(x»HK»ma«ai
Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke*.
fiakeptel »• M «r»-te]*. - Ptete In to« m i Ljubljani. — Ur«*-Biit«a la uprava {• v LJubljani » Kol»dior»k! Bito it. 7. — T»W«i Mar. it. HM. — Bai«« prt poštn* kranUaM t4.tM. r-
Po potrditvi man-datov.
Verifikacija mandatov .v nar. prejšnjih volitvah, ki so bile sicer
..	.	.	t i • i n _____1__'_ ^	1 n r. iTAiinor1
je hotela pokvariti in zastrupiti Da-vidoviceve demokrate, je že omajana. Omajal jo je zdravi srbski narod, ki je zbran okrog g. Davidovima. Brzojavke, pisma, peticije, depu-tacije, ki prihajajo iz notranjosti Sr-
skupščini je "končana; potrjeni so tudi balkanske in nasilne, vendar. bije, kažejo Davidovičevim demo-vsi poslanišM mandati, razven an-jni bilo toliko grdobij, so ostrb pro- bratom novo pot, pot v moderno
. . .	*	i 1	1-1 "i i.....4-:-----K	«0 cr. rloli no	mnl- '
napredno kmetsko demokracijo zoper reakcijo, nazadnjaštvo in diktaturo. Že danes je jasno, da bo ta pot zmagala in to je najlepši uspeh verifikacijske debate, enotnega nastopa zemljoradnikov, hrvatske seijačke stranke in samostalnih demokratov.	Ivan Pucelj.
ket (preiskave) v dveh volilnih okrožjih in mandata sinčka predsednika g. Vukičeviča, ki še ni dosegel let, kakor jih zakon predpisuje za narodne poslance.
Macedonske volitve.
testirali, letos pa so dali na vse molče svoj blagoslov in vesoljno odvezo, kakor da jim to ni vse skupaj nič mar. In če jim je Radič zabrusil v obraz psovko, ogorčen nad toliko pokvarjenostjo, govori g. Korošec sedaj samo o finih manirah, mesto,
V kočevskem srezu so se vršile v nekaterih občinah minulo nedeljo , - ... , . .	. T>Q občinske volitve. Poročila kažejo
da b. revidiral svoje stalisce do ra-	napredek naše stranke.
1^1 ick r, o+i,"nprrQ m mnrfl - i	r 1
Občin§ke volitve.
Debata, ki se je vodila o teh man-: dikalov ki je z etičnega in moral datih in o volitvah vobče, je razkri- nega gledišča za katoliško stranko! Občina Rob: 10 klerikalcev, na-la prav čudne stvari. Predvsem je nevzdvžljivo, s političnega za Slo-; ših 7 odbornikov. Še malo in obči-bil razveljavljen mandat predsedni- j vence pa naravnost poguboiiosna. | na bo v rokah SKS. Našim vrlim kovega sinčka že sam na sebi pravi j lz ponašanja klerikalnega kluba' somišljenikom, ki so v tej težki škandal. Uboga raja na Kosovem v se je m0gi0 opaziti, da se svoje kla- j borbi dosegli tako lep uspeh, prav Macedcniji je »izvolila« tega mlade- verne vloge zavedajo. Sedeli so med ^od srca častitamo! ga človeka, dasi ga ne pozna in ga debato ,sicer ob strani radikalov kot j občina Lužarje- Cista lista ŠKS nikoli ni videla. Pri nas je vsaj na- soobsojenci, toda braniti niso mogli; /no9ilec tov Fr. Novak) 4 odbor-vada, da hočejo volilci kandidata llUi so se upali vladino volilno po-!nike na ]isfi pr \ndolška 3 naši videti, poslušati, čuti njegov pro- Htiko. Drugi zavezniki kot Davido- Ldbo'rniki klerikalci na obeh li-gram, obrambo njegove politike. vičevi demokrati in Spahovi musli- t h 1(J odbornikov. Tudi tu je bil Potem hočejo volilci tudi kaj vedeti manL pa so naravnost uživali, ko je t d b = toda bo]- lokalnega znača-o njegovih sposobnostih, o njegovem opozicija udarjala s težkimi topovi * N i hrirr..;iri xflS,tit " t delu in dosedanjem življenju. Vse- /0 g> |uki5eviču. Značilno je tudi ^ Na8im b°rcem častltamo' ga tega ni treba ubogemu macedon-skemu volilcu, odnosno mu je to prepovedano. Treba samo, da notranji minister ukaže dotičnemu velikemu županu, ta zopet okrajnim glavarjem in žandarjem in srečni kandidat je — izvoljen. Pri sinčku g. ministrskega predsednika je bila vsaj ta sreča, da je bil premlad in je skupščina mogla popraviti očetov greh. Ali smo slišali še hujše stvari. V Ohridu so po ulici lovili neznane ljudi, v avtomobilih jih vozili na sodišča, kjer so se izdajali po krivem za podpisnike Radičeve liste in preklicavali podpise — katerih nikoli niti dali niso in tako razveljavili listo. Šest drugih kandidatnih list je policija kratkomalo zaplenila, ko so jih nesli na sodišče. Predlagatelje so zaprli in jih držali brez vzroka v ječi tako dolgo, da je rok za vlaganje list potekel. Ali pa, ko so radikalni vladni kandidati lovili komisarje, jih odpeljali
to, da volilne politike g. Vukičeviča ni hotel braniti niti en količkaj ugleden radikal. Edina zagovornika vladine politike sta bila dr. Milaši-novič in Stjepo Kobasica. Prvi je znamenit po tem, da je bil v radikalno stranko organiziral razbojnika Carugo, drugi pa je na takem glasu, da se ga niti v kakšen posel ne smatra resnim.
Ostra obsodba opozicije.
Med tem je opozicija pokazala kaj zna. Govori Stjepana Radiča, Sve-tozarja Pribičeviča, Sekule Drljevi-ča, Tupanjanina, Jure Demetroviča Pavla Radica, Jure Šuteja so jasno svedočili ne samo koliko ima opozicija prav v svoji kritiki, nego kako daleč duševno nadkriljuje svoje sicer številčno močne, a duševno slabotne nasprotnike. Že ta debata je pokazala, da je vlada g. Vukičeviča obsojena na politično smrt in most, s silo vzeli akte in jUi pometa- da bo blejski pakt eden tistih Koli v reko Črni Drin. Ali pa ko so po roščevih uspehov, ki jih je polna Bosni lovili žandarji zeniljoradniške	v varlnl111
kandidate in agitatorje in celo težko bolne vlačili po ječah, ljudi pa surovo pretepali, suvali s kopiti in jih brez vzroka vodili pred okr. glavarje, ki so jim na to priporočali — vladine kandidate.
na
zgodovina SLS v zadnjih letih.
Opozicija pa ni močna samo v kritiki, ni huda in jaka samo v rušenju, nego je pokazala s svojo zadnjo spomenico, da je ona edini, ali vsaj poglavitni konstruktiven element, ki more privesti državo iz strašnega kaosa. V opoziciji nihče ne išče portfeljev, ne krega se nihče, koliko in kakšnih ministrstev bo dobil, nego kdo bo narodu po-i magal iz današnjega težkega stanja, naravnost svinjarije pa so naši Ide-j Nov duh je tu, ki bo in mora zma-rikalci enodušno odobrili. Dasi pri i gati. Tista beograjska cincarija, ki
Klerikalci tako početje odobravajo in hvalijo.
Vse te nezakonitosti, da, ponekod
Občina Struge: Kompromis in sicer 5 klerikalcev, štirje naši odborniki.
Obč. Vel. Lašče: Kompromis, 5 SKS, 1 demokrat in 3 klerikalci.
V občini Naklo pri Kranju je rezultat občinskih volitev, sledeči: SKS je dobila 78 glasov in 4 odbornike, obrtno-delavska lista 121 glasov in 6 odbornikov, SLS pa 125 glasov in 7 odbornikov. — Klerikalci so vozili v največjem dežju svoje ljudi do zadnjega na volišče, našim pa so grozili, da jih pome-čejo iz stanovanj, če ne bodo volili klerikalno. Mi pa se nismo dali preplašiti in zato je tudi rezultat za nas prav ugoden.
Vinica. SKS in demokrati 196 glasov in 12 odbornikov, SLS 208 glasov in 13 odbornikov. Napredovali smo za 120 glasov, dočim so klerikalci nazadovali ravno 100 glasov, kar pomeni temeljit in pošten udarec lažnjivemu in nasilnemu klerikalizmu.
Voglje. SKS 86 glasov, 5 odbornikov, SLS 47 glasov in 3 odbornike, delavska klerikalna 13 glasov, 1 odbornik. Naši listi je manjkal samo en glas do šestega odbornika. V občini županuje že dolgo vrsto let naš odličen pristaš in vzoren gospodar Fr. Mol. Prve občinske volitve so klerikalci razveljavili, hoteč se za vsako ceno polastiti občine. Toda fronta zavednih kmetskih mož in fantov je stala tudi drugič na svojem mestu in obdržala junaško kmetsko postojanko.
Raka. V nedeljo, dne 16. t. m. so se pri nas vršile občinske volitve. Uspeh in rezultat volitev je za našo stranko zelo razveseljiv. 1. Gospodarska lista — združeni SKS in demokrati: 210 glasov — 12 odbornikov. 2. Lista davčne občine Uršečavas: 54 glasov — 3 odbornike. 3. Klerikalna lista: 180 glasov — 10 odbornikov. V dosedanjem odboru smo imeli samo 4 odbornike, sedaj jih imamo pa 12. Torej prav lep napredek. Za Vel. Dolino, Škocijanom in drugimi ponosnimi kmetskimi občinami je prišla tudi Raka, ki je strla klerikalno nasilje.
Velesovo. Tudi pri nas so se v drugič vršile volitve, ker so bili klerikalci prvič poraženi ali so sedaj še slabše odrezali, kajti nasilje mora roditi odpor. — SKS 27 glasov (2 odb.), SKS, druga lista 49 glasov (4 odb.), obe SLS 51 gla-lov in 3 odbornike. Klerikalci so nazadovali od zadnjih volitev za 1 odbornika.
Občinske volitve v Turjaku.
Turjak je znan daleč naokoli. Znan po junakih iz zgodovine, znan po važnosti vloge v reformacijski dobi, znan po svoji lepi prirodni legi. Minulo nedeljo pa se je proslavil tudi po tem, da je neustrašeno in odločno stopil v vrste tistih slovenskih občin, ki hočejo same sebi gospodariti, biti neodvisni in svobodni ljudje ter se borili v vrstah kmetske stranke za svoje pravice. Boj je bil hud in tudi zelo umazan od strani naših nasprotnikov. Občina spada v štiri fare. Zato je šel v boj ves aparat. Škocjanski gospod so sedli na konja in jež od vasi do vasi, kakor v nekdanjih starih časih, ko so ljudi gonili na tlako in pobirali desetino. Domači gospod so tolkli ob prižnico in se razjezili do obolelosti. Iz Ljubljane so prihiteli na pomoč s svojimi papirji in tiskovinami sam g. centralni tajnik Gabrovšek. Na pomoč so morale posojilnice in pretnje z odpovedmi posojil. »Domoljub« je odprl svoje najsmrdljivejše predale, zmerjal
surovo kakor kakšen pijan žganjar. zlasti nosilce obeh naših list tova- j
riše Ahca iz Turjaka in Jožeta j Poberite še ostale glasovnice za Zadnika iz Rašice in celo ženam ni j volitve v obrtno in trgovsko zbor-prizanesel. Opsovati in opljuvati je | nico ter jih takoj odpošljite na ime: hotel celo daleč naokoli poznano in Janko Bukovec, Ljubljana, Kolo
Zaupniki!
od treh rodov spoštovano Prajerje vo hišo. Ubogi vodnjak iz Vel. Osol-nika je moral na pomoč. Prihitel je sam g. Škulj. Pisala so se kilo-metersko dolga pisma, grozilo in obetalo se je nova pota in ceste, podpore, kazalo na vladino moč in naklonjenost oblastne skupščine, dosedanji oblastnež župan Karel Štrukelj je celo ženo pošiljal okoli. Vse zastonj! Narod je vztrajal. Ka-kakor nekdaj v starih časih pod vodstvom Andreja Turjačana pri Sisku ali pod vodstvom Herbarta pri Budačkem nad divje Turke, tako so odločno korakali potomci teh junakov na volišče v nedeljo z eno samo mislijo v srcu: konec mora biti v turjaški občini strahovlade SLS, konec mora biti paše-vanja dosedanjega župana Karola Štruklja. In smotrenemu delu od ločnih kmetskih mož, neupogljivi volji zavednih kmetov, obrtnikov in delavcev je sledila tudi zaslužena zmaga. Lista SKS z nosilcem vrlim tovarišem Ahcem iz Turjaka je dobila 6 odbornikov in 101 glas, druga naša lista s tov. Jožetom Zadnikom iz Rašice je dobila 4 odbornike in 78 glasov in lista SLS z dosedanjim županom Štrukljem samo 7 odbornikov s 134 glasovi. Naših 10 vrlih, odločnih mož proti 7 klerikalnim! Danes ponosno stopajo vrli turjaški volilci kot sosedje v krog takih SKS občin kot sta. želimeljska in škocjanska, ki že od nekdaj nista prenašali komande, nego si hočejo kmetje sami gospodariti in rezati kruh, ki si ga sami pridelajo. Še posebno spoštovanje pa zaslužijo turjaški naši tovariši zato, ker so si to sijajno zmago iz-vojevali kmetje, obrtniki in delavci sami, iz lastne moči in proti štirim farovžem in brez vsake pomoči od katerekoli strani. Z njimi vred se velike zmage radujem tudi jaz, ker vidim, da moje seme ni padlo na nerodovitno tlo celo v najbližji okolici in ker verujem sedaj bolj nego kdajkoli v izpolnitev velikih preroških besed pokojnega Cankarja, ko je dejal: »Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talark	Ivan Pucelj.
dvorska ulica 7. Niti enega glasu ne prepustite nasilnim klerikalcem, ki so razveljavili kandidatno listo trgovskih gremijev. Naj obrtniki
glasno protestirajo proti klerikalnemu nasilju s tem, da volijo vsi kandidatno listo Zveze obrtnih zadrug. Zaupniki potrudite se in stopite do svojih tovarišev obrtnikov in zberite vse glasovnice ter pošljite na gorenji naslov.
Je s čl. S2. ffl-
Interpelacija poslanca Ivana Puclja. — Ali Je § 82 v
finančni zakon vtihotapljen ali ne?
Šef druge tedanje vladne stranke
Stalno in nevzdržema napredujemo. Kmetska misel se budi sama od sebe in ruši pred sabo na sleparstvu in temi zgrajeno klerikalno organizacijo in njihove nesposobne občinske odbore. Izrabljanje cerkve in vere, tega najhujšega orožja, se v občinski kakor državni politiki kmetje nič več ne bojijo. Spoznanje pri vsem kmet-skem ljudstvu je tukaj, treba le še korajže in odločnosti in v prah bomo zdrobili nasilno in sleparsko SLS, ki je v Beogradu izdala Slovence na milost in nemilost radikalom. Vam pa zavedni možje in fantje, ki ste za občinske volitve pokazali toliko volje in discipline, Vam je hvaležna cela Slovenska kmetska stranka in vse kmetsko ljudstvo.
Tov. poslanec Pucelj je vložil na ministrskega predsednika in na finančnega ministra sledečo interpelacijo:
»V letošnji finančni zakon je sprejet tudi čl. 82, ki jako prizadeva zlasti občine in druge samoupravne edinice, n. pr. okrajne cestne zastope in okrajne cestne odbore.
Navedeni člen ne dovoljuje občinam in drugim samoupravnim edi-nicam pobirati od premogovnikov, rudnikov in drugih velepodjetij višjih občinskih doklad kakor samo do 200 %, drugih doklad pa ne višjih kot do 25 %. Taki rudniki so v Trbovljah, svinčeni rudnik v Mežici in druga velepodjetja.
Po mišljenju predsednika oblastnega odbora v Ljubljani dr. Marka Natlačena je bil samo okrajni cestni odbor v Laškem zaradi tega prikrajšan za 2 milijona Din, okrajni cestni odbor v Litiji pa za nad 1 milijon dinarjev.
Za koliko so bile prikrajšane posamezne občine, še ni ocenjeno. Resnica pa je, da so vsi proračuni prizadetih občin in drugih samoupravnih edinic s tem postali le navidezni in da so razna že začeta dela ustavljena.
Kakor smo izvedeli, pa se o členu 82. fin. zakona v tedanji vladi nikdar ni razpravljalo in ga tudi vsi člani vlade niso sprejeli.
g. dr. Korošec je ponovno in javno izjavil, kar je tudi natisnjeno večkrat v njegovem organu »Slovencu«, da je čl. 82 »vtihotapljen«. Istočasno sta izjavila tedanja člana
bili previdni in smo naglašali že takoj, ko so se prve take govorice pojavile, da z ustanovitvijo »demokratskega bloka« ne pojde tako lahko, čeprav tudi mi iskreno želimo, da bi se tak blok ustanovil.
Za torek dne 25. t. m. je sklicana važna seja Demokratske zajednice,' na kateri bo po vsej priliki padla odločitev o tem, kam se bo obrnila Demokratska zajednica. Mogoče je, da se izreče večina za vlado — potem ostane vse pri starem. Mogoče je, da se odcepi od Demokratske zajednice manjši ali večji del, in mogoče je tudi, da se odloči cela Demokratska zajednica za demokratski blok. Toda naj pade odločitev tudi v korist »demokratskega bloka«, s tem še ni rečeno, da mora demokratski blok kljub svoji številčni večini dobiti vlado v svoje roke. 0 tem odloča po ustavi drugi ustavni faktor, t. j. kralj, ki vlado lahko da »demokratskemu bloku«,
vlade dr. Kulovec in dr. Gosar, da J Pa tda bi m^al. datL Ce \%ne ne moreta prevzeti odgovornosti za■da'	se opišejo nove volitve,
+„ 1™ m.At____.1 „:x	i O katerih se tudi ze res mnogo vo-
ta člen, ker nista zanj nič vedela, j Predsednik oblastnega odbora v vori" Ljubljani dr. Natlačen pa je izjavil v »Narodnem dnevniku« v Ljubljani, da se je posrečilo ta član spraviti v finančni zakon Trboveljski premogokopni družbi.
Zaradi velike škode, ki jo trpe vsled tega naše občine in druge samoupravne edinice, prosim nujen odgovor na javni seji narodne skupščine na sledeča vprašanja:
1. Ali je Vam znano, da je čl. 82 fin. zakona za 1. 1927/28 vtihotap-
Zunanji politični dogodki.
V vnanjem svetu so vzbudili veliko pozornost v najnovejšem času izvršeni atentati. Kot žrtev atentata je padel v Južni Srbiji general Kovačevič, v Pragi pa albanski poslanik Cena-beg, ki je bil znan kot prijatelj in zagovornik zbližanja med našo državo in Albanijo.
Generala Kovačeviča so ubili
Ijen, kakor to izjavljajo dr. Koro- takozvani »makedonstvujušči«. To
x—	-----: i.	_- , -..	; ;.............:I-; :mn — :K
šec in njegovi bivši ministri?
2.	Ali smatrate za potrebno in ali ste voljni, da omenjeni člen fin. zakona sistirate in s tem izbrišete madež, da se zakonske določbe lahko vtihotapljajo na korist zainteresiranih družb ali oseb?
3.	Kaj nameravate ukreniti, da se kaznujejo krivci, in kaj, da se prizadetim občinam in drugim samoupravnim edinicam povrne nastala škoda?
V Beogradu, 21. oktobra 1927.«
(Slede podpisi.)
Politični
položaj gradu.
Delo v Narodni skupščini gre naprej po programu, ki je določen za vsak začetek rednega zasedanja.
Najprej so izvolili začasnega predsednika. Izvoljen je bil radikal dr. Ninko Peric. Zanj so glasovali radikali, demokratska zajednica (Davidovičevei) in slovenski klerikalci.
Izvolitvi začasnega predsednika je sledila volitev verifikacijskega odbora. O verifikaciji mandatov in o stvareh, ki so tu prišle na dan, poroča tov. minister Pucelj na drugem mestu. A to, kar pripoveduje tov. Pucelj, je le jako majhen del tega, kar se je izvedelo v toku te razprave o volilnih nasiljih, ki so jih uganjali radikali s pomočjo državnih organov. Zapisniki teh sej bodo tvorili debelo knjigo, ki ne bo posebno častna za sedanjo vlado.
Po odobritvi mandatov so izvolili I stalnega predsednika skupščine.
Izvoljen je bil radikal dr. Ninko Peric. Ta izvolitev je zelo važna in sicer zato, ker v slučaju, da pride do vladne krize ali pa celo do razpusta parlamenta, je predsednik
je organizacija, lei ima za cilj ..ppvo-
boditev« Macedonije, bodisi da postane ta dežela avtonomna ali pa da se priklopi k Bolgariji.
Napad na generala Kovačeviča je razmerje med našo državo in Bolgarijo, ki se je bilo v najnovejšem času že začelo izboljševati, zopet poostrilo. Za atentat so mnogi delali odgovorno bolgarsko vlado, ker trpi na svojem ozemlju revolucionarno organizacijo. Izgleda, pa, da očitki na bolgarsko vlado niso tako utemeljeni kakor pa je utemeljen sum, da je atentat na generala Kovačeviča posledica italijanskih intrig na Balkanu.
Tudi za umor Cena-bega dela ves svet odgovorno italijansko politiko. Atentatorja so k sreči prijeli in proces, ki se bo vršil proti njemu v Pragi, bo gotovo razkril marsikatero tajnost italijanskega spletkarjenja na Balkanu.
V Angliji se pripravljajo na nove volitve. Obe veliki stranki: kon-
skupščine tisti, ki informira kralja in mu predlaga, kateri stranki ali' servativna, ki je danes na vladi, in osebi naj poveri sestavo nove de- Delavska stranka, sta že imeli svo-lovne ali pa volilne vlade. Če bi n.! je velike zbore. Kakor vse kaže, se pr. sedaj izbruhnila vladna kriza, bo konservativna stranka težkcn
obdržala na krmilu. Padec konservativne vlade v Angliji pa bi imel važne posledice za vso evropsko in svetovno politiko.
V	Italiji so načeli vprašanje ureditve odnošajev med Vatikanom im laško vlado. Vatikanska politika vztraja na svoji zahtevi, da naj Italija vrne papežu 1. 1870. odvzeto cerkveno državo. Zaradi te zahteve je verjetno, da se to vprašanje še ne bo tako kmalu rešilo.
V	Nemčiji se pripravljajo nai hudo in ostro razpravo o šolskemi
bi sedanji predsednik gotovo na-svetoval kralju, naj poveri sestavo nove vlade zopet radikalom.
Veliko pozornost je vzbujalo dejstvo, da je pri izvolitvi začasnega predsednika, pri volitvi članov verifikacijskega odbora in pri izvolitvi stalnega predsednika vlada vedno dobila večino s pomočjo demokratske zajednice (Davidoviča). Govorilo in pisalo pa se je ves čas jako mnogo o »demokratskem« bloku«, h kateremu bi pristopili Pri-bičevič, Radič in Davidovič. Mi smo
zakonu. Kakor znano, »o katoličani j v Nemčiji jako velika politična moč I in oni bodo zahtevali z vso silo (versko šolo vsaj za katolike. Močna pa je tudi nasprotna skupina, ki hoče državno šolo. Spopad med obema skupinama obeta postati jako hud in če ne bodo našli sporazumne rešitve tega vprašanja, niso izključene nove volitve.
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1.
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8% ; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru.
Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo" nad 50 milijonov dinarjev.
Uredba o krajevnih skih odborih.
šol-
vičilo. Tako bodo delali oni odbori, katere vodijo pametni ljudje. Druga točka, proti kateri je odpor, je ta, da mora šolski odbor preskrbeti drva za šolskega voditelja, če je samec 6 m", oženjenemu pa 10 m". Ta določba v zakonu postoja, kolikor smo informirani, pa se pri nas letos ne bo izvajala, ker je učiteljstvo samo proti temu v Sloveniji.
Tretje, s čemur se krajevni odbori ne strinjajo, je določba, da je tajnik odbora vedno učitelj, ki mora biti za to plačan. Občine imajo svoje tajnike in ti bi opravljali to delo brezplačno, zato se upirajo plačevati še tajnika za šolski odbor. Tudi teh tajnikov ni treba plačevati, če vodijo te posle naduči-telji, ki stanujejo v šoli in prejemajo upraviteljsko doklado.
Toliko v pojasnilo na vprašanja, ki smo jih dosedaj prejeli
Iz dosti krajev se tovariši obračajo na nas za pojasnila o tej novi uredbi in sprašujejo kakšna je ta uredba, ki na kmetih napravlja toliko nejevolje. Obenem nam tudi sporočajo, da klerikalci lažejo in pripisujejo odgovornost za to uredbo Slovenski kmetski stranki. Da bo v tem pogledu jasnost, sporočamo naslednje: Finančni zakon za leto 1927/28, kateri je bil sprejet z klerikalnimi in radikalnimi glasovi marca meseca 1927 (klerikalci so bili takrat v vladi) je s členom 148 pooblastil ministra za prosveto, da izda uredbo o krajevnih in oblastnih šolskih odborih z zakonsko močjo. Pooblaščen po tej postavi je izda 1 dne 2. maja 1927 minister dr. Bogdan Markovič (radikal) omenjeno uredbo. To jasno dokazuje, da za to uredbo v polnem obsegu nosijo odgovornost klerikalci in se le čudimo nesramnosti, da se upajo to odgovornost obešati komu drugemu.
Katere so glavne točke proti katerim je največ odpora? Nekateri šolski odbori so dali razglasiti, da se bo za vsako neupravičeno zamudo kaznovalo stariše ali varuhe z 25 Din. Opraviči se zamude samo z zdravniškim izpričevalom, da je bil otrok res bolan. 0 tem govori člen 7., ki določa, da radi nerednega obiskovanja šole zaslišuje in kaznuje krajevni šolski odbor in sicer za vsak neopravičeni izostanek s 5 Din kazni in razen tega s 20 Din v kolkih za odlok o kazni. 0 kakem zdravniškem spričevalu uredba ne govori. Ce se zdravniško j spričevalo zahteva, je to samolast-1 na zahteva dotičnega šolskega od-l bora. Nespametno je zahtevati zdravniško spričevalo, ker je splošno znano, da je večina šolskih okolišev tako oddaljenih od zdravnikov, da bi bili to neznosljivi stroški za stariše. Poslovanje teh odborov bo v redu, če bodo zaslišali stariše o vzroku, zakaj otroka ni' bilo v šolo in stariši bodo povedali j vzrok, kar bo zadostovalo za opra-1
Dopisi.
Stari trg. Tukajšnja krajevna organizacija SKS je imela sestanek 8. oktobra ter je bilo pri tej priliki sklenjeno, da se bodo od sedaj naprej obdržavali vsaki mesec redni mesečni sestanki in sicer vsako prvo prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri tov. Petru Šterku v Predgradu št. 2. Prosimo vse pristaše in člane kraj. org., da vzamejo ta sklep na znanje in da se tudi sestankov pridno udeležujejo. — Odbor.
Dane pri Ribnici. Še nihče se ni od nas oglasil v našem priljubljenem »Kmetskem listu«. Zato hočemo iz naše občine enkrat pojasniti položaj tik pred občinskim volitvami, kako se naši SLS-arji borijo na podlagi njihovih metod, za županski stolček. Ko so bile občinske volitve razpisane na 23. oktobra, -sedaj zaradi zakasnitve volilnih imenikov prestavljene na 27. november, smo se pristaši Slovenske kmetske stranke takoj dogovorili, in ponudili SLS kompromis, da bi ne bilo treba volitev in nepotrebnih stroškov občini. Ker je pa bila cela občina, posebno dve vasi, to je Bukovica in Sajevec, za kompromis, zato smo po vseh treh vaseh sklicali volilce, da si izberejo po dva kandidata odbornika, in enega namestnika, iz vasi Dane pa naj bi bili trije kandidati odborniki in en namestnik. To je bil namen in zasluga naša. Ja pa v vasi Danah par jako zagrizenih klerikalcev, ki jih slučajno takrat, ko smo se mi to dogovarjali, ni bilo doma. Zato smo na prigovarjanje našega g. župana počakali, dokler se ne vrnejo domov. Ko so se vrnili, je postala naenkrat velika komedija v občini. Ti gospodje so hoteli imeti listo SLS in na tej listi same čiste svoje pristaše. Ker pa jim tega nismo mogli odobriti, ker nas je le vendar 30—40 za občinske volitve naše stranke, smo bili pa primora-ni vložiti samostojno listo. Sedaj pa se čuje po okolici, da ti gospodje, ki jih je menda občine sram, govorijo lažnive vesti, da bi bili z nami radi napravili kompromis, ampak da je hotel Arko ml. dati na sporazumno listo same samostoj-neže za kandidate, in da zato niso mogli pristati na sporazum, kar
seveda ni res. Resnično pa je, da bi bil na sporazumni listi samo en odbornik in en namestnik iz naše' stranke. Zato pa nikar ne lagajte, ker smo hoteli pristati mi na Vaše celo ime SLS, Vi pa niste hoteli pristati na eno samo besedo: Sporazum. Dejali ste, da ako napišemo na listo ime Sporazum, da je potem vaša stranka ostudena in prekrščena. Sedaj Vas pa lepo pozdravljamo do svidenja pri volilnih skrinjicah do dne 27. novembra 1927. — Kmetski volilci.
Rob. Dosedaj naša stranka ni imela nobenih zastopnikov v občinskem odboru, ker so pri volitvah pred tremi leti klerikalci z zvijačo našo listo razveljavili. Za sedanje volitve pa so nam po enem gospodu, za katerega nismo mislili, da se je udinjal klerikalnim ki-movcem, ponujali kompromis s tremi našimi odborniki, ko pa so videli, da ni s tem nič, da mi ne pristanemo, so z vsemi mogočimi sredstvi pritiskali na volilce. Medtem ko je bila agitacija od naše strani možata in pametna, so tam grozili z vsem kar jim je količkaj kazalo v njih prilog. Kljub temu pa se naši volilci niso ustrašili in se udeležili volitev nad naše pričakovanje, za kar se jim na tem mestu za izkazano zaupanje zahvaljujemo z obljubo, da bode šlo vse naše delovanje na to, da našim občanom olajšamo težka finančna bremena, katera morajo vsled brezglavega gospodarstva dosedanjega odbora prenašati. — Izvoljenih je v naši stranki 7 odbornikov, 2 več kot smo jih mi v najboljšem slučaju pričakovali, dokaz, da v naših kmetih in delavcih še vedno živi in napreduje zavest, da je edino SKS prava zastopnica kmetskih koristi.
Iz Klevevža. Dobre pol ure hoda od Šmarjete na Dolenjskem stoji na prijaznem pobočju ob potoku Radulja mogočen grad Klevevž, ki je daleč poznan po svojem obširnem posestvu in tamošnji vzorni ekonomiji. Njegov gospodar je obče spoštovani g. Ulm. Vsled preobširnega ondotnega posestva in različnih kmetijskih panog ter kultur ne more gospodar sam gospodarstva voditi, zato je poiskal dobrega pomočnika. Že leta 1887 je bil pozvan na imenovano grajščino naš tovariš g. In. Kržan za oskrbnika in na tem mestu službuje že 40 let. Na splošno željo smo dne 22. t. m. na čast jubilantu priredili slavnostni dan. Na ta dan je bilo v grajski kapeli proščenje sv. Uršule, kjer je šmarješki župnik opravil cerkveno opravilo. Med cerkvenim govorom se je g. župnik v je-dernatih besedah spomnil tudi jubilanta ter mu je častita! na vstraj-nem njegovem službovanju. K maši je bilo prišlo izvanredno veliko ljudi zato, da so jubilantu tem potom častitali. Gospod jubilant je na ta dan povabil poleg svojega g. brata tudi nekaj svojih najožjih prijateljev, kjer jih je prav ljubeznivo pogostila klevevžka gospoda. Tudi mi želimo, da bi g. jubilant še mnogo let zdrav in čil in zadovoljen gledal na plodonosne sadove svojih preživelih in truda polnih leti
Iz Zasipa pri Bledu. Malokdaj se oglašamo v »Kmetskem listu«, toda sedaj se moramo tudi mi enkrat zganiti, ker je mera polna in mi, zasipški farani, ne moremo več prenašati mirno, kar se že pri nas godi. Vedno z večjo ljubeznijo se spominjamo našega prejšnjega župnika, ker je bil to gospod, ki je bil s svojim vzglednim življenjem nam vsem za vzor. Žalibog da danes ni več tako. Danes prevladuje vsepovsod sama politika. Kaj krsti, kaj bolniki — to vse ni nič, če gre za politiko. Kakšen zgled ima pri tem naša mladina? Prepričani pa smo, da taka politika ne bo nikomur pomagala, ampak bo vsa agitacija te vrste dosegla ravno nasproten uspeh, to je, da bomo še trdnejše držali našo zeleno kmečko zastavo. Kmetje in delavci se moramo združiti v naši Slovenski kmečki stranki, da zmagamo do konca. Pred no-vopečenimi slovenskimi radikali pa ne bomo odnehali.
Št. Rupert na Dolenjskem. Dne 8. septembra se je dogodil pri nas tale slučaj: Takoj po prvi maši je sklicala SLS svoj shod v šentruper-ški dvorani. Istočasno je sklicala svoj shod tudi SKS v gostilni Andreja Praha. Na shodu SKS je govoril obl. poslanec tov. Bukovec. Ravno ko je govoril in nam objaš-njeval neke važne stvari iz trgovske pogodbe z Avstrijo, se oglasi nekje zadaj naš gospod kaplan, ki ga je spremljalo nekaj Orlov in en bogoslovec, in zakliče: »Vi, takrat je bil pa Radič na vladi!« Predsednik shoda tov. Zupančič zakliče na to: »Prosim mir!« Ker pa miru le ni bilo, so zborovalci sami pritisnili ven, da iztisnejo iz sobe nadležne goste. Med prerivanjem je seveda marsikdo dobil kakšno pod rebra. Nato je bil zopet red in shod se je mirno zaključil Tedaj pa se oglasi zopet bogoslovec Cerkovnik za besedo. Tov. Zupančič ga zavrne z opombo, da je shod že zaključen. Ljudje pa so začeli vpiti: »Le naj govori, vsaj bo sam sebi govoril!« Potem je bil konec. — Sedaj pa še nekaj o agitaciji SLS. Vsega, kar ni prav v naši deželi, je bil kriv seveda Pucelj in samo Puceij. Ravno tako je sedaj za občinske volitve. Doslej smo imeli jako mirne in pametne kaplane, a sedanji naš gospod še ponoči ne da miru. Obljub dežuje kar na kupe, seveda se doslej še nobena ni izpolnila. Za strašno bedaste nas morajo imeti klerikalci, da nas tako farbajo. Toda vsake stvari je enkrat konec in tudi v kmečkih glavah se jasni. — Letina je bila pri nas bolj slaba. Vinograde je večinoma toča uničila. Ostalo je mnogim komaj nekaj krompirja. A sedaj, ko smo v stiski, se nas klerikalni obljubarji prav nič ne spomnijo. Mi smo jim dobri le pri volitvah, ko gre za kroglice. Toda tudi naše oči se bodo odprle in bomo za prihodnjič poskrbeli, da bo klerikalnih kroglic precej manj.
Z Iga. Nekaj odgovora »neodvisnemu Jožetu« na njegov dopis v »Enotnosti« št. 37. Rezultat izvolitve župana, ki smo ga povedali v »Kmetskem listu«, je dopisnika silno razdražil, ker je bil že zaporedno trikratni županski kandidat, pa vse trikrat smola, Dopisnik piše že
v uvodu o nekem skrivnostnem ljub« sta poročala o »divjaškem« razodetju neznanega Janeza o ižan- i napadu na posl. Tomazina v Oreški občinski politiki in potem nas hovcu, domači vasi župana in obl. zmerja z zelenimi generali. Njegove j poslanca Colariča. To poročilo pa politične barve sedaj sam vrag ne j je jako daleč od resnice — hčerke pogrunta. Dolgo let je bil eden iz- božje, ki je povsem druga, kakor med prvih voditeljev SLS, ko je zavijajo v omenjenih listih. Obč. videl, da ga sama ta stranka ne bo volitve so v celi občini dvignile prinesla več na županski stolec, je mnogo prahu in še več strahu v začel graditi republiko. Po združe- vrstah SLS, češ, slaba nam prede,
nju z našo SKS je bil podpredsednik okrožnega odbora, in ob sestavi kandidatov za oblastno skupščino se je zopet ujezil in se volitev ni udeležil, pri zadnjih občinskih volitvah je pa s pomočjo nekaj demokratov spravil skupaj »Neodvisno gospodarsko listo« in sedaj strelja izpod rdeče komunistične zastave. Ves čas je imel s klerikalnimi prvaki prijateljske stike in se jim je izražal: »Vi napravite svojo listo mi bomo pa svojo, potem bomo šli skupaj. Ali ni to skrivnostna politika, da ji ni para. Dopisnik dalje pravi, da dopisnik Kmetskega lista« javka, da so prišli vsi tujci na volišče in da isti ne bi smeli imeti volilne pravice. G. dopisniku bodi povedano, da kdor vpiše v volilne imenike volice, nima namena, da bi ne smeli'voliti. Naj pove, kako so bili sestavljeni obč. volilni imeniki pred šestimi leti, ko so bili vsi
vo-
lj udje so se tekom 16 let že čisto naveličali in kandidat Kmetske gospodarske liste — domačin Tone Košak, je jako spoštovan kostanje-viški občan. Zato je moral prihi-teti na pomoč g. poslanec iz Cerj kelj, ki je na ponočnih sestankih divje agitiral za SLS. V Orehovcu se je takoj v začetku shoda izrazila prelepa klerikalna želja, da bi vsaka kuglica, ki pade v drugo, kakor v županovo škatlo — odle: tela v glavo volilca in'ga ubila. Šele, ko so zunaj se mudeči vaščani culi tako govorjenje, so šli na shod in preprečili nadaljnjo hujskanje s tem, da niso pustil? nikomur več govoriti. Zunaj je bila jasna, mesečna noč in bi bili prireditelji shoda vsakega napadalca lahko spoznali, če bi se bil napad izvršil. Iz domišljije je tudi izdolbena laž, da je županova hiša, kateri "
nekoliko v vrste SLS. Res pa je, da nas mnogo ne hodi v domačo cerkev zato, ker nam je same politike v cerkvi že stokrat dovolj. To naj si zapomni gospod dopisnik in naj se po tem ravna, če se hoče oziroma če se — sme!
Pomnite ! JSI^ Pralni prašek »Ženska Hvala« ima 50% Schich-tovega mila.
Razne politične vesti,
Klerikalna avtonomija. Ker veljajo za Slovenijo še skoro vse postave' iz predvojnih časov, je jasno, da mora v Beogradu pri ministrstvu notranjih del obstojati tudi posebni oddelek za Slovenijo, kjer rešujejo akte uradniki iz naših krajev, ki poznajo našo zakonodajo in prakso v izvrševanju teh zakonov. Samo tako je mogoče, da se naše zadeve sploh rešujejo še dokaj hitro in v redu. Nobenemu ni prišlo niti na um, da to slovensko odeljenje opusti, le sedaj, ko
so na vladi klerikalci, so sklenili je kaplan'Tomazin dotično s.lovensko ?^ljenje opustiti, tako 11101 z začetno črko 1 m U izpušče- noč prebil — bila (lo ranega jutra da zanaprej ne bodo vec Slovenci ni, in kdo je bil tisti prebrisani mo-1 oblegana. Slaba vest, gospodje, [esfvah slovenskih aktov ampak drijan«, ki je več uglednih posest- vam je narekovala tako gorostasno l30'10 z,anaPreJ vršili fo delo Srbi-nikov in velikih davkoplačevalcev neresnico. G. kaplan naj raje vza- Janci' kl ne P?znaJ° J1®"3811! za"
me brevir v roke, kakor pa da cele ^nov f ,nasi]? navaf o /zva-noči agitira in seje sovraštvo. Tudi aače> ^(momije k erikalci! kamen, ki je bil prinešen na priž- !(do.1)0 ve,rJel klerikalnim far-nico in od tam pokazan vernikom ! bf«jam.. Zlezli so pod radikalni • r,	iklobuk in tvorno najbolj nazaa-
med pridigo, n, bil pobran na me- jagko srbijansk^ radikalno vlado, stu »napada«, nego ga je mogel -	- - -- - -
kdorkoli in kjerkoli pobrati na dolgi poti iz Orehovca do Kostanjevice, če tudi ni bil napaden. Sicer pa, če bi se bil napad tudi izvršil, ne bi bilo to nič čudnega. Saj so cele tedne ponoči iskali, izzivali in hujskali hribovce na Kostanjev-čane, črne zoper zelene in delali zdražbo med narodom, ki je bil vedno miroljuben in složen. Četudi še ni prišla prava ljudska vo-
spravil ob volilno pravico. Dalje pravi, kako se zeleni generali za-ničljivo izražajo proti malim posestnikom in delavcem. Zakaj izrazov
v svojem dopisu ne pove, da bi jih bralci »Enotnosti , presodili. V dopisu se zvija na vse načine, kako ' bi nas očrnil in zanetil sovraštvo pri malih posestnikih in delavcih, pa se mu ne bo posrečilo, ker ti dobro vedo, kdo jih bolj upošteva in dela za njihovo korist. Ko se je šlo v občinski hiši za razdelitev podpore po povodnji, ali nismo mi porazili predlog neodvisnežev, kateri so zahtevali, da večina malih posestnikov in vsi kočarji ničesar ne dobe, dočim smo jih mi vpoštevali in jim dali enake deleže. Dejanja naj govore, ne pa besede tistega, ki se sladka pred vsakimi volitvami okrog malih posestnikov in delavcev. Kadar se je pa treba potegniti za njihove koristi, se pa odtegne od seje, češ, da ne bo zamere ne tukaj ne tam. — Potem tudi nekaj go-
lja do veljave, je na drugi strani velike vrednosti, da smo spoznali svoje »prijatelje« in »značajneže« nekdanjih orjunašev in »naprednih« gospodov in se bomo po tem spoznanju ravnali.
Gornja Sv. Kungota. »Slov. Gospodar« poroča iz Gornje Sv. Kun-gote, da »leta po župniji en eks-
Prečani in Srbijanci. Danes ve že vsako dete, da prihaja vse zlo, ki ga gledamo in čutimo dan na dan v naši državi, iz neenakopravnosti med nami prečani in Srbijanci. To resnico je uvidel celo že Svetozar Pribičevič, kar je zanj le častno. Niso pa tega uvideli še naši klerikalci, ki so se odločili v ja-s ko važnem trenutku, da podpirajo (velesrbske radikale proti preča-! nom!
bezda o nekih podpisih za razpust ^dičevec ter prav strašno aeitira obč. odbora v 1. 1918, da so se iska- racucevec ter Prav strasno a§ltira
li podpisi pod pretvezo nekega sladkorja. Takrat so vojni liferanti in drugi verižniki delali za svoje malhe. Sami so hoteli lizati cuker, občani naj bi papirnate karte. Treba je bilo energičnega nastopa. Dopisniku Kmetskega lista je žal, da ni imel v tem največjih zaslug. Dopisnik »Enotnosti« naj te svoje sanje bolj natanko razloži. Menda se jih ni dobro zapomnil. Kot živinski komisar je menda preveč mislil na razne kupčije. Vsa njegova munici-ja, ki jo je užgal na dopisnika Kmečkega lista ni napravila med občinstvom drugega, kakor da se je njemu samemu nekaj zakadilo pod nos.
Odmevi občinskih volitev v Ko^ gtapjpvjfi, »Slovenec« in »Pomo,
in slepi ljudi z lažmi, češ: te volitve niso nič drugo kot zato, ker so poprejšnje volitve slabo izpadle, bomo pa sedaj popravljali.« Potem pa dostavlja: »Vidi se, koliko gnilega je še v župniji in kako potrebno je, da se tem političnim slepcem oči odprejo. Najbolj agitirajo tisti, ki jih ne vidiš nikdar v cerkvi, nikdar pri sv. zakramentih in ki duhovnike črno gledajo. Volilci, spreglejte še pravočasno in volite tiste, ki jim je sv. vera podlaga krščanskega življenja.« ^Slov. Gospodarja
Huda beseda o dr. Gosarju iii o njegovem načrtu stanovanjskega
majhni, naj se svojim pravicam kar odpovedo in naj padejo pred mogočneži na kolena. Bržkone tako, kakor je padla na kolena SLS pred mogočnimi radikali v Beogradu, katerim se je zapisala z lasmi in s kostmi vred! Po tem receptu je sploh vsaka politika za Slovence in za Slovenijo odveč — najboljše je, če se vsakemu prodajo, kdor da več! Značilno je, da v vseh slovenskih »velikih« listih nismo našli proti tej najnovejši »slovenski« politiki niti besedice obsodbe!
Centraiizem. »Slovenec« večkrat hvali slovensko duhovščino kot prvoboriteljico za slovensko narodnost in kulturo. To pa kmalu ne bo nič več resnično. Med slovensko duhovščino, zlasti med doktorji in profesorji, so se začela kazati sumljiva znamenja. Srbohrvaščina jim postaja ljubša kot slovenščina. Društvo »Unio eleri« je izdalo pred kratkim za duhovne knjigo o miši jonstvu. Dr. Ciril Potočnik, dr. Josip Ujčič in dr. Franc Trdan pri-občujejo v tej knjigi člake v hrvatskem jeziku. Čemu to? Cemu naj sinovi Slovenije porivajo svoj lepi jezik za duri? Srbohrvatsko naj pišejo njihovi duhovni, saj jih je dosti. Slovenec naj pa spoštuje in ljubi svoj jezik. Ce Slovenci čitamo hrvatske knjige, naj pa še Hrvatje čitajo slovenske. To je prava vzajemnost. Spakovanja in zapostavljanja slovenščine pa ni treba. Ti profesorji lahko pokažejo svojo učenost, ne da bi škodovali na ugledu materinemu jeziku.
Kmetije, pomagajte si sami! Večkrat se sliši na kmetih pritožba, da je živina preveč poceni, meso pa predrago. V Kranju je pa pred kratkim neki mesar trdil, da mesarji koljejo živino brez dobička. Ali je to res? V kamniški okolici so začeli kmetje govejo živino doma pobijati in prodajati meso, ker jim manjka krme. Meso dajo po 10 dinarjev kilo in še imajo lep dobiček. V bližini mest bi lahko kmetje podobno poizkušnjo povsod napravili. Kmet, pomagaj si sam! Kmečke
organizacije naj pa gredo kmetom na roko, da se ne bo
zakona! V sobotne obfaVill^eb" j bo?astvo stekalo v mesta, kjer ški »Obzor« sledečo sodbo o načrtu M samih »izgub« rastejo nove hise
kakor gobe po dežju.
stanovanjskega zakona, ki ga je izdelal dr. Gosar: »Zakonski predlog dr. Gosarja je tak, da ne le ne bo dosegel namena, ki si ga je zamislil dr. Gosar, ampak bo stanovanjsko krizo le še poostril, da bomo še leta in leta na njej trpeli. To pa se je dogodilo zato, ker je minister Gosar svoj zakonski načrt tako nesigurno in površno in le v surovih obrisih izdelal, da ga je moral ministrski svet kar čez noč iz temelja predelati.« — Tako ostro še ni nikdar noben list pisal o kakem drugem slovenskem ministru.
Ivar prodajte se! V zadnji številki se peča »Domoljub« tudi z volitvami v Trgovsko zbornico in Dopisniku j priporoča slovenskim obrtnikom in je očividno hu- j trgovcem, naj kar volijo SLS, »ker
Balkansko. Minister prosvete v Beogradu ima svojega pomočnika. Ta pomočnik lahko izdaja svoje odloke, s katerimi odobruje knjige in učila kot pomožna učna sredstva za učne osebe na osnovnih in meščanskih šolah. Vsled njegovega povelja napravijo potem veliki župani razpise na srezke poglavarje, ki uradno naroče, da naj upravi-teljstva šol »čimhitreje« kupijo od ministrovega pomočnika priporočene knjige. Upravitelj ne vpraša nikogar več za dovoljenje, le hiti kupit, da se kaj ne zameri.
do, ker so začeli pri nas kmetje [ ima ta vso oblast v centralni vladi sami postavljati svoje liste, ne da j in v oblastni skupščini.« To stali bi vprašali in prosili g. dopisnika j šče je za SLS jako značilno. Po tem ; 9 za milostno dovoljenje. Glede. nauku je torej najpametnejše, če opazk o cerkvi in o sv. zakramen-> gredo ljudje vedno s tistim, ki ima tih pa paj g. dopisnik pogleda raje moč v svojih rokah! Vsi tisti, ki so
Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. dobi po nizkih cenah pri
se
IGN. ŽARGI, Ljubljana.
Poravnajte naročnino I
način
Namočiti v ekstraktu za pranje „Ž e n s k a* h v a i a*
Izprati s ŠG.hiphtoVim Jerpentinovim milom

Ivanjkovci. Tukajšnja vinarska »druga priredi v sredo, dne 7. de- j embra t. 1. v restavracijski dvo-ani tik tukajšnjega kolodvora svo-III. vinsko razstavo in sejem, (akor vedno, bode tako vsakdo, i[ se zanima za vina iz ormoško-jutomerskih goric, imel priložnost, si pogledati letošnji izborni pride-ek, kakor tudi, kar je še malega od prejšnjih letnikov tukaj. Bode tudi najlepša priložnost sklepati kupčije.
Mala Nedelja. Narodno-kulturno društvo vprizori v nedeljo, 6. novembra ob vsakem vremenu narodno igro s petjem sRokovnjači«. Začetek ob 1/š4. uri popoldne. Samo enkratna vprizoritev. Po igri prosta zabava s plesom. Ne zamudite! Pridite v nedeljo 6. novembra vsi od blizu in daleč v društveni dom v Mali Nedelji!
Prezadolžitev našega kmeta. V poljedelskem ministrstvu se je v soboto pričela konferenca gospodarskih korporacij, ki ima nalogo temeljito proučiti vprašanje preza-dolžitve našega kmeta. To vprašanje že »študirajo« več let, a ne ukrenejo ničesar in kmet se še naprej zadolžuje. Dajte poceni kredit, dvignite cene kmetijskim proizvodom, pa bo hitro prezadolženje olajšano. A ravno tega kleroradi-kali nočejo.
Nova palača ministrstva za kmetiijstvo. V Beogradu že grade dve Mi novo zgradbo, kjer bo nastanjeno kmetijsko ministrstvo. Zgradba bo ena največjih stavb na Balkanu.. Te dni je odredil finančni minister, da se v to zgradbo vseli še šest drugih ministrstev, katera so bila nastanjena v privatnih hišah in za katere se je plačevala velikanska najemnina. Palača kmetijskega ministrstva bo stala 80 milijonov dinarjev. Lepo je to, če se zgradi za kmetijsko ministrstvo primerna palača, toda še lepše bi bilo, ako bi se vodila v celi državi tudi kmetska politika, ker le od tega bo ljudstvo nekaj imelo, od same palače pa ničesar.
Konec papirnatega drobiža. Dne 30. sept. t. 1. je potekel zadnji, nepreklicni rok za zamenjavo papirnatega drobiža po 1, pol in četrt dinarja s kovanimi novci. V posebnem depotu v Belgradu preštevajo sedaj zadnji del papirnega drobiža, ki ga nato sežgo. Vsega papirnatega drobiža se je bilo izdalo za 17.r> milijonov Din; od tega so doslej sežgali 120 milijonov Din, tako da ostane sedaj še 55 milijonov Din. Novce sežigajo pod nadzorstvom posebne komisije v pečeh neke bel-grajske tovarne. Ko se sežge zadnja partija, se razpusti tudi depot.
Samomor poštarice v Debeljači. Poštna uradnica Marija Bergoč v fančevu je med eskorto na poti v Pančevu izvršila samomor. Bergo-čeva je bila osumljena, da je pri poštnem uradu v Debeljači poneve-rila 100.000 dinarjev.
Razpust treh poštnih direkcij. Minister pošte in brzojava je odredil, da se poštne direkcije v Beogradu, Splitu in na Cetinju do 1. sprila 1928 razpuste.
Pri pošti Fodbrezje je uvedena j selska dostava v vasi Bistrica, Žeje \ in Dolenja vas in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah.
Požar je izbruhnil te dni v delavnici umetnika slikarja črniča v Zagrebu. Zgorele so mu vse umetnine. Škodo cenijo na pol milijona dinarjev.
Nasilje pri volitvah v trg. obrtno zbornico. Klerikalci so proti jasnim določilom volilnega reda razveljavili kandidatno listo trgovskih gre-mijev radi nekih malih nedostat-kov, radi česar bi morali dati listo samo v popravilo. Toda, ker se hočejo klerikalci nasilno polastiti te važne stanovske korporacije, so trgovsko listo razveljavili in je ostala samo ena klerikalna lista. Proti temu je predsedstvo Zveze trgovskih gremijev vložilo pritožbo na državni svet in prepričani smo, da bo državni svet pritožbi ugodil in klerikalni sklep razveljavil.
Tudi kinematografi prično stavkati. Na vse kinopredstave so udarjene precej visoke takse. Kinopod-jetniki so sestavili obširno pritožbo na finančnega ministra in so zagrozili s štrajkom po celi državi, ako ne znižajo takse. Te grožnje ravno niso hude in škodljive za kmeta, toda kadar bo kmetska stranka v večini in bo ta organizirala kmetski štrajk, tedaj bo pa zapokalo povsod in vse kar sloni na kmetskem ljudstvu.
Ukradene prašiče prodala na semnju. V Karlovec so pripeljali v zapor okrajnega sodišča Mijo Goj-šiča in Dragotina Paliviča, ker sta ukradla v Draganiškem logu, okraj Celje, kmetu Mihu Gošiču in županu Domladovci 17 prašičev ter jih prodala na semnju v Zagrebu.
Grd zločin žel. delavca. V Zagrebu je te dni zagrešil ostuden zločin železničarski delavec Ivan Beb-ka nad 9-letno deklico. Ko je deklica vsa krvava in objokana pripovedovala ljudem o izvršenem nasilju. je policija storilca aretirala. Ljudje so ga hoteli linčati.
Gradnja železniške proge Bito!j —Prilep, Ministrski svet je odobril ponudbo gradbenega podjetja »Rekord« v Beogradu glede gradnje normalnotirne • železniške proge Bitolj—Prilep, dolge 46 km. Podjetje' je stavilo med sedmimi ponudniki najnižjo ponudbo v znesku 39,729,000 Din,
Jesensko deževje je povzročilo v Bosni in Črni gori velikanske nalive. Reke so izstopile in poplavile doline in vasi ter povzročile milijonske škode. Radikalno-klerikal-na vlada pa premišljuje, kako bi razpisala nove volitve in zapravila še kake pol milijarde dinarjev, ako ne bo njena komanda zasigurana z novim parlamentom.
Vlak povozil vola. Pri postaji Blanca je v petek 21. t. m. vlak po-I vozil vola, ko je pastir gnal živino i s paše. Kolesa so popolnoma raz-!mesarila žival. Vlak je takoj usta-i vil, toda ko je hotel nadaljevati J vožnjo, je skočil en vagon s tira radi česar je imel 2 uri zamude.
Grozne posledice vsled ugriza steklega psa. V zagrebško bolnico so v sredo, dne 20. oktobra pripeljali delavca Mote V oglar ja, doma iz Ptuja, v strašnem stanju. Bes nel je kakor žival, iz ust je cedil sline in tolkel okrog sebe ter grize!, kar je dobi! v roke. Ko se je nekoliko pomiri), ga je zdravnik zaslišal. Nesrečnež je izjavil, da ga je pred tremi meseci ogrizel njegov pes, ko se je z njim igral. Ker pes ni kazal nobenih znakov stekline, se tudi za rane ni nič zmenil. Toda sčasoma mu ie postajalo slabše in je odšel k zdravnikom, toda bilo je že prepozno. Zadnje dni je začel besneti ter so ga pripeljali v umobolnico, toda zdravljenje je izključeno. Vsak čas pričakujejo njegovo smrt v najhujših mukah.
Revščina. Oblastna skupščina v Splitu bi se morala te dni sestati na zasedanje, ali nimajo toliko denarja, da bi plačali oblastnim poslancem dnevnice, zato seje niti sklicati ne morejo. Radikalno-kle-rikalna vlada seveda od centralnega proračuna ne da niti vinarja oblastem.
Težko se je obstrelil v Velesovem pri Kranju s samokresom 18-letni kovaški učenec Juvan iz Češ-njevka. V gostilni Sajovic mu je prijatelj razkazoval revolver, ki se je po nesreči sprožil in krogla je zadela Juvana v trebuh. Nezavestnega so pripeljali z rešilnim vozom v ljubljansko bolnico.
Ameriško brodovje v Splitu. Te dni je prispelo v splitsko luko večje število ameriških bojnih ladij, ki j se boclo zadržale nekaj dni v naših vodah. Naše oblasti so jim pri-I pravile svečan sprejem.
TEDENSKI KOLEDAR.
30.	oktobra, nedelja: Klavdij;
31.	oktobra, ponedeljek: Volbenk;
1.	novembra, torek: Vsi sveti;
2.	novembra, sreda: Verne duše;
3.	novembra, četrtek; Hubert;
4.	novembra, petek: Karol. Bor.;
5.	novembra, sobota: Emerik.
SEJMI,
30. oktobra: Zalog;
1.	novembra: Črnomelj;
2.	novembra: Vitanje, Jesenice na Dolenjskem, Mirna, Cerknica;
3.	novembra: Pišece, Zagorje;
4.	novembra: Konjice, Preska;
5.	novembra: Krško, Št. Vid pri Stični.
VREDNOST DENARJA.
Za 1 dolar	58.61 Din
Za 1 liro	3.69 Din
Za 1 avstrijski šiling	8.— Din
Za 1 češko krono	1.68 Din
Za 1 francoski frank	2.22 Din
Za 1 zlato marko	13.54 Din
Za 1 švicarski frank	10.94 Din
Ne gojite golobov-pismonoš! Pri več osebah, ki se bavijo z rejo golobov, se je ugotovilo, da goje tudi takozvane golobe - pismonoše. Po § 85. srbskega kazenskega zakona je posest takih golobov sodno kazniva in se kaznuje z zaporom. Vsi, ki posedujejo pismonoše - golobe, se v njih lastno korist opozarjajo, da jih nemudoma izroče najbližji orožniški postaji, odnosno policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, sicer se bo zoper nje kazensko postopalo.
Drzna tatvina. V vasi Primostek pri Metliki se je izvršila pred tednom drzna tatvina pri belem dnevu. Gostilničarka Šterke je za par minut odšla na dvorišče in med tem časom sta vlomila dva cigana, ki sta v gostilni pila, v spalno sobo, odtrgala pokrov od kovčega in pokradla pet bankovcev po 100 dinarjev, 51 po 10 Din in ves kovani denar in vse druge vrednostne stvari v znesku 3000 Din. Ljudje, bodite previdni!
Desetletnica kobaridske zmage. V Gradcu so te dni na svečan način proslavili desetletnico zmage avstrijskih in nemških čet nad Italijani pri Kobaridu. Proslave so se udeležili tudi nemški generali; ki so tedaj sodeloval
-a*-*.-, jtiaiaoaRnr ttrn aexa
Od stranke smeš samo toliko zahtevati, kolikor si za njo storil!
^^^M^PBIMJBrTlinatB^IPBfBMnnTt^MIBMMffiiBliiMIMMIl^M JHH1WWgMTWnr~MTW II al M ll ■ir.lViiarff" ' — - — -—. rrr-ir-r ^rr rru -i1-tt— ■ ..mi	imiiiimii« ■■■
Šarlah se je pojavil v mnogih slučajih v Bosni in Črni gori. K sreči bolezen dosedaj še ni zahtevala prevelikih žrtev. Oblasti so krajši čas zaprle ljudske šole, da s tem preprečijo razširjenje nalezljive bolezni.
Produkcija nalte v okraju Baku. V okraju Baku v Rusiji dela družba Asneft. Produkcija nafte te družbe v preteklem letu je znašala 7 milijonov 680.000 ton. rafinerije so predelale nad 4 milijone ton. Nad 180 tisoč ton nafte so predelali v plin. Surovih produktov nafte so izvozili v preteklem letu ca 1,500.000 ton; največ jih je kupila Anglija, 30 odstotkov,.nato Italija 25 odstotkov in Francija 14 odstotkov. V bodoče bodo eksportirali nafto tudi v Ameriko.
Degradiran kardinal. Prihodnje dni bodo v Vatikanu degradirali francoskega kardinala Villota, ki se je zavzemal in potegoval za mo-narhistično katoliško gibanje v Franciji, dočim drži Vatikan s sedanjo francosko vlado. Radi tega nasprotja je Vatikan prisilil pobožnega kardinala, da se je odpovedal kardinalski časti in prihodnje dni ga bo papež degradiral. Ta slučaj je precej enak naši klerikalni zvezi s framazonskimi radikali v Beogradu.
Razvaline nekega nekoč mogočnega mesta so razkrili raziskovalci v angleški istočni Afriki. Med drugimi zanimivimi najdbami so odkrili dolg trdnjavski zid, krasno palačo z razkošnimi kopališči. Najdbe pričajo o visoki kulturi, ki je vladala v tej dobi. Niso še ugotovili, ali je vpliv arabske, ali perzijske kulture.
I Pogozdovanje dalmatinskega Kra-
[sa. Ministrstvo za šume in rude je zopet obljubilo večjo vsoto denarja za pogozdovanje dalmatinskega Krasa. To bi bila najpotrebnejša in najkoristnejša podpora za Dalmacijo, ki je bila že večkrat obljubljena, ali najbrže tudi sedaj ne bo drugega, kakor pri obljubi ostalo.
Bivši turški sultan Mohamed VI. je sklenil v svoji visoki starosti poročiti 221etno Francozinjo, v katero se je smrtno zaljubil. Dokler je bil Mohamed še vladar Turčije, je imel v svojem haremu v Carigradu 500 žen lepotic iz celega sveta. Ko ga je sedanji predsednik turške republike Mustafa Kemal paša pregnal, se je tudi sultanov harem razpršil. V pregnanstvo so ga spremljale samo štiri žene, a še te je kmalu zgubil. No, sedaj bo zopet užival srečo »mladega« ženina v Švici, kjer vlada še 12 slugam.
Kemalova turška narodna stranka je imela pretekli teden svoje veliko zborovanje, na katerem je govoril predsednik turške republike Mustafa Kemal paša vseh pet dni zborovanja sam. Poročal ie od ustanovitve republike do današnjega dne in razpravljal o vseh važnejših dogodkih po svetovni voini.
Proslava desetletnice revolucije. Leningrad (Petrograd) je te dni proslavil desetletnico boljševiške revolucije. Navzoči so bili vsi so-jetski komisarji (vlada) s predsednikom republike Rykovim na čelu. Rikov je na slavnostnem zborovanju imel važen govor o ruski sovjetski republiki in njenem mednarodnem položaju. Tudi Trocki, srdit nasprotnik sedanje boljševi-
Jške vlade, je govoril, toda tako ostro, da ga je hotela vlada dati . aretirati. Nasprotja med komuni-j stičnimi prvaki so silno velika in se ne bodo dala mirno izgladiti, ampak bo končalo s porazom ene, najbrž Trockijeve grupe.
Bogato ležišče zlate rude na Filipinskem otočju. V nekem zapuščenem rudniku na Filipinskem otočju so našli te dni raziskovalci nova in silno bogata ležišča zlate rude, ki je vredna 25.000 dolarjev na vsako tono (1000 kg). Oborožene straže sprečavajo silen naval srečolovcev iz vseh strani. V dveh tednih so izkopali zlate rude v vrednosti 33 milijonov dolarjev. Računajo, da je je najmanj še za 800 milijonov.
Ivan Ritig: Poljska privreda u seoskim osnovnim školama. (V srbohrvaščini.) Cena 50 Din. Knjiga je namenjena pouku kmetijstva na naših osnovnih šolah in je edina te vrste v jugoslovanski literaturi. Potrebo take knjige so občutili do sedaj predvsem naši učitelji, ki so hoteli poučevati kmetijstvo v višjih letnikih osnovne ali pa kmetijsko-nadaljevalne šole. Dejstvo, da je knjiga spisana v srbohrvaščini (v latinici), ne bo škodovalo uspehu knjige tudi med našimi slovenskimi učitelji. Na vsak način mora ta knjiga priti v knjižnico sleherne osnovne šole na kmetih. V interesu našega kmetijstva prosimo zato vse gg. šolske upravitelje, da poskrbijo nabavo te knjige za šolske knjižnice. Svetujemo pa tudi vsem gg. učiteljem, da se je čimveč poslužujejo. Pri istočasni skupni naročitvi vsaj 5 izvodov nudimo 20% popusta.
Juš Kozak: Boj za Mount Everesl. — Izdala in založila Tiskovna zadruga v v Ljubljani, 1927. Cena 36 Din, v celo platncp 44. Din, poštnina 2 Din več. — Pričujoča knjiga poda/a kratek popis Himalaje in omenja prve poizkuse luri-stike na njenih ledenih pobočjih. Zanimalo bo poglavje o težkočah in pripravah za tako mogočno ekspcdicijo, ki mora računati z večmesečno odsotnost-
j jo od vsakih človeških bivališč. Posebno poglavje je posvečeno Tibetu, zaledju [severnih himalajskih pobočjih, po katerih j se je edino mogoče povzpeli na Mount . Everest. Nepoznan svet se odpira pred našimi očmi na tej 4000 do 5000 m visoki i planoti, kjer prebiva gostoljubno, zelo odporno ljudstvo. Današnji Evropejec bo komaj razumel versko življenje tega naroda, čigar sinovi se tudi danes že v življenju poslavljajo od svela ter preživljajo leta ter lela v ekstalični zatop-ljenosti v Nirvano. Kdor bo pa spremljal ekspedicijo na njenih potih skozi ledenike, v strahoviti borbi na ledenih pobočjih in grebenih, kdor bo spoznal neizmerno grozo, ko so dve noči zaporedoma prenočevali v višini 7000 m, tn bo doumel trepetanje ondotnega človeka pred tem skrivnostnim svetom himalajskih gora. Knjiga je opremljena s tremi zemljevidi, tako bo tudi zemljepisja nevešč človek lahko zasledoval pot ekspe-dicije. Šest izvirnih slik krasi knjigo, ki je v naši tovrstni literaturi nekaj novega po svoji opremi.
Moč uniforme.
Uniforma je obleka, ki je narejena po istem kroju, z istimi posebnimi znaki in iz enakega blaga, vsaj po barvi. Med seboj se razločujejo uniforme samo po posebnih znakih, ki določujejo višjo ali nižjo čast in dostojanstvo uniformiranega človeka med onimi, ki nosijo uniformo ene in iste vrste. Tako vidimo na vojaških uniformah različno število zvezd, ki določujejo šaržo, ali pa posebne pisane trakove in našive, najrajši zlate, ker se najbolj svetijo.
Najbolj znana je vojaška uniforma. Nosijo uniforme pa tudi policaji, ognjegasci, Sokoli in Orli izi duhovniki. Prej so jo nosili pri nas tudi uradniki.
Prav malo pa bo ljudi, ki so kdaj premišljevali o tem, zakaj imamo
PODLISTEK.
Anon Stražar:
Doživljaji mežnarjevega sina.
Jurca — tolažnik zakoncev.
Lep poletenski dan je bil; na nebesnem svodu ni bilo niti enega oblaka in tudi vetrič ni pihljal. Vladala je neznosna soparica. No, pa naš znanec Jurca se je dobro zavaroval pred vročinsko soparico; prav komodno je ležal za hišo v orehovi senci. Samo ob sebi se razume, da je dobrodejni hlad nanj tako upi i val. da je kmalu »prav sladko zaspal«.
Iz tejra mirnega spanja je Jurco vzdramila soseda Janežovka.
»Dober dan ti želim, Jurca! O j, blagor tebi, ti imaš nebesa na zemlji. Včeraj, ko ie bila nedelia, si igral pri Martinčku, pa ti je denar kar skupaj letel, a danes, ko se mi drugi žgemo na solncu. pa ležiš ti lepo v senci. Ja, ti imaš nebesa na zemlji — a jaz pa imam pekel, oj gorje meni!«
»Kaj pa je tako hudega, Lojza, pa se ja menda ne boš obesila?«
»Ti se lahko šališ, a poglej mene, ko imam ves višnjev Obraz; znova me je sinoči nabil ta zlod-jev dedec. Tako je udrihal po meni kot po otepu.«
Janežovka je še nadalje tarnala in zdihovala. Naposled se je že Jur-
ci smilila. Z vso resnostjo ji je govoril:
»Veš kaj, Lojza, čeprav si bolj sitna in jezikava, vendar se mi smiliš. Poskusil bom, če ti bom mogel kaj pomagati. Oglasi se jutri pri meni kadar hočeš.«
Janežovka je odšla naprej, a Jurca je premišljal v senci, kaj bi neki mogel med tema dvema za-koncemo ukreniti. Kakor vselej, jo je tudi to pot iztuhtal. Od samega veselja, da mu je prišla tako pametna misel v glavo, je zapel:
S'm se oženu — se kesam; za ta veseli ledik stan — se jokam noč in dan.
Če kaj v gostilno grem — koznrček vinca spit' ne smem; se ženska krega osem dni, potem pa >gmaha< ni.
Jaz moram vzeti korobač — Tia okol' hiše jo podim, odpustke ji delim.
Soseda Janežovka je sedela na klopi pri peči v Jurčevi hiši.
»Veš, Lojza,« ji je z vso važnostjo razlagal Jurca, »ne samo zavoljo tebe, ampak zavoljo tvojih otrok sem sklenil narediti konec temu vajinemu kregu in pretepanju. Toda ravnati se moraš natanko tako, kakor ti bom jaz sedaj-le povedal. Dal ti bom tole stekleni-čico vode. Kadar bode prišel Janez domov iz gostilne, moraš takoi vzeti požirek vode v usta. Popiti je ne smeš, ampak jo moraš obdržati v ustih, Medtem mu moraš
hitro postreči z dobro jedjo. Ko bo jedel, mu sezuj čevlje, a posteljo imej že kar pripravljeno zanj. Ako to ne bo pomagalo, tudi nič drugega ne bo!«
Radovedna Janežovka bi bila rada vedela od kod neki more biti ta voda, da bi imela tako čudovito moč, da bi ukrotila ž njo svojega moža, še posebno takrat, kadar v pijanosti kar divja.
Navihani Jurca ji je seveda z vso resnostjo zatrjeval.
»Veš, Lojza, to je čudodelna voda za spreobrenitev in krotitev pijancev. Ta voda je zelo grenka, hujši od pelinovke; kajti v nji so kuhane tudi posebne čarodejne rože. Naredi tako kakor sem ti svetoval in pomagalo ti bo.«
Pri odhodu je Janežovka obljubila Jurci dobro plačilo, ako se bode v resnici spreobrnil njen mož.
Janežovka je hitela proti domu. Jurca je gledal skozi okno in se zadovoljno smejal. »Prav vse mi je verjela babnica. Rad bi jo videl, kako kislo se bo držala, ko bo imela vodo v ustih. Smiliti se bo
morala celo svojemu Janezu. *
Janez je močno nakresan priko-lovratil domov. Žene ni bilo na vežnem pragu kakor običajno. S težkimi koraki je prilomastil v hišo. Žena je sedela na klopi pri peči in se neznansko modro — nekam otožno držala. Usta je imela zaprta. Janez se je vsedel trudno
k mizi in bulil pred se. Začudil se je, ko je zagledal na mizi cel krožnik mrzlih kislih kumar.
»Lojza, ali so te kumare zame?« Žena mu je prikimala, a nič spregovorila. Janez je z veliko slastjo pojedel priljubljeno jed. Čez nekaj časa znova spregovori:
»Lojzka, pa ja nisi kaj bolna, da se tako otožno držiš?«
Tudi tedaj še ni žena spregovorila; ampak le odkimala. Molče je pristopila k možu, kar ni storila še nikoli, razvezala možu čevlje in potem, ko je pogoltnila vodo, ki jo je imela v ustih, je dejala:
»Janez, pojdi malo počivat, vem da si zdelan, prinesla ti bom še malo kave.«
Kaj takega še ni doživel Janez! Ko mu je prinesla kavo v posteljo, ji je velel sesti k sebi na posteljo ter jo poljubil!
»Lojzika, odpusti mi! Da sem tako pogostoma pil, si bila tudi sama kriva. A od sedaj naprej bode drugače!
Pregovor, da se pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne, pri našem Janezu ni držal. V začudenje vseh vaščanov se je čisto predru-gačil. Nikdar več ni šel sam v gostilno.
Ljudje so se zelo čudili tej nenadni spremembi, še bolj pa potem, ko so zvedeli, da je Jurca pri tem igral glavno vlogo. Osobito pri ženstvu je prišel Jurca v veljavo,
uniforme sploh? Za vojaka je uniforma že potrebna, ker ima tak posel, za kakršnega navadna civilna obleka ni posebno pripravna. Jeklena čelada tudi ognjegasca mnogo bolj varuje kakor navaden klobuk. Toda zakaj nosijo »uniforme« ljudje, ki bi lahko svoj posel opravljali tudi v navadni obleki. Ali ste kdaj že o tem razmišljali?
Tudi o tej stvari hočemo povedati nekaj opomb. Mogoče bo kdo drugi uganil še kaj boljšega.
Posebne obleke oziroma posebne okraske na oblekah vidimo že pri poglavarjih divjih rodov. Indijanci si zatikajo v lase orlovska peresa, toda navadno le peresa takih orlov, ki so jih sami pobili. Ogrinjajo se v kože divjih zveri, toda takih, ki so jih sami polovili in pokončali. Take znake nosijo ti ljudje bržkone zato, da pokažejo drugim svojo moč. Kdor pa kaže svojo moč in se ž njo baha, hoče s svojo ba-harijo doseči to, kar hoče doseči naš kmečki fant, ki kaže svojo moč in korajžo: On hoče, da bi se ga drugi bali, on hoče, da bi imeli drugi strah pred njim.
Dandanes pa se orlovska peresa, kože divjih zveri in zlatnine lahko kupijo. Sploh se dandanes lahko vse kupi, ker spada k uniformi. Kdor nosi torej dandanes na svoji obleki stvari, ki jih lahko kupimo, hoče pokazati, da ima denar. Kdor pa ima denar, ima tudi veljavo in moč. In tako pridemo zopet nazaj na moč: Kdor kaže svojo moč, bodisi telesno ali pa denarno, jo kaže navadno zato, da bi imeli drugi ► ljudje strah pred njegovo močjo in neko posebno spoštovanje do njega, ki pa ni pravo spoštovanje, ker izvira navadno iz strahu.
Vojaki korakajo v uniformah in v sklenjenih oddelkih, da vidijo drugi, koliko jih je — torej kakšna moč da so. Ravno to velja za Sokole, Orle itd.
Bogastvo in sijaj uniform vseh vrst je potemtakem silno dobro premišljeno sredstvo za vzdrževanje spoštovanja in strahu med onimi, ki nič ne mislijo. Zato nastopajo dostojanstveniki vseh vrst jako radi v bliščečih uniformah, da bi se jih ljudje bali. Kdor ima pa glavo, da misli z njo, se vseh še tako pisanih uniform nič ne boji, kajti pod vsako uniformo najdeš končno le človeka iz mesa in kosti, ki je toliko vreden kakor vsak izmed nas.
Sestanek gorenjskega živinorej-jskega okrožja se vrši dne 8. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Čeravno je zborovanje namenjeno predvsem zastopnikom gorenjskih živinorejskih zadrug in okrajnih živinorejskih odborov, bi bilo zelo priporočljivo in za živinorejce poučno, da bi se tudi oni v čim večjem številu udeležili tega sestanka.
Za vinogradnike. Ker se državne trtnice v Bršlinu pri Novem mestu ukinejo, se vsi slovenski vinogradniki opozarjajo na pravočasno nabavo trtnega materijala, ki ga ima trtnica v zalogi v prvovrstni kakovosti. Cene za 1000 komadov so za: I. cepljenke Din 1500.—, korenjaki Din 250.— in ključi po Din 100.—.
Za izvoznike živine, jajc in masla. Po informacijah našega generalnega konzulata v Parizu, vlada na ondotnem trgu veliko povpraševanje po domači živini in jajcih in maslu.
Iz Planine pri Rakeku. Sadne ! razstave ali ogledi so se pri nas že precej kakor je videti udomačili. Planinčani so se izkazali in so lahko ponosni na razstavo, ki so jo priredili v rojstni hiši pesnika Vilhar-ja. Tamošnja podružnica Kmetijske {družbe je namreč pod veščim vod-[stvom g. načelnika Blažona, ki je I bil pravzaprav duša vse prireditve, lahko za vzor vsej Notranjski. Z nenavadno požrtvovalnostjo in pridnostjo načelnika, vrtnarja Pintarja, .gospe Urbančiče, Grebnerjeve, Ki-! avtove, šolskega upravitelja, doma-' čih fantov in deklet se je doseglo i to, kar je razstava imela pokazati. [Originalen slavolok, je klical s pu-jšpanovimi črkami pri vhodu, okrašen s trobojnicami: »Sadite, cepite!« Razstava je bila izraz narodnega čustvovanja. Udejstvoval se je pri vhodu gospodarski čut s svojimi 54 sadnimi razstavljalo', v ozadju pa narodni in verski čut. Spredaj je bilo razstavljeno sadje, okrašeno s šopki in izredno lepimi cvetlicami. Občo pozornost je vzbujal tudi Mi-lavčev krompir, ki se je razrasel skozi železni obroček granate. Okusno je bila pripravljena sva-tovska miza za pet oseb od gospe Grebnerjeve. Osnovna šola je pokazala trud nadučitelja g. Benede-ka v lepem sortimentu sadja. Bra-
ta Tršar iz Planine, dalje Jože Pet-kovšek iz Lipelj, g. Šebenikova z Unca, rodbina Kremenškova in načelnik g. Blažon in zgoraj imenovani so bili odlikovani z diplomo za razstavljeno sadje od Kmetijske družbe. Sadni razstavi je sledil aranžma na odru, ki je predstavljal v sredini srce iz mahu in cvetlic, predrto z mečem z napisom: »Neodrešeni domovini.« — Na desni strani je bil okinčan z lučco grob neznanega vojaka; slično tudi na levi grob s cvetjem ovit padlim domačinom s številnimi slikami svojcev. V ozadju na desni je bila Oljska gora z bršljanom ovita. Prav v kotu pa kip lurške Matere božje z mirtami in palmami obdan. Ta del razstave je napravljal na obiskovalce globok utis. Razstava se je otvo-rila ob enajstih dopoldne, predaval i je kmet. strok. Kafol o važnosti sa-| djarstva in minimalnemu sortimentu sadja za tamošnji okraj. Po predavanju je imel nadučitelj g. Ur-bančič prekrasen nagovor na navzoče. Po popoldanski službi božji je ljudstvo naravnost romalo na razstavo. Na željo navzočih se je vršilo ponovno strokovno predavanje in tudi g. nadučitelj je z v dušo segajc-čim in s pesniškim zanosom poživljal navzoče do ljubezni domovine in bližnjega. Marsikatero oko je pri tem zarosilo. Proti večeru so se zbrali domači pevci, ki so zapeli »Oj Doberdob«, »Morje«, »Slovenec, Srb, Hrvat«. Skratka: razstava je bila dogodek za Planino, ki bo ostal vsem v neizbrisnem spominu.
K.
, Tržno cen« v Ljubljani (15. okt. 1927). IGovediua: 1 kg govejega mesa J. 19, II. 15 do 17, III. 9 do 13, jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč 8, jeter, ledic in možganov 17 do 20, loja 5 do 10 Din. — re letin a: 1 kg telečjega mesa I. 22.50, II. 20, jeter 25 do 27.50, pljuč 19 do 20 Din. — Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 20 do 23, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 7.50, parkljev 6, slanine trebušne 19, ribe in sala 25 do 26, mešane 23 do 24, masti 26 do 28, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega mesa I. 30 do 32.50, II. 25 do 27.50. - Drobnica: 1 kgko-štrunovega 13 do 14, kczličevine 20 Din. Klobase: 1 kg svežih kranjskih 35, pol-prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28 do 30 Din. — Perutnina: Piščanec majhen 10 do 15, večji 25 do 30, kokoš 25 do 40. petelin 25 do 30, raca 25 do 35, pitana gos 100, domač zajec, manjši 10 do 15, večji 18 do 25 Din. — Divjačina: Divji zajec 40 do 60, poljska jerebica 20 Din. — Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 40 do 44, čajnega 50 do 60, masla 44, boh. sira 35, sirčka 10; eno jajce 1.50 do 1.75 Din. — Pijače: 1 liter starega vina 14 do 20, novega 16 do 18, čaša piva 3, vrček 4 do 4.50, stek-
lenica piva 5.25 do 5.50 Din. —■ Kruh: 1 kg belega 6, črnega in rženega 5 Din. — 1 kg jabolk I. 6, II. 5, III. 2.50,do 4, luksuznih hrušk 10, hrušk I. 6, II. 5, III. 4, ena limona 0.75 do 1, 1 kg fig 12, navadnega kostanja 4 do 7, maroni 12, orehov 10, iuščenih orehov 36, suhih češpelj 10 do 12 suhih hrušk 6 do 8, grozdja 6 do 14, kuten 8, breskev 8 do 10 Din. — Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 — 5.75, št. 0 — 5.50, št. 1 — 5.25, št. 2 — 5, št. 4 — 4.50, št. 6 — 4, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 10, je-šprenjčka 12, otrobov 2.50, koruzne moke 3 do 4, koruznega zdroba 3 do 4, pše-ničnega zdroba 7, ajdove moke I 9, II. 6 do 8, ržene moke 4.50 do 5 Din. — Žito: 1 q pšenice 340 do 360, rži 300 do 340, ječmena 290 do 330, ovsa 255 do 285, prosa 250 do 285, nove, sušene koruze 255 do 265, ajde 410 do 450, fižola ribničana 425,, prepeličarja 500 do 540, graha 430 do 500, leče 700 do 900 Din. — Krma: q sladkega sena 80, polsladkega 75, kislega 60„ slame 50 Din.
Poslano.
Dne 21. maja t. 1. je uničil požar v Sta-! rem trgu ob Kolpi osem stanovanjskih i hiš z vsemi pripadajočimi gospodarskimi i poslopji.
i V ta namen se je osnoval pomožni krajevni odbor za pogcrelce, kateri je imel nalogo pošiljati med narod prošnje na vse i javne in privatne ustanove in urade ter sprejemati podpore in iste tudi po resnični škodi razdeliti.
Za predsednika je bil izvoljen gospod župnik, za tajnika gospod kaplan in poleg j njiju še 4 odborniki. Ministrstvo poljepri-] vrede je nakazalo pogorelcem vsoto 50 '. tisoč dinarjev, katera se naj razdeli med i prizadete izključno za nabavo kmetijske-i ga orodja. — (Ministrstvo Poljoprivrede ! i voda. Oddeljenje za poijoprivredo br.
748/III., 14. jula 1927 u Beogradu.)
27
Ključ za razdelitev podpore je napravil ' g. kaplan in ga predloži! v potrditev gospodu velikemu županu v Ljubljani, ne da bi po predsedniku g. župniku preje sklical odborovo sejo, na kateri bi odborniki sklepali tozadevno.
Podpora se je razdelila dne 9. septembra t. 1. popoldne v prostorih tukajšnjega župnišča v prisotnosti gospoda srezkega poglavarja iz Črnomlja in dveh gospodov, pooblaščenih od gospoda velikega župana v Ljubljani. Sedaj, seveda so se morali povabiti tudi odborniki, ker so bili navzoči višji gospodje.
Celotni odbor je najstrožje protestiral proti taki razdelitvi (mnenje in govorice ljudstva po vseh Poljanah — krivična in pristranska razdelitev) zato so takoj trije odborniki odstopili in se poslovili od gospoda srezkega poglavarja in gospodov iz Ljubljane.
Ker pa je bila podpora za pogorelce že podpisana in potrjena od višjih oblasti na podlagi poročila g. kaplana (brez vednosti odbornikov) zato isti niso mogli nič ukreniti proti taki razdelitvi.
Podpisani odborniki odločno zahtevamo od predsednika pomožnega odbora za pogcrelce, da takoj skliče sejo in predloži vse račune o došlih in izdanih podporah.
Stari t r g ob Kolpi, 5. oktobra 1927. Odborniki pomož. odbora za pogorelee:
Leopold Bonča, Jurij Fugir.a,
Marko Majerle. Martin Mihcli&

Prešernova ulica 4
e». *-.» mi« - ** tedgfa Sr®. tornmm pod RefogoctaeSSlinf pog^m teskempt ta taKcae mvmH tar c—ij. - nakup vsakovrstnih predvojni* papirjev, prodaje vaiut ta deviz po najugodnejših teiajlh.
8
----------— --'■■•—inr-uninn —m-t.il miini(Wl< „ , ««■»»^'"«"'■'7''

Nabirajte novih naročnikov sa naš list »GRUDO«!




D. V CELJU
Stanje hranilnih vlcg nad Din 65,000.000'-
v lastili palači Narodni Dom j stan<'e 9'avnice
L
rezerv Din 8,000.000 —
Sprejema hrardine vloge. Izvršuje vse denarne, Kcredifne In posojilne posle.
ICMptiJe In prodaja devize In valute.
Podružnici: MARIBOR -- ŠOŠTANJ.
Blasnikova
za prestopno leto 1928,
ki Ima 866 dni.
>VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
»VELIKA PRATIKA« je najboljši ln
najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
tiskarna in iitografični zavod
Ljubljana, Breg 12
Kaibol]« In naJtrp^SraaJU
ŠIVALNI STROJI ko:
»GRITZNER" ln mAD£ER"
sa dom, obrt In Industrijo,
v raznih opremah. - Istq|am Švicarski
pletilni stroji „tiUBIED". Pisalni stroji „URANIA". Ugodni plačilni pogoji. Večletna garancija. TovarniSka zaloga:
Svoji k svojim!
Kadar kupujete v mestu svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v nalem listu nudijo svoje blago. f
TELINC, UHLJI
biisu Prešernovega spomenika ob vodi.
Vajenca
za
kolarsko obrt
sprejme takoj Franc Gole, kolarski mojster, Bled 2.
Poravnajte naročnino!
Na prodaj imam
| več tisoč izbranih in plemenitih vrst
SADNIH DREVESC
jesensko in spomladansko sajenje. — JABLANE: Damasonov Kosmač, Jakob Lebel, Bobovec, Bleinhajmska Reneta, Šampanjska Reneta, Pisani Kardinal, Bojkovo jabolko. J®" HRUŠKE: Koroška moštnica, Tepka, Rumenke, Hardisovka in več namiznih domačih vrst. Cena jablanam je 10 Din za komad; cena hruškam je 12 Din za komad. Anton Šifrcr, posestnik, Žabnica št. 13, pošta Škoija Loka.
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5
Velika zaloga
SUKNENEGA BLAGA
za moške in ženske obleke. — Lepal izbira svilenih rut in šerp. — Krojači J in šivilje, pišite po vzorce!
Violina od «5 Din, harmonike od 85 Din, gramofone od 345 Din, citre od 192 Din, mandoline od 136 Din, tamburice, pihala itd. po irredno nizkih cenah direktno iz tovarniškega
8 dni na ogled.
Vsak instrument lahko vrnete, le ne ugaja
Zahtevajte takoj
--, VELIK CENIK ZASTONJ^
od skladišča
MEINEL IN HEROLD
TOVARNA GLASBIL, GRAMOFONOV IN HARMONIK
Maribor št. 108.
Pšenico, rž, fižol
(mandalon, ribničan in prepeličar) ter vse druge
poljske prlcieike kupuje po najvišjih cenah
KO NO M" Sa^r;
LJUBLJANA, Kolodvorska 7.
DENAR
si prihranite, ako kupile dobro blago za obleka in perilo; to pa le zato, ker
najdete
v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini
!. Miklauc
»Pri škofu«, Ljubljana
zelo veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za	moške obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za J*"" ženske obleke, kakor tudi vse druge vrst«, blaga. - Postrežba zanesl/ivo poštena. — Naročila po pošti se tako! izvršilo.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON
Bniojavk« »Kmatekd <
1«. Telefon U SS4T
taOui »oiiM hranonio« n. MMf	rog. mdr. ■ neome]. SOV.
v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje
Daje:	II	Obrestuj«	Preskrbuje: Kavcij*, inkate, srečke
Posojila na vknjilbo, proti porolfvu ter	vlo®e	b*®* °A"	in vrednostne papirje ter Čeke in Mk«*nUa
ustavi premičnin ln vrednostnih papirjev ter	|	knjlfilc« V/fc	povedi	(nakailla) na druga mesta,
dovoljuje kredite v tekočem računu pod	II	tlsSffa
Uradne ure t
najugodnejšimi pogoji.	H cv*«*	» Vsak delavnik od S.-!!'/, in od
Pooblaiienl prodajalec sra2& drZavna rasredna loterija.
PodruZnlca v KAMNIKU na Glavnara trgu.
i;
.v""'- '
eaatasgržfflgg