predstavo o tem groznem in velikanskem požarju, omenimo, da so celo blodi v po« toku pri žagi gorelj In da so kllub vodi dot. polovice zgoreli
Velikanska, milijonska Skoda.
PogorlSče Je bilo strašanski pekel, -5t Naravno, da Je tudi Skoda velikanska. —»j Nad 2000 kvadratnih metrov hlodov Jd’ zgorelo kot kres. Zgorelo fe dalje 31 v a* gonov žaganja In drugih lesnih odpadkov,' Zgorelo ie dalle nad 3000 kvadratnih me«1 trov ilnega rezanega lesa. Celokupno cen!« jo, da Je zgorelo nad 200 vagonov lesa.
Vsa skladišča do savskega mostu sd bUa popolnoma upepeljena. Re«U so samo* okoli 3000 kvadratnih metrov lesa, nalože*. nega v bližini postaje.
Škodo cenijo približno sHedeče:	ni,
lesnem matertjalu Itlrl milijone In na po« žganih žagali In strojih dva milijona kron;
Omenjeni konzorcij Je W1 za priličncf
300.000 K zav.arovan pri »Jugoslaviji« in
160.000 K pri banki »Slavili«.
Grozen gozdni požar.
Vrtinec isker iz pogorišča na žagi Jej zanetil na prillčno 6 krajih gozdov« V So«1 teskL Dyb dni in dve noči so gozdovi go« re/li. Požar se Je širil v velike dimenzije^ Zgoreli so gozdni kompleksi verskega za«: klada hi posameznih posestnikov tja dar Vrttov Jelovca. Vojaštvo — 145 mo4 j« prišlo iz Ljubljane gasit ta siloviti gozdni požar. Skoda je velikanska. Požar je * sredo še trajal.
Socialisti v ustavnem ,, odboru.
Proti zlorabi vere ln cerkve.
Pozneje je prišel na-tej seji na rasi; pravo članek o verah, katerega besedilo \d »Naprej« že objavil. Med govorom poslan* ca Slmraka, ki se je bil mogočno eksponf« ral zia klerikalizem, je prišlo do tako boo« nDb prizorov, da fa zbornica Se ni bila v!« dela takih. Enkrat Je bil dirindaj tako velik, da je moral predsednik prekiniti se*o, keij se je bil pripravljal že boj na pesti Za pcH' slane etn Si mrakom se Je oglasil sodr. E*! Kristan, ki je izvajal sledeče:
»Prav težko ml je govoriti v tem tre«; notku, ker se popolnoma zavedam, da se ml nikakor ne roore posrečiti, da bi nadoV mestil tiste zanimive scene, ki smo j til pravkar doživeli v tej zbornici.
Za enakopravnost.
Ce je gospod Simrak s svojim govorom hotel dokazati, da Je socialno demokratična stranka absolutno nasprotna temu, da bj se duhovnikom jemale pravice, ki pripada« jo drugim svobodnim državljarjom, tedaf. moram izjaviti, "da ima v tem oairu popol« noma prav, Socialno demokratična stranka! hoče enake pravice za vse, in če hoče du« hovnik vstopiti v volilno borbo, mu morai biti to enako prosto kako>r meni. da bomo imeli vendar take volilne zakone, ki bodo ščitili svobodo in dovoljevali tudi njim sklicevati Javne shode in tam govirltf ter propagirati svoje kleje in priporočati' kandidate, ki žele, da bi bili izvoljeni Toda če zahtevam enake pravice zat vse, izvira logično iz tega, da ne morem nikomur priznavati privilegija; enake pra« vice izključujejo predpravice. Duhovnlič ima absolutno pravico bavitl se s politik^ kakor jaz ali kakor na primer gospod irJai« strskl predsednik; todat gospodjCj aSkfckuji
•Stev. 83.
Se ne b! moglo trpeti, da bi prižel minister to dejal: Ljudje, vi morate glasovati zame, ker sem minister in ker vam bom naložil davke, da se boste zvijali, če glasujete za drugega kandidata. Povsem enaka je pa reč, če pride župnik ali kaplan in pravi ljudem, da morajo glasovati za njegovega kandidata, ker jih bo sicer bog obsodil, da bodo morali goreti v peklenskem ognju. (Burno odobravanje na vseh straneh.) Enake pravice zahtevamo; nikomur ne manjših pravic in nikomur ne večjih pravic, torej tudi nikomur ne izjemnih pravic. (Odobravanje.)
Gospodje, z Bismarckom in njegovimi paragrafi nimam jaz opravka, kajti mi nismo nikdar imeli Bismarckovih ciljev In nismo hodili po njegovih tirih; bilo je torej deplasirano, če nas je gospod Šimrak hotel dovajati v zvezo s pokojnim gospodom Bismarckom,
Proti zlorabi vere.
Gospodje, meni ne bi bilo hudo, če bi duhovnik bodisi tudi v katoliški cerkvi dejal, da je pristaš klerikalne stranke in tam priporočal svojega kandidata. Prav malo bi me to bolelo. Toda v praksi se gode vse drugačne reči; če je gospod Šimrak že govoril o Istri, se tudi jaz spominjam slučaja, ko se duhovnik rii zadovoljil s tem, da bi v cerkvi priporočal svojega kandidata, ampak je po primernih pripravah dejal vernikom: Sedaj, bratje v Jezusu, počakajte, da se pomenim z gospodom Bogom, pa je šel za oltar, se tam nekaj pomudil, ta ko se k vrnil, je dejal: Gospod Bog zahteva, da Volite tega In tega. S podobnimi primeri bi se lahko poslužilo v največjem številu.
Rabo njegove pravice dovoljujem vsakemu duhovniku, zlorabljanje pravic se pa ne more trpeti,
Prepričan sem, da bi se tudi gospodje najklerikalnejše nianse upirali temu, da bi smel orožnik priti k njihovim volilcem in jim, požirajoč se na svoj bajonet, ukazovati, kako morajo glasovati. Zuganje s peklom je pa enako močno, če ne še močnejše od žuganja z bajonetom. (Medklic: Ali se tako bojite pekla?) Jaz se ga ne bojim, ampak se ga tisti, kj verujejo vanj In ki ipislijo, da bi mogli res tajn goreti na večne čase. — Jaz se ne bojim še agitacije; jaz imam sam staje prepričanje. Toda vi bi tukaj radi poteptali svobodo tistih, ki bi tnogii misliti s svojo glavo, če jim ne bi vi prihajali s premisami, da ne smejo mist'ti tako, ker imate vi baje kot duhovniki pravdo, da jim v imenu boga prepovedujete tako misliti. Ml smo nasprotni kancelpara-grafu v tem smislu,-da bil se ovirala duhovnikova pravica. Toda kakor ne morem primati privilegija nobeni posesti, nobeni civilni družbi, tako tudi nobeni cerkveni Službi ne moreni priznavati privilegija. Jaz Sem za absolutno enakopravnost vseh ver, cerkva m vseh ljudi, in ničesar ne bom imel zoper to, če hočete v svojih cericvah Vpeljavah obrede, ki se bodo drugim ljudem zdeli — odpustite — recimo smešni. Saj sc tudi take reči. Kakor vsak, kdor je prišel malo okrog po svetu, sem tudi Jaz Videl v tem oziru reči, ob katerih se človek ne more vzdržati smeha. V Ameriki se na primer pojavljajo nekakšni renoviranl flageianfl .n Adamiti, ta kdor hoče, naj vpeljuje zaradi mene tudi take reči tam, kjer so ljudje med s«bo. Toda zloraba za oviranje svobode drugih se ne more dovoliti. Tudi nt verjamem, da bi komunisti — kakor je dehn gospod Šimrak — smatrali Cerke 7a nekakšno stranko. Navsezadnje so tudi komunisti izšli iz naše ideologije, in to vendar nekoliko poznam. Kar se nas tiče, nismo nikdar rekli, da je cerkev stranka, toda prilike smo imeli v naših krajih dovolj, da smo se prepričali, da so se cerkev ta njeni služabniki postavljali na stališče, da lahko v cerkvi in kot duhovniki postopajo kot pristaša ta zastopniki neke stranke. To je pač mogoče, toda eno je
LISTEK
Branislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar.
(Dallo.)
OSEMNAJSTA GLAVA1. -
Neprijeten dogodek, ki tudi v vseh drugih romanih nenadoma nastopa, in to zmeraj takrat, ko se nahaja junak romana v najneprijetnejšem položaju.
Vemo že, kako se glasi partija dolgov gospoda Vase v trgovini »Spasiča In druga«, kakor tudi v trgovini »Bratov Dimitrijevičev«, In zato nas bo tembolj iznenadilo. 'ker so se v tej partiji na en mah spremenili predmeti. Mesto modrcev, pahljač, lasnih igel, tenčič in dr. se je glasila partija dolgov pri »Bratih De-mitrijevičih« čez nekaj dni tako-Ie:
1. Žoga	0.80	kron
2. Kraguljčki	0.40	kron
3. Sesalčki	3.20	kron
4. Svjlena deška haljica 5.—	kron
5. Pietena čepica	1.30	kron
treba ločiti od drugega. Kadar si duhovnik, si duhovnik, kadar si strankar, sl pa strankar. Tudi komunisti se gotovo ne bodo strinjali s tem, da se pravi cerkvi: TI si stranka, in zato lahko delaš, kar hočeš.
Saj so tudi druge reči, katerih gotovo ne boste hoteli dovoliti v cerkvi. Jaz absolutno ne verujem tiste neumne bajke, ki so se včasi raznašale o Židih, češ da koljejo krščanske device ta otroke. Toda prosim vas, naj pride kakšen norec in ustanovi cerkev, ki bi imela kaj podobnega v svojem ritualu — najbrže tedaj ne boste dejali, da je to verska reč, ki se tiče le cerkve, ampak boste prepovedali.
če so gospodje res tako vznemirjeni, kolikor so se delali, bi jaz napravil koncesijo, kj bi bila lahka in bi se tudi vjemal z mojim mišljenjem; namesto da ne smejo »rabiti* svoje oblasti, bi dejal, da je ne smejo »zlorabiti«. Mislim, da bi bilo s tem tudi bolje izraženo to, kar je potrebno.
Za ločitev cerkve od države. — Za svobodo prepričanja.
Toda, gospodje, kar se tiče tega paragrafa, imam jaz še nekatere druge skrbi. Res bi bi! želel, da bi prišla v našo ustavo jasno in določno beseda, da je država povsem ločena od vsake cerkve. In če to že ni precizno izrečeno, bi želel, da bi se iz te ideje vsaj potegnile konsekvence, To se pa nikakor ne more reči o tem paragrafu, dokler govori o nekih sprejetih veroizpovedanjih. Gospodje, tega ne morem razumeti: Na eni strani se pravi, da je svoboda vere in vesti zajamčena, pri čemer je treba jemati v obzir, da odvede vest lahko človeka od vsake vere, potem pa. govoriti o nekih »usvojenih cerkvah«,
o	priznanih verah. Gospodje, če hočete, da se bo res moglo govoriti o enakopravnosti, tedal ne moremo delati takih razlik. (Medklic:	Sami ste navajali razloge za
to.) Ne, ampak mislim ravno nasprotno.
Toda v tem paragrafu je neka točka, ki prav zelo ovira vso reč, ta sicer v zadnjem stavku. Tu se pravi: »Kolikor so v državnem proračunu predvideni izdatki za verozakonske svrlie, se morajo deliti med usvojena veroizpovedanja«. Gospodje, mislim, da ne more biti v državnem proračunu nič predvideno za verske svrhe. Priznal bi cerkvi toliko svobode, da bi se sama lahko pobrigala za vse, kar ji je potrebno za njen obstanek. Če hočejo njeni člani, njeni verniki imeti svojo cerkev, naj }o vzdržujejo po svoji volji, naj jo imajo siromašno, kakor je bd Jezus, ali pa nad ta Imajo bogato, kakor ie rimski papež. Toda to je njihova stvar. Ampak da bi morala država vzdržavati cerkev ali doprinašati za njene svrhe, to ne gre, če ste enkrat sprejeli načela, o katerih sem govoril, posebno pa ne gre to, če delate povrh še razlike med priznanimi in nepriznanimi verami človek ima lahko tudi povsem svojo vero, in če ste priznali svobodo vesti, mu morate tudi priznati, da lahko po njej živi, da jo — kakor pravite — izpoveduje; tukaj pa delate razliko med njim, ki mu tega veroizpovedanja niste priznali, In med tistimi, katerim ste ga priznali To je neenakost, ki se ne more vjemati z demokratično ustavo.
Gospodje, če vam je na tem ležeče, da kaj popravite, je to točka, za katero zahtevamo, da se popravi. Ne govorite o državnem proračunu ta o verskih svrhah v eni sapi Naša država bo v svojem proračunu potrebovala toliko za svoje civilne svrhe da ne bo absolutno nič preostalo za darila cerkvam, če nočemo zanemariti tega, za kar mora država res skrbeti.«
Politline vesti.
+ Razumelo se. Jugosdovenskl ministrski predsednik je poslal italijanskemu zunanjemu ministru grofu Storži brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje v Imenu
vlade SHS za njegovo energično postopanje v vprašanju poizkušene vrnitve eks« kralja Karla na Madžarsko,
„+ Najvažnejša vest za Jugoslavijo. — Danes je sprejel ministrski predsednik Briand maršala Focha in generala .Wel-ganda.
,+, Znati je treba. Poročevalca »Excel-siora« ta »Petit Parisiena« javljata iz Luzerna: Policija je odkrila komplot, naperjen proti razkralju Karlu. Aretirana sta bila dva anarhista, eden Švicar, eden Avstrijec, ki sta v svojih kovčkih prinesla bombo v Luzern. — »Z nameravanimi atentati« se vzbuja sočutje ta sočutje rodi simpatije. Ampak to metodo poznamo mi tudi
+ Določevanje severne meje na Štajerskem. Kakor poročajo meščanski listi, pariška konferenca ni zadovoljna z vijugasto mejo, kakor sta jo določala jugoslovanska in avstrijska delegacija. Odločili so zato, da se morajo vijuge na Kresnici ta Št. liju spremeniti, da bo meja bolj ravna. Na ta način dobi Jugoslavija še eno slovensko posest občino Špilje (Cvilak) ta več gozdnih in drugih parcel nemških posestnikov v bližini Thalerjevega veleposestva na Kresnici, a Slovenec Bračko Iz Št. lija zgubi vinske gorice na kresuišk! strmini. Meja gre severno tik Thalerjevega »Karlovega«. Tako odpade cela visoka Kresnica N. Avstriji, a visoki Plavč Jugoslaviji. Od Plavča naprej do Sv. Duha ostane meja, kakor jo je določila razmejitvena komisija. Tako je sedaj končnove-liavno določena meja na severu. Zadovoljni pa niso z njo ne Slovenci ta ne Nemci. Tehnično osobje razmejitvene komisije postavlja sedaj državne mejnike.
+ List »Murska Straža« je prešel v klerikalne roke.
+ Vse slovaške stranke se sestanejo 26. t. m. v Bratislavi.
+ Tirolska pokrajinska vlada je izdala manifest, v katerem odreja glasovanje tirolskega prebivalstva za 24. t. m. V manifestu pravi tirolska pokrajinska vlada, da je priključitev edino sredstvo, k! zamore Tirolsko ohraniti popolne gospodarske propasti.
+ Nova mirovna konferenca v Wa-shlngtonu? »Times« javljajo Iz Newyorka, da bo Harding čdmpreje pozval vse velesile na konferenco, ki bi se imela vršati v Washingtonu. Naloge te konference bodo: rešitev vprašanja nemških 'johtoVi vprašanje deviz in zaprek, ki otežkočajo mednarodno trgovino. — Če je na tem kaj resnice, bo Hairdtag lahko klical, kolikor se mu bo zllubVSo, a zavezniki ne bodo
prišli — iz strahu!
+ Izzet paša demisionlral. Carigrajski minister notranjih zadev je podal ostavko. Storil je to iz tega vzroka, ker se mu ni posrečilo zediniti in sporazumeti Carigrad z Angoro. — Ta demisija je napravila velik utis v turških kakor antantnih krogih. — Izzet paša je bil močna politična osebnost, ki bi bila s svojim ugledom edina zmožna, obnoviti silo carigrajske vlade. Pred kratkim je bil v Angori, da pridobi Kemala za Carigrad. Pa, čeravno ga v Angori močni spoštujejo, vendar niso sprejeli njegovih predlogov. Tam so mnenja, da je carigrajska vlada preveč popustljiva nasproti angleškemu in francoskemu ImperijaLizmii.
Tudi Češka bi Tada svoj del. Češkoslovaška vlada namerava pri antanti doseči, da se j! sedaj po glasovanju v Gorenji Šlezkl odstopi mesto Hlucholazy. če bi antanta ne bila zadovoljna s tem predlogom, bi Češkoslovaška ponudila v zameno del jarniškega ozemlja. — Hluhola-zy so bogato mesto" z močno lesno industrijo in kamnov. Znani so tudi kot zdravilišče. Dotično jarniško ozemlje, ki ga češka ponuja, pa ni dosti prida.
+ Neredi na Španskem. Poboji nad delavci se tam nadaljujejo. Vsak dan je po par mrtvih, danes dva, jutri pet, pojutrišnjem — vrag vedi, kaj se bo zgodilo! —
Anarhija veselo cvete In bo cvetela, dokler ne bo izbruhnila po vsej državi, da bo joj. Španski ministrski predsednik se ne čuti popolnoma varnega, malokateri odločen korak se mu posreči — njegova služba obstaja večinoma v tem, da pusti dogodke, naj se razvijajo po svoji mili volji, ker jih ne more — ubraniti. V parlamentarnih krogih govore, da bo odstopil in žnjim menda ves ostali ministrski svet.
Kulturni vestnik.
l	jubljansko gledališče.
Iz krogov kulturnih delavcev smo prejeli:
Ljubljansko slovensko gledališče je v nevarnosti, da pade zopet v roke proslulega konzorcija. Naša kulturna društva in naši kulturni delavci so sklenili zoper to možnost protest in so se obrnili na vlado z zahtevo, da ostane gledališče še nadalje v državni upravi. Če je dosedanja uprava slaba, naj se nadomesti z boljšo, nikakor pa naj se ne izroča kulturnega zavoda zopet v roke dobičkarskih podjetnikov, ki imajo s kulturo toliko stikov, kolikor jih je imela rajnka Krpanova kobila. Če bo imel ta nastop naših kulturnih delavcev kaj vspeha. je veliko vprašanje. Od demokratske strani smo namreč slišali, da je izročitev gledališča bivšemu konzorciju že skoraj sklenjena stvar. Baje pa ostane gledališče vkljub temu državni zavod In bo plačevala država konzorciju primerno večmilijonsko subvencijo. Ker se bo trgovsko sestavljeni konzorcij brez dvoma mnogo bolj razumel na varovanje svojih koristi, nego se je razumela dosedanja državna uradniška uprava, smo lahko popolnoma prepričani, da ta subvencija ne bo prav nič manjša nego bi bil od dosedanje uprave zahtevani proračunski kredit. Razlika bo samo ta, da bo moralo gledališče v konzorcijalni režiji prispevati k dividendam Jadranske banke in vzdrževati nekaj njenih pro-težirancev pri gledališču, medtem ko bi si gledališče v državni režiji omenjene izdatke prihranilo; in razlika bo ta, da bo gledališče v konzorcijalni režiji zopet poklicalo v življenje rajnko krpanovo kobilo, ker si bo obetalo od nje več molže, nego od čiste umetnosti, ki bi jo moralo gojiti državno gledališče v lastni režiji v interesu narodne kulture. — Kot izgovor za izročitev gledališča konzorciju se nam je povedalo, da hoče ministrstvo poveriti tudi gledališči v Zagrebu in v Beogradu privatnim upravam. Tega kratkomalo ne verjamemo. To je predrzen izgovor — po receptu: izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese. Postaviti nas hočejo pred izvršeno dejstvo in nas utešiti s tolažilno kretnjo: — glejte, saj smo Hrvate in Srbe prav tako udarili! Ali ni čudno, da so gospodje v tem slučaju tako neverjetno tenkočutni? Za enakopravnost jim gre; medtem ko je drugače že sama misel na enakopravnost veleizdajstvo. Ce gre za naše oškodovanje, nam usmiljeno zagotavljajo, da bodo prav tako oškodovali tudi Srbe in Hrvate. Enakopravnost o škodi in krivici! Sijajna enakopravnost! Mi pa smo prepričani, da niti te enakopravnosti ne bomo deležni, ker bomo oškodovani rav gotovo — samo mi. O, — In tako zelo bi si želeli vsaj trohico ena-kop: avnosti!
2e četrt stoletja se naslajamo ob krpanovi kobili. Privoščimo jo za nekaj časa tudi Srbom in Hrvatom!
Posodimo jim jo! Odstopimo jim jo!.
—	I11 nad konzorcijem smo se že to« liko delektirali! Posodimo jim še koitj zorcij! To bi bila enakopravnost! Gospodje demokrat je, izročite tudi gledališči v Zagrebu in v Beogradu v upravo našemu konzorciju! Konzorcij za Slovence, za Hrvate in za Srbe! fn Krpanova kobila za Slovence. za Hrvate in za Srbe! To bi bila enakopravnost, unifikacija, unitarizem^ Ali gospodje se bodo bržkone pomišljali: — Ali bi tu ne šlo že skoraj za — hegemonijo? Hegemonija Slovencev! Hegemonija slovenskega konzorcija! Hegemonija — krpanove kobile! — Apage te satanos!
Slovenska kulturna društva in slovenski kulturni delavci se nam smilijo. Zdi se nam, da s svojim protestom in s svojimi zahtevami ne bodo imeli uspeha. A naj se tolažijo: — Saj gledališče ni vse! Krpanove kobile smo itak že vajeni — in za Slovence je nazadnje vsaka mrha dobra. Imamo pa še konservatorij in vseučilišče s petimi fakultetami!; Kakšno nezasluženo bogastvo! Čemu petero fakultet? Žrtvujmo nekaj na oltar edinstva! Saj ne bo zastonj l Demokraska korita bodo polna in ta so vendar — vkljub vsemu — tudi še slovenska korita.
*
Pomladanski koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se vrši v pondeljek zvečer v Unionu. Na vzporedu izključno nove skladbe Emila Adamiča. Sodeluje & Josip Križaj, operni pevec iz Zagreba, g< Ivan Brezovšek, kapelnik kr. opere in popolni društveni zbor. — Vstopnice so naprodaj v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici. Preskrbite' si jih pravočasno! k
Jugoslovanski komorni kvartet je koncertiral prošli petek v Mariboru. Uspeh je bil tak, kakor ga Je doslej učakala malo-katera glasbena institucija na Slovenskem, Ne toliko radi tega, ker je zveza štirih' mladih ljudi (brata Zika, K. Sancin, L. Čer« ny) v tak namen našemu občinstvu nekaj nudi, nekaj novega in nenavadnega — čiste' umetnosti. Razveseljiva je pridnost, ki }(S razvija kvartet v nastopanju. V zadnjem času je koncertiral še v Novem mestu, V. pondeljek je odšel v Tržič, a 18. t. m. nastopi v Celju. Polagamo sodrugom na srce, da posetijo njegove koncerte, kamorkoli pride. Njegov namen Je: vzbuditi v našanj narodu 5ituvečje zanimanje za gtasbeno
umetnost in ga tako vzgojiti k dobremu In plemenitemu — zato tudi polagamo vsem sodrugom na srce, da se njihovih koncertov udeležujejo!
Novi moški zbori. Izšlo ie Pet veselih pesmi, za moški zbor, zložil in moškemu zboru »Ljubljanskega Zvona« poklonil Emil Adamič. Založilo ta izdalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. —* Naslovno stran naslikal akad. slikar Maksim Oaspari. Cena partituri 5 dinarjev. Vsebina: Ivo Peruzzi: Fantovska, Ivo Peruzzi: Za plotom, Ivo Peruzzi: V jutro. Cvetko Golar: Ali ne izhaja jasna zarjah Cvetico Goiar: Mlada pesem. — Izdaja je; naprodaj pri društvu in v ljuhUanskih knjigarnah. Našhn zborom jo v nakup toplo priporočamo.
Zrnje. 19. Številka tega Ststa je izšla S sledečo vsebino: Al. B.: Koprnenje. H. Dru-zovič: Moderna glasba! Muzikalna drama,
F. Koblar: Stanko Majcen: »Kas»ja«; An« tun Ivanovič-Mecger:	Lev Nikolajevič
Tolstoj (Od početka literarno? djelovanja),
— S to številko je prevzel — kot poročajo!
— uredništvo Zrnja g. Josip Kostanjevec, Rokopise se pošilja na naslov: Maribor. Obi železnici št. 6. 11. — Številka lista, ki ga; Izdaja uprava »Slov. narodnega gledališča, stane 4 krone.
Ker vsi čitatelji vedo, da gospod Vasa, pisar • pri konkurzni masi, ni sesal iz sesalčka, niti se ni igral z žogo ali kraguljčki. in tudi ni nosil deških haljic ali pletenih čepic, potem se bodo lahko spomnili, da je gospod Vasa vse to kupoval in nosil malemu Nedeljku, ker je od onega večera zelo pogosto pohodil gospo Mileno, ne boječ se niti malo, da bi še kdaj izgubil- čevelj.
Tako so minevali lepo in prijetno dnevi gospej Milevi, kar se nekega dne — kakor se to dogaja tudi v drugih romanih — prikaže pred njo nekdo, ki se ga ni nadejala.
Ta nekdo, o katerem že v dveh glavah tega romana ni bilo besede, je bil advokat Fiča, ki je tako srečno zagotovil gospej Milevi varuštvo nad ogromno dedščino.
Da se je advokat Fiča tako nenadoma prikazal, ni niti malo čudna stvar, ali zahteva, ki jo je nenadoma stavil gospej Milevi, je bila takšna, da bi mogla vso njeno srečo Iz temelja razrušiti. Fiča je namreč v nekoliko odkritosrčnih besedah, ne po-zivaioč se na nikak odnoseči se paragraf. pojasnil vdovici, da je ona zdaj pravzaprav, v njegovih rokah;
ako sarno hoče, lehko celo stvar o otroku razodene sodišču, in to bi ne samo razrušilo srečo gospe Mileve, temveč jo privedlo v konflikt z mnogimi paragrafi, ki ne bi bili posebno razpoloženi in naklonjeni gospej Milevi.
čitatelji mi bodo verovali, da je gospa Mileva pri teh Fičinih besedah pobledela. In četudi so jej bleda lica zelo pristojala, se zdi, da to ni na Fičo toliko uplivalo, kolikor bi recimo na gospoda Vaso. ker je še naprej navajal razne paragrafe, enega hujšega od drugega. Gospa Mileva je poskusila tudi pasti v nezavest, ali gospod Fiča je čisto ravnodušno počakal, da jo mine nezavest, in je nadaljeval naštevati paragrafe iz vseh mogočih zakonov, ki so bili v zadnjih petindvajsetih letih sklenjeni v Srbiji. Ko je slednjič izčrpal svoje znanje, je tako-le končal pogovor:
»In zato, draga moja gospa, puščam vse drugo na stran in vas salo prosim, da mi daste sto dukatov. Boga mi, potrebujem jih; mogoče ne verujete, da jih potrebujem, ali jaz se vam zaklinjam pri vsem na svetu, da iih potrebujem.«
»Ju!« — vzdihne gospa Mileva in to s takšnim naglasom, kot da je vzkliknila »ajoj!«
Gospod Fiča se še enkrat zakolne, da mu je ta denar potreben, in začne zopet naštevati paragrafe, ki bi mogli biti zelo nerazpoloženi na-pram njej, ko bi on samo hotel. Na ta način prepriča gospo Milevo, da ne more drugače, in ona mu da sto dukatov, vzdihnivšl težje, kakor za svojim pokojnim možem. Fiča se vzdigne zadovoljen in ji obljubi, da jo bo še posetil in da ne bo pozabil nanjo.
To je bilo kakor danes, a drugi dan — evo ti Fičove žene, gospe Čajke, ki pravi, da je že od poroda ni bilo, pa se je zato malo oglasila pri njej. Najprej pogleda, kako napreduje Nedeljko in najde, da ni vročen, da se otrok lepo razvija in zato ga opljuje dva ali trikrat. Nato sede in začne govoriti o novih zobeh, ki si jih je te dni dala narediti apoteka-rica. o cepiču dvojnega klinčka, ki se ni prijel gospej Savi, protovi ženi, in o tem. kako si je gospa Arsinica dala obrniti svoj plašč, pa se pozna, da ie obrnien.
»In prosim vas, recite mi vi sami odkritosrčno in sestrinski, ali ji pri-stoja obrnjen plašč, a na glavi — tepeluk*!«
Na ta način pride gospa Čajka v. pogovoru na tepeluk in takoj pove, da je njena edina želja v življenju, da ima tepeluk.
»Ali mi ne bi lepo pristojal?« vpraša gospo Milevo in dvigne glavo, kot da ga že ima.
»Zelo lepo bi vam pristojal,« odgovori gospa Mileva čiste nedolžno.
»E, pa vidite, sladka moja,« nadaljuje gospa Čajka brzo. »laz "V; slirn, da mi za tako veliko uslugo, Ki sem vam jo skazala, m za tako veliko skrivnost, ki Jo zaradi vas varujem, lehko in po vsej pravici kupite
—	teteluk.«
^ Gospa Mileva prebledi tudi pred Fičevo ženo ravno tako, kakor je pred Fičo, ali Fičeva žena vzprejme to čisto ravnodušno.
»Pa ^aboga,« vzklikne slednjič gospa Mileva, »ali vam nisem zato že dala in še koliko!«
* ženski nakit na glavi.
(Dalje prih.)
Dnevna kronika.
Zob za zob in konje za konJe Iz Bel-ferada javljajo: Začetkom maja se bodo zajeli prejemati konji iz Nemčije kot vojna (odškodnina v naravi. Izvoz konj iz naše države je tudi velik. Ali se ne bi dalo to napraviti tako, da potuje nekaj naših konjskih mešetarjev v Nemčijo, ki bi konje prodali na licu mesta v svrbo razbremenitve prometa?,
Železničarji In alkohol. Ministrstvo za narodno zdravstvo izdeluje načrt zakona, b katerim se vsem železničarjem v času, ko vrše službo, prepovedujejo alkoholne pijače.
Izenačenje plač. Gospodarsko-iinančni odbor ministrov je potrdi sklep ministrstva za trgovino in industrijo, da se plače profesorjev vseh trgovskih šol v državi zena čij o s plačami profesorjev srednjih šol.
Glavno volišče v Celju. Celjski mestni ma*.itrat razglaša, da je določil kot glavno volišče za občinske volitve, ki se bodo vršil« 26. aprila, II. volišče, ki je v telovadnici meščanske šole (dohod iz Strossmayerjeve ulice). Na gianrnem volišču se bo dognal skupni izid po uspehu glasovanj na posameznih voliščih takoj po končanem volilnem opravilu na posameznih voliščih.
Volišča v Mariboru, Za občinske volitve v Mariboru so določena sledeča volišča: I. volišče za notranje mesto ali prvi olerad v dekliški meščanski šoli na Miklošičevi cesti št. 1. II. volišče za II. okraj (Graško predmestje) se nahaja v dekliški Jjudskl in meščanski šoli v Cankarjevi ulici 15. III. volišče za III. (Meljski okraj) se nahaja v poslopju bivšega ženskega učiteljišča v Oafovi ulici št. 9. IV. volišče »a IV. okraj (Koroško predmestje) se na-haua v deški ljudski šoli IV, Samostanska št- 10> V< volišče za magdalensko predmestje bo v otroškem vrtcu v Valvasorjevi ulic] št. 40. — Glavno volišče so nahaja v I. okraju, kjer se bo ugotovil skupni izid glasovanj na posameznih voliščih takoj po končanem opravilu na posameznih voliščih.
Društvo sluš. ill. fakultete priredi na univerzi v zbornici Javno predavanje v nedeljo 17. t. m. ob 10. dopoldne. Predava gosp. vseuč. doc. dr. Fr. Veber: »Pot do sprave med vero in znanostjo« kot zaključno predavanje iz cikla »znanost ta vera«.
Resolucija akademikov na gradu, spre. teta 8. aprila 1921, na sestanku akadem. soc. ped. krožka: Položaj akad. bodoč, voditeljev naroda, je obupen. Študij v stanovanjih, to je v kleteh, v podstrešjih, grajskih fečah, Je nemogoč, Kolikor se ]e akademikov vrnilo zdravih z raznih bojišč, tl si sedad ubijajo svoje zdravje z gladom, nezadostno obleko, v zatohlih stanovanjih in (V ponižujočih, akademika nevrednih rw merah. Vse to mora imeti katastrofalne posledice j za narod i za državo, če v to poklicani faktorji ne ukrenejo takoj pc-irebnih korakov, da se položaj akademske mladine, zlasti obsojencev na gradu temeljito zboljša. — Zato zahtevamo, da se začne takoj z zidavo novega akademskega doma, za kar je že vlada preskrbela baje Več milijonov in da se pritegnejo k delu in k upravi fonda za zidavo tudi akademiki. ki naj soodločajo. Zahtevamo nadalje, da mestna uprava takoj premesti akademike iz jetnišnice na gradu v človeku primerna stanovanja. Ce bi se mestna uprava izgovarjala, da ne more najti prhnenuh prostorov, naj dovoli, da komisija, obstoječa iz akademikov poišče sama s pomočjo policije potrebn prostore. — Pri tem apeliramo na vse tovariše akademike, da nastopajo z nami solidarno v sknpnem boju in nas podpirajo v vsakem slučaju. Ape'i-ramo na funkcijonarje naše vlade, mestne občine, na kulturna in politična društva, na vso Javnost, da se zave svode dolžnosti v tem pogledu.
bankovccv. p<> Informacijah finačne delegacije v Ljubljani je zameno
bankovcev avstro-ogrske banke pričako-
vati v kratkem roku. Zameno, za katero so vse predpriprave končane, bodo vršili davčni uradi, čim odredi generalni inšpektorat rok, v katerem naj se zamena Izvrši.
Da nam ne bo dolgčas. V zadnji številki »Gledališkega lista« piše g. O. Sest
0 čisto posebne vrste sooijalizmu — ki Je pošten in nepristranski. — Strajka se boji.
Vsem političnim okrajnim oblastvom, Glasom razpisa ministrstva za prehrano in obnovo dežel z dne 5. aprila 1921, štev. 997/0. M. U., so dovolitve za uvoz mineralnih olj iz inozemstva ukinjene. Odslej sme vsakdo, ki se izkaže, da Ima proto-kolirano firmo, ter da je plačal predpisani davek, uvažati mineralna, olja brez privolitve imenovanega ministrstva, oziroma njegovih odsekov.
Zopet:	Razpust društva. Društvo
»Mannergesangsverein Rohitsch« v Rogatcu je poverjeništvo za notranje zadeve Iz državnih interesov razpustilo.
Pretep pred dramo. Operni pevec Kovač je včeraj ob 2. url popoldne pretepel glasbenika Marija KogoiJa. Prizor je b3 božanski, ko sta se oba umetnika metala po cestnem prahu. Zapisal ju je — policaj!
Amerikancl za jugoslovansko deco. Od decembra 1918 do decembra 1920 je sodelovalo tudi Ameriško-jugoslovensko podporno društvo« v ameriški podporni akciji za prehrano jug osi »venskih otrok. Ameriška podporna uprava je potrošila za prehrano naših otrok 1,647.790 dolarjev. Te] vsoti je priložilo »Ameriško-Jugoslovensk i podporno društvo« še 397.832 dolarjev. S to vsoto se je več kot eno leto vzdrževalo nad 150.000 naših otrok in še več tisoč drugih je dobivalo hrano. Okrog 70.000 otrok je dobilo obleko ta obuvalo. Razen tega je poslalo »Ameriško - JugosJovensko podporno društvo« nad 40 ton odej, perila in kirurgičnih potrebščin za bolnico v našo državo. Po »Amertkanskem Prijatelju« je poslalo društvo poljedelskih priprav za 4388 dolarjev. Vsi dohodki so se potrošH edinole za nakupovanje hrane, obleke ta drugih sredstev, dočitn so upravne troške pokrili fondi, ki jih je ljudstvo nabralo v to svrlio. — Nedavno pa je odposlala Hooverjeva misija 15 vagonov različnega blaga (sladkorja, kakava in moke) v vrednosti 12 milijonov za prehrano otrok v Bosni in Hercegovini. Blago Je dospelo že do Dunaja, kamor je odpotoval predsednik ameriške misije v Črni gori CrooKes, M odpravi to blago v Dubrovnik, kjer se Izvrši glavna razdelitev.
Dvo\ronskl bankovci s ponarejenim žigom. V najnovojšem času so se posebno v trgu Sv. Lenart v Slov. gor. pojavili 2 kronski bankovci (avstro-ogrske banke) z žigom »Bezirkskrankenkassa Marburg«. 2ig je podolgovata zobčasta elipsa. Opozarjamo prebivalstvo, da talcih bankovcev ne sprejema, oziroma, da naznani razpečevalce.	»
Poštne tiskovine. Ker se vrši obračunavanje v vseh poštnih uradih kronskega področja v kronah, medtem ko imajo novo izdane tiskovine v vseh rubrikah navedeno »dinar« mesto »krone«, prosijo poštna ravnateljstva, da vsi oni, ki se poslužujejo teh tiskovin, spremene dinarske nadpise v kronske in da vpišejo denarne zneske v kronski vrednosti.
Izgubilo se je v mestu v soboto 9. t. m. 7 ključev. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi pri vratarju strojne tovarne na Dunajski cesti št. 35.
Tedenski zdravstveni Izkaz, V dobi od 3. do 9. t. m. Je bilo v Ljubljani 22 porodov (12 dečkov in 10 deklic) med njimi
1 mrtvorojen. — Umrlo je v Istem času 23 oseb (10 moških in 13 žensk), med njimi 15 domačinov in 8 tujcev (v zavodih). Smrtni vzroki so bili sledeči: 1 življenska slabost, 5 jetika, 1 davica, 5 srčna hiba, 5 rak, 9 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so Me naznačene:	1 slučaj da vice, X slučaj griže in 1 slučaj ošpic.
Gospodarstvo.
Trgovska gospodarska organizacija. Ustanovitev 'naše narodne države nalaga naši uvozni ta izvozni trgovini nove, drugačne In veliko večje naloge, kot Jih je imela prej v tuji nam državi. S podporo te tuje nam države in razmer je bila večja iin velika trgovina v rokah tujcev ter so oni preskrbovali naš uvoz in izvoz. To veliko in za naše narodno gospodarstvo, naš na-Todnj in trgovski položaj prevažno nalogo ^ora prevzeti sedaj naša trgovina. Slovenjo trgovstvo pa je uvidelo, da ni posameznik gmotno preslab, nego so raz-mer.e ,talce* ^ more le z združenimi gmotnimi in moralnimi silami prevzeti in izvrševati to nalogo. Zato je po nalogu lanskoletnega trgovskega shoda v Ljubljani Zveza trgovskih gremijev in zadrug skupno s Trgovsko zadrugo r. z. v Ljubljani sklenila ustanovitev vellkje trgovske organizacije, ki bi prevzela posle, katere so do sedaj izvrševali za nas tujci. Organizacija hoče s svojimi velikimi gmotnimi in moralnimi sredstvi izločiti tuje, nam narodno sovražne inozemske uvoznike, izvoznike, prekup-
ce in njihov neopravičen posredovalni zaslužek, da bo naš trgovec lahko cenejše si nabavljal potrebno blago in dražile plačeval pridelke in izdelke našemu poljedehu ta proizvajalcu. Naš trgovec mora vpošte-vatl, da leži dobiček in konkurenčna sposobnost v nakupu. Od Zveze gremijev in Trgovske zadruge sestavljeni odbor Je dosegel dovoljenje za ustanovitev delniške družbe in daje sedaj glasom oglasa na zadnji strani te številke v podpis delnice Slovensko trgovske delniške družbe v Ljubljani. Kimur je mar lastna gmotna korist, naša gospodarska neodvisnost od inozemske, nam tuje in narodno sovražne posredovalne trgovine, ta bo pristopil kot delničar k ti družbi, za kode uspevanje so dani vsi pogoji.
— Gojenje tobaka. Monopolna uprava Je dovolila sajenje tobaka v celjskem okrožju 74 interesentom z 218.900 nasadov. Naj večji del odpade na sv. Petra v Savinjski dolini, kjer so lansko leto poskusi najboljše us.peli.
— Transport čebel je dovoljen tudi na osebnem vlaku, ker čebele pri prevozu na tovornih vlakih utrpe preveč škode.
—; Krompir, V soboto 9. aprila Je hlld na mariborskem trgu do 100 vozov krompirja. Cene so ptdle, 1 kg po 90 vin. do i krono.
— Bagdadska železnica francoska. i’o
francosko-turškem dogovoru, ki Je stopil pred par dnevi v veljavo, postane bagdadska želejnica francoska last.
— Hardingova trgovska politika. V Ameriki vlada velika gospodarska kriza, poslcdica kapitalističnega načina produk-eje; vsled tega vlada pa tudi velika brezposelnost med delavstvom. Ameriška industrija ta trgovina, ki je med vojno delala z mogočnim pospeškom, Je zaostala. Eks-port ameriških produktov je silno otežko-čen, prvič vsled svetovnih valutnih razmer, drugič pa vsled pomanjkanja trgov za odlaganje blaga. Nova Hardingova vlada se peča sedaj s problemom, kako pospešiti ameriško trgovino. Harding je že potrdil načrt za rešitev tega problema. Kapitalistični krogi se nadejajo uspeha. Načrt gre predvsem za tem, da se izvede splošna mobilizacija vseh ameriških trgovskih ta industrijskih strt*, ter da vlada pri vseh teh strokah aktivno sodeluje; vlada torej namerava sodelovati s podjetniki, kot se Je delalo to med voino. Vlada bo tudi skrbela za izvoz v tujezemstvo. Hardingova Vlada se je prepričala, da mora ob času te velike industrijske in poljedelske krize
zavzeti napram privatno-kapitalističaiemu podjetju slično stališče, kakor ga zavzemajo evropske vlade. Ameriška vlada bo sklicala v Washington na konferenco predstavnike vseh trgovskih in industrijataih skupin. Izdelovalci usnja, čevljarski tovarnarji, žitni trgovci ta vsi, ki imajo kaj, kar bi se dalo prodati v inozemstvo, bodo pozvani na konferenco. Na konferenci bo vlada sestavila trajne odbore, kd bodo sodelovati z vlado. Ameriška vlada bo ustanovila po vsem svetu ameriške eksportne postaje. — Ameriški leapitalizem je v krizi. Ne zadostujejo mu več karteli ta tnisti. Prisiljen Je, da stopa po zgodovinski poti, kakor je to znanstveno dokazal že Karl Marx. Dovršuje se proces koncentracije kapitalistične produkcije, da potem polagoma preide iz privatno-kajpltalističnih rok v roke javne oblasti, kakor Je bil kapitalizem že tekom vo&ie prisiljen storita to, da Je vlada vodila produkcijo In distribucijo. Kapitalizem v razvitih deželah silijo naravni zakoni ofilvidno v tisto fazo njegovega razvoja, kjer je prisiljen, da začne zajemati Iz socialističnih metod.
Organizacijski vestnik.
Iz stranke.
Diskusijski večer. Jutri, y petek 15. t. m. ob 20. uri se bo vršila v mali dvorani »Mestnega doma« diskusija.
Iz strok, organizacije.
Seja centralnega odbora kovinarjev,
ki bi se morala vršiti Jutri, v petek po delu, se vsled nastalih zaprek ne bo vršila. <— Tajništvo.
Dopisi.
Vrhnika. V nedeljo dne 10. t. m. Je imel
tukajšnji krajevni agrarni odbor sejo v občinska pisarni, na kateri Je razpravljal o delitvi po vladni naredbi odkazanega mu zemljišča, veleposestnika na Verdu gosp. Lenarčiča. Med sejo pa udari v občinsko pisarno nekaj napačno informirata ta nahujskanih Lenarčičevih delavcev In delavk. Njim na čelu sta bila zvesta Lenarčičeva priganjača, oskrbnik GrU in Johann Rosen-wirth, delovodja v opekarni. Kričala sta tako, da se Je seja morala prekiniti! 11 — Obče spoštovani in požrtvovalni agrarni odbor sta na najgrše načine zmerjala in psovala, prav tako, kakor imata navado kričati nad svojimi delavci. Prepričana sta bila, da sta svojega gospodarja rešila toliko mu neljube agrarne reforme. Ali vse to jima ne bo nKS pomagalo! Oblasti pa naj oba dva nepoklicana suroveža primerno pouče, da se naj z naredbo o agrarni reformi nihče ne igra! Gospod Lenarčič se ima zahvaliti svojemu delovodji, da njegova opekama niti polovico tega ne izdela, kakor opekarna g. Jelovška, ki z delavci lepo ravna, ta so delavci kakor tudi gospodar zadovoljni. Pri Johannu pa noben odraščen delavec ne more ostati ta- prenašati njegovega kričanja. On misli, da s svojo surovostjo, katero uganja nad delavci koristi svojemu gospodarju! V resnici je pa ravno nasprotno!
»Stanovanjska beda« na Gorenjskem. Delavec nam piše: Pravijo, da je stanovanjska beda tudi na Gorenjskem. In res je; kaijti nam delavcem tu na deželi pri bogatih kmetih, seveda od nog do glave k'e-rikalnih, se prav slabo godi. Ko sem iskal tu v neki vasi stanovanja, ga nisem mogel nikjer dobiti. Pri nekem kmetu imajo tri hiše prazne že več mesecev. Ko sem tu povprašal po stanovanju, so mi pa rekli, da rajši vidijo, če se Jim vse tri hiše poderejo, kakor pa da bi koga vzeli na stanovanje. Zopet drugod sem dobil odgovor od hišnega gospodarja, da rajši hišo zažge. Tretji mi Je pa rekel: zakal pa silite
iz mesta ven, saj vendar tam delate! — Dejstvo je, da bi lahko po vaseh iz Škofje Loke do Ljubljane naštel na stotine stanovanj, ki bi se iahko oddala družinam. Tu je dolžnost deželne vlade, da nekaj ukrene v pirid takim družinam, ki iščejo stanovanj!
Celjska demokratična morala. Gospodje okrog starega liberalizma zmiraj radi zabavljajo čez delavce. V Gaberju imamo nekega trafikanta, ki ni invalid, a ima vendar tako veliko obrt, da si vzdržuje hlapca s tako sramotno plačo, da mu ni mogoče nikakršnih kadilnih produktov kupiti. Primoran je pobirati odpadke, ta ubo^l Jožay Njegova obleka je današnjim kulturnim lin demokratičnim razmeram tudi zelo pomanjkljiva, ker mu gospoda slabo plača.
Volilni shod v Ormožu. V pondeljek 3. aprila je imela ormožka organizacija K- D. Z. volilni shod. Kot poročevalec Je prišel s. Bahun iz Maribora. Shod se je vršil v gostilni Bauer, ter je bil, kljub temu, da ni bilo skoraj nobene agitacije, dobro obiskan. Oovornlk je pojasnil pomen sedanjih občinskih volitev8 ter pozval viničarje, delavce ter male posestnike naj se osamosvoje, naj se otresejo pijavk, ter naj volijo kandidate kateri bodo zastopali zatirane ter tlačene v občini. Svetovna vojna, ki je prinesla ljudsvu ogromno gorja, je na drugi strani vendar pospešila tok časovnega kolesa. Posledica tega je, da se najbolj nazadnjaške države niso mogle upirati raznim, že delj časa zaman zahtevanim reformam. Med temi je tudi izboljšanje volilnih redov. Sedanji občinski volilni red ni tak, kot bi moral biti. Predvsem ni v njem dana možnost, da bi mogli vsi volilci udeležiti se volitev. Očivklno je de mokra t sko-radikalna vlada hotela s tem da ni dovolila naprave novih volilnih imenikov, podaljšati demokratski stranki življenje. Vendar je pa kljub temu dana možnost, v večini občin, da pridejo oni sloji do besede, katerkn to do sedaj ni bilo mogoče. Dosedaj so skoraj v vseh občinah paše-vali zloglasni gerenti ter župniki, mežnarji ali kaplani, po mestih in trgih pa razni advokati ta vojni dobičkarji, ki so se posebno v vojnem času sijajno obnesli, ko so ubogo paro trumoma v strelske jarice gonili, med tem ko so sami doma avanzirali kot c. kr. vojni komisarji ta zalagateljl. V mnogih slučajih so ti gospodje pognali ubogega reveža na fronto, med tem ko so mu doma zadnjo kravico rekvirirall, ako Jo je imel. Med tem, ko Je revež trpel na fronti, družina pa v največlem strahu in pomanjkanju doma, se je gospod občinski paša mastil ter bogatel. Sedaj Je prišel čas obračuna.
S	kroglico v roki bodo imeli vsi zatirani priložnost na dan volitev odločati o lastni usodi. Kakor sl boš postlal, tako bo5 spal. Samo dve Usti prideta v občini v poštev ta to sta: lista bogatih in ubogih; lista zitr-ralcev ter lista zatiranih. Ni se težko odločiti. Vsak bo lahko ved d, kam da spada. Nadalje je poročevalec omenil agrarno reformo, ki povzroča veliko kritike in prahu. Tudi to je vprašanje, ki je tesno v zvezi s svetovno vojno. Vlada v Beogradu, v kateri so sedeli in še sede vsi narodni tribuni, klerikalni, liberalni ta radikalni, je na pritisk socijalistov izdala dne 25. II. 1919 naredbo o agrarni reformi, katero je moral vsak državljan pozdraviti.. Naredba Je bila vsekakor revolucionarni čin. Marsikdo je majal z glavo ta nd mogel verjeti temu, fcir je bral. No, in kaj Je rezultat te naredbe danes? Vlada baranta s »pravovernimi« in »krivovernimi« grajščakl, ter kupuje be-govske glasove za težke milijarde!! Ubogim ljudem pa-pravi, da jim ni trebj zemlje, ker nimajo orodja ta živine, da bi mogli zemljo obdelavati! Tedaj naj ostane lepo vse pri starem. Ako se sploh koga razlasti, tedaj naj dobi tisti, ki ima že sedaj toliko, da ne more sam obdelati. Vi pa, ubogi tru-doviki, bodite še nadalje hlapci, vtalčarjl ter delavci. Saj sto# tako zapisano: Hlapec si bik in hlapec ostaneš! Ob prevratu Je hilo ljudstvo revolucijonarno in mu Je bilo treba veliko obljubiti z zavestjo, d*»ko se ta revolucionarnost poleže, ne bo treba nič dati. In ta revolucijonarnost pojenjuje, pa tudi obljube se spreminjajo v vodo kot spomladi sneg. — Ko je govornik tako končal, se Je oglasil neki klerikalni kmet, baje Zadravec, ki ni govornikovih Izvajanj pobijal, pač pa je rekel, da so nazori poročevalca lahko zdravi, ali: »zakaj bi se naj ml cepili, ko vlada mod nami mir! — Veleposestnikov nad nami itak ni, revežev sicer je, toda ako pa se jim ne more pomagati, se pač ne more!« — Za tem se Je oglasil neki samostojnež, ki Je vprašal, kaj je s Kristanom. Sodrug Bahun mu jc pojasnil, da Kristan ni sooijalno demokratična stranka, temveč je le ena oseba; ž njim stranka ne stoji, niti ne pade. S>cer pa je vsakemu prosto dano, da sprejme ali odkloni mesto upravnika, katero je do sedad upravljal tuji grof. To samo na sebi il nikak sramoten čin in gotovo bi gospod od Samostojne to mesto rad sprejel, če bi mu bilo ponujeno. Končno se je k besedi oglasil sodrug Lah iz Ormoža, Tei je pozdravil zastopnika soc. dem. stranke s. Bahuna in njegova izvajanja ter konštatl-ral, da je na tem shodu pač vse drugo samo delavcev najmanj. Pravi: Tukaj je voj. milijonarjev, advokatov, trgovcev, ta raznih tičev, k! Jih je vojna obogatila. Neki
Kuharič, ki je prižel v Ormož kot betaS, sedaj Je milijonar, neki notar’Strelec, ki ni pred vojno Imel ničesar, sedaj je najmanj 10 kratni milijonar, ki ima polne kleti vina, Samo Veselič je manjkal. Od vse te gospode se ni upal nobeden sodrugu govornika ugovarjati, dasi se je čulo med' govorom zamolklo mrmranje, kot da bi bili medvedi, v sobi. Malo mestece Ormož, ki nima pokazati nlkake znatne Industrije, ima danes 10 milijonarjev, zraven pa nebroj ubogega viničarskega ta drugega delavstva, ki trpi največje pomanjkanje. To je sveti, baje od Boga postavljeni družabni red s katerim Je gospod Zadravec tako zelo zadovoljen.
Društvene vesti.
I. splošno društvo jugoslovanskih' vpokojencev vabi svoje člane na društveni shod, ki bo v nedeljo 17. t m. ob pol 3,
popoldne v Krsnikovi (Novi) ul. 5. Dnevni red: Določitev kandidatne liste, katero! bomo volili za občinske volitve v Ljubljani, — Predsedstvo.
Po svetu.
— Za prvega škofa češkoslovaške cerkve za Moravsko in Šlezijo je bil izvoljen župnik Matej Pavlik soglasno. Škof Je; star 45 let ta je pravzaprav Idejni ustanovitelj češkoslovaške cerkve.
— Karl Habsburg bo Pranglns z vs<| svojo družino zapustil koncem L m.
— Antanta zahteva od Nemčije ludl divjačino. Da se zaplodi v opustošenj kra-« Jih zopet divjačina, zahteva antanta od Nemili e 120 Jelenov, 63.000 srn, 660 tisoS zajcev, 195.000 fazanov, 75.000 fazan. JajCj
6	milijonov prepelic. Za enkrat pretresajo v Parizu vprašanje, kako naj se ta dobav* izvrše in če je izvršitev sploh mogoča.
— GorklJ je baje izdal oklic za pomo5 stradajoči ruski inteligenci, ki umira lakote,,' Na Finskem so menda nakopičene velik« množine darov za te inteltgente, ali sovjet* sika vlad noče dati dovoljenja. i.
— Vlada, pošlji Wranglovce nazaj I Radiogram iz Moskve sporoča, da so vs( kazalci, mobilizirani kmetje In mali name* ščend, ki so sodelovali pri Wrangio/( akciji, pomiloščeni in da se smejo vrniti v! Rusijo.
— Posledica visokih cen papirju se Je
pokazala v Zedinjenih državah, kjer le bilo v teku treh mesecev ustavljenih 300 dn&v< nikov In 1200 tednikov. V Italiji so cene na papir 100 krat višje, kot so bile pred vojno, pri nas pa 70 krat.
— Stavkovno gibanje tekstilnega delavstva v Zedinjenih državah se krivka razvija in dosega popolne uspehe. Podjetniki so prodrli v maloštevilnih krajih, kjer, delavstvo še ni organizirano. Pač pa se je; new-yorškim delavcem po tridnevni stavki posrečilo prisiliti lastnike k temu, dat so sl izbili 25 % znižanje plač in podal]'« šanje delovnega časa lz glave. Ravno taktf drugod po vsej državi — kar bo paralizi« ralo male lokalne uspehe podjetnikov. i
— Grof Aganor Goluchow*ky, bivM avstrijski minister za zunanje zadeve j« umrl skoro pozabljen v Lvovu. Avstrijskim narodom je grof Goluchowsky v jako sla« bem spominu, če se ga sploh še kaj spo< minjajo, radi svoje konservativno-reakcij-ske politike, vendar pa mu treba priznat^ da je znal za dolga leta zadržati izbruh' svetovne vojne, ker je možakar dobro slu« til, s kakim popolnim polomom bi Avstro-ogrska Izšla Iz takega meteža. Skušal Je vedno pridobiti Rusijo za zvezo s podonavsko monarhijo, katero Je zelo ljubil lo ji v resnici ni želel take usode kot Jo Je pozneje učakala. Če se mu namere niso! uresničile, ni bila to njegova krivda dobro Je tudi tako.
— Ameriške novice. Brezposelnost delavstva v Amerilti je med delodajalci in med strokovnimi organizacijami vnela hud boj. Gre za znižanje delavskih plač. Stro-< kovne organizaciie ne odrschajo, ker st>Je na stališču, da dovolilo znižanje plač delavstva le, če padejo prej cene življenski'« potrebščin. Pravkar se vrši tak boj med unijo železničarjev in železniškimi magnati ter med unijo klavnišklh delavcev (v Ameriki Je visDko razvita Industrija mesnatih' Izdelkov) In klavnišlcimi podjetniki. Orgai nizaclja stavbinskth delavcev v St. Patdu je vslod mezdnih sporov med stavbtaskiml delavci ta delodajalci sklenila, da bo sama začela sprejemati ta izvrševati naročila za zgradbe; dobičke bo seveda v svojem okviru soctjallzirala. — V Clevelandu je bU pred nedavnim velik socijalističnl shod, nat katerem je delavstvo zahtevalo od Wa< shiugtanske vlade Izpustitev s. Evg. Deb* sa n ječe. V Washtagtonu je isto zahtevala od vlade delavska deputacija. Predsednik Harding je vsled tega odredil,1 da se zadeva sodruga Debsa znova preišče. —t
V	raznih krajih so umrli tile slovenski rou jaki: v Mihvauke: Josip Levar; v •tenny‘, Lind: Janez Lavrin iz Javoršče pri Litiji (samomor); v Waukegau: Cecilija Zorc; v Canon City: Alojzij Arko iz Otavice pri Ribnici; v Denver: Karol Pužcl iz Zamo-steca pri Sodražici ter Frančiška Bautt;k tz Poljan pri Ribnici; v Manifold: Matija Kokelj iz Žlrov; v Pittsburgu: Anton F -pčlč.
------------   m II ■■  IH Ul !■	H	l»|	.1	—BCTgC-r ■■ BgMC IWI IIIH.tJnK^aara. i IH	^»■111« II mmt i miTra
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
irr ——' :	Tegetthoffova	ulica 11	izzzz
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC
prevzema denarne vloge in izvršuje vsakovrstne bančne posle
pod najugodnejšimi pogoji. - -
Sprejme se
mizarski učenec.
Ponudbe na naslov: Ignacij Beber, mizar v Toplicah pri Zagorju ob Savi.
Splošna ključavničarska
in
mehanična delavnica
se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L. Tišler
Jenkova ulica 9.
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke:
Piva Molka lunina vinom
Ante Korenjak In drug
pri Sv. Barbari v Haloiah.
Tovarna
gpti	vsakovrstno	-	-
EdCSB wC9 ..................blago.
Kemično čisti obleke.
Lj*ubljana, Poljanski nasip 4. SvCtlolikfl
stnice in srajce. Podružnica: »elenburgovaul.3.	-----------------
Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnik
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2*—
Naroča se v upravi »NAPREJ*.
Maribor
Gosposka ul. 38
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
■■■=n_ ...  .
Kočevje
ŠL 39.
vrst
((CIRIL SITAR
V*. J".
LJUBLJANA
etra ce-'
Cebultek
in
ilahtnl semenski greh
priporo ia
SEVER & KS:, LjlllilE
= LOKAL =
za urarski obrt na promet* nem kraju kakega mesta v Sloveniji se išče. Ponudbe pod R/82 na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana.
JULIO
MEINL
D. D.
KAVA
ČAJ
KAKAO
Centrala: ZAGREB.
Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1.
MARIBOR: Gosposka ulica 7. PECUH: Kraljevska ulica 19.
POZIV
na podpisovanje delnic!
Da se osvobodimo inozemske uvozne, izvozne in posredovalne trgovine in tujih uvoznikov in izvoznikov in posredovalcev ter njihovega nepotrebnega dela in zaslužka, si ustanovimo lastne veliko nakupovalno družbo
Ilovensko tipski toliko liiilu v Liiklini
katera bo s svojimi velikimi gmotnimi in duševnimi sredstvi v stanu nam preskrbovati vse blago po prvotnih cenah naravnost iz prvih virov in prodajati pridelke in izdelke našega poljedelca in proizvajalca naravnost inozemski veletrgovini in konzumentom.
Na podlagi odobrenja ministra za trgovino in industrijo z dne 4. februarja 1921, it. 499, konces. listina oddelka ministr. za trgovino in industrijo v Ljubljani z dne 31. marca 1921, št. 2309 se daje v podpis
5 milijonov kron delniške glavnice
razdeljene v 12.500 na prinosca se glasečih delnic po 400 K.
Prijave sprejemajo: Trgovska zadruga r. z. v Ljubljani, vsi Trgovski gremlji In zadruge v Sloveniji, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Jadranska banka v Ljubljani, Slovenska eskomptna banka v Ljubljani in vse njih podružnice.
Podpisovanje se vrii do 20. aprila 1921 ter se bodo' izdajale delnice v izvodih po 1, 5 in 25 delnic skupaj.
Znesek delnic po 400 K za kos in za kritje raznih stroikov pri Izdaji delnic po 40 K na vsako c*eln co je takoj plačati pri podpisanem mestu oziroma nakazati Slovenski eskomptni banki v Ljubljani.
Odbor ima pravico svobodno odločati o dodelitvi delnic.
Opozarjamo, podpisovalce, da vsak jamči le z zneskom delnice ter ni nikakega nadaljnega jamstva zvezanega s podpisom delnic pri delniški družbi.
Komur je mar lastna gmotna korist, naša gospodarska neodvisnost od inozemske, nam tuje posredovalne trgovine, bo pristopil kot delničar k naši družbi, za koje uspe-
vanje so dani vsi pogoji.
Upoštevajte, da more le velika in gmotno močna organizacija kupovati naravnost iz prvih virov brez tujih posredovalcev in njihovega zaslužka.
Upoštevajte, da leži prvi in glavni dobiček trgovca v nakupu. Le ugodni nakup omogoča konkurenco v prodaji.
Podpisujta torej delnice naše
Slovenske trgovske del. druibe v Llubllanl.
LJUBLJANA, dne 7. aprila 1921.
Za pripravljalni odbor:
Ludovik Smole 1. r.,	Trgovska zadruga r. z. z o. z. Ivan Kostevc 1. r.,
trgovec v Sevnici.	v Ljubljani.	trgovec v Ljubljani.
Viktor Meden l. r., Pran Zebal l. r.,
trgovca v Ljubljani.
Tužnim srcem naznanjava, da je naša iskreno-]j ubij ena soproga in hčerka
Marija Rus r»j. Kadivc
soproga strojnika drž. žel.
v torek nenadoma po kratki mučni bolezni preminula.
Pogreb bo v četrtek, 14. t. m., ob 14. uri iz postaje Grosuplje.
Grosuplje, 12. aprila 1921.
Ivan Rus, soprog.	M.	Kadivc, mati.
»♦
Tisti prodajalci in trafikanti, ki bi hoteli vzeti v razprodajo naš list, naj se oglase
 _________________ najpozneje	do petka zvečer vsaki teden.
Popust običajen. Sprejemajo se tudi inserati. Ker je povpraševanje po našem listu veliko, naklada pa se ravna po potrebi, je treba pravočasnega ustnega ali pismenega naročila.
Uprava »AVTONOMISTA«, Ljubljana, Breg St. 12.
'•r
Čevljarski delavci!
Tovarna čevljev JAK1L d. d. v Karlovcu (Hrvatska) išče 10 spretnih, na stroje izučenih
čevljarskih delavcev.
Neoženjeni imajo prednost. Pismene ponudbe na tovarno.
F. BRUHAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
*
9
S
r
e
3
I
w
-5A-
40°1.
Za pomladno in poletno sezono
novodošli elegantni vzorci angleškega sukna! Angleški lister za dame in gospode!
SPflr Zahtevajte vzorce I
Vsakovrstne obleke za gospode in dečke lastnega izdelka po najnovejiih krojih.
ja oi Prva kranjska razpošiljalna
|0 manufakture, mode in konfekcije
401.
Schvab & Bizjak
Dvorni trg 3.
  */
Ljubljana
Pod Narodno Kavarno.
401.
(vpli a na zadruga s omajanim poroštvom) m
sprejema
hranilne vloge, ti 1 M* po 41..
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov ter sledeče društvene sklade.
Rezervni delež.....................K	41.647*42
Društveni sklad....................K	30.939*48
Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,329.207 94.
Clan postane lahko vsak, kdor*plač» vstopnino K 250 in delež K 40—.
Pisarna v Zagorju šlo v. 90,
Nakupovalna zadruga
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
1** Za Z Oa Za
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojina članom
nakup najrazličnejšega blaga!
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni uredniki Jak. Vehovec,.