SLOfENEC.
Političen list za slovenski narod.
r* p«M rnjrauui Ttljt: Za oelo leto predplačan 16 (M., la pol leta 8 fld., za detrt leta
4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. W stalBlitraelJI prejeman relji: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta
• M en meaec 1 fld. 7 Ljubljani na dom pošiijan velji 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Maieinlne prejema epraTuitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28.
Xainanlla (igrati) m sprejemajo in velji tristopna petit-Trrta: 8 kr., 6e se tiska enkrat: 12 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primemo zmanjša
Bokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Iihaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob «',6. uri popoludne.

7 Ljnbljani, v četrtek 2(5. junija 1890.
I^tnili
igrajte s plavicami!'^
že večkrat so imeli domači listi priliko ožigosati protiavstrijske izjave nemško-aarodoe stranke iu njenih pristašev, vedno pa so listi omenjene stranke take resne opomine imenovali denuneijacije ali ova-dnštva. To je pač najbližje sredstvo, s katerim more po pravici obdolžena stranka pokazati svoj srd kot odgovor, toda nepristranskih opazovalcev ne morejo motiti take fraze o pravem položaju stvarij.
Pred kratkim smo omenili, kako nesramno in predrzno je dr. Dittes govoril pri nemškem učiteljskem shodu v Berolinu proti duhovnikom in Avstriji, kakor da bi bila naša starodavna država že pokrajina nove nemške države, katero je sklopil Bismarck s krvjo in železom.
V ponedeljek večer pa je bila v cesarskem ljudskem vrtu na Dunaju demonstracija, ki priča, kako globoko so pognale korenine pruske plavice na vlažnem polju nemško-narodne politike. Eraj ta je zgodovinsk; dva spomenika princu Evgnu, slavnemu zmagovalcu avstrijskih sovražnikov, in vojvodi Karolu, junaškemu poveljniku avstrijske armade, spominjata mimogredoče na one čase, ko je Avstrija krvavela v dolgotrajnih vojskah proti Turkom, Francozom in onim nemškim knezom, ki so skoraj štiri-stoletja posojevali svoje orožje sovražnikom cesarjevim. Tu — pred očmi preslavne cesarske hiše so avstrijski dijaki priredili protiavstrijsko, nemško-narodno demonstracijo.
Dunajsko akademično pevsko društvo, katerega člani so avstrijski nemški dijaki, torej .prihodnjost" države, so imeli pevski večer; pri tej slavnosti je j igrala cesarska avstrijska vojaška godba, petje je ! vodil avstrijski profesor. Peli so raznovrstne skladbe. ; Ko pa se je mladim državljanom razvnela kri, | oglasili so se klici: „Die \Vacht a m R h ein!" j
Bili so navzoči tudi treznejši ljudje, ki so svarili, naj se s to pesmijo ne skruni cesarski vrt v središču Avstrije, na prostoru, kjer tri cesarske podobe spominjajo zbrane na veledušnost slavnih Habsbur-žanov, naj ne žalijo src, ki so zvesto udana plemenitemu vladarju. „Die \Vacht am Rhein" je že dolgo let v Avstriji pesem za politične demonstracije, za protiavstrijske izjave in prusko-nemške namene. Ta sama na sebi lepa nemška skladba kaže le nelojalnost čutil, osobito pa pod okni cesarske palače. Zato so mnogi sikali, toda dijaki so peli pesem do konca.
Kakor bi obsojali enako demonstracijo slovanskih dijakov v protiavstrijskem smislu, tako z gnevom obžalujemo opisani čin, ki jasno priča, kak duh prešinja nemško akademično mladino na nekaterih avstrijskih vseučiliščih.
Spominjamo se dogodka, ko so dijaki neke gimnazije na Slovenskem za časa srbsko-turške vojske zapeli nedolžno Jenkovo .Sta čutiš, Srbine tužni". Bil je krik v nemškem taboru, zatožbe „ve-leizdaje" in zapori. Pri omenjeni dunajski demonstraciji pa so nemški dijaki izrazili vsaj v teoriji felonijo nasproti sveti stvari. Kam pride Avstrija, ako S8 bode mladina še nadalje vzgajala v tem duhu! Tu ima visoka naučna uprava obširno in hvaležno polje, da izruje do zadnje korenine vse pruske plavice, ki so na avstrijski zemlji le plod onega političnega gibanja, ki razdvaja in slabi našo državo.
Dan na dan čujemo tožbe, da so Nemci v Avstriji zatirani. Celo odličen nemški državni poslanec je pred leti trdil, da je .velik razpor med notranjo in vnanjo državno politiko". O zatiranji avstrijskih Nemcev ni prepričan noben pameten človek tudi v Nemčiji ne, najmanj pa nemška državna vlada, ki se seveda ue poučuje o avstrijskih
razmerah iz listov .der schiirferen und allerschiirfsten Tonart". (5ehi, Poljaki, Slovenci in Hrvatje bi bili gotovo radi tako zatirani, kakor so Nemci. Nemška hegemonija pa je v ustavni Avstriji nenaravna, zato naj bi nemška gospoda pozabila večletnih svojih prednostij ter se postavila na pravo avstrijsko stališče, na katerem sta mogoča pravična sprava in trajen mir med enakopravnimi sodržavljani. Igra s plavicami pa Nemcev ne bode privedla do njihovih namenov. Zato ponavljamo: .Ne glejte preko mej in ne dičite se s plavicami!"
III. redili občni zbor ,,KatoL tiskovnega društva".
Kmalu po 10. uri dopoldne se je včeraj sešlo okoli 35 gospodov društvenikov iz raznih krajev vladikovine k letošnjemu velikemu zboru v krasni dvorani knezoškofovske palače. Počastili so skupščino tudi Njih prevzvišenost ;društveni pokrovitelj, mil. g. stolni dekan in več prečast. gg. kanonikov.
Predsednik gosp. prof. A. Zupančič prične zborovanje z ogovorom, v katerem najprej pozdravi navzoče gospode ter jim pojasnuje, zakaj odbor ni izvršil na lanskem občnem zboru .Katol. tiskovnega društva" sklenjenega spremena društvenih pravil. Nato nadaljuje: Izmed rečij, ki jih je odbor obravnaval minolo družbino leto, je gotovo najvažnejše to, da je začel misliti in si prizadevati za ustanovitev lastnega doma. Pod tujo streho bivati celo zasebniku ni kaj prijetno, a z lastno bukvarno in posebno še s tiskarno delovati na tujih tleh, im.^ neugodnosti veliko pa ne malih. Pri vsaki popravi in napravi prav neprijetno čutimo svojo zavisnost. Prav lahko je torej umeti, zakaj se je odboru vzbudila želja po lastni hiši na primernem kraji mesta, po poslopji, v katero bi se tiskovno društvo stalno
LISTEK.
V štirinajstem bataljonu.
Obrazek iz vojne, češki spisal Bohumil Brodskj. Poelovenil Trbojski.
Na večer dn^ 17. junija 1878 je došel ukaz do polkovnika Hornika, da bi se štirinajsti bataljon strelcev takoj pripravil na odhod. Ob jednem se je brzojavilo železniškemu ravnateljstvu, da bi bil drugi dan pred dvanajsto uro pripravljen poseben vlak, ki bi odvedel bataljon v Bosno. V ukazu je bilo zapovedano, da bi si vojaki pripravili dovelj streliva in drugih stvarij, ki so potrebne za vojsko.
Ukaz je prejel polkovnik pri rodbinski slavnosti. Slavil je namreč zaroko svoje hčere Elze z mladim nadporočnikom Barto, jedinim sinom bogatega veleposestnika. Zato je bil navzoč v polkovni-kovem salonu cel zbor častnikov in vsi imenitniki precej velikega in glasnega mesta. Vse je bilo veselo. Nevesta je žarela blaženosti in krasote, in mladi nadporočnik v svoji paradni uniformi je bil neobičajno postaven in lep.
Kakor je dobil polkovnik ukaz, naznanil je častnikom mračnega čela povelje in prosil, da bi gostje odpustili, ker mora gostijo pretrgati. Med navzočniki je nastalo osnpnenje in strah. Posebno nevesta je bila na smrt bleda, ženin pa je jedva prikrival začudenje in hudo bolest. Polkovnik je za-
povedal drugim častnikom pri odhodu, da bi se pripravili in dali vsem oddelkom še ta večer primerne ukaze. Zato so hiteli takoj v vojašnice živo se pogovarjajo. Nekateri so bili veseli vojske, drugi so ugibali o njenih nasledkih itd.
Zadnji med njimi je bil Karol Barta. Bil bi celo pozabil iti za tovariši, da bi ga polkovnik ne opomnil sicer prijazno, vendar odločno, da bi izpolni svojo dolžnost.
.Jutri se poslovite od neveste. Stvar se naj izpremeni nič. Mesto za tri mesece bo poroka za devet, a pravi vojak se že veseli, da bo mogel stopiti pred svojo nevesto z lovorjevira vencem. Elza, pojdi v svojo spalnico. Osupla si in spanje bo vplivalo dobro na-te."
Polkovnik ja je tolažil sicer, a njegove besede jima niso šle tako k srcu, kakor se je nadejal. Obema so kapale solze, katerih se ni častnik sramoval in pala sta si v naročje. Vendar ni pozabil ženin svoje dolžnosti. Izvil se ji je iz naročja in hitel ven s klicem, da se vidita spet jutri. Ko je bila Elza sama, pala je na divan, in zaman so bila vse tolažbe. Vzpomnila se je še, da se bo tudi oče ločil ter je celo polkovnik postal nemiren.
Ob jednajstih po noči je prišel v vojašnico polkovnik, da bi pregledal priprave, in čez pol ure se je vrnil obkražen s častniki, da bi se malo odpočil. Ljudje so drli za njimi, zaman pričakuj^ novic. Videli so, da so se častniki poslovili drug od druzega in šli na stanovanja. O polnoči je bilo mesto mirno.
Tudi v vojašnicah je bilo tiho. Vendar niso spali strelci, ki so ležali na trdih vojaških posteljah, temveč so premišljevali, kaj pride in se spominjali svojega doma.
Pri prvem svitu se je oglasil na dvoru glas trombe. Vojaki so zapustili ležišča in hiteli urno z mesta na mesto. V pol ure so bili že popolnem napravljeni in so se vzporedili v vrsto na širokem dvoru. V tem trenotku je zaropotal težek voz, vojaki so bili preskrbljeni s pratežem. Bili so gotovi in šli bi lahko, kamor bi je klical ukaz.
Takoj so prišli tudi častniki in si ogledali svoje oddelke. Zopet je bil zadnji med njimi Barta. Bil je nenavadno bled, in ustnice so se mu premikale. Prišel je od polkovnika. Sel se je poslovit z Elzo. Ni vedel, ali se bo že mogel, ker je bilo še zelo zgodaj. Vendar je našel Elzo napravljeno. Gledala je skozi okno in je pričakovala njega. Hitela mu je naproti, a njene modre oči so bile polne solz. Bled obraz je kazal, da ni spala celo noč. Nadporočnik ni imel besedij, da bi jo potolažil, a polkovnik tudi ni mogel potajiti v sebi srca ljubečega očeta. Molčal je tudi in resen hodil po sobi. Slednjič se je ustavil pred zaročencema.
.Ni pomoči", rekel ja žalostno in se držal za velike brke, da bi zakril svojo vznemirjenost, .morate pomisliti, gospod nadporočnik, na odhod. Poslovita se kratko. Saj se vrnete zopet in obetam vam, da bo Elza na vas čakala potrpežljivo. Sicer pa, kdo ve, kako dolgo bo trajala vojska. Ta četica
//O
naselilo z vsemi svojimi napravami; aii če to ni možno, vsaj d» #rkVitto tiskiM« fo« lutoo strAo. Kako vse drifftče ift io^e bi Vtvdili tidcftrnico, 14 bi nje prostori nam bVi fetalno zagotovil; bri M porabili ljubljanski voileVod, da %m Ijega voik goni stroje, a vse to ne gre v t6)em poslopji, tero nam lastpik lahko odpove vsacih šest meseci. Odbor je tor^ lansko društveno lete trikrat obravnaval to kadaVe, jpl deloma so bita ponujena poslopja neprimerna za naše namene, deloma njih cena toliko visoka, da si odbor ni upal izvršiti nakupa ter se prehudo zadolžiti. Ako nam pa Bof vzbudi novih dobrotnikov ali JTe nklb Njegova milost nakloni kakega novega gosp. Hitija, bode se odbor takoj in odločno zopet lotil te zadeve. A nekaj veselega imam vendar povedati o tej stvari: prvi kamen za lastni dom „Katol. tiskovnega društva" že imamo. Odbor je namreč pred nekoliko časom prejel iz zapuščine enega naših rajnih društvenikov sto goldinarjev z namenom, naj so za hišo tiskovnega društva. Bog plačaj v večnosti blagemu našemu sobratu velikodušni dar — vsem živečim pa kličem : Vivant sequentes !
Dne 27. julija I. 1887. ste izvolili, prečastui gospodje, sedanji odbor ter mu dah zlasti nulog, da si prizadeva za dobitev „Katol. Bukvarne" in „Katol. Tiskarne". Odbor je to izvršil in danes, po pretekli triletni poslovalni dobi vam izroči lastno, lepo vrejeno bukvarno in vsaj z najpotrebnišim zadostno oskrbljeno lastno tiskarno. Res, da to ni bilo mogoče brez precejšnjega zadolženja, a vendar zapuščamo narejenega dolga novemu odboru le še dobro polovico. Nadrobnejše Vam bo, prečastui gospodje društveniki, poročal o poslovanji odborovem v minolem letu gosp. tajnik.	(Dalje sledi.)
Politični preg-led.
v Ljubljani, 26. junija. IVotran)« dežele.
Volitve v deielne zbore. V teku tega tedna se prično volitve v deželne zbore. Danes volijo kmetske občine na Moravskem; dne 27. junija bodo volitve na Štajerskem; due 30. junija v Sleziji in v štajerskih in moravskih mestih; dnč 2. julija bodo volila mesta v Sleziji; dnč 3. julija štajerski in moravski veleposestniki; dne 4. julija veleposestniki v Šleziji; dne 5. julija kmetske občine salcburške; dr.o 7. julija občine predarelske; dnč 8. julija kmetske občine bukovinske; dne 9. julija kupčijska zbornica salcburška; dne 10. julija predarelska in bukovinska mesta in kupčijska zbornica; dne 12. julija kupčijska zbornica v Feldkirchnu in veleposestniki na Salcburškem ; dnč 14. julija bukovinski veleposestniki. Dne 20. avgusta bodo volile kmetske občine, dnč 25. avgusta mesta in trgi in dnč 30. istega me seca kupčijska zbornica in veleposestniki na Koroškem. Ža Zgornje-Avstrijsko še niso razpisane volitve, četudi je deželni zbor že razpuščen. Spodnje-avstrijski deželni zbor utegne še-le meseca septembra razpuščen biti in bržkone se bodo takoj potem volitve razpisale.
nerednih Bošnjakov se ne more upirati rednim vojakom, in mogoče je, da že za mesec dni nastane mir. Klza, bodi pametna. Saj si hči vojaka in poznaš vojaške dolžnosti."
Nadporočnik je vstal držč roko nevestino v svoji. Pogledala sta si še enkrat zaupno v oči in se objela. ,Moli za-me", šepetal je nadporočnik mahaje z roko.
„Ne pozabi me, vrni se hitro", ponavljala je nevesta in si pokrila obraz z rokama. Nadporočnik je stisnil roko polkovniku. Ta ga je pritisnil k sebi in ga poljubil. Molčč je odhitel iz polkovnikovega stanovanja. Bilo je veliko samozatajenje, katero je moral premagati, in gotovo bi bil slednjič zmagan. Zato je hitel v vojašnico. Tu v šumu, med vojaki, svojimi drugovi je pozabil za malo časa vse in se iznebil grozne misli.
Svoj oddelek je našel pripravljen, postavljen v vzoren red. Nadporočnik Barta je ljubil svoje vojake iu ti 80 skušali obraniti njegovo ljubezen in naklonjenost. Pregledal je vse in stopil na to k nekaterim častnikom, ki so pričakovali polkovnikovega prihoda. Tu se je govorilo vroče o naglo nastalej bojni nevarnosti, o hrabrosti neprijateljev, o težavni vojski v divjem kraji s tako zvijačnim in predrznim sovražnikom. Poslušal jih je, vendar ni sam dosti govoril. Bil je v duhu pri svoji nevesti, od katere ee je poslovil s tako bolestno in žalostno slutnjo, katere se ni mogel iznebiti.	(Dalje »ledi.)
Ogerska. Podpredsednik ogerski neodvisni strmim, foslaaee Ugf^ 6^omni1 je pri niiki kon-fsmd v KoIoŠvaru r|^seubur|^ da j* llclenil oanjpiti javno in odlc^o proti iMvalnim^emen< jitp v itranki. SkrajiU levica na SMlnogitRem it-iHila se je že leta 1^76 za vstop stranke v dele-
facijo. Vendar dandanes ni na dnevnept redu to prašanje. Njegov in prijateljev njtopHft vstop v delegacijo je odvisen od treh okolnoStlj. V delegacijo bodo vstepni ali ta Velike vojne^ iA za združenja fcmerna opotieije z vladno stram, ali kadar pride njegova stranka do večine. Pred vsem mu je glavna skrb, da napravi razkol med onimi elementi, ii stoje na podlag iz 1848. leta, in onimi, ki so za glavna načela it leta 1849. Zadnji, ki so bili v neodvisni stranki le iz gostoljubnosti, hočejo imeti glavno besedo. On sam, kakor tudi večina stranke, stoji na podlagi iz 1848. leta, in so pristaši personalne unije pod habsburškim vladarstvom. Kdor ljubi svojo domovino in hoče biti praktičen politik, vedeti mora, da je ta zveza nemogoča brez vladarske rodovine, s katero je zvezana Ogerska po pragmatični zvezi za vselej. Nadalje je Ugron objavil, da 80 ponudili Košutu imenovani radikalni elementi, ko 80 bili šli lanskega leta k njemu, sestavo stranke na podlagi leta 1849; a Košut jib je zavrnil z zlatimi besedami in z veliko modrostjo. Istotako naredili so ti ljudje v razpravi o domovinski postavi, proti volji Košutovi, iz načelnega vprašanja osebno. Njegova stranka mora hrepeneti po večini in moči, a brez vladarja in cesarske rodovine se ne dA to doseči; prizadeval si bode torej, da bode svoje ljudi na imenovani podlagi organizoval ter se obrnil ž njimi proti podržavljanju uprave. Skušal bode to doseči že v teku poletja.
Tnanje drikare.
Srbija. Kakor se poroča iz Belega Grada, polegli 80 se valovi razburjenosti srbskih trgovcev proti Avstriji. Na preteklo nedeljo napovedani shod so odložili do prihodnje nedelje, vendar pa že zdaj sklenili resolucijo, vsled katere upajo kupčijski krogi, da se bo zabranilo nadaljno kupčijsko zamotanje med Srbijo in Avstrijo, ker je obstoj dosedanjih kupčijskih pogodeb velevažen za eno kakor drugo državo.
Rusija. Na izjavo „Nov. Vremena", da se megla nad Evropo gosti, in na poročilo milanske »Perseveranze" o podaljšanji trodržavne zveze do 1895. I. ter na razpravo ,Fanfulle" o rusko-fran-coski zvezi, oglasila se je „Munchener Allg. Ztg.". O podaljšanji imenovane trodržavne zveze do 1895. I. precčj dvomi, pač pa je mogoča zveza med Rusijo in Francijo. Mej drugim piše zadnje imenovani list tako-le: ,Ko bi se res Rusija in Francija utegnili zvezati še le zdaj, uvideli bi, da se je ta zveza pokazala za potrebno še-le v najnovejšem času. Taka zveza pa nima še nikakega vojnega pomena, če ni sklenena s posebnimi nameni; iz te zveze bi se le pokazalo, da se zdi imeuovanima državama potrebna trdna in zanesljiva zveza nasproti trodržavni zvezi. Ne ve se sicer, ali utegne to zvezo pospešiti angleško-nemško sporazumenje, vendar v Petrogradu in v Parizu sumijo, da je Anglija stopila vsled tega spora-zumenja v nekake prijateljske razmere z Nemčijo."
Francija. Francoski listi pišejo eni tako, drugi zopet drugače o sporazumenji med Anglijo iu Nemčijo. Nekateri časniki trdijo, da je to sporazumenje za Nemčijo velike koristi, drugi pa pravijo, da je Nemčija pri tem na slabšem ter omenjajo pokrajine Vitu, Ugando in one južne ob Njassi. Zopet drugi maloverni listi pa zagotavljajo, da tiči v tej pogodbi uekaj tajnega med obema državama. Vsi vkupe pa se vjemajo v tem, da znači to an-gleško-nemško sporazumenje veliko prijateljstvo med njima in Anglija utegne morebiti celo stopiti v trodržavno zvezo.
Nemčija. Kakor poročajo listi, vršila se je dnč 23. t. m. v Beroiinu zanimiva izprememba v ministerstvu. Finančni minister Scholz je zapustil državno službo in njegovo mesto je zavzel Miquel, pristaš narodno-liberalne stranke. S tem se bo gotovo imenovana stranka približala guvernamentalni politiki. — Major Wissmaun, biva sedaj v Beroiinu in je povabljen v Potsdam na carski obed. Temu vojaškemu dostojanstveniku nič kaj posebno ne ugaja angleško-nemška pogodba. On pravi, da je nemogoče, da bi se Anglija in Nemčija sporazumljale v naselbinski politiki in bi se laže govorilo o hudem tekmovanji v naselbiiiskih zadevah. Vzhodna Afrika nima za Nemčijo po njegovem mnenji nikacega pomena, če pride Sansibar popolnoma Angležem v roke. Veselje, ki ga imajo nekateri nad tem spo-razumljenjem, izpremenilo se bo kmalu v žalost.
Belgija. Poročalo se je že, kako se v Belgiji javlja tok za splošno volilno pravico. Dnč t. m. je bilo v (ientu več shodov, in celo sprevod so napravili ti rogovileži. Namesto zastav so imeli velike deske z napisom: „Zdaj smo sužnji, volilna pravica nas stori ljudi. Kdor je volilec z denarjem postal, dobi se lahko z denarjem. Kdor je dober za voiaka, dober je tudi za volilca." Sprevoda so se vdeležili največ delavci socijalistiškega mišljenja. Ob osmih zvečer je pa prišlo do prepira med temi in policijo, a minnl je brez hujših posledic.
Itllutomera, 23. itk. (Lj ntom er ^ Leit-lneritit) Notica v .^Hncu- št l|| le je v Ljutoiitr poslani list .IfttVenca- I j^^evim pri-stavkoH »Leitmeriti" voirt na Cll^, potem nazaj v LjuMfiio, Uit je še čez tiilt dnij na-^iBiku V rott, deje mi povod, d& Itjii^vorim nekaj beaedij o našib poštnih razmerah.
Višje poštno ravnateljstvo zaukazuje pri vsaki priliki, da se Aongo poštni uradniki v krajih z mešinim prebivalstvom držati ostro enakopravnosti, ter izdaja za take kraje dvojezične poštne znamke in jemlje tudi večinoma na to ozir pri nameščenja uradnikov.
Naši neerarni poštarji pa se za te ukaze malo brigajo,
najemajo si nemške ekspeditorje, ki niti slovenski govoriti'ne znajo, in če tudi kdo izrečno zahteva dvojezične poštne znamke, jih čestokrat ne dobi, ker si jih poštar noče naročiti.
Tako je bilo v Ljutomeru in Ormožu.
Od 1. junija imamo v Ljutomeru novega poštarja, ki je sicer naš rojak, pa je baš v svojih službah po Nemškem celo slovenski pozabil. Poštni urad je sicer izgledno vredil, prodaje tudi brez zahtevanja dvojezične poštne znamke, ali nad uradom ima samo nemški napis in v uradu čisto nemškega ekspeditorja.
Kako bi mogel ta urno iu v redu pisma in časnike na vse kraje celega okraja razposlati, če slovenskih imen teb krajev ne poznd, v uradnih zapisnikih pa itak ne najde pravih izvirnih imen, ampak ponemčene spake, katerih drugje ne poznajo, kakor v ponemčenih uradih.
Kdo bi mishl, da so Wagendorf Babinci, VTan-tschen Bunčani, Schfltzendorf Stročja ves itd. Iz nevednosti se torej lahko poštarju velike napake primerijo; ker ne poznd pravega imena bližnjemu kraju, pošlje pismo, Bog ve, kam, po svetu. Svoje dni je neko pismo iz Vojnika v Konjice potovalo skozi Kojnico v Bosni, ter potrebovalo v Konjice več dnij, kakor bi bilo potrebovalo ur. Včasih pa tudi nedolžna slovenska adresa katerega nemškega poštnega uradnika tako razkači, da jo vrže v kot, ali pa navzlic pošlje po svetu, — Bog vč, kam. Tudi taki slučaji so bili v časnikih že objavljeni.
Vse te neprilike bi se lahko odstranile, ko bi v poštnem registru v naših krajih poleg ponemčenih imen imeli tudi izvirna slovenska imena, in ko bi tistim uradnikom, ki sovražijo slovenski jezik, odtegnili tudi slovenski kruh. Slovenci pa bi morali dosledno pisati v vseh pismih, tako v nemških, kakor v slovenskih, le izvirna slovenska krajevna imena, in ne ponemčenih spak. Zato jaz pišem tudi nemški: Ich gehe nach Noršince, in ne: ich gehe nach Ur-schendorf. Tako delajo tudi drugi narodi.
Iz Šmarja, dne 23. junija. (Veselici.) „Na Gorenjskem je tletno, k' so visoke gorel" Tako smo prepevali svoje dni. Jaz pa rečem, da tudi na Dolenjskem ni neprijetno. Tudi tukaj imamo svoje zanimivosti, svoje prijetnosti, svoje veselje. Pred kratkim smo imeli dve veselici. V soboto, na praznik patrona šolske mladine, je bilo šolarsko veselje; v nedeljo potem pa zabava »Šmarijskega bralnega društva". Kako pa su je vršilo vse to? — Naj povčm.
V soboto zjutraj ob 7. uri zbere se šolska mladina lepo snažno opravljena v svojih šolskih prostorih. Pod nadzorstvom učiteljskim gredo potem v lepem redu k podružnici sv. Križa, kjer daruje čast. gosp. katehet sv. mašo, pri kateri pojo šolarji. Po sv. maši pa se podajo vsi na mežnarjev vrt, kjer prejme vsak šolar od bogato obložene mize svoj delež: štruco, rožičev itd. Na to se prične zabava. Več učencev io učenk kaže, kaj se je navadil in kako napredoval, in koliko se izuril v deklamaciji, v petju, v telovadbi itd. Zares, čuditi se je bilo malim otrokom, s kako spretnostjo in veseljem so vse to izvrševali. Lahko je p. n. učiteljstvo ponosno na tolike vspehe svojih šolarjev in šolaric! Nad vse presenetil nas je pa konec tej otroški zabavi. Učenka Pepca Potokar stopi na nekoliko vzvišeni prostor ter se z lepo besedo iu veliko navdušenostjo in nepre-strašenostjo v imenu vseh učencev in nčenk prisrčno zahvali za prejete darove omenjenega dne, za tepe nauke, ki jih v šoli prejemajo, in naposled izročivši vse pod varstvo sv. Alojzija, patrona šolske mladine, obljubuje zvestobo Bogu in cesarju in konča svoj lepi govor Nato pa skupno zapojo cesarsko pesem pred šolsko zastavo in zopet v lepem redu gredo
Teselo Tsak na svoj dom. Ta dan boda ostal šolski mladeži v spominu.
y nedeljo popoldne pa je .Šmarijsko bralno društvo" imelo svojo veselico v Eozinovi hiši (rekše „pod kozolcem") na Sapn, kakor je »Slovenec" že omenil.
Zbralo se je precejšnje število ljudstva. Se celo iz »bele Ljubljane" so nas počastili s svojim pohodom, če tudi je pot precej neprilična, ker nimamo še železnice. Veselica se je vršila sploh povoljno v zadovoljnost vseh po naznanjenem programa. V Šmarje došle goste pozdravil je strel iz »možnar-j e v", vsprejel pa g. nadučitelj. Streljalo se je tudi potem na Sapu med zabavo mnogo. Jako zadovoljno 80 se naši ljudje smijali gibčnim kolesarjem, kateri 80 uganjali svoje burke na kolesih. Postrežba dobra, jed in pijača izborna. Petje vse pohvalno. Gospa Suva je pričujoče občinstvo očarala s svojim lepim glasom. Tudi moški in mešani zbor sta dobro rešila svoji nalogi. Nad vse iznenadila pa je slavne goste zopet napominana učenka, domača hčerka, Pepca Potokar, s svojo deklamacijo.
Resnično, čuditi se je, kako neustrašeno, kako lepo priprosto je kot priprosta, kmetska deklica govorila. Bilo je znati, da so slavni gostje zadovoljni bili z vsem. Zares prijetna zabava! Skoda le, da se je proti večeru k hudi uri napravljalo ter slavne goste oplašilo, da so se kmalu vračali, vendar veseli, vsak na svoj dom
Iz Famelj v vremski fari. 24. junija. Danes popoldne po 4. uri nastal je ogenj v Goričah pri vdovi Mariji Kovačič-evi h. št. 8. Pogorelo ji je: Hlev, skedenj, svinjak z enim prasetom, kolarnica, hram, vse gospodarsko orodje, mnogo vinske posode, čebelnjak s čebelami, mnogo sadnega drevja, trt in latnikov, v skupnej vrednosti 1900 gld. Zavarovana bila je pri »Riunione Adriatica" samo za 350 gld. Sreča Božja bila je, da je bilo mirno vreme, in da 80 bili ljudje pri domu; s-cer bi bila vsa vas v malem času kup pepela. Kuvo je ogenj nastal, se še prav ne ve, najbrže po otrocih.
Pri velikem uboštvu letošnjem, ker je pri nas sploh velika reva in beda, in ker je uboga vdova sama z malimi otročiči, od katerih je najstarejši deset let, je vsega usmiljenja in pomoči vredna in potrebna.
Do usmiljenih src se tedaj tem potem kliče in pohlevno prosi nnjne pomoči. Vsak najmanjši dar se bode s hvaležnostjo vsprejel. Darovi naj se pošiljajo č. g. Ivanu Škerjancu, župniku v Vremah ali pa županstvu v Famljah pri Divači.
Županstvo občine Famlje.
Iz Prage, 21. junija. (Zavetišče za opuščeno mladino. — Božja pot na sv. Goro pri Pfibramu. — Razno.) [Konec.] V nedeljo, dne 15. tek. meseca, vršila se je pa božja pot na sv. Goro pri Pribramu, ki je nekako slična z ono na sv. Višarje v Slovencih. V prekrasnih, z velikimi troški obnovljenih božjepotnih prostorih na spomeniškem holmu zbralo se je v ta dan blizu 60.000 ljudij, da proslavijo koronovanje Matere božje. Pri pridigi iu pontifikalni sr. maši, kojo je daroval blagosl. škof Fr. Schwarz iz Prage, bilo je prisotnih uad 30 do 40 tisoč ljudij. Od zgodnjega jutra vrstila se je procesija za procesijo, nekatere so prišle celo iz zapadne Bavarske, druge od Krkonoš, z Morave, da iz Silezije. Propoved o VjlO. uri je imel č. g. V. Svehla, župnik na Smihovem. Pri slav-nastni sv. maši streglo je g. pontilikantu okolu 40 duhovnikov. Na koru so pa izvajali izborno koralno mašo Skuhorskega. Po sv. maši vršilo se je takozvano koronanje čudotvorne sohe Marijine. Pri sprevodu tvorili so dvojno vrsto pfibramski ostrostrelci, rudokopi iz Brezovih Gora v uniformi in vojaški dosluženci, vseh vkupe 1200 mož; v sprevodu svirale so tri godbe, vsaka broječa po petdeset godcev. Popoldne so bile slavne litanije od Kfižkov-skega. Vsa božja služba vršila se je zvunaj cerkve pri takozvanem cesarskem altarji, ker sta ondi počastila cesarja Leopold in Ferdinand kip Matere božje; ljudje so stali ali pa sedeli pod milim nebom. Vreme je bilo ugodno. Prodajalci obrazov, križev in raznovrstnih božjepotnih spominkov so lepo — želi, prodali so ogromno svojega blaga; samo z vožnjo po železnici niso bili zadovoljni božjepotniki, ker se T tacih sločajih brezversko osebje tu kot na jugu vede kaj malomarno do vernega ljudstva.
Okončujoč svoj dopis sem ravnokar zvedel, da bode na HleklevriczeTi sltrnosti r Krakovem zastopal »Umeteljsko besedo" pisatelj g. Edv. Jeli nek in položil venec na rakvo velicega pesnika na \Va-
welu, a tudi češko novinarstvo boda častno zastopano v Krakovem. — Dalje se mude te dni v Pragi češki rojaki Iz tujine: harkovski vseučiliščni profesor in državni svetnik dr. Šercl, varšavski veučiliščni profesor dr. Jos. Pervolf, in londonski inžener g. Meilbek, koji je s svojo domovino vedno v zvezi, dasi je že 20 let odsoten; dospel je pa sem v Prago tudi sloveči učenjak petrograjske univerze profesor Jak. Gret.
Iz Šmarjete, 24. junija. Danes smo izročili materi zemlji truplo g. Janeza Kaliger-ja, šolskega voditelja v Smarjeti. Rojen je bil 1821. 1. v Sto-pičah pri Rudolfovem. Bil je orglavec v Hinjah, Prečini in zopet v Hinjah. Od tam je šel I. 1852. v Idrijo v preparandijo. Leta 1853. v jeseni bil je nastavljen v Stopičah za učitelja ter tam deset let pridno šolsko mladino poučeval. Od tod je bil v Smarjeto prestavljen v enaki lastnosti ter tukaj 27 do 28 let prav vneto in izgledno svoje dolžnosti kot učitelj in cerkveni pevec in orglavec v zadovoljnost svojih višjih opravljal. Ljabil je šolsko mladino, bil dober oče in skrben človek! — Pokazalo se je danes, kako so ga vsi ljubili in spoštovali, ker se ie pogreba vdeležila vsa šolska mladina, mnogo faranov, 21 gg. učiteljev in učiteljic. Zapeli so gg. učitelji pred šolo »Blagor mu", v cerkvi pri sv. maši lepe mrtvaške pesmi in »Nad zvezdami". Po sv. maši je č. g. župnik Ant. Krčon izpregovoril nekoliko besedi v slovo in na to so še zapeli vrli pevci učitelji »Jamica tiha". Želeli so mu vsi sveta nebesa, rajsko veselje nad zvezdami itd. Naj v miru počiva!	J S. H.
S Skaručine pod Šmarno Goro, 23. junija. (Raznoterosti.) Naj pričnem z glavnim predmetom — s škaruško cerkvijo sv. Lucije, znano in slovečo božjo potjo. Bila je znotraj že ob skrbeh prejšnjega č. g. župnika vodiškega T. Kajdiža, sedanjega dekana v Moravčah, po vsem ozaljšana, a sedanji župnik, č. g. S. Žužek, lotil se je tudi vnanjega dela, dal popraviti strehi nad zakristijama, odpravil ne ravno lepo lopo pod zvonikom in zdaj se bo prenovila še velika slika sv. Krištofa na vnanjem zidu ter sploh vse olepšalo. Delo bo dovršeno menda do sv. Jakopa, ko je tu glavni shod.
Razen cerkve prenovljen je tudi farovž jako lično, le škoda, da je prazen, ker ne morejo dobiti duhovnika. Morda te vrste katerega gospoda napotijo, da se oglasi. Vsa čast in hvala pa č. g. župnika, da je v kratkem času svojega župnikovanja storil toliko posebno pri tej znani lepi cerkvi.
Temu kratkemu poročilu dostavim, da so cerkev v Repnjali sv. Telesa dan obiskali tatovi in razbili ter izpraznili pušice. Plen menda ni bil ravno velik, morda je več škode pri pušicah in drugje. Ljudje sodijo, da so to storili tisti trije ptiči, ki so ušli z Grada in se po teh krajih klatili.
če dostavim, da letina tukaj prav dobro kaže, menim, da je dosti za zdaj.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je podaril za pogorelce v Dragavanji Vasi pri Črnomlju 1000 gld.
(Za častnega občana) je izvolil občinski zastop pri Sv. Gregorju v seji dnd 22. t. m. preblagorod-nega gosp dež. predsednika barona Winklerja.
(„Matica Slovenska") je imela včeraj popoldne v mestni dvorani XXV. redni veliki zbor. Predsednik, prečast. g. kanonik in profesor J. Marn, je pozdravil navzoče ter v glavnih potezah opisal delovanje prvega narodnega znanstvenega zavoda. H koncu govora se spominja poroke nadvojvodinje Marije Valerije. V znamenje veselja in udauosti je vstal ves zbor. Nato je g. župan Grasselli naglašal, da si mestna občina šteje r čast, da si je »Matica" izvolila mestno dvorano kot zbirališče. Kot načelnik stolnega mesta in naravnega središča slovenskega naroda pozdravlja zbor in izraža željo, naj bi »Matica" vsestransko napredovala in .se razvijala. Predsednik ga zahvali v imenu društva, zbor zakliče: »živio!" — »Matica" je imela od 1. januvarija do 31. decembra 1889. leta 9681 gld. 66'/, kr. dohodkov, 7551 gld. 22Vt kr. troškov; torej ostalo je v gotovini 2130 gld. 44 kr. Premoženje »Matice' je znašalo koncem 1. 1889. v gotovini 130 gld. 44 kr., v hranilnici 2000 gld., v obligacijah 10.499 gld. 75 kr., intabolirani kapital 6000 gld., vrednost hiše 29.400 gld., inventar 450 gld., zaloga knjig 3000 gld., čisti znesek zastankov 428 gld. 34 kr., vkupe torej 51.908 gld. 53;kr. Od prejšnjega leta se je zmanjšalo premoženje za
300 gld. 75'/, kr., ker so popravki hiše stali nad 1200 gld. V proračuna za prihodnje leto je 7085 gld. 90 kr. dohodkov, 6528 gld. 69 kr. troškov, torej 557 gld. 21 kr. prebitka. Gimnazijski nčitelj g. L. Pintar izreče zahvalo vsemu odbora in nasvetuje, da se per acclamationem izvolijo prejšnji trije presojevalci računov, in sicer gg.: Fr. Bra-daška. Drag. Žagar in Gustav Pire. Tajnik gosp. Lah je prečital dolgo in stvarno sostavljeno letno poročilo, katero objavimo v prihodnjih številkah. Odbornik g. Bartelj kot prihodnji vrednik »Slovenski Besedi" pojašnjuje glavni namen tega lista, ki ga namerava »Matica" izdajati. List bode v prvi vrsti namenjen slovenskemu pravopisju, vendar bode sprejemal tudi članke o jezikoslovja, ako bodo saj posredno v zvezi s pravopisom.
V	oktobru ali saj koncem tega leta bode izšla prva številka. Dr. vitez Bleivveis naglaša z veseljem, da »Matica" izdaje tudi šolske knjige. Tega namena naj bi ne izpustila iz očij, ker moremo upati, da kdaj dobimo slovensko višjo gimnazijo in slovenske paralelke na realki. G. dr. Josip. Vošnjak izreče zahvalo društvenemu odboru, osobito gospodu predsedniku, ki navzlic svoji prilet-nosti požrtvovalno deluje na korist »Matici". Za-hvaljevaje se sproži gosp. predsednik misel, naj bi se kje odprla javna knjižnica, kjer bi bile na razpolago tudi knjige »Matice", ki sedaj lež^ neporabljene. Podpredsednik g. prof. Leveč prečita štiri dopise, in sicer tri s Štajerskega, enega iz Bolcana na Tirolskem od g. prof. Schreinerja, v katerih dotični člani v bistvu soglasno nasvetujejo, naj bi „Matica" izdajala znanstven in ne le pravopisen list. Po daljšem razgovoru je bil soglasno sprejet predlog g. Levca, naj se pooblasti odbor, da presodi ta nasvet in v prihodnjem zboru stavi konkretne predloge, ker so ti nasveti za letos došli prepozno. »Slovenska Beseda" ostane torej začasno društven list za slovenski pravopis ter se razširi v znanstven list, ko je zagotovljen mogoč obstanek. Naposled se je vršila dopolnilna volitev odbornikov. Oddanih je bilo 493 glasov, absolutna večina znaša 247. Dobili sogg.: dr. Poklukar in J. Tomšič po 493, dr. Lampe, J. Marn in dr. Šust po 492, dr. Sernec 481, J. Kersnik 457, A. Kobiar 449, dr. Dolenec 447 in dr. Tavčar 410 glasov, in so torej po § 12. društvenih pravil izvoljeni v odbor za dobo štirih let. Dobili so še gg.: A. Kalan 44, dr. Janežič 13, dr. Gregorič, L. Jeran in Fr. Povše po 12, J. Šiška 10, dr. Mahnič 7, dr. Križanič in dr. Šušteršič po 6, J. Ažman 5, A. Funtek 3, A. Karli n in A. Zloga r po 1 glas. — Danes je imel odbor sejo, da se je sestavil.
(Svečano odprtje mestnega vodovoda ljubljanskega) bode dne 29. junija ob 12. uri opoldnO pri vodometu na cesarja Jožefa trgu. Vodomet je skoraj dogotovljen. Včeraj so pričeli staviti odre za gledalce in povabljene dostojanstvenike. Ob 1. uri popoldne bo slavnostni obed v dvorani starega strelišča.
(Umrl) je gosp. Janez Kaligar, učitelj v Šmarjeti na Dolenjskem. N. v m. p.!
(Toča.) Iz Sentpetra pri Novem Mestu se nam poroča: Na kresni večer je v tukajšnji župniji razsajala silovita nevihta. Kakor orehi debela toča je skoro popolnoma stolkla najlepša polja, ki so letos izredno obetala mnogo pridelka. V vinogradih na Trški gori so zasledili trtno uf^. Slabe nade za bodočnost!
(Zločin.) Iz Kočevja se nam poroča: Te dni zgodil se je v Gorenjem Zdihovem (Oberskril) grozen zločin. Dvaindvajsetleten mladenič je že več časa zasledoval dekle, ki pa se mu je izogibala. Oni dan pa jo zagleda na polju z drugimi ženskami, pokliče jo po imenu, češ, da mora nekaj posebnega ž njo govoriti. Naposled dekle stopi k njemu. Ko izpregovorita nekaj besed, potegne mladi brezbožni človek iz žepa samokres, ustreli in zadene nesrečno dekle v srce. Dekle krčevito pritisne roko na smrtno rano, zgrudi se in izdihne. Morilec zbeži, pa se kmalu naznani sam okrajnemu sodišču v Kočevji.
V	nedeljo popoldne se je odpeljala komisija z morilcem v Zdihovo, da konstatuje umor deklice, na še dvajset let stare. — Grozni umori in poboji se vedno množ^, kar ne dela časti deželi, in priča o vedno rastoči nenravnosti.
(Treščilo je) v nedeljo zvečer v zvonik po-družne cerkve sv. Križa t moravški tapniji. Strela ni užgala, vendar je napravila veliko škodo. Na eni strani zvonika je doli zbila streho, srednji zroa
Ttdigoila iz teitja, zdrobila kazala pri nri in drugo želez je ter razrila cerkveno streho po slemenu. Tudi (idovje zvonika je močno poškodovala, želtzno ploščo pa, ki je bila v cerkvi vzidana v spomin, da je bil v bližnji vasi Zagorici roje'n slavni matematik Vega, 80 našli streljaj daleč od cerkve, sicer pa nepoškodovano. Lopo pred cerkvijo je strela po-polnoma odkrila. V cerkvi je pri obeh stranskih oltarjih posmodila pozlačena okvirja, zvonce zmetala po cerkvi, pred velikim oltarjem vzdignila ploščo iz tlaka in tam menda šla v zemljo. Ko so cerkev odprli, je bilo toliko dima, da nihče ni mogel notri, dokler se ni razkadilo. Ravno v tem trenotku je cerkovnikov brat zvonil mrliču. Ker pa so se vrvi na njegovo srečo odtrgale, ni ga strela zadela, vendar je nezavesten obležal. Strelovoda cerkev nima, ker ljudje mislijo, da strele n^-se vleče gora, pod katero stoji cerkvica.
(^Katoliška dražba") ima prihodnji torek dne
1.	julija na Rožniku sv. mašo za društvenike zjutraj ob 5. uri z navadnim darovanjem za uboge iz Vincencijeve družbe.
(S Koroškega): Nove slovenske posojilnice snujejo v Velikovcu, Sinči Vasi in Tinjah. — Deželni predsednik baron Scbmidt-Zabierov je bil nedavno v Št. Jakobu in se osebno prepričal, da se slovenščina v šoli preveč zanemarja. Ukazal je g. učitelju, naj se bolj ozira na slovenščino, in obljubil, da se bode razširil slovenski pouk. Ta obljuba je vesela, naj bi se tudi Bresničila. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico bo imela dne
2.	julija ob Vs 8. uri zvečer v hiši kat. rokodelskih pomočnikov svoj letni občni zbor.
Raznoterosti.
— Junaško delo. Iz Nevvjorka se poroča: Mašinist pri znani železnični družbi v Ameriki se je predrzno spustil v smrtno nevarnost ter ob jednem pokazal svoje človekoljubje. Ko je najbolj letel vlak po svojem gladkem tiru, zagledal je omenjeni mož ne daleč proč na železni cesti igrajočega se otroka. Ljudje, ki so gledali iz vagonov, videli so pretečo nevarnost. Otrok je bil preblizu, vlaka ni bilo mogoče do tja ustaviti, in vsem se je zdelo, da je tu za otroka neizogibna smrt. V tem trenotku ukaže mašinist kurjaču, naj zapre sopar, doč m je stekel sam na konec stroja se dobro vprl in — zgrabil otroka izpred stroja. Ko ga je imel v rokah, vrgel ga je poleg železnične proge, kjer je bil varen pred strašno smrtjo. Sto korakov od tega mesta, kjer je sedel otrok, ustavil se je vlak. Zdaj še-le
videli so popotniki, kaj se je zgodilo z otrokom. Stariši imenovanega otroka niso mogli dovolj zahvaliti mašinista za njegovo veliko delo.
Telegrami.
Dunaj, 2t). junija. Cesarski namestnik na Gor. Avstrijskem grof Mervvelclt je imenovan za ces. namestnika na Tirolskem in tajnega svetovalca. Dvorni svetovalec v Inomostu baron Puthon jo imenovan za ces. namestnika na Gor. Avstrijskem. Namestniški svetovalec vitez Hebenstreit je imenovan za dvornega svetovalca pri namestništvu v Inomostu. — Mnogi listi jako pohvalno pišejo povodom desetletnice ministrov Duna-jevskega in Welsersheimba. Priznavajo zasluge Dunajevskega, vedno manjši primanj-kljej, večji državni kredit in njegovo močno in
nositi težko orožje. Welsersheimb je s svojo strokovno veljavo, odkritosrčnostjo in prijaznostjo izvršil velike reforme na polju sedanjega razvitega brambenega sistema. „Pi'esse" omeni, da more vlada Taaflfejeva z obema ministroma slaviti ta dan.
Berolin. 2o. junija. Cesar je povzdignil majorja Wissmanna v plenienitaški stan. — V državnem zboru je vojni minister odgovoril poslancu Bebel-u, da je vojaška predloga posledica francoskega brambenega si- j stema. Dvoletna služba je sedaj nemogoča. '
Pariz, 25. junija. V St. Jeanu se je zrušil most, 50 oseb je palo v morje, danes so našli 7 mrličev.
Madrid, 25. junija. Po uradnih izkazih je doslej v 14 vaseh za kolero zbolelo 193 oseb, umrlo 112.
Umrli so:
23.	junija. Vladimir Vidmar, strugarjev sin, 9 let, Kri-ievniske ulice 2, davica.
24.	junija. Marija Trtnik, šivilja, 21 let, gv. Petra cesta 64, srčna hiba.
v bolnišnici:
24. junija. Martin Jerančie, delavec, 52 let, jetika.
TremenHico sporočilo.
a S	Cas	Stanje		Veler	Vreme	Ijl
opazovanja		znkoinen T mm	toplomerm po Cfllzijn			
25 »	7. u. ^ut. 2. u. pojg. 9. u. »vee.	738 4 738-0 739-5	lO 24-0 16-0	si. szap. si. svzh. brezv.	oblačno 1» jasno	0-00
Srednja temperatura IG V za 0-4'' pod normalom.
I>nnatska borza.
(Telegrafično poročilo.) 2'j. junija.
Papirna renta 5 po 100 gl. (s 16* davka) 88	gld.	59	kr.
Srebrna „ 5V', „ 100 , „ 16* „ 89	„	05	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109	„	40	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	30	„
Akcije avstr.-ogerske banke......972	„	—	„
Kreditne akcije .......... 303	„	75	„
London • • •..........116	„	80	„
Srebro.............—	,	—	„
Francoski napoleond.........9	„	30	„
Cesarski cekini...........5	„	55	„
Nemške marke ..........57	„	42',,,
Tujci.
24. jnnija. Pri Slonu : Grebner in Manheimer, potovalca, pl. Holloej- in Sch6nwald, trgovca, z Dunaja. — Klein, vladni koncipijent, s Krškega.
—	Buckstein, potovalec, iz Švice. — Kalmus iz Trsta.
—	ileller, in Pollak, posestnika , iz Solnograda. — Fischer, potovalec, z Oger-skeg,i. — Knoll, trgovec, z Gornje-Avstrijskega.— Kj-ov-sky, gozdar, s Koroškega. Eisler, trgovec, z Ogerskega.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOB
Po krati rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. x
K	Nova ameriška	^
^^^ zobna glicerin-creme
(preskušena od zdravstvene oblastnije)
ALODONT ^^
C. kr. dvorni zalagatelji na DUNAJI.
t
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerijah itd. 1 komad :15 kr. V Icjubljanl | ri lekarnarjih Erazmu Birschilzu, Vilj. Mayerju, Gabrijelu Piccoliju. Iv. Svobodi, pl. Trnk6czyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru Q Lasniku, M. F. Suppanu, Antonu Krisperju.	(62—48) A
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOB
„THE GRESHAM"
zamoTalso iiništvo za žiTlienje 7 kk.
\
Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko:
Dmi, GMastrasse 1, i Pešta,Fr!iiE-JDSiifiMz
v hiši društva.	i št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1889 ..........frank.	106.578..528 96
Letni dohodki premij in obresti........................„	lJ,3.i8..jl8-8t)
Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
d6bi društvenega obstanka (1848).....• . . .	„	219,930.701-87
V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za	„	49,069.600-— novih ponndb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb....................„	1.610.827.280 —
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni ^aj^top v Ljiibljaiii
(12-6)	pri
Gvidu Zeschko-tu
Tržaška cesta, št. 3.
ISrečke dunajske razstave ^ 1 gldf|i
1 srečka za lif oboje srečkaiije veljavna. » Kazalo sreček obojega .srečkauja.
i> «
ft J^azaio sreeeic ooojega Hrecnanja. (6) m 'J Prvo srečkanje 14. avg^ista 1890.. Drugo srečkanje 15. oktobra IB90.
^^ 1 dobitek50.000gl.vrednosti 1 dobitek50.000gl-vrednosti ^^
Hi \ fi
dobivajo se pri €. C. M:ayer-ju v Ljubljani. ^
5000 aooo 1000 600 200 100 50 20 10 5
n )» »1 II II II II
razstavnih srečk
1
1 1
5 lU 20
200 2000
5000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5
)) II II II II II
II II II II II II II II
H] Srečke pol
OIiJNATB BAR
V
koflltar^klh |iii«)lcali po |iol In Jeden kilo
pripoi*oc*a najceneje
tovarna oljnatih barv, laka in iirneža	(34)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.