¥S,k«tan ■*•*» WKkU ip prtinikor. d„ly Saturday», rs«dd.y* holida/t. PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE { Uredniški in upravnilkl prostori: 2067 8. Lawndala Av«. Office of PubUcalion: »057 South Lawndat» Av«. Tslaphon«, Hockw«ll 4904 .yKAR XXXI. Cena lwta J« 96.00 Enlrrrd u *«ruiio češka 1<;|ja pristala na njene za-L Načelnik ogrske dclega- * znanji minister Kolo-1 J®" K»"ya. Češke in ogr- ki so koncentrirane na ■ "traneh meje, ImhIo stopile ako <■ l>(Mi() |)OKajanja I okt Češka vlada jJ™'1* Ciljati ls'gunce iz ' r na ozemiK ka-7* "kupirala nemška ar-premier Jan Syro-^javniil angleški načrt, da (M*"ejo nadaljnja dva ( * M "šk.mlovaški, da se v 'u "rganizira mednarod General Neill Ma -»nifl« Hki komisar pri Lig v ' osebno apeliral na ' "*J "prejme načrt, zaeno bojazen, da bodo * *unci t rt ve Domače vesti Nov grob na za padu Palisade, Colo. — Dne 5. oktobra je tu podlegel rudarski jeti-ki Joe Oražem, star 47 let in rojen v Raplavi pri Dobrem polju. V Ameriki je bil 28 let in v tej deželi zapušča dve sestri, Sofi Marolt v Palisadi in Rozi Pezdirc v Leadvillu, Colo., v starem kraju pa dva brata. Bil je član društva 162 SNPJ. Poroka v Ca I u metu Calumet, Mich. — Zadnje dni se je tu omožila Ana Medved z | Robertom Morri.sonom. Clevelandske novice - . Cleveland. — Sosednja našel- Obe v španski civilni vojni za- bjna v Lorainu je dobila nove-vojevani grupi — lojalisti in fa-La H|0Venskega zdravnika, ki je šisti — sta včeraj proslavljali dr# Frank E Gradišek. Nadalje Kolumbov dan in naglašali svo- gta bi|a tamkaj poročena Viktor je prijateljstvo do Amerike, to-|0mah€n in Mimi Gradišek. — A- gnes Udovič je bila, te dni operirana v clevelanddki kliniki. Španski grupi od donili vmešavanje Poročilo o italijanskih izgubah v Španiji Hendaye, Francija, 13. okt. da stališče ene proti drugi je o stalo nespremenjeno. Obe grupi sta poudarili, da sta proti zunanjemu vmešavanju v civilno vojno. Odsek mednarodnega odbora sestavlja načrte glede potegni-tve tujih čet iz Španije. Barce-onska vlada je že naznanila, da bo odpustila vse tujce iz svoje armade. Italijani, ki so se bori-i na strani fašističnega genera Franca," se vračajo domov. Poročila s fronte ob reki Ebri avljajo srdite bitke med uporniki in lojalisti na tej fronti. Rim, 13. okt. — Italija, ki se ko ne da nacijske vrnejo na Su knerut, , ;""ikarpat*ka Ru H, jj*''"1* avtonomijo. An Pos anec v češkem bil imenovan za Hutennke. Takoj po 1 "klical <»)>sedno ' "'u Mokacevu in po- •'"ton tetam. naj izročijo o- Zadnje vesti HOUSTON, TEX. * William Green ponovno itvaljen za pred* sednika A mer like delavske federacije. Štiri unije CIO povabljene. naj ae vrnejo v federacijo. Zaključek konvenelje. DUNAJ — Naci>ki diktator je naznanil tri odredfce proti katolikom : semenlAča kodo saprta in nič več nove duho*ačine, amnestije za verake jetnike ne bo Ae in hivfti kamela r Hchuschnigg o-stane v zaporu. BUDAPESTA.—Ogrnka vlada poziva Nemčijo, Italijo, Anglijo n Fran ii jo, naj prisilijo Ceho-slovakijo na oddajo teritorija. IX)NIK)N.—Iz Rlge prihaja vest o uporu ukrajinskih kmetov na Poljakom; pol jako vojaštvo strelja upornike. BKLGKAD.—Na tisoče mace-donHkih revolucionarjev je biki aretiranih v Bolgariji. KANTON, KITAJSKA.—Ja-ponski militariati ao zagmzili, da za seže jo inozemnke koncesije, ile velesile ne prenehajo s poši> janjem bojnega blaga Kitaj cem. Uprava WPA ne bo tolerirala stavk Izjava pomožnega administratorja Williamsa VVashington, D. C. -■ (FP) -Mi ne bomo trj)eli stavk delav cev, ki gradijo rtlifne projekte," pravi A. VVilliams, pomožni u je "odločila za potegnitev svojih I pravi tel j federalne relifne admi čet iz Španije, je sinoči nazna- nistracije, v pismu senatorju nila, da je bilo 2657 italijanskih Bulkleyju, demokratu iz Ohia. častnikov in vojakov ubitih v Senator je dobil U odgovor na Španiji od izbruha civilne voj- vprašanje, naj uprava WPA po-ne do 10. oktobra tega leta. Po- jasni svoje »tališče glede stavk eg teh je obležalo na španskih relifnih delavcev, bojiščih 278 italijanskih legio- Bulkley je sprožil to vpraša-narjev Skupno število ubitih, Lje, ko so vozniki tovornih av ranjenih in ujetih italijanskih tov v Clevelandu in Akronu, čla-"prostoVtoljcev" znaša 12,147. ni mednarodne bratovščine voz- Med temi je 2000 ranjencev, ki nikov in šoferjev (Alf), prote x>do ostali trajno pohabljeni. Utirali proti politiki konkurenč nih ponudb. Williams naglasa v svojem pismu, da bo uprava W. P. A. raje ustavila gradnjo relif nih projektov kot pa priznala stavko relifnih delavcev. Njegove besede so dobile značilen odmev v Clevelandu, kjer je glavni stan korporacijc Republic Steel To je bila in bo naša politi ka," pravi VVilliams v svojem pismu. "WPA ima mašinerijo glede arbitraže in poravnave pri tožb." Uradniki Delavske zveze, or Naciji okrcali dunajskega kardinala Berlin ne bo toleriral političnega katolicizma AVTNl DELAVCI V SPORU 0 KRAJ-DELOVNIKU Zksekutiva je za zniia-nje ur, nekatere unije pa proti TAJNO GLASOVA-NJE ČLANSTVA Chicago dobi podzemsko železnico Gradnja se prične v decembru Waahington, 1). C„ 13. okt.— Mesto Chicago bo končno vendar dobilo podzemsko železnico. Uradno zagotovilo je prišlo včeraj, ko je federalna administracija javnih del naznanila, da bo prispevala $18,000,000 za financiranje konstrukcije pod zemske železnice, ki bo stala $38,910,000. Mesto je dobilo $3,716,000 več od administracije javnih del kot je vprašalo. Harold I. Ickes, notranji tajnik in načelnik administracije, ka kor tudi drugi uradniki PWA so izjavili, da bo predsednik Roosevelt odobril akcijo. Načrti glede gradnje podzem ske železnice v glavnem delu mesta so že izdelani. Z delom !>odo pričeli v decembru In o-krog 7000 delavcev bo dobilo zaslužek. Dunaj, 13. okt. - Dunajski naciji so sinoči opozorili kardi- w naia Innitzerja. "da mora likvi- ganizac.je brrzjH.selM h .n n f dirati svoje metode." Svarilo je U delavcev, niso hotel, kome -objavilo nacij-sko glasilo VViencr LirHti VVill.amsove izjave. Oblju- Neuste »Srtehtsn. bili so. da jo bodo podali po kon Članek v nacijskem glasilu jejferenc. z njim kardinalove Ladjegradniki ratificirali pogodbo Zvišanje mezde in druge pridobitve Camden. N. J. — (FP) —Med narodna unija ladjegradniških delavcev je sklenila pogodilo z New Vork Shipbuilding Corp., katero so člani že ratificirali. Pogodba |»oteče čez eno leto ln vsebuje provitije glede zvišanja mezde in izboljšanja delovnih |H»go- bil prvi komentar pridige v dunajski katedrali, v cateri je pozival katoliško mladino, naj ostane zvesta cerkvi. Pridigi je sledil naval na kardi-nalovo palačo, v katerem je bil Innitzer lahko ranjen. "Gospod kardinal, ki je poka zal voljo sodelovanja z nami in jev. Predsednikova zena Delovni Leden 40 ur ostane še . mnninoMt nadalje v veljavi. Unija Je zshte- priporoča enotnost ^ ^m (|r Ujdu VVashington, D. (-. — *-ena prt.w.nUntje kor|»oraclje ko ar-predsednika Ro^evelta se je pri- Luim.nt|ml|, da ne bi mogli tek-družila onim, ki urgirsjo enot mmatj t drugimi kompanijami. nost v ameriškem delavskem gi-1 0t,rMtujejo 40 ur v tednu. Kor- IlOSl V »irrci'"'................ I KI ooruiuj. »" • ......— - banju. "^elim, da bi se delavci IK)racjjM J4. v zadnjem čs».u dobi n" Hj4L.pi#vo oku-1 združili v ,M,'or"- ,rkl" la nans ila od federalne vlade v rjr^J^^ I-................ hovnikov, ki se vmešavajo v po- |zacijo litično tivljenje, ne bomo toleri-rsli" Državni odbor Kardinal Innitzer ni več pod l^j^J mezde nadzorstvom nacijske tajne poli- cije. To je bilo dokazano včeraj. Amsterdam. N. i ko se je pokazal na trgu pred|nj odbor, ki Držav Naval na vladne sluibe v Washingtonu VVashington, D ( , IS, okt -Ca t 2&.OM ž*«nsk Je včeraj sbralo prwl federalnim uradom, ko Je bilo naznanjeno, da urad t*>trebuje žensk za ' hišna dela Naval je bil tak, ds je mo- ,e bil imenovan, ds lrsia policija stopiti v akcijo, to- ♦.ai iUImvmv v da tenake so kljub tema prodrle svojo katedralo in se potem ude- posreduje v stavk, o ^ Hidj.ki kordon. fez tri lotil seje zastopnikov dunajskih tovarni Bi^l^n^d ^ ^ „ j, * * troh župnij. Monalgnor Coaare Orseni- Co., ^ od^l zn Unje n ^ ura^iom, ds rlo4ij< go papežev nuncij v Berlinu, J« 5'*. Stavka je bila sklKana. so| --------------------- na poTina Dunaj, kjer se bo ^je komi^;. n^la a tal s kardinalom.___I rrfukcg* 10 odstotkov. »"•. 1 — mezdno! *l»i'*ll<''j< plačo $90. za službe z me Detroit, — (FP) — Sklep ek-sekutive avtne unije CIO, s katerim se je obrnila na Chrysler-jevo korporacijo. naj se drli trajšega delovnika — :12 ur na teden — dokler niso uposleni vsi elavci, je naletel na opoiicijo pri nekaterih krajevnih unijah. Sklep ji' v soglasju s kolektivno |s>godbo, ki določa, da drutba ne sme podaljšati delovnika a 82 na 40 ur na teden, dokler niso u-posleni vsi njeni delavci. Z obnovo obrata se družba ni tega držala in jc takoj' uvedla 40-urni delovnik. čeprav je še mnogo de-avcev, večinoma mlajših, ki so hrbtenica unije, brez dela. Vsled tega so zadnji teden delavci v ovarni Plymouth Co. tudi prenehali z delom, ko so naredili 32 ur, vsled česar je morala ia-preti tudi Briggsova tovarna, ki izdeluje avtna ogrodja. Velika krajevna unija pri Briggsu je takoj protestirala pri eksekutivi proti enforsiranju krajšega delovnika. ker bi za de-avce v tej tovarni pomenil, ds bi delali le okrog 20 ur na teden. Kakor pravi Emil Mazey, pred sednik te krajevne unij«, J« Briggsova tovarna tako tesno povezana s ChrysWrJevlmi tovarnami, da mnogi delavci v Uj tovar ni dobo le 24 ur dela na teden, ko pri Chryslerju delajo po 40 ur. "Mi verujemo v delitev deli, toda ne v delitev miterlje," je re-< kel Mazey. "Po naiem mišljenju bi morali oni delavci, ki delajo manj ko 32 ur na teden, dobit nekaj zaslužka pri WPA, tako da bi vsaj nekatere družine sam P« tam prejele tivljenako plačo, ne pa da bi stradali pri delu." Za in proti krajšemu delovni ku 32 ur ua teden, dokler niso u-posleni vsi avtnl delavci, se pr krajevnih unijah »daj mnogo debatira. Več unij Je tudi odredilo 0 tem tajno glasovanje vsoh Članov, uposleni h In nezaposlenih. StallAče pristašev krajšega d lovnlka Je, da bi ne smel nlkdo delati več ko 32 ur, dokler niso U|»osleni vsi delavci s starostu mi pravicami. Žrtvovali naj bi nekaj oni, ki delajo več. Argumentirajo tudi, da bi se s tem pomagalo mlajšim delavcem In delavkam, ki so običajno najpr vo odstavljeni In najzadnje poklicani nazaj na dflo. Na splošno Ja ta element najbolj aktiven v uniji, tako rekoč njena hrbtenica, medtem ko se tega ne more reči o mnogih starejših delavcih. ki imajo največ koristi od u-nlje, <»d »starostnih pravic. "Ako je princip CIO zdrav", pravi v uvodniku VVest »Ide Con-veyor, glasilo velike krajevne u-n i Je na sapadnl strani mesta, "tedaj morajo biti upoštevani vai člani enako. Smetane naj lx»do deležni vsi, ne pa samo nekateri bolj favorizirani." KmII Mazey pravi, da on nI j proti 32-urne mu tedniku, ako |»o- 1 meni, da bodo delavci prejeli plačo zs 40 ur dela Kksekutiva avtne unije akušs I/o vsej industriji uveljaviti princip krajšega delovnika 32 ur ns i teden. Ta m- naj raztegne na 40 [ur šele potem, ko bodo vse tovarne obratovale s polno |»srzivajo na boj proti fašizmu. Informazione Diplo-matica je objavila članek, ki ga ,e najbrže spisal Mussolini, ki vsebuje |>oziv, da morata Fran-sija in Anglija nastopiti proti hujskačem. Poučeni krogi pravijo, da je članek naperjen zlasti proti vo-c i tel j emu antifašističnega senti menta v Angliji. To sta Antho ny Kden, bivši angleški zunanji minister, in Alfred Duff Cooper, d je izstopil iz Chamberlainove ga kabineta kot mornarični mi nister v znak protesta proti pre mierjevi kupčiji x diktatorjema talije In flap^K Moakva, 13. okt. — Pionirska Moskva, glasilo sovjetske mla dine, je včeraj o|M>zorila svoje čitatelje. "da je krvava in brutalna vojna bllsu. Zajela bo ves svet. čeprav Chamberlain misli drugače." List dalje pravi, da se Hit lar ne bo zadovoljil t okupacijo Sijdetske. Druga država, ki bo postala žTtev njegove poireAno-sti, bo Fritficija. "Edino sovjet-aka Rusija je dovolj močna, da ustttvi fašistično prodiranje," piše list. Japonska ofenziva v južni Kitajski Letalski napadi na obrežna mesta FRANCIJA POTRDILA PODJARM-UENJE ABESINIJE Kapitulacija pred itali• janskim diktatorjem RIM DOBI FRANCOSKEGA POSLANIKA Parit, 13. okt. — Francoska vlada je včeraj očitno demonstrirala, da hoče utrditi prijateljske vezi s fašistično Italijo in nacljsko Nemčijo, čeprav je dobila več klofut od Mussolinlja in Hitlerja. Na včerajšnji seji vladnega sveta je bil imenovan za poslanika v Rimu Andre Franoois-Puncot, kar pomeni, da Je Francija priznala italijansko podjarmljenjo Abeslnije. Robert Coulondre, francoski poslanik v Moskvi, je bil preme-ščen v Berlin. Eric Labonne, poslanik v Barceloni, pa je šel v [Moskvo. Značifflo dejstvo je, ker vlada molči glede imenovanja novega poslanika, ki naj bi nadomestil Labonna v Barceloni. Znamenja kašejo, da vrtel ne bo za-mašena v bodočnosti. Francija bo poslala svojega representan* la v Burgos, kjer je soda! španskega fašističnega retima. To dokazuje, da se Je francoska vlada postavila na stran španskih upornikov. Po|K)lni prookret v francoski zunanji politiki, čigar cilj je zbližanje med Francijo In faAi-stičnimi diktatorji, s« očltuje tudi v notranji politiki. Člani lorganitacij vojnih veteranov so Ae prišli na dan t zahtevo, ds Francija dobi diktatorsko vlado pod vodstvom premlarja Dala-diera, Ta naj bi vladala državo z dekreti eno leto In v tem čaau naj bi bil parlament na počitnicah. fif \ i Vsled tega se Je obrnila ua Tokio, 13. okt. — Poveijniitvo japonske bojne mornarice poroča, da je bilo dva tisoč Kitajcev ubitih v japonski ofenslvi, ki se je včeraj pričela v Jutnl Kitajski. Večino Izmed tega št* vila so ubile bombe, ki so Jih metali japonski, letalci na obrež na mesta. Poročila o napadih na ts mesta je poslal v Tokio pod admiral KIJošI Noda. Ilonkong, 13. okt. — Kitajske regularne čete, katerim |H»ma-gajo tudi miličniki, so odločno branijo pred ja|M»nsko oborofte-no silo, ki Je v torek dospela v južno KitaOsko. V llongkongu pravijo, da so japonske trans-,„„•!,„. m laijue ladje Itkrcale 35,000 vojakov v zalivu Bias, ki so takoj stopili v ofenzivo. Delavski odbor nepristranski, pravi mrs. Roosevelt VVashington. — Po mnenju mrs. Rooseveltova, žene predsod nika Združenih držav, Je zvezni delavski odbor demonstriral svojo nepristranost, Jojvojo s#hi-U opira na dejstvtrdi* Je odbor čeato predmet kritike . od treh strani, amtranf ADF, CIO In pod-jetnikov. Izrekla se je tudi za zadružno gibanje. "Uverjena sem, da Je prišla doba zadružništva in da I »o tudi (»stala z nami. vsled čexar Je naša dol*no«t, da m' seznanimo z njegovim razvojem. Kjerkoli se |*»j*vi prilika in bi zadružništvo koristilo nam in našim »uiaedom. ki se morali gibanju pridružiti." avtne msgnate, katere |s»zlva. I naj pomagajo |»ri reševanju te-ga problema. Pravi, da bi uvede I nje 82-urnega tednika pomenilo zap«»«lit*v 20'. več avtnih delav-c*v brez jioaebnega »višanja produkcijskih stroškov. Tudi pravi, da je večina delavcev v avtni industriji naklonjena krajšemu delavniku. _ . Kabinet Je na svoji včerajšnji seji dovolil dodatno vsoto $ftl.834,000 »a ojačanje oboro-Žene sile na suhem ln morju. Trdovratnost magnatov v Friscu Stavkarji šli • tvojo zadevo pred javnost San Franrbico. — (FP) — Stavka več tisoč klerkov v tukaj-An jih veletrgovinah s« vleče ie več tednov radi velike trme delodajalcev. TI so zojH't pretrgali pogajanja / la l«^* M M aa Jata. II.M u p aad l-aaad« M-W »a« r«ar, Ckwa«« aud Claaro II A# par raar. fatalen amatrlaa M M par r«ar Caaa oclaauv po Sjiniri. MuM doplapr ia aaaartrfaalb M aa vraiaju Eofcuptei lllararaa vaafciaa <«rtiaa. podati. «rama. paMai Itd.) aa rmajo pMUJatalju la v aiutoja. M la prilodU podtalno. Advartiaia« ralaa on a*raam«»t Maavaarlpta of aoatauni-MUoni and unaollclud arttrian arill aut ba rrturnad OtAar ■eaaacrtpta, MKk aa »torta«. plapa. yoaa». ata., wlil ba rataraad to aaaiar aaljr »ban aacoKpanlad 0/ a«l/-»ddi ^' ' ' ' Maator aa »«a. bar Uma atla a Uatoai PB08VETA MI7-M Sa. Lawadala Ara., Cbirajra. Ifllaate kTED PEESS 138 Glasovi iz naselbin r afclapaj« na pri mor lJulp II. 1»M|. pola« ra*a«a aa aaalovu pomanl, 4a vam ia a Urni daUiaMm potafcla aa-radalaa. Ponovita lo praroJaa*«. da aa raai Itot m aalarl. Omahujoča preiskava Z vedno večjo nejevoljo spremljamo preia-kavanje, ki ga vrli Diesov kongresni odsek. Naloga, ki jo jc kongres lani poveril temu odseku, je, da nepristransko preišče aktivnosti raznih organizacij in skupin, ki se navdušujejo olago, za preiskavanje ko-muniatičnih organizacij, zdaj ae pa mota sem in tja, kakor da ne ve, kaj bi še |>očel . . . Nekaj prič proti nemškim nacijcm in italijanskim fašistom je bilo zaslišanih, a vse to se zdi, da je prisiljeno in — silno neljubo nekim visokim političnim krogom. Ti krogi skušajo v sedanji volilni kam|>anji na vse načine naslikati Rooseveltovo hovodealsko politiko za "komunistično" — stara karta! — in nikakor nočejo, da bi jih kdo motil v tej volilni kampanji z razkrivanjem tajnih |M>dpornikov Hitlerja med njimi! Upamo, da resnični demokratični elementi ne bodo trpeli, da bi se preiskava fašistične strani protiameriških aktivnosti zaključila a f laskom in škandalom. Ako Diesov odsek ni aposo-ben voditi nepristranske pr«*|akave — dosedanje kolelianje je pokazalo, da ni — mora biti nadomeščen s drugimi preiskovalci, a takimi, ki se ne bodo bali nikogar O udujatvu češke. — Obiski Sharon, Pa. — Najbolj demokratična država, kar se jih je porodilo po svetovni vojni, je bila čehoslovaška republika. Sedaj so jo sramotno izdali in prodali, razkoaali in uničili. Najbogatejše pokrajine je ugrabil diktator Hitler, en kos si je vzela napol diktatorska Poljska, en kos pa diktatorska Madžarska. Čehoslovaška republika si je najbolj pomagala izmed vseh po vojni porojenih se držav a svojim demokratičnim ustrojem. Kakor se razvidi iz poročil, je Hitler vzel veliko več kot določa monakovska "pogodba". Tako bo imel Hitler odprto pot na vzhod na Rumunsko in do Ukrajine, do rumunskega olja in u-krajinskega žita. Angleški in francoski diplomatski izdajalci so mislili, da s tem, če razkosajo čehoslovaško republiko, bodo odvrnili splošno evropsko vojno vsaj za eno generacijo, a so se grdo zmotili, kajti vojna je neizogibna med diktatorji in tako-zvanimi demokratičnimi oblikami vlad. Dne 22. sept. se je tukaj ustavil moj brat Louia Garm, ko se je vračal z obiska stare domovine po 28-letnem bivanju v Ameriki. Tam je obiskal brata in sestro. Pri meni je ostal pet dni. Poleg mene ima tukaj tudi brata Franka. Tako smo se po dolgih letih sestali trije bratje in več sorodnikov ter prijateljev, vsak izmed nas pa je bil radoveden, kako je sedaj v starem kraju. Louis je rekel, da za nas, ki smo v Ameriki, ni življenja v stari domovini. Govoril je z mnogimi bivšimi Amerikanci, fcn vsak tarna, zakaj je odšel v stari kraj. Da, tako je, četudi se v Ameriki slabo dela, je kljub temu boljše kot v stari domovini. Kakor jd pravil, je sedaj tam slabše Življenje kot je bilo pred 2S ali 35 leti, ko smo bili mi doma. V nedeljo 25. sept. smo bratu priredili partijo na Klanfarjevi farmi. Pekli in cvrli smo razne dobrote, zraven pa tudi jagnje, pijače pa seveda ob takih prilikah nikdar ne manjka, tako da je bi* lo res luštno. Brat Louis se iskreno zahvaljuje vsem, posebno Antonu Valentinčiču, ki je partijo aranžiral. Brat Louis se je poslovil dne 27. sept. od nas dveh bratov, sorodnikov in prijateljev ter se odpeljal v Pueblo, Co-lorado, kjer je njegov stalni dom, v upanju, ae še vidimo. Se enkrat: lepa hvala vsem, ki so ga obiskali v slovo. Prvega oktobra je bil lep dan, pa sem rekel moji družini, da gremo obiskat našega zeta Franka Dormiša v Rockwood, Pa., 142 milj od tu. Rečeno in storjeno. Ob osmih smo se od|»eljali in ob desetih smo že bili v Pittsburg-hu, nato pa na cesti 51, kjer sme krenili na cesto 31, ki |>elje čez pennsylvanske hribe. Ri s, to nudi človeku krasno vožnjo in lep razgled s hribov v doline v vsakem letnem času, zlasti pa v jeseni. Listje na drevju se je spremenilo v različne barve, narava se je odela v pravi kras jesenskega časa. Ko smo se vozili od Mont Plea-santa naprej v hribe, mi je začelo tako bobneti po ušesih, da sem cačudeno vprašal, kaj je to. Hč' In sin sta dejala, da to je zato, ker je bolj redek zrak tukaj na visokih hribih. Cim smo dospeli vrh hriba, sem videl na tabli označbo, da smo 278-1 čevljev nad morsko gladino. No, sem rekel, to pa je že precej visok hribček. Ob eni popoldne smo dos|>eli v Rockwood, torej po petih urah vožnje. Hči Mary je bila sama doma s svojima dvema otrokoma. Zet vodi čevljarsko'delavnico in mora hiti tam ves dan, če zasluži kaj ali ne. Bili so vsi presenečeni oh našem obisku. O-biskal sem tudi družino Johna DnrmiAa, brst s mojega zeta. On dela v premogorovu, v katerem ie pred časom delalo 800 rudarjev. sedaj pa Jih dela le še 75, kajti družba je postsvila at roje in konvejor, tako da seda i s pomočjo strojev nakoplje več premogu z zmanjšanim številom delavcev kot ga je prej s tristo delavci. Delati pa morajo tako trdo, da bodo v par letih popolnoma izčrpani telesno in duševno in ne bodo zmožni za nobeno delo več. Tako stroji povzročajo brezpo* selnost v vseh industrijah v A-meriki, vse za večji profit nikdar sitega kapitalizma, delavec pa naj živi kakor ve in zna brez dela in zaslužka na cesti! Ali u-panje imamo, da bo prišel čas, ker mora priti, ko bodo stroji v korist vsemu človeštvu, ne le peščici privatnih podjetnikov, ki sedaj vneto izkoriščajo delavce in strojno produkcijo. Nazajgrede smd se ustavili v Bridgevillu pri našem prijatelju Petru Selišniku, ki je oskrbnik tamkajšnjega Slovenskega doma. Postregel nam je z dobro kapljico, ki se človeku po d ve urni vožnji prav prileže. Ob petih smo spet vzeli pot pod kolesje in ob osmih zvečer smo že bili doma v Sharonu. Iskrena hvala za postrežbo vsem, katere smo obiskali. - • Pred dnevi se je tukaj poročil Anton Stritof iz Clevelanda, čr-kostavec pri Enakopravnosti, z Angelo Cimpermanovo. Novopo-ročencema obilo sreče! Dne 29. oktobra priredi gospodinjski klub SDD maškeradng veselico in oddale se bodo maskam nagrade, namreč tistim, ki bodo najlepše. Vabi se občinstvo iz vse okolice, da'se udeleži, pa bomo videli kdo bo dobil nagrado. Joaeph Garm, 262. Porodilo s potovanja Sharon, Pa. — Delavske razmere v vvestmorelandskem okraju se še niso nič spremenile in brezposelnost Je še precejšnja. Nesreče se večkrat pripetijo. V drugi polovici septembra se je v Veroni pripetila nesreča, ko je eksplodiral parni kotel. Pri tej eksploziji so bili štirje delavci težko poškodovani in odpeljali so jih takoj v bolnišnico v Wilckent sburg. Met ranjenimi je bil tndi Slovenec Jakob Lužnar iz Vero-ne, ki je dobil tako hude opekline, da je naslednji dan v bolnišnici podlegel..Pogreb se je vršil 25. sept. ny pokopališče v Oak-mont. Pokdjnik ni bil član nobenega slovenskega društva. V Veroni je več slovenskih društev in tudi društvo 216 SNPJ. Pokojnik je bil star 30 let in zapušča ženo in tri otroke. Prizadeti družini in sorodnikom moje iskreno sožalje. Tukaj je ponovni dokaz, kako so nam potrebne naše slovenske podporne organizacije. Kajti delavec je vedno izpostavljen nevarnostim in nesrečam, zato mora biti pripravljen za vse take slučaje. Iz Verone sem šel na Ches-wick in obiskal Toneta Klemen-čiča, delegata zadnje jednotine konvencije. Držal se je nekam kislo in se je kmalu odstranil. Žena mi je pravila, da je nekaj bolan. Upam, da kmalu ozdravi. Ijov na rogače je namreč blizu in morda bo spet dobil prvo nagrado. Obiskal sem tudi rojakinjo Grum, ki je ponovila polletno naročnino, mi lepo postregla in pripela dišeči nageljček. Pot me je peljala na Broughton. Br. Krži-šnik je ponovil naročnino in povedal, da se vrši velik pogreb za pokojnim Jakobom Šinkovcem. Udeležil se ga nisem, ker sem prišel prepozno in vreme je bilo deževno. Obiskal sem rojakinjo Grobin. ki je ponovila celoletno naročnino, nakar sem se podal v Pittsburg in obiskal dolgoletno zvesto naročnico Prosvete mrs. Grizel, ki pa se je baš odpravljala v bolnišnico k možu. ki je bil pred |wr dnevi operiran. Želim, da kmalu okreva in se vrne domov. Ponovila je celotno naročnino. Nato me je pot peljala v Im-perial in Moon Run. Na Imperi-alu sem ohisksl slovenskega tr* govca. misleč, da zaslužim par dvojač, pa sem imel smolo. John Eržen ima pet članov v družini, nove | ki so obenem vsi člani SNPJ, na čemur sem mu čestital, vsled te-gs pa ima tudi predpisane pravice do dnevnika. Njegova družina je tudi pri drugih slov. pod- im* vse slovenske časopise. Je zelo priljubljen med rojaki. Vzgojil je veliko družino, ki mu pomaga v trgovini in vsi ao izurjeni ter spretni strežniki. Poleg trgovine ima veliko farmo. Kadar pride Prosvetin "oče" naokrog, ga John vselej pelje ma-gari na več milj oddaljeno farmo, kjer živita Martin in Ana Gorenc, prijazna dopisovalka Prosvete. Onadva imata 8 članov svoje družine pri SNPJ. Ona zastopa društvo 106 SNPJ na sejah okrožne federacije SNPJ, je vesela in korajžna žena ter izgleda zelo mladostna. To prijazno družino sva obiskala. Potem sva se pa podala v "Ca-lafonjo", kjer stoji Slovenski dom, ustavila pa se nisva, ker je imel John druge opravke v Pitt-sburghu, pa sem se z njim peljal. Vrnila sva se na Moon Run in tam obiskala gostilničarja Franka Mačka, kjer se dobijo izvrstna telesna okrepčila. On ima tudi trgovino z mešanim blagom. Razume se, da imajo naši trgovci in gostilničarji to navado, da se radi medseboj pogovarjajo. Komaj sva z Erženom izpila par kozarcev, že jo primaha France Maček, ki je takoj prisedel k naši mizi. Tako sem se namah znašel med dvema dolgoletnima prijateljema trgovcema. "Tone", sem si mislil, "sedaj si pa le pomagaj, kajti možaka nista skopuha, imata groš." Razvila se je prava zabava, ki se ni kar tako končala. Nato me je Valentin Kralj pospremenil v svoje stanovanje, kjer sem se sladko naspal Pred odhodom mi je njegova žena postregla z okusnim zajtrkom in me povabila, naj pridem 22. oktobra na njihovo vinsko trgatev. Morda pridem, če ne bodo imeli prestrogega sodnika. Pred odhodom iz naselbine sem se ustavil pri Zuatovih. Žustova mama je bila več mesecev bolna, a sedaj je že popolnoma ozdravela. Povedala mi je, da je dne 7. oktobra zvečer odpotovala njena hči Mary Home v Auburn, 111., k svoji družini. Mudila se je precej časa pri svoji bolni materi. Upam, da, je ob povratku dobila svojo družino zdravo in veselo. Skoda, da se nisem od nje poslovil in težko, da jo bom še kdaj videl, kajti tja do Aubur-na je zelo daleč. Naj sprejme moje pozdrave., 5 Ko sem se vrnil domov, me je na mizi čakalo pismo moje "stalne plesalke", namreč pismo Jo-hane Petrovčičeve, v katerem me ponovno vabi na vinsko trgatev v Moon Run, zraven pa dostavlja, naj si za letošnjo veselico izberem drugo plesalko, kajti njena zlomljena noga še ne bo sposobna za ples. No, sedaj je vprašanje, katera izmed Moonrun-čank jo bo nasledila? Morda mi bo Johana katero nasvetovala, da se nikomur ne zamerim. Anton Zidanfiek, zastopnik Prosvete. Zgodba o peklenskem gostu Sharon, Pa.—Bilo je leta 1905, tam dol v Hercegovinii. Na hribčku stoji mala cerkvica s farov-žem, blizu farovža pa lesena ba raka ali koča. V tisti koči je tU vela 70 letna starka. Znano je bilo, da je starka rada pokušala vino in je bila zelo vdana alkoholu. Ni bila posebno revna, bogata pa seveda tudi ne. Redno je obiskovala hram božji, v nudi seveda, da bo šla po svoji smrti v nebesa. Z vaškim fajmoštrom sta si bila s starko dobra prijatelja vse dotedaj, ko ji je začel pešati um. Nekega dne je namreč začela tožiti, da vidi vsako noč neko pošastno prikazen v obliki hudiča z rdečo čepico na glavi. Sla je k fajmoštru, naj ji za božjo yoljo prinese tiste črne bukve v njeno kočo čimprej more, da z njimi izžene nepovabljenega peklenskega gosta. Božji namestnik ji je za to delo računal pet kron in ji povedal, da kar se njega tiče, je najboljše, ako ona da za par maš in pa za lučko, ki bo gorela v cerkvi neprenehoma 10 dni, vse to skupaj pa dobi za 20 kron. , Starka je plačala to vsoto, v nsdi seveda, da jo fajmošter s črnimi bukvami, z mašami in s tisto lučko otme zlod]a, da ne bo več plesal v rdeči čepici ves pošasten kakor je fiil po njenem stanovanju. • Poteklo je deset dni, fajmoš-trovi pri|*cmočki ^a niso nič izdali. Peklenšček se je periodično Izjavljal in uprizarjal svoje nju. Spričo tega se je stvar popolnoma zasukala v starkini glavi. Čim je starka spoznala, da jo je pop prevaril, se je vrgla z vso jezo na farovško kuharico, ji očitala, da je coprnica in s&mo ona je kriva, da po njeni kolibi špan-cira peklenšček. Tudi farovška krava je bila večkrat po nedolžnem deležna starkinih batin. Nekega dne je starka zavrela velik pisker vode in to vročo vodo je izlila na glavo kuharici. Posledica je seveda bila, da je kuharica morala k zdravniku, starka pa v zapor. Sodnik je dejal, da je strogo prepovedano po vseh paragrafih, da ae bi ljudje s tako vodo blagoslavljali. Vaekakor ni bil pop deležen direktnega srda razočarane starke. To — kakor sem vam že v začetku povedal — se je zgodilo v letu gospodovem 1905 nekje v Hercegovini. Jack Yert, 262. Vtisi z obiska stare domovine Chiaholm, Minn. — Tukajšnji tednik Chisholm Tribune-Herald je v svoji izdaji z dne 6. okt. prinesel na prvi strani potopisne vtise mrs. Mary Smoltz, ki jih je podala ob svojem povratkut z obiska stare domovine. Zaeno je list objavil tudi njeno sliko, ki jo vidite spodaj. pornih orgsniaacijah in menda vanture po starkinem stahova- Mary Smoltz je povedala po ročevalcu, da v Jugoslaviji pre teklo poletje ni bilo opaziti ni kakšnih priprav za vojpo. Ljudstvo se ne zanima za vojno. Četudi je bil njen obisk stare domovine, kjer se je mudila dva meseca in pol, zelo prijeten in zanimiv, jo veseli, da je spet doma v Ameriki. Dne 1. julija je z ostalimi zletniki na ljubljanski postaji bila deležna ljubke ga sprejema. Zanjo je bil ta moment še posebne važnosti, kajti želela si je tega dogodka že mnogo let, saj je oh tej priliki videla svojo drago mater, katere ni videla že dolgih 29 let. Spomin na to svidenje ne bo nikdar pozabljen, je rekla. Ne ona ne mati in sorodniki niso mogli ob snidenju spregovoriti od samega veselja in gin jen ja. Solze so jim zalile oči in nihče ne more z besedo opisati občutkov, ki so ob tej priliki prikipeli do vrhunca. Kako srečnega se Človek počuti, ko stopi na tla rojstnega kraja, da se bi kar pripognil in poljubil domačo grudo. Saj je to rojstna gruda naših staršev, sester, bratov in sorodnikov ter prijateljev. Kamorkoli je šla, povsod so jo vpraševali, ali je videla njihovega sina, hčer, brata, sestro itd. Kako se imajo, so li kaj naročili in izročili pozdrave. Da, so. To jih je zelo razveselilo, saj jih je baš to prepritelo, da se jih svojci še spominjajo. V zameno so mi naročili, naj pozdravim v Ameriki vse njihove, zraven pa dodali, naj jim pišejo, kajti eno samo pisemce jih bo zelo, zelo razveselilo. In razmere v Jugoslaviji? Ljudstvo noče vojne, je miroljubno in marljivo. Malo imajo, a so zadovoljni s tem. ker nimajo boljšega. Delajo od zore do mraka trdo na polju in drugje. Edino razvedrilo pride ob nedeljah, ko se malo oddahnejo in odpoči-jejo ter oblečejo praznične obleke. Zelo malo časa imajo za razvedrilo, zabavišč, kakršne ima-4 mo v Ameriki, na deželi ne poznajo. Večina mladine doraste brez dobre hrane in dobre obleke. Večkrat si želim, da se bi zgodil kakšen čudež, da bi tudi o-ni imeli vsaj nekaj tega. kar i-mamo mi v Ameriki. Človek se čudi. ko vidi, kako malo jim je treba, da so zadovoljni. Mi v A-meriki smo pač lahko hvaležni, ker imamo mmtgo boljše pogoje, imamo svobodo fn prostost, četudi ni vse z rožicami postlano, a (Dalja aa A a trta t) Od Chicaga do Clevelandi IVAN MOLEK IV V druščini Ktbmo *„.„„„„ . v stanovanju Vatra Grilla Predka, je bila manjia dru*"" mlf^ Navioi je bil tudi Etbin KrtZ s "' ** in on je bil arediMe te druž£ lLi,''V°J0 1 b^o. Beseda je bila L™ i™' Je zaradi tega. ker je Krank^ar SV", *.mer ae Kristan »ikakor * vin(?1"wJ\nfk4j dni Prej »ri4e' « »tare "'*>" li»l" Donafe veatl. V Stand.rdvill^fc v. bolesen, ipan.ka ^"^Jc neunFr. Kapusa, dom« J**"" DeUv^^LSevednojekn^"1 kuje delavcev v mun.nj-K.h ' , Svetovna vojna. Nemški mg VVilsonove pogoje s "pridržki, »ru 4 Hovjetuka Rosi j.. k' V"d* J 1 pravlja na prelom z Nemč.j«. je usoda tako nemilo prijela za 14. oktobra festi s primorskega da so tedaj za malo Marijo nastopili črni dnevi. V šolo je prihajala vsa ušiva. Ko so jo poslali iz šole domov in ji dovolili, da izostane toliko, da jo mati očisti, se je čez čas pojavila z ranami na glavi: mačeha ji je golazen le površno očistila, temeljito pa ji je ranila kožo in na ranjeno kožo nalivala pekočih tekočin. Dru- __________direktorja kultiirnega krožka v .............. itlezip«- okoUc. i Beogradu. V zadnjem času je dr. I gič je iz šole niso več pofllalfdo- Rjavil tifus, pa L. Salvini postal znan posebno mov. Spravili so jo k dobri ženi, foleiljive bolezni * ^mem. Tako je (P" *** v Sloveniji zaradi svoje-1 ki se je 3 tedne trudila, da je s ■ Sa"1 I lliauvniuni /lalnitonia ______ * • . •, « . . PROSVETA_ polno košaro manjših zavitkov |n sta vsebino stresala na tovorni avto. Da sta lažje opravljala svoj posel, so jima pred vozilom napravili nekaj stopnic. Avto je bil že skoro zvrhan malih zavitkov, postreščka pa sta še vedno nosila zvrhane košare. Vsemu početju je pazljivo Glasovi iz naselbini (Nadaljevanje s I. atraat.) primeri z njihovimi razmera- r. a. Bsas to ne- »a literarnega delovanja. skrbno nego očistila dete. A to mi — v tem je velika razlika. Najprej sem se ustavila seve-asistiralo več"finanearjev, kljub I da v Parizu, pot me je }*Ual« znetemu je nekaterim iz gneče »koli Svico» Nemčijo in Italijo, j.*. uspelo neopazno seči v kup. Ka- kJ«r ustavila v Benet-]j£« sneje so poklicali stražnika, ki je k*h- »ajveč pa sem potovala po rriJ ki je bila prepe-1 založbi "Modre ptice" v Ljublja-1 P°veaovaia, da so šolski o P b0|nico. Radi iste ni je izšla napovedana knjiga na- večkrat opozarjali, kako je | pT TZi prepeljani v bol- šega rojaka, Vladimirja Bartola, la ManJa vsa pretepena, kako ^ lj Marija in Be- hn sicer roman "Alamut". Knjiga mora opravljati težka dela, ho-H h Jka posestnika Be- obsega 464 strani navadnega for- dltl P000*1 na niivO, ki leži blizu L Trnovega. Ljudje u-|matain vzbuja delo med sloven-1 Pokopališča, samo da_ bi trpela lL nevarna epidemija ne J,,* širšega obsega. pve smrtni žri^i avta Lmbra je tovorni avtonroDii, Eksix Male Bukovice, po-pod seboj 8 delavcev Vo- • i itAioa U vsa družina Ja- Novo delo našega rojaka. — V ni bil° vse. Upraviteljica je pripovedovala, da so šolski otroci ma- gledalce razgnal in zasledoval ti ste, ki so se še drznili segati po zavitkih. Ti zavitki so bile no- ve igralne karte Spočetka je Iko r^em' da na 8Vetu ni dežele. I 0n> ..,7.7.7.7.7.\7.V* asi a v«.kd,> rnUlti nu ilhotansko bla- kolikor sem jih videla, ki bi bi- ^ Jj-io.a......................................i skim občinstvom veliko zanimanje. Vladimir Bartol je znan po svojevrstnemu načinu pisanja in se v slovenski literaturi čim dalje bolj uveljavlja. Svoja krajša dela je doslej objavljal v mesečni reviji "Modra ptica", pred Ča tudi duševne muke. Kako mora še v pozni mrzli noči prenašati vedra vode, kar bi niti odrasla dekla ne zmogla, kaj šele slabotno, nedoraslo dekletce. Kako stoji v mrazu, lahkno oblečena in bosa na paši in cepetaje od mra- som pa je "Modra ptica" izdala »varuje živino, da se zgražajo Vdelan les po vojaški ce- Lj. 2birko njegovih del ^ na_ vsi, ki to vidijo. Da je še slabo vsakdo mislil na tihotapsko bla-. go in je pomiloval tistega, ki ga a »'P4* kot i« 'Polja sličijo umetniški sliki. VJ- elite njive pšenice, rži, koruat, ih ka j' t o n* inle t a k se' bi z7iesl7pol-1 )'»*> krompirja, zelene pašnike 1 In senožeti. Vse to mora Človek občudovati, ker se odraža v tako pestri sliki naravne krasote. Potoki in reke, jezera in hribi |in gore pa naše planine. Kdorkoli, se napoti v Evropo, naj nikar | Dtes pozvan, naj naj ne prezre Jugoslavije. Ka rugi milijon dinarjev, kaj šele kazni 1 Nu, pa ni bilo tako hudo, saj e bila lastnica teh nežigoaanih gralnih kart Ljubljanska kreditna banka, a tudi nje ne bo za- Gomanc. Na nekem me-1 slovom «A1 Araf» z romanom u Gomanca pa se je ce-1 "Alamut" je pisatelj obogatil izvirno slovensko pripovedništvo. Književnost nadih manjših Ob času razstave slovenske udrlo pod težo tovora, ni iid je popustil in se poznanji strani ceste. To-r.vto je zdrsnil pod zid. Na • ia htlo, fllHI hranjena, je videti po njeni sla botnosti — 16 let je stara, kaže pa komaj — 10 let. Medtem ko je upraviteljica jasno naštevala take primere, ki jih je deloma sama opažala, de- J prikolici je bilo tudi 8 knjige ki jo pripravlja društvo L SQ jjh ijftvljali Aoliki /od katerih sta dva na- slovenskih književnikov v Ljub- otrod -n ^^ . ^ brez raz. 1 pod avtom, ostalih 6 pa jam, bo organiziranih tudi ne- burjenja ^del na zatožni klopi bib težje poškodbe. Vsi po- j kaj predavanj. Med drugimi 'bo |-n ]e malo ugovarjal. Tudi ^ enci so domačini. Pogreb k žrtev je bil v Trnovem ob iudeležbi ljudstva. En pone-: je bil doma iz Kastav-i m se je šele pred kratkim w ' . . « • i r * i iii ic muio ugovarjal, iuu predaval tudi nas rojak dr. Lavo kovi ukop. mu ni80 š,. do ž, Cermelj o temi: "Književnost .. , . 7 rHm. . naših manjšin onkraj meja", ki bo prav gotovo zelo zanimivo. Pozicija Slovanov v Evropi komaj da je z rameni skomignil nanje. Njegov branilec dr. Smo-dej pa je stavil na pričo nekaj vprašanj in predlagal izvedbo no- Nemški nacijski list "Volk vih dokazov. Sodišče naj zasliši Rasse" objavlja statistiko in di- *€ ™kaJ Pnč- kl izpovedale Popravila o, sept. — Cerkev sv. I agrarne o slovanskih ljudstvih v da je oče za hčerko iz prvega za IlKivo, sepi. — agrarne o hiovuiismh ijuubvviu » - ■ - m v Trnovem, ki je za žel. Evropi in o talnem porastku Slo- k°na prav tako skrbel kakor za CT nameravajo popraviti. Vanov. Na podlagi uradnih podat-1 ono iz drugega, ki ni uživala ^ je bila vsa povojna leta kov podaja imenovani list tale P™1 stareJšo nobenih prednosti unemarjena. Ob prihodu I- pregled o številčnem stanju treh Odvetnik je napovedal da bodo m *> jo zasedli vojaki, ki giavnih evropskih ljudstev v mi- dokazali, da je upraviteljica sa- glavnih idiv njej tudi nekaj ča^sa | ]ij0nih: dišča sira in drugih živil. Hu uničil skladišče sena Bistrica, sept. — V Bistri- eviačetku septembra zgo-ikaraka z 2000 kg sena. Skla- je bilo last nekega trgov- ma napisala ovadbo iz maščeva . nja samo zaradi tega, ker se ji je Romani Germani Slovani neM pr,to|i,f da preveč pre tepa njenega otroka. Sodnik je 2261 predlogom branilca ugodil in raz pravo preložil na nedoločen čas. Leto 1810 ........63 1910 ........108 1930 ........120 Iz tega naravnega porastka teh ljudstev se da sklepati, da bo I Ogromna zaloga kart ■ti. Požar je trajal dva dni. Nartfa tovornega avta igralnih gre v mlin Ljubljana, 29. sept. Pred Gorčevo trgovino na Tyr- I Reke, dobavitelja vojaških v prihodnjih 50 letih, to je leta 1980, Slovanov v Evropi toliko kot germanskih, in romanskih _____ _____^_________^ ljudstev skupaj. Omenjeni list Ue*i*če«ti je bilo v dopoldanski sept. — Na neki ce- zaključuje, da medtem ko so Slo- uruh J)rgv živahn0< Okrog velike v bližini Mašuna pod Snežni- vani leta 1810 šteli eno tretjino I dvornega avtomobila so se " tovorni avto, vsega evropskega preibivalstvaj Rn€tli Kie(jttjcj jn opazovali nena »da iz Matulj. štejejo sedaj že nad polovico. Iz vad€n prizor. jz Veže sta zdaj pa rilo. tega tudi sledi, da bodo Slovani I daJ. prihajaia dva poatreščka Ipfine. — Pri železniškem mo- v prihodnjih sto letih, ako bo šel je neznani avtomobil povozil nJih porastek tako naprej, imeli tri četrtine vsega prebivalstva nje prevrnil Itrgovca Lamfreda alkih žrtev ni bilo. Jugoslaviji. V Sloveniji sem obiskala brez mala v*ako vasico. Brez vsakega pretiravanja lah- ftlnarnaka Narožua 3lgžnota 1067-6» 8o. UwndaU A v«. Cbkafs, UL (J1.AVN1 ODBOR uvaiavALNi onsaai t CklnlMr, .......................Mlf a Uv»4kl« Ah, CSUm« nSMte VM,r. «1 tajnik............................ Uit a Uwn4«U OtlNe. nUMto U«nm UrsrftolMk. Ul. ................. HIT a U»M«U A»».. Chl*««*. iaiM*i Mih V«g»»«*. M.a.Jnlk .......................IUf a L*«M«U A**.. < hUM». UUm!« rillp OmIIh«, H»r««tulj iImII«.....................HIT a. I.«»M«U Ar«.. CMMkO. lUiMto l«a« M*l*l, <.r*4«th al*«U«....................... MIT M. U«M4ala Ata.. ( kini*, lUlaala roaraaoaaDNiaii AnSvaj VMrUk. »nrt M4»ra4a^nUi........................••• SaMall Ata.. Jat»a«av». ffc Sr«d M4»ra4aaSNlh........................Ul trn. lllk Si.. MIIwm*«». »U. P«Skay. Jr.. »rti 4UtrUim HM>*4i11 a lllat 8«.. (Urala**. OSI« VUc.nl l alnkar....................................MIT a U««ai« Ar«.. «. ktra«a. UU»ala f. A. VMar .......................................MIT a l«a»MaW Ara.. Ckla^a. IlIlMto laku Vacrtak......................................MIT a l.a»*4«l. Ara.. Cklaa«a. lllUala era^arl Ara.. CUraMM SlUa, IU. IMT a Tramkall Ara.. Ckla^, IIL laaak ...............................................MM a l^«ikMS Ara.. H*r«r«. IU. roaoTNi ouaKSi lak« Uarlak. »radl>a4alk................................411 W. Har St. l»ri«|lkM, IIL frank Sarklrk ..,....................................IMI I Mnakaka Ara.. (UralaM. Okla Anlan lalar ....................................................... Uai IT, AnM. Kmmi Frank Vralarlrk................................................III Ta«af SI.. LaaarM. IS. Jaku TrlalJ........................................................... MT. Strakana, f«. NAO/.OMNI OUaBKl Frank ZaU«. »ra4*a4alk ..................1........IMI a U«a4ala Ara.. Cklaaca. Illlaato rraS ......................................i..............M Waaltlai Ara.. I»«r«. Illlaato ItUaa MaSraakak.....................................IMM AraaSa Ava. Claratoa«. Illlaato radi tega zadela niti najmanjša |morkou 8em M mj j« idelo, kazen, v kolikor ni kaznovana že razkrinka faiitte Detroit. — Michiganska fede« . ... . .kakor bi me drevesa in cvetlice sama zaradi slabe kupčije s te- pozdravljale- "Dober dani Pri- raclJa »a civ"ne svobodščine je mi kartami. Pred leti je namreč ^ tr Vsepovsod slišiš ptUJeh»««W»niku Diesu poslala pismo, ------------------,ama igralnih tjfTH s|ika| ta , M)U irode v katerem, ga poliva, naj objavi . Ljubljanska J J^j0|ltane v trajnem MlK)minU| , | iato ikihmdu^r lalc^ v L ki sk> močnim upanjem, da se spet vr- prišla v konkurz tovarna cart v Igriški ulici kreditna banka kot največja up^ niča, je zarubila veliko zalogo gralnih kart in jih shranila v svojih prizemnih bančnih prostorih, koder so obležale do danes, ker banka ni vedela z njimi kaj nem. Potovanje na morju je bilo dokaj udobno, vreme zelo lepo in počutili smo se dobro. Moderni v zvezi s fašističnimi in nacijski ml aktivnostmi v tej deiell. Mi smo drugačnega mnenja kakor je Narodna podjetniška zveza in smo uverjeni, da ao nekateri veliki industrialcl v zvezi a fašiati," 1 i lu i kampanji. To je prvo dovoljenje, izdano katerikoli radikalni grupi, odkar je Hugue napove-al vojno komunistom in unijam Odbora za industrijsko organizacijo. Policijski načelnik je tudi obljubil, da ne bo razbijal shodov upanovih političnih nasprotnikov, p. bwk. K S Hi-vi katero tvorijo omenjene prostore za drug na men. Vso to ogromno zalogo i . gralnih kart, katerih prodajna k*™ domovine omenjena roja- | strežbo, potniki so prijazni Tako je opisala svoj obisk organizacije, ki imajo okrog (Kil milijona članov. kinja, ki se je prve dni tega meseca vrnilo k svojcem na Chis-holm. Poročevalec. cena bi znašala nekaj milijonov dinarjev, je za star papir prodala vevškim papirnicam, kamor so jih ob spremstvu finančnih organov zapeljali, da jih ob stro-. # , gem nadzorstvu premeljejo V Ru$kl VOJVOaa umrl druge karte: morda dopisne v Franciji krušne.., t | 4! §j Policija n« «m« nadlegovati piketov Indianapolls, Ind. — Protesti delavskih organizacij, kl so jih pošiljale Županu W. C. Boetcher-ju proti atavkolomskim aktivnostim mestne policije, so dobili od mev. Policijski načelnik Miki' Paril, 13. okt. — Vojvoda Cl ril Vladimirov«, poglavar bivše | Morrisaey je' zdaJ Udal odredbo, ki prepoveduje inilicajem vmeša vanje v piketne aktivnosti. Po- Potrea na Hrvatskem Koprivnica, 29. sept. — Popol-1 ruske dinastije, ki ae je progla dne ob 4. uri so čutili v Kopriv- *al za "cara vseh Rusov", je vče niči preetj močan potres, ki pa raj umrl v ameriški bolnišnici v 1 n't, ^"Ječ mot ila mirnega ni povzročil škode in je izzval sa- Neuillyju, v katero je bil prlpe- Utiranja in ščitila atavkolom mo razburjenje. Tako je v gim-|ljan pred 2 letoma. Vojvoda J«]^, Več delavaklh delegacij je zahtevalo od župana, naj odata vi policijakega načelnika, kl je v atavkuh pokazal svojo naklonj nos t delodajalcem. naziji nastala med učenci panika bil star 62 let in zadnjih 21 let in so morali poujc prekiniti. Po- je živel v izgnanstvu. Ciril, bra- tres se je čutil v jugovzhodnem pa tudi v zapadnem deluNkopriv-fcev^ev. tranec carja Nikolaja, kl so ga boljševiki umorili po izbruhu re-niškega sreza do Križev^v. Za-1 voluclje, se je proglasil ta ruske-to sklepajo, da je bil epicenter ] jfft carja 81. avgusta 1. 19B4. potresa v Bilogori. Ljudje so precej razburjeni, ker je v istih krajih, kakor znano, ob koncu marca povzročil hud potres ogromno škodo. Ali fte naroden! nt dne? nik "Prosveto"? Podpirajte *voj Uai! Komunistični t hod i i v Jer*ey C it y ju kt starega plsmonošo Ska (ja. Zlomil si je roko in težko | Evrope. na glavi. • tot. — Pri delu je zemlja za-l&letnega Jakoba Jacka, zi- fc Njegovi tovariši so ga izkopali na srečo še žive-1 večjimi ranami po telesu. I kolesa je Vesti iz Jugoslavije USODA PEPELKE V DANA&-JIH DNEH Ljubljana, 29. sept. iPosestnik Anton Bistan z Vač Mravlje - najpametnejše živali Ce nekateri naravoslovci izražajo mnenje, daš bi po človeku mravlje prevzele vlado na zemlji, tedaj tega ne smemo smatrati samo za šalo. To naziranje sledi iz dejstva,, da predstavljajo mravlje že sedaj "kulturno star 18 let^^žane^Pre^ I je stal danes pred sodnikom in I ljudstvo", čigar razboritost in mnogostranost ad si je moŽKane _ v2av- ae ogovarjal zaradi obtožbe, da | iahko mirno občudujemo. S^tel z bicikla delavec An- je slabo skrbel za svojo lGletno Cehovin star 28 let. V bolni- hčerko Marico in z njo tud ne- P^a pripeljali v nevar- Movelko «rdo ^ I p7^7sem"listne uši,'ki jih mravlje z otipa- > stanju. - Pri Senožečah I vem ravnanju z mladoletno h6er 1 p^ ^ „ |§ ^ preHkrbovafLI ,n Z bicikla čevlial Fprflla ko se na Vačan ze neaaj ict j ./4 animufllimi nunuHI Mlailo Živino Kakor znano uganjajo mravlje pravo poljedelstvo in živinorejo. "Živino", in to so bicikla čevljal Ferfilair- - . . . , . . . Hq m Poteč, star 26 let. — S kar °«ter tako daleč, da je e zaletela v zid Sto- bila vsa stvar ^ena sodiWu Nb,stara 18 let in se tež- v razsodbo. Na lastno iniciativo] " - Marij Stokovac, IP° Pogovarjanju je podala o- ščititi pred sovražnimi napadi. Mlado živino je treba poganjati na pripravno pašo, kakor zahteva tudi skrb za lastni zarod mnogo dela in pozornosti. Ličinke je treba pitati in bube negovati s čistostjo. Ce so ta vlažna, jih mo- Cevljar$ka unija zmagala pri volitvah Vincennes, Ind. — Unija Boot & Shoe VVorkers je zmagala pri volitvah glede repreaentaclje pri kolektivnih pogajanjih v tovarnah Brown Slvoe Co. Dobila Ja veliko večino glaaov in a tem postala predstavnica vseh delavcev pri pogajanjih s kompanijo. Vo-itve so se vršile pod nadzorstvom federulnega delavskega odbora. * Bitke med arabskimi rorieti in vojaštvom Jeruzalem. 13. okt. — V včerajšnjih s|M>padih med arabskimi teroristi in angleškimi četami je bilo 2fi Arabcev ubitih. V bitki Je padel tudi neki angleški vojak In eden Je bil ranjen. Trinajst teroristov je bilo ubitih, ko «0 naskočili akupino angleških' vojakov is zaaede na ceatl, ki vodi Is Jeruzalema v Hobron. SAMO ^ mesecev, JeTpZH tnikom » ^T^m "p^ ^ITS^ P ^^.^om^ltnol Ae! v nuAi Jih pa no.iio v mr.r- J^astem 16 mlekaric 1 ln 1Z ^tre. — V bolnišni Pr'l*ljali Antonijo Kreno- zagovarjala stališče, da je treba otroka zavarovati pred nečloveškim očetovim ravnanjem in H .Uro 60 let z zlomljeno Pr4Kl zlobno m^eho , in Marija doka, starega 37 Jimi ranami na nogah. J** »)ile molilnico ^Ptembra.-VasSo-»Pkda pod trnovsko duhov-J«i»*la do «edaj svoje cer-z raznimi pri-•^idtti^novo cerkvico in ^ »o jo otvorill. l. pT;"- V Hudanjah na Vi- ■T " Jf rl J«r/ef Ferjančičlco o pepelčici: ^ » let. Pokojnik je bil Dasi je obtoženi oče vse zani-lcfelin zatrjeval, da s hčerko Marijo, ki izhaja iz njegovega prvega zakona, skrbno ravna, kolikor mu dovoljujejo prilike, je zaslišana upraviteljica v celoti vztrajala pri vseh obtožbah, ki jih je navajala že v ovadbi in v preiskavi. Po vsebini njenega pripovedovanja je bilo tako, kakor da je nekdo prebiral pravlji- 1.1, ""I L. mo. Je malo Marijo pri- r ^ marske «- L,jaJ njen ^ u Amerika. * aatlV 'rV^f s ^ U^ljni deželi sta pod grudo pu-k rih Je bl1 do^a ^ atila prvo ženo, Marijino mater. " Srnjak r* l^^ie j«. | ,,d I l .VMi „ '"iroNr^. •nntimiiM mir za večno. zgodovinar prešel vso zgo-l,r**d Kr. in ae-ugovore, ki so ™ dr. I.uijfl Hal vini, zavoda v orientj Je imt-i prv< Sprva je bilo videti, da bo oče na domestoval siroti tudi mater. Kazalo je, da jo ima rad in da zanjo lepo skrbi. Toda ni minilo dolgo, ko so je očetu zahotelo nove življenjske družice in pripeljal jo je. Kmalu je bila sirots Marija potisnjena ob stran. Iz Ijišča. Poljedelstvo oziroma gojitev gob, ki jo počenjajo na umetno pripravljenih tleh, zahteva istotako smotrnega dela. Naravoslovci, ki so se do podrobnosti ba-vili s proučevanjem mravljinskih ljudstev, so ugotovili, dš uporabljajo kot občevalno ared-ntvo neko govorico z znaki. Sem apadajo najrazličnejši gibi telesa in udov, prav tako med-sebojno otipavanje in suvanje. Tudi svarilne znake imajo mravlje v svojem "jeziku", Ce mravlja zapazi nevarnost, steče razburjeno in z odprtimi čeljustmi naokrog in prenese svojo razburjenost na vae rojakinje, ki Jih areča. Del mravelj pohiti potem Iz gnezda, da zavrne aovražnika, druge pa spravijo zarod in živilake zaloge na varno. Vaaka stori svojo dolžnost in pripomore k redu ter varnosti v domači državi. I Raziskovalec globokega morja B#ebe je opazoval nekoč v Afriki vojsko mnogih milijonov potujočih mravelj. Na obeh atraneh vojake Z bile "delavke", kl so vlekle vaakdanj. pl*n -tO SO bili PO največ pobiti škorpionl. "Vojaki HO skrlH-ll /a red. Kdor ni ubogal, je dobil od njihovih ostrih in trdih čeljusti takoj majhen "Mi>ominek". Ce Je kakšna mlaka zastavila pot, največje mravlje atvoril* neko vrato živega Jersey Clty, N. J. — Medtem ko federalni justični department nadaljuje a preiakavo diktature župana Kranka llagueju, je Da vaa osUla množicu brez nevarnosti prečkalu I niel Cassey, direktor Javnega mlako. varstva, dovolil komunističn Ce je morala neka mravlja vleči pretežko [stranki prirejanje shodov v vo breme, so ji prišle takoj druge na pomoč. Cim je kakšna nezgoda delavko poškodovala, je morala ostati pri velikem tropu pohabljenk. Naj je bila prej še tako sposobna, sedaj nI Imela nobene vrednosti več in pustili so jo tam leža ti, kjer je ležala. Ce so ae pohabljenke hotele pomešati med druge, ao jih vojaki pognali na za j. Mravlje imajo, kakor znano, velik organiza cijski talent kot graditeljice cest. To dokazujejo ozke prometne zveze med auhimi amreko vimi iglami, kl vežejo mravljišče z lovišči, de lovnimi prostori, grobišči in drugimi kraji, ki jih mravlje obiskujejo. Čeprav so te večinoma podzemeljske prometne zveze razpredene v ši roko mrežo, ne križajo nikjer ceste druge mra veljake države. Kajti gorje mravlji, kl bi za šla v območje tuje naaelbine — tudi v temnem mravljišču bi jo po tujem duhu takoj spoznuli in brez uamiijenja umorili. Kjer bivata dve mraveljakl ljudstvi drugo blizu drugegu, ae dogajajo neredko sovražni spopadi. Opazovali m, da se mravlje aistama tično pripravljajo na vojno. Dohode do avojih gnezd utrjujejo z zemeljakimi utrdbami, skozi ruše gradijo "atrategične" ceste in žlebe, ki so tam okoli, premostujejo z umetnimi moatovi. Ce vojna rea naatane, tedaj Je to vojna, ki ne pozna miloati. Po bitkah ao bojišča z odtrga nimi in odgriznjenimi mraveljskimi glavami neredko naravnost poauta. Velik Je pogum, s katerim napadalke naskakujejo tuje mravljišče, pobijajo branilke in odnašajo množice tujih bub v svoja domovja. Tam vzredijo bube potem v delavke in te delavke se kot sužnje tudi brez vsakega odpora uvrščajo v suženjsko armado svojih gos|x>darjev. Univerza ustanovila delavski tečaj Dallas, Tex, — Tukajšnja Juft-na metodistična univerza je ustanov i lu tečaj o delavskih problemih, katerega bo podučeval dr, Arthur A. Smith, načelnik oddelka za ekonomijo. drugega očetovage zakona se je a n za prvegs tuu-odjla nova deklica. Pravijo. mostu na ta na/in, da ao a* zagrizle druga v drugo v dolge trake. Na teh trakih je potem Uspavalna rastlina Vruncm Vernon Valley, kl Je pred kratkim l»otoval p*) dolini reke Kacramento v Kallfor-nitU poroča o rastlini, kl učinkuje na živali uapavalno in omamno, če ae spravijo nanjo. Itaatlina »pada m<*d trave In rast« aamo v gorah doline Hacramenta. T Živali Iz tistih krajev Jo poznajo dobro In s* Je izogibajo. Drugače je bilo z Vaileyeviml konji, ki ao si Jo privoščili m*f nekim odmorom Zapadli so v nekakšno apanje in niso bili dolgo a nobeno rabo. PLINSKA KURJAVA PRVA v uimoustvi, Čistosti ii iiomosti MESEČNO 8 moaecev "Cr.m.alH mm,, 4a to »Ha*«a karto.a .a4~aU»»a •m., »r«»«tll. tfa to M i« *r«toUr1)a Oa. Ca, 4rulka ranUna Silw.nA, IMI Baarat Ara., t ki.a«a. PliHva (trkata ja vratfaa vaš, kar aapravi vai t I*lin«*a «uft«U m tokk« l»-Ulire mm »aak« kO-. ^IM. to iit^lra karto« m ar^to. «rwto a vr«4« «h4« ali ***** "«k I« »' lBrm rMm> ral —4a«ra»« aat4Naat'la« pU-n«tu karto**- IMH«. »OH. aa latofaatraHa SttoA aaaa m NMr/ei.A^aH (M» «ara #a*ka«« aa ral 4mm. ' PlIMM IMUHI jttSaa IM* lalMMtiiaf (Mtata ... M»no«u'iOM Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1678 V PETIH DEJANJIH Bralko Kraft je ode. Kdaj je ie kdo slišal. da je sin imel očetov denar? Ko je vetal, ae je zazibal, in tudi tiati, ki so prej dvomili v Agitator Sluga v šoli za letalce Grigo-rij Kosonosov se je odpravljal njagovo pijanost, so zdaj z domov IUi dopuflt. Prede„ «e je GREGORIC: Nisem utegnil. Ves sem bil v puntu. GUBCEVKA: Otroka sta pri nas! GREGORIC: Zakaj ni prišla z vami? MARA: Uskoki so večkrat na dan stikali po naših hišah in te Iskal. Ostala je v Matkallče-vl bajti sama. Večkrat so pri njej prenočevali. ' GREGORIC: Naprej! MARA: Hvalili so se, da se dobro razumejo z njo. PASANICKA: Dajali so ji pijače. MARA: Snoči ao bili spet pri nji. Nenadoma je prfjahalo pet konjenikov, ki so se spopadli z njimi in jih pobili. GREGORIC: Tudi njo? GUBCEVKA: Tudi. MARA: Ko so jahali mimo nas, nam je prepletenim nekdo zaklical: "Ce boste videli Gre-goriča, mu povejte, da ga je Nožina maščeval!" PASANEC: Dotrpela je. GREGORIC: (zre topo predse.) GUBCEVKA: Bog se naj usmili njene du-le. ŽUPNIK: Amen. f . (Zunaj trušč in vrišč. Vrata se odpro, vstopi rabelj. Za njim Alapič, Gregorijanec, kanonik, ječar, vojaki, pustne šeme itd.) 6 ALAPlC: Matija Gubec in Pasanec! Naprej! Na zadnjo pot! f' GUBEC: Pripravljena sva! (Ječar ju od-klehe od stene, ženske jočejo.) t/fA£ANEC: Nikar ne jokajte, ženske! Tudi ifieril je odleglo. Čutim, da mi Je bog odpustil. Molite za kmetije, ki jim boste zdaj same go-s podarile. ' GUBEC: Zbogom, Žena, zbogom, Mara! (8e poslednjič objamejo.) PASANEC: Zbogom, žena! Pazi na hčere! GREGORIJANEC: Fej, detomorilec! Zverina! ' PASANEC: Ne boš me več, Gregorijanec! Moj poslednji sodnik bo On! • ŽUPNIK: Na sodni dan »e bodo eni znašli na levici, drugI na deenici! GREGORIC: Mislim, da se bo Stjepko sprehajal sera in tja. (Malo smeha.) 4 GREGORIJANEC: Ne bol se več dolgo norčevat! »j • . ALAPlC: Začnimo! (Skrita trobentača za-trobcntats, boben zabobna.) Matija Gubec, napotil je alavnoatni trenutek tvojega poviftanja! (Smeh med Alaplčevlm spremstvom.) Zato te bomo zdaj okronali za prvega kmečkega kralja f.. • GUB8C: Pustni norci! ORKGORIJANEC: Pustni kralj! ŽUPNIK: Božja kazen naj vas zadene! MATKALIČ (ae u trenutek prebudi): Nikar ne vpijte in ae ne emejte, ljudje božji, bobnar Matkalič mora spati! (Spet pade v nezavest.) • ŽUPNIK: Sramuj se, Stjepko! Lahko bi pri-lel trezen smeh! (Smeh.) ' ALAPlC: Mir! Stopi naprej, kralj Gubec, da te okronam s železno krono! (Smeh.) GUBEC: Ne norčujte ae, vam pravim! Kakor sem ves zblt, vas nekaj le vedno lahko premlatlm, da ne boste vedeli več pomladanskega solnea. (Za trenutek se je iztrgal iz rok hlapcev, enega je podrl, toda že v naslednjem trenutku priskočijo drugi in ga vršejo na tla.) 2UPNIK: Matija, miruj! GREGORIC: Psi! Puetite ga! Čeprav je kmet, je bolj vreden kraljeve krone, kakor marsikdo, ki jo nosi! GUBEC (skoči na noge): Nisem hotel postati kralj! To ste si izmislili! Hotel sem staro pravdo! Ne boste naa zasmehovali in če me pri priči ubijete! ALAPlC: Zgrabite ga! GREGORIJANEC: Zvijte mu roke! Naj poklekne! (Gubec se bori t njimi, ženske jočejo.) MARA: Oče, nikar, močnejši so! Sprejmi krono! Krona našega trpljenja je! GUBEC (že kleči, skozi sobe): Takšna sramota! GREGORIC: Razbojniki! (Trobente in kravji rogovi.) RABELJ (z železno krono v roki): Mktija Gubec, okronam te za kmečkega kralja! (Trobente in kravji rogovi.) ŽUPNIK (po smehu in kriku Alapičeve tolpe, ki je kričala: "Živijo kmečki kralj!") Matija, tudi Krista so zasramovali, ko so ga okronali s trnovo krono. Potrpi! ~ GUBEC: Bom. ALAPlC: Naprej! Na ulice! Naj ljudstvo vidi svojega kralja! (Trobente.) GREGORIJANEC: Haha, pustni kralj! RABELJ: Kralj vseh norcev! ALAPlC: Dajte mu iezlo v roke! GREGORIJANEC: Ogrnite ga s plaščem! (Ogrnejo ga z raztrganim plaščem, v roko mu dado kos železa.) GUBEC: Z bogom, žena, prijatelji! JJASANEC: Zbogom! (Ženske jočejo in jim sMe.) ŽUPNIK: Bog z vama! GREGORIJANEC (pri vratih): Narod, pozdravi svojega kralja! (Kriki: "Živio, kralj Gu-bec!" Smeh.) Pbkleknite pred njim, ki vam je hotel vladati! (Smeh, krohot. Nekateri pokleknejo. Nekdo zakliče: "Slava pustnemu kralju!") GREGORIC: (ves pobesnel): Zverine morilske! Pustne ieme! Le posmehujte se, le vpijte! Toda zdaj kličemo tudi ndi Živel punt! Živel kmečki kralj, Matija Gubec! (Vai jetniki ale^e Gregoričevemu kriku. — Med Alaplče-vim spremstvom zmešnjava.) PASANEC: Povejte kmetom, da jih Gubec In Pasanec tudi v zadnji uri nista pozabila! GUBEC (se Je pod vtisom Gregoričevih besed ustavil na pragu): Zbogom Hijal V življenju ali v amrti, — puntarjl stare pravde smo! GREGORIC: Puntarjl! (Zadnje beaede ao ii-govorili brez vsakega patosa, samozavestno, a preprosto in pristno.) ALAPlC: Naprej! Kaj te čakate? Kaj zijate?! (Spet trobente. Gubec in Paaanec odhajata mirno in ponosno, kakor človeka, ki sta obračunala z življenjem. Njtini računi' so čisti. Gregorič stoji nem. Krohot, kriki. Vrata ječe se zapro. Na odru vsi nepremični. Župnik in Gušette gledata žalostna za odhajajočimi. Slišijo se kriki ln koraki. "Živel kralj Gubec! Živel pustni kralj! Haha!" Zvonjenje kravjih zvoncev. "Ali sliši! kravje zvonče, kako ti po-jo? Haha!") (Konec prihodnjič.) tovoetjo vedeli, da je pijan. Zakrilil je z rokami po zraku in zapel hripayo: 'Ponoc, ponoč davno več je prošla, a Marijana ni je--", pomignil je malemu in skupaj sta nadaljevala:--"došla, na prvi randevu." Potem ga je začel divje polju-bovati na uatnice. Oce je. In ima to pravico do svojega sinka, če-pram mu smrdi iz ust. Se nekaj minut in vzela ju je noč. . . Sončno dopoldne me je zvabilo, da sem šla k pericam k potoku. Dolgočasim se. Sedim na drevesni veji in gledam v sinje kadi. Diši po stlačeni pesi. Kar naenkrat — kaj vidim? Redžo gre s sinkom. Udobnejše sem se vsedla, ve-doča, da se bom zahvala. Ze dekla, ki je ravno nesla škaf na glavi, ga je prijazno nagovorila: "Lej ga, Redžo, kako marši-ra! Redžo, tvoja Hatka doli v Bosni bo dobila druge Šoceljne. Nate pa bo pozabila." "O, ne bo, ne bo," mrmra sam pri sebi in ne meneč se za vse ostalo se po turško vaede na tla pred kotel. Iz cekarja vzame odpeljal, so mu prigovarjali prijatelji: "Tovariš Kosonosov, ko prideš domov, ne drži križem rok, marveč poagitiraj med mužiki nekoliko za letala. Povej jim, kako je napredovalo letalstvo. Mogoče bodo mužiki priredili zbirko in prispevali za cel aero-plan . . r "To se razume samo ob sebi, da ne bom molčal," je dejal Kosonosov. Kako bo z drugimi stvarmi, ne vem, da pa ne bom molčal o napredku letalstva, je več ko naravno. Bodite brez skrbi!" . , . Kosonosov se je pripeljal do- nebo, ki se viaoko boči nad me- mQVi Bilo je jonsko vreme, ko noj. Beli, tenčičastl oblački po- 8e je prvi dan gvojeira dopusta časi potujejo. og]fusi\ pri vaškem sovjetu. Dekla pri bliSnj; hiši kuha "Rad bi malo poagitiral," je pičo za prašiče. Velik kotel stoji začel. "Prišel sem iz mesta do-zunaj pri vodi in iz njega se| m0v na oddih, pa bi hotel to priložnost izrabiti za majhno pre davanje. Kaj ne bi sklicali majhnega sestanka?" je vprašal. "Seveda bi se dalo to storiti," je dejal predsednik vaškega so-vjeta. "Recimo jutri. Sklical bom mužike." Rečeno, storjeno. Mužiki ao se naslednji dan zbrali. Sestanek se je vršil v gasilski lopi. Grigo-rij Kosonosov se je priklonil pred zbrano srenjo in je začel govoriti s tresočim glasom: "Nu, poglejte tovariši ... Letalstvo . . . Ampak kolikor se mi vidi, ste vi neizobraženi Iju-piskrček in skodelico za turško I d je, pa vam moram povedati kavo. najprej nekaj o politiki. Tukaj, Sinko $u zajema vode v poto- vidite, leži Nemčija, tam pa Jaku, on pa vzame dve dolgi trski ponska. In tako dalje in ju vstavi na vsako stran kot- "O čem pa prav za prav govo-ličnih vratc. Ročaja sta ostala ri?" »o se namrdnili mužiki. zunaj. Tako se bo piskrček grel "O čem?" se je začudil Koso-od treh strdjii in kava bo hitro nosov. Prižgal je cigareto in je kuhana. zopet povzel: Varno kakor zaklad privleče "Nu, torej vam bom pa po-iz cekarja skrbno zavita kavina vedal kaj o letalstvu. Letalstvo zrna. Nasuje jih v lonček in gle- je, kakor veste, dete tehnike. V da okoli. Zakaj ne pristavi k | tvornicah izdelujejo letala, po- mužiki. "Kako je s konji? Se tudi njim lahko primeri isto kakor kravam in psom?" "Lahko, prav lahko!" je potrdil Kosonosov. "Cemu pa bi ravno za konje veljala izjema?" "Tako torej ?" so dejali mužiki. "Potem takem so letala peklenski izum! Poglejte, kaj so si ljudje izmislili! Konje ubijajo, kosijo jih kakor mi travo! In ti, sinko, te praviš, da ima ta peklenski stroj bodočnost?" "Bodočnost ima, pa še kakšno !" je potrdil Kosonosov. "Takšno bodočnost, da morate vi mužiki prirediti zbirko za letalo." "Kaj, za letalo naj zbiramo denar?" se je oglasil mužik. "Za letalo, za letalo. Po možnosti toliko denarja, da bomo imeli eno letalo več!" je dejal Kosonosov. Ko se je Kosonosov vrnil dopusta na svoje službeno mesto v letalsko šolo, so tovariši videli, da ima pod očesom veli ko marogo, ostanek debele bun ke. nil: "Moj Bog, grofa BeUini ujeli! * 'Ne ne!" je vzkliknil s, .Nf;irr i« ponovil Obglavib so ga!" "Ušel je! Ušel! Bedak" »vedoval šepetalec, tako kakor je le mogel. "In tako je ušel, ta bedak končal Bland svojo vlogo. Jiot«: Redžo f Tako mu je ime. Bosanec je. Vaako leto pride k nam pogledat, Če le stoji naša vas. Prejšnja leta je hodil sam. Sam? O, ne. Najmanj dvajset dvonogih ra garje v je prišlo z njim. Od hiše do hiše Je ubral pot. Za njim pa so žalostni in veseli glasovi. — Gaga-gaga — huaa-gusa — g»*a — V nekaterih hišah se je čisto udomačil. Praktičen je. z malim zadovoljen in nikomur v nadle-go I*ton je prišel z njim šestletni sinček. Majhno, temnopoltno. črno kot ciganče. Črne očke ims tako mile, da morajo presuniti At' tako trdovratno grčo. I.a«Je ao mu črni in trdi kot krtača, ftsztrgsne hlačnice mu visijo čez kolena. Reven jopič pokriva mala pleča. Ubogljivo hodi za očetom, ki w je leto« neverjetno poataral. Mož ae ga rad včani nacuka in nI čudno, da je vsa njegova po-atava podobna mahedravi cunji v vetru. Najzanimivejše pri tem Bosancu je, da ima dolge, goste, nazaj prlfrknjene trepalnice, ki obkrožajo velike, začudene, včasih prooeče oči. Lica so mu globoko vdrta in prav čisto obrita, ko. ds izgledajo nkoro mrtva-»i v kan ta tua nima go*k a »oboj, niti preproff. Mogoče je te 1 prodal, preden je do-vaa. Stal je pri kuhinjskih vratih in milo gledal okoli sebe. Od daleč je bilo videti, da ima še precej dober jopič na sebi. "Pojdite bliže! No, saj imate še nekam dobro obleko," pravim. "O, staro, gospod j ice ; tam tam dali gospod v velikem hotelu," — in je pokazal z dolgim prstom proti največji hiši v va-al. Skoraj bi bušnila v smeh, ker je tako nazival sosednjo gostilno in prenočišče. Saj smo na kmetih. Malo sem ga pretipala in opazila, da nima srajc* Nekak o-atanek srajčnega roba mu je skoraj preperel viset ob vratu. Z očmi aem hitro olinila še hlače — da, prava harmonika, le pri kolenih dve veliki vbokllni. K sreči je imel Čevlja na nogah. "Kako ti je ime, mali?" "Neču kazati." Oče ga je dregnil, naj pove. on pa ae Je plaho stiskal In me nezaupljivo gledal. Najbrž Je bil Jezen, ker sem očeta tako radovedno ogledovala. Otrok ima fino Aušo ln ae maraikaj bolj sramuje kakor od-ranil, čeprav ne gre zanj. "O. dajte goapodjice1, malo ra-kije, žganja, žganja,** je prosil, čim je videl, da ae malo bolj zanimam tanj "Imate denar?" nem ntrogo vprašala, ker nem vedela, da je to škodljivo zn njegovo telo In žep "O. ima! Ima mali. Daj otcu i no vae. kiteo bi rak i je." ognju? Stopim z drevesa in se mu približam. "O. gospodična, malo cikori-je!" je dej^l Redžo sklenjenih rok. ,. ' "Kje naj jo vzamem? Nisem tu doma." "Pojte zame prosit v to hišo." Tata, idem ja," Be oglasi malček in skoti po stopnicah. Vrne i HUMOR Odkritosrčnost Neka dama je nekoč vprašala avstrijskega slikarja Makarta (1840 do 1884): "Mojster, ali ste imeli tudi kdaj srce za ženske?" "Ne," je odkritosrčno odgovoril veliki slikar, "samo oči!" • Nesrečni igralec Angleški igralec Bland je gral same majhne vloge, pri ka terih mu ni bilo treba mnogo govoriti. Toda še takrat, kadar je moral kaj povedati, se mu je večkrat zataknilo. Nekoč bi bil moral povedati tole: "Lord, grof Belini je ušel!" Pritekel je na oder in vzklik B M Zbadljiv odgovor Kaunitza, kanclerja Terezije, je nekega jutra, prečul noč v veseli družbi, cal neki po svoji dolgočasi in neduhovitosti znan diplo Kaunitz ga je sprejel zeha "Ekscelenca, zehate? G povedal aeatrl Lalt, da je videl prav tisti kraj. kakor ona. Stianila bo«ta glavici skupaj in ne zamislila. Nedorasla otroka sta že precej izkusila trnjevo pot uboštva. la »treiklh u«t "No. Tonček, daj svojemu mlajšemu bratcu žogo. Starejši vedno odneha.** Hm. Po tem pravilu ne pa ti icio redko ravnaš, očka!" je kakor peresce. Naenkrat je prišel vmes usodni "bum!" in mož se je znašel na zemlji." "Res?" so spraševali začudeni mužiki. "Res," je dejal Kosonosov. <"To se pravi, ni se znašel na zemlji, marveč je obvisel na drevesu. Veste, v letalstvu je toliko nepredvidenih možnosti. Zgodi se lahko tudi to, da pride krava med propeler, pa jo pokosi kakor bilčico . . . Ena, dve, pa je žival mrtva, običajno še prej, kakor razločimo trebuh in roge. Tudi pse doleti včasi podobna usoda . . ." "In konji?" so poizvedovali NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI Po sklepa 11. radn« koareaeije m lahko aaroti aa »at ProitcU prišteje sdss, dra. tri. ittri ali pet CIaaov is «aa drufine k tal mm nfol. Liri Proevete ataao sa vse enako, aa Oaae ali soflane $6.00 eno lete« naročnino. Ker pa tiaal U plačajo pri asesmeata $1.M tednik, ao i I m te prištele k naročnini. Torej sedaj ai moka, r«fl. i J« liri predrag aa Slane BJI.PJ. List Proevete le vaša lastnin, gotovo Jo v vsaki drnštel nekdo, Id M rad tftel Uet v»k den. Ce Hote Pieerote Jot Za Zdrsi, državo * Kanado.H.H Za Cleero la CMcaio Je....lf. 1 tednik in..............4Jt 1 tednik ta..............• t |a.............Mi t tednika ta.............| • tednik* ta.............Mi t tednik* M.............1 4 tednike ta............. IM 4 tednik* ta.............I I tednikov ta........................« t*dnik*v ta.............. Sa Evropo )«..............9M* Ia polnite spadnli ko pen, pritaHte potrebno vsoto denarja ali Moe Ordmr v pisma h si naročite Prooveto. Ust, ki Je vaša lartaiaa. P*jaaail*>—Vielaj kakor kitro kateri tek Stanov preneha biti ft SNPJ, ali le s* preseli pro« od drottae ta bo ■akhevel sam tednik, bode moral tisti Slan is detilao družine, ki Je takcjkjP naročena as dn*vaik Proeveto, te takoj nasnanlti upremiitru M ta obonem doplaSatl dotično vsote lirtu Proiveta. Ako teft « .to. tedaj mora apravništvo sniiati datum sa to vtoto naroSnikn. 1) PROSVETA, SNPJ. H»7 Se. Lawn4ale Ave. CMeate. IH PrOoieno pošiljam naroSalno sa Ust Presveta veoto I...... .......................................CL drnštT« It... Naslov ................................................. Ustavite tednik ta s« prlpIHie k moji noroSalnl od .I*** moje drnštao: A, Jr«|tTI It....... I)............a............................ ** .........CL droštra It...... .........CL droštvalt...... .........CL ireltve H....... I) eeoeooooo*( e eoeooeeoeoi > e eeeeeeee' Moote ,.......i i •«....< .Dršavs Nov naročnik. SPOMIN NA STARO DOMOVINO U Naš, K »f raji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotiaku na dobrem papirju, v velikosti 5x7i/2 inčev Ta kiasna zbirka, vaa atane samo H!'AUA V 1'AMA/ SLOV HS S k'I DOM JVi|M!« v Ameriki! K T kTjlf^lj^Olaiš Narida^ Ubko av* MilčinakegCUd-^V. . prevode del svetovnoznanib mojitrovi OoipodarikeTg°»P0^»in ^ 'Ljibiteiji lepe knjige »tj 0 ** cenik knjig, ki jib imamo v zalogi- ms NJUMV