Poštnina plačana v gotovini Leto XM št« 26 (»jutro« XX., si. 151 a) ^ Ljubljana, ponedeljek J. julija 1939 Cena 2 Din Upravzuštvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, 8elen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje r Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru tt. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon St. 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno« Maribor. Grajski trg St. 7, Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. V dobi najfinjše napetosti: dgovorni državniki še vedno iščejo pota za miren amen, da bi preprečili groiote nove vojne Uponso se vzdržujejo vesti, da misli Roosevelt še vedno na sklicanje svetovne konference, ki naj bi razpravljala o vseh mednarodnih sporih — Ponovni sestanki med Hitlerjem in Mussolinijem — Zaupna sporočila med Berlinom in Londonom — Novi M onakovo izključen IVashington, 2. julija, br. Uporno se vzdržujejo vesti, da je prezident Roosevelt še vedno pripravljen sklicati svetovno konferenco, ki naj bi razpravljala o vseh obstoječih mednarodnih sporih in skušala najti tako rešitev, ki bi omogočila mirno sožitje in sodelovanje vseh držav. Vendar pa sedanja mednarodna napetost ne dopušča mnogo upanja, da b:i bila taka konferenca možna. V zvezo s to akcijo spravljajo tudi (dejstvo, da je Roosevelt pozval ameriškega poslanika v Londonu Kenedyja na poročanje v Washington. Kenedy bi imel prvotno že včeraj odpotovati in sicer z letalom, a je svoj odhod zaradi napetosti v Evropi za par dni odgodil. Iz dejstva, da se je odločil za pot z letalom, sklepajo, da gre za izredno važne zadeve in domnevajo, da je to v zvezi z nameravano posredovalno akcijo Roosevelta. Prav tako posvečajo veliko pozornost vestem, da sta se pretekli teden ponovno sestala Mussolini in Hitler. Prvi sestanek je bil na Obersalzbergu, kamor je odpotoval Mussolini po svojem ne- Napetost zaradi Gdanska popušča ? Izgleda da so bile priprave v Gdansku samo poskusni baloni, da bi ugotovili resnost poljske reakcije Pariz. 2. julija, z. Odgovorni politični krogi ugotavljajo, da je napetost, ki je nastala pretekli teden zaradi vojnih priprav v Gdansku, sicer nekoliko popustila, da pa so Anglija, Francija in Poljska slej ko prej budno na straži, da ne hi bile kakorkoli presenečene. Vsekakor so okoliščine, če se dobro presodijo, ta trenutek zelo neugodne za vsako akcijo, ki naj bi spremenila status quo v Gdansku. Najvažnejši faktor, s katerim mora Nemčija računati v vsakem primeru, je žetev. Glede na to bi zlepa ne bilo mogoče pričakovati, da se bo poskusilo gdansko vprašanje v smislu nemških teženj rešiti pred koncem poletja. Za žetev potrebuje Nemčija najmanj 250.000 koscev in drugih delavcev. Velik del njenih žitnih polj bi bil v primeru vojne akcije neposredno v vojnem ozemlju. Poleg tega so bili sedaj v Nemčiji izdani ukrepi, da se zasede in preizkusi Siegfriedova črta. Izkazalo se je za potrebno, da se večji kontingenti nemške armade udomačijo v novih utrdbah. Končno tudi še niso vojaško izvežbani vsi obvezniki od najmlajših letnikov do let- nika 1900. Prav te dni so dobili starejši obvezniki pozive, naj bodo pripravljeni na vpoklic k orožnim vajam. V političnem pogledu pa sta zelo vplivala na razvoj situacije govora, ki sta ju imela francoski ministrski predsednik Da-ladier ob zaključku zasedanja francoskega parlamenta in angleški zunanji minister lord Halifax v zavodu za proučevanje mednarodnih gospodarskih problemov. Oba govora sta ne le angleški in francoski, marveč vsej evropski javnosti jasno pre-dočila, da bi Anglija in Francija z vsemi svojimi silami intervenirali, čim bi se Poljska z orožjem uprla spremembi položaja v Gdansku. Čeprav se v Gdansku vojaške priprave nadaljujejo, domnevajo tukajšnji politični krogi vendarle, da so hoteli s tem preizkusiti odpornost Poljske in zapadnih velesil in da so bili zato vsi njihovi ukrepi, ki so pretekli teden povzročili toliko vznemirjenja v evropski javnosti, le poizkusni baloni, ki naj doženejo, kakšna bi bila v danem primeru konkretna reakcija v Londonu in Parizu. Pred končnim sporazumom pri pogajanjih v Moskvi Zadnji angleški predlogi so zadovoljili rusko vlado in gre samo še za končno redakcijo London, 2. julija. AA. Diplomatski urednik Reuterja pravi, da navzlic temu, da se ni izpolnilo pričakovanje londonskih diplo-matičnih krogov, da bo padel že v soboto definitiven sklep glede trojnega sporazuma v Moskvi, ni treba nove odložitve jemati preveč tragično. Znano je, da so sovjetski predstavniki zelo pedantni o priliki mednarodnih pogajanj. Gotovo pa je, da zadnji francoski in angleški predlogi zadovoljujejo sovjetsko stališče. Na osnovi te. ga se lahko trdi, da gre samo še za najboljšo redakcijo določb sporazuma. Pariz, 2. julija. AA. (Havas). »Petit Pa-rlsien« piše o pogajanjih v Moskvi ter pravi, da se na osnovi zadnjih vesti lahko sklepa na ugoden konec pogajanj. List trdi. da je Molotov obljubil, da bo sovjetska vlada hitro odgovorila na predloge, ki sta ji včeraj predložila predstavnika Franci je in Velike Britanije in ki so v skladu s sovjetskimi zahtevami »Populaire« piše, da bi bilo v interesu miru, da se v Moskvi čimprej sklene sporazrum. Ako se sporazum v Moskvi ne posreči, pravi list. zgo. eže mirna rešitev sporov. V diplomatskih krogih pa opozarjajo na to, da je treba vse te vesti sprejeti z veliko rezervo, ker jih ni mogoče kontrolirati. Vsekakor pa stoji, da si odgovorni državniki na vso moč prizadevajo, da odvrnejo najhujše. Toda ob enem naglašajo. da novo Monakovo ni mogoče. Opora totalitarnih držav: 25 milijonov bajonetov Službena italijanska agencija o razmerju vojaških sil osi Rim—Berlin Rim, 2 .julija. A A. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Prvi in osnovni element miru v Evropi je v tem. da zapadne reakcionarne države nimajo dovolj močt. da bi se mogle zoperstaviti ogromnemu bloKu, ki ga predstavljata nemška in italijanska vojska s podporo, ki jo jima lahko nudijo v primeru potrebe prijateljski in solidarni narodi. Računa se, da totalitarne države v primeru spopada lahko formirajo 250 do 30O vsestransko oboroženih divizij ter razpolagajo z rezervami vred s 25 milijoni bajonetov. Sama Italija razpolaga z dobrimi 100 divizi jami, od Katerih se lahko večje število takoj pošlje na katerikoli sektor, da tam podvzame aJkci- jo. Lhmgi element miru ieži v težavah, k: so nastale na Daljnem vzhodu. V prime ru spopada bi bil francoski dominion v In-dokini brez obrambe in zdi se, da Francija namerava poslati v to pokrajino okoli 50.000 mož Japonska je napram temu ravnodušna, ker 50.000 mož za Japonsko, ki razpolaga z milijoni, in ki je gospodar Kitajskega morja, ničesar ne pomeni. Na drugi strani angleška mornarica ne bo mogla stopiti v akcijo na Daljnem vzhodu, če noče oslabiti svoje obrambe v Severnem in Sredozemskem morju. Zaradi tega bi bilo zanjo nevarno stopiti v akcijo tudi v evropskih morjih kajti na ta naCin bi oslabila svoj položaj v Aziji. Samo v svobodi je sreča! Prezident francoske republike Lebrun o stališču Francije Pariz, 2. julija. AA. (Havas) Predsednik republike Lebrun je obiskal danes vinorodne kraje v Languedocu. Na čast Lebru-na je bil prirejen v občinski palači v Montpellieru svečan banket, na katerem je spregovoril tudi predsednik Lebrun ter med drugim dejal: Francija stoji na stališču, da se morajo mednarodno pravo in mednarodni sporazumi spoštovati ter je nasprotna vsakemu političnemu nasilju, spremembi meja ter okrnitvi neodvisnosti. Spori med narodi naj se rešujejo na miroljuben način in s prijateljskimi sporazumi. Življenje nima nobene vrednosti brez dostojanstva. Zato I stoji Francija na stališču svobode, ki edina lahko zavaruje ljudem srečo. Francija veruje v veliko korist miru, toda istočasno prevzema obveznosti, ki zahtevajo žrtve zaradi varnosti njene obrambe in zaradi tega, da se omogoči izpolnitev obveznosti, ki jih je sprejela. Francija se je od nekdaj borila za spoštovanje in izvajanje osnovnih pravnih načel ter proti nasilju, napadom in ogražanju slabejših narodov. Francija veruje v nje in bo vse storila, da se obnovi varnost na kontinentu. Francija bo koncentrirala vse svoje sile, človeške, naravne in intelektualne v obrambo svojih meja in prijateljskih držav. Kitajski četniki zopet na delu Nastopajo na vseh «tica«!e?? In so se pojavili celo v Tiencinu Tokio, 2. juL br. Še zmerom ni gotovo, kdaj se bodo prav za prav pričela pogajanja za ureditev angleško-japonskega spora zaradi blokade v Tiencinu. Verjetno je le, da se bodo pričela konec prihodnjega tedna. Položaj v Tiencinu je ostal slej ko prej nespremenjen. V okolici mesta pa so se sedaj pojavili kitajski četniki. Dva njihova oddelka sta včeraj napadla tiencinsko elektrarno in jo poškodovala tako, da je bilo mesto v pretekli noči brez razsvetljave. Več japonskih policijskih stražnikov je bilo ubitih. V Tokio so med tem že prispeli zastopniki japonskih oblasti v Tiencinu. in sicer japonski generalni konzul, neki general in neki mornariški oficir. V Jokohami pa se je davi izkrcal z angleškega rušilca an- gleški generalni konzul iz Tiencina. V bližini Jokohame ga je pričakoval angleški poslanik v Tokiu Craigie. ?-e popoldne sta imela prvi daljši razgovor o položaju. Peking. 2. julija. AA. (Reuter) Minuli teden so kitajski četniški oddelki imeli precejšen uspeh v pekinški pokrajini. Po pripovedovanju potnikov so uničili dva japonska vojaška vlaka in sicer en vlak 25 milj od Pekinga, drugega pa v severnem Honanu v bližini Haifenga. Borb med japonskimi četami in četniki se je udeležilo 25.000 mož. Agencija Central News pa poroča, da so Kitajci zavzeli mesto Sinring v pokrajini Kvantung in da stalno napredujejo. Deset kilometrov severno od Cang-kava v pokrajini Kiangsi se vodijo hude borbe. Glavna skupščina CMD je v središču Slovenskih goric krasno uspela Ljutomer, 2. julija Naša največja narodnoobrambna organizacija, Družba sv. Cirila in Metoda je včeraj in danes v prijaznem Ljutomeru polagala obširen obračun svojega dela v preteklem letu. Snoči je bila predkonfe-renca v dvorani meščanske šole. Udeležilo se je je mnogo delegatov, da je bila šolska dvorana skoraj premajhna. Izčrpno poročilo o delu in poslovanju družbe je podal prvomestnik g. inž. Janko Mačkov-šek, za njim so pa poročali še referenti za naše manjšinske šole na severni meji v Prekmurju in na Kočevskem. Posebno poročilo je bilo podano še o stanju v Apa-ški kotlini. Po tehtnih poročilih se je razvila obširna in živahna debata, v kateri so se vsestransko razmotrivali razni predlogi in so bile podane lepe pobude za obmejno delo. Na tem sestanku je sodelovala tudi mladina. ki je pokarala mnogo smisla in iniciative za obrambno in narodno kulturno delo. Ncčni sestanek je trajal do četrt na 2 zjutraj. Danes ob 9. dopoldne pa se je pričela v lepo okrašenem Sokolskem domu, s katerega so, kakor z mnogih drugih poslopij Jugoslavija in Balkan Beograd, 2. julija, p. »Politika« objavlja glede na mednarodni politični razvoj članek o položaju na Balkanu, v katerem posebej specificira značaj sporazumov Turčije z Veliko Britanijo in Francijo v okviru politike Balkanske zveze. V članku tolmači stališče Jugoslavije in piše med drugim: 2e angleško-turška deklaracija o vzajemni pomoči v primeru kakšnega vojnega konflikta je spričo svoje posebne jamstvene določbe glede Balkana izzvala neka nejasna tolmačenja glede njene izvedbe. Tako je nastala potreba, da so ostale balkanske države precizirale svoje stališče in naglasile, da je angleško-turška deklaracija dvostranski aranžma, Id se njih nič ne tiče, ne posamezno, ne kot skupine in katerih politika mora ostati neodvisna od tujih vplivov in blokov. Porabile so sleherno priliko, da bi to svoje stališče čim odločnejše poudarile, da se namreč ne vmešavajo v nasprotstva, ki so nastala jj med posameznimi velikimi silami, globoko in iskreno prepričane, da je njihov napredek in pravilni razvoj možen zgolj v miroljubnem, prijateljskem in korektnem sodelovanju na vse strani, ne pa v politiki podpiranja interesov izvenbalkanskih sil. Rumunski zunanji minister Gafencu je v tem smislu v Ankari tudi pojasnil razpoloženje, ki je nastalo na Balkanu spričo angleško-turške deklaracije. V polemiki, ki je nastala zaradi omenjene določbe, je bilo opaziti, kako se tolmači tudi v nasprotju s politiko, ki se je od vsega početka izvajala v okviru Balkanske zveze. Odgovornim činiteljem prizadetih balkanskih držav pa vendarle ni bilo težko zavrniti domneve, da bi se bile s to določbo angažirale vse balkanske države za politiko, ki se je proklamirala v tej deklaraciji. To je bil tudi rezultat Gafencovih razgovorov v Grčiji in Turčiji. Sedaj pa je bila omenjena odredba v turško-flrancoskem sporazumu dobesedno ponovljena. Smatrala bi se lahko kot rezultat dolgotrainih in premišljenih pogajanj, ki so bila potrebna za najnovejši francosko-turški sporazum. Kakor pa bi bila ta določba glede na obrazloženi vtis in tolmačenja angleško-turške določbe lahko izostala ali se vsaj ne ponovila v enaki obliki, vendar ni dvoma, da se je ponovila zgolj zaradi prizadevanja, da se svetu ob vsaki priliki predoči identičnost angleške in francoske politike. Pri odgovornih činiteliih na Balkanu pa je ta okoliščina samo še ojačila njihovo odločnost, da čim preciznejše in čim odločnejše naglasijo neodvisno politiko balkanskih držav in Balkanske zveze. Zato pa je tudi turški ministrski predsednik takoj po podpisu francosko-turške deklaracije v parlamentu izjavil, da je Balkanska zveza, cd katere je treba angleško-turški in francoski-tur-ški sporazum ločiti, ohranila svojo popolno neodvisnost in svoj značaj samostojnega činitelja v službi miru. Ta izjava predstavnika ene izmed pogodbenih držav omenjenih dveh sporazumov je toliko pomembnejša. ker se analosmo nanaša na en in drugi sporazum Turčije z zapadnima velesilama. Glede na to, da Rumunija in Grčija nista obojestransko vezani na Anglijo in Francijo in da vodi naša kraljevina, ki zavzema na Balkanu osrednji in najvažnejši položaj, politiko ponolnesra nevmešavanja v nasprotstva velikih sil ter si tako prizadeva ohraniti mir na našem polotoku, bi nikako drugačno tolmačenje tudi ne bilo mogoče. vihrale trobojke, glavna skupščina CMD, ki je bila sijajno obiskana. Prvomestnik inž. Mačkovšek je takoj v uvodu predlagal, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru H., kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Prav tako pa so zboro-valci navdušeno vzklikali kraljevskemu domu. Po pozdravih se je predsednik toplo spominjal vseh lani umrlih članov in sotrudnikov CMD, zlasti pa dolgoletnega marljivega sodelavca g. Viktorja Rohrma-na, a s posebno pieteto še pokojnega ministra dr. Gregorja 2erjava ob 10-letnici njegove smrti. Prvomestnik je nato pozdravil sreskega načelnika dr. Farčnika, ki je zastopal g. bana in prosvetnega referenta na banski upravi, nadalje zastopnike raznih nacionalnih in kulturnih organizacij. Nato je podal poročilo o položaju naših manjšin za mejo. Pregledno izčrpno poročilo je podalo nazorno sliko o poslovanju CMD v korist našega življa na meji in v tujini. V imenu kr. banske uprave je zborov&l-ce toplo pozdravil dr. Farfnik. nato starosta domačega Sokola dr. Stajnko kot domačin, v imenu sekcije JTJU za ljutomerski okraj učitelj MavriČ, za žensko zvezo gospa Minka Govekarjeva, za izletnike na Oplenac ga. Nilka Potočnikova, nato predsednik Čitalnice, ki je ena najstarejših kulturnih organizacij v Ljutomeru, zastopnik akademskega društva »Jugoslavije« Zidarič m še mnogi drugi. Sledila so poročila tajnika, blagajnika in revizorjev, za njimi so pa poročali zastopniki napredne akademske omladine o svojem delu in naposled je izpregovoril izmed mladih g. Andrej Uršič. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni isti ljudje, ki so dozdaj vodili upravo CMD, le namesto umrlega Viktorja Rohr-mana je bil izvoljen D. Ravljen. Po končani res krasno uspeli skupščini so odšli Ciril-Metodarji na grob pokojnega Fran-čeka Seršena, velikega dobrotnika CMD. Obedovali so v hotelu pri Seršenu in v hotelu pri Završniku. Po kosilu pa je bila na letnem telovadišču ljutomerskega Sokola vrtna veselica. Strašna nedeljska vožnja v smrt Z motociklosn sta zavozila v k opalni vlak pletilec Franc Debevc In 20letna natakarica Ivanka Plankova — Dekle je lokomotiva do smrti razmesarila, Debevc pa leži v bolnišnici med življenjem in smrtjo Ljubljana, 2. julija, i vendar je prvi motociklist še pred njim I dal svoje ime, dočim glede dekleta ni ivcmaj je potekel teden dni od tragič- prevozil progo. To je najbrže zmotilo mogel dati nobenih pojasnil. družini; Šolske kuhinje, njih namen in pomen; Praktično tolmačenje uredb, ki ščitijo mladino pred alkoholizmom; Praktične smernice za raziskavanje alkoholizma, med mladino; Liga proti alkoholizmu ter sodelovanje učiteljstva v njej. Poleg tega so predvideni vsak dan izleti in sicer v bolnišnico za duševne bolezni na Studencu, brezplačen izlet v Lukovico in na Rakitno, ogled soc. političnih ufltah nov MOL itd. V tečaj se lahko prijavi vsak učitelj in učiteljica. Sprejelo se bo samo 40 kandidatov. Prijave do 10. julija s točnim naslovom pošljite na naslov: Liga proti alkoholizmu, Ljubljana, Gospo-svetska c. 2./II. Vsak prijavljenec bo takoj po prijavi prejel podrobna navodila. ne nesreče v Soteski, ki je ugrabila mlado življenje Borisa Jenka, že se je danes popoldne pripetila na železniški progi med Ljubljano in Št. Vidom nova usodna nesreča, pri kateri je izgubilo na srtrašen način svoje življenje mlado dekle, a njen spremljevalec se v bolnišnici bori s smrtjo. Kmalu po kosilu je sedel 31 letni pletilec Franc Debevc, uslužben pri znani domači tvrdki Josip Vidmar v Ljubljani, na motorno kolo, zadaj pa je prisedla 20 letna natakarica Ivanka Plankova, do nedavnega uslužbena v Mikličevi restavraciji, zdaj pa brez posla in stanujoča v Zadružnem domu na Tržaški cesti. Nameravala sta napraviti kratek izlet na Gorenjsko in motor je zdrvel po gladki Celovški cesti. Onkraj tramvajske remize na Gutsmanovi cesti je pa Debevc zavil na desno po ozki cesti, ki vodi čez polje v smeri proti Klecam. Pred njim je vozil še drug motociklist. Prav takrat je prihajal iz Ljubljane osebni kopalni vlak, ki odhaja ob 13.42 z glavnega kolodvora. Cestno križišče tam ni zavarovano, ker teče železniška proga po odprtem polju in je dovolj pregledna, tako da lahko že vsak od daleč opazi bližajoči se vlak. Najbrž sta ga videla tudi oba motociklista. Vlak se je sicer bližal s precejšnjo hitrostjo. tudi Debevca, ki je pognal svoj motor čez križišče. A že je bila nesreča tu. Posledice so bile strašne. Vlak je udaril v zadnji del motorja in zaradi sunka je na sociusu sedeča Plankova izgubila ravnotežje. Zanihala je sem pa tja, nesrečno naključje pa je hotelo, da je padla nato naravnost pod lokomotivo, ki jo je vlekla 65 m daleč, nato pa je nesrečnica strahovito razmesarjena, s polomljenimi rokami in nogami in popolnoma razbito glavo obležala na levi strani proge. Nesrečnico je lokomotiva kar kotalila pod seboj, saj je bilo kamenje na enem delu proge povsem razrito, a sama Plankova je bila tako pomandrana, da ni ostala cela skoraj niti ena kost. Del možganov so našli na desni strani proge. Seveda je bilo ubogo dekle takoj mrtvo. Značilno je za silo nesreče, da se je celo na lokomotivi odtrgal del spodnje zavore. Zaradi sunka v motor je seveda tudi Debevc izgubil oblast nad vozilom in je treščil v bližnjo napisno tablo, v katero je priletel s tako silo, da je obležal nezavesten. Vidnih zunanjih poškodb sicer ni imel, pač pa tako hude notranje, da se dolgo ni zavedel. Ko so ga pozneje vprašali, kako se je zgodila nesreča, ni vedel povedati ničesar in bil je tudi tako slab, da je komaj pove- Takoj po strašni nesreči je strojevodja kakih 50 m od železniškega prelaza ustavil vlak. O katastrofi na železniškem prelazu so bili takoj obveščeni policija in reševalci. 2e nekaj minut po nesreči so Debevca prepeljali v bolnišnico. Kakor nam poročajo, je njegovo stanje zelo resno, vendar še niso vse nade izgubljene, zaenkrat fant niha med življenjem in smrtjo. Na želenziški prelaz za remizo je odšla policijska komisija in sicer zdravnik dr. Lužar in komisar g. Ramovš, ki sta ugotovila vse podrobnosti. Na odredbo policijske komisije je bilo truplo nesrečne Plankove prepeljano v mrtvašnico prosekture splošne bolnišnice. Na kraju nesreče se je zbrala velika množica ljudi, zlasti nedeljskih izletnikov, ki so vsi pomilovali ubogo dekle in nesrečnega motociklista. Pokojna Ivanka Plankova je bila čedno dekle, doma iz Zapuž pri Sevnici. O njeni tragični smrti so bili takoj danes obveščeni njeni svojci. Nova tragična nesreča pa naj bo opomin vsem vozačem, kolesarjem, motociklistom in avtomobilistom, naj bodo previdni in naj pri nedeljskih vožnjah ne tvegajo drznih dejanj, ki se po navadi končajo s smrt j a Obisk Italijanskih policijskih funkcionarjev Iz Ljubljane so pohiteli še na Bled Zadnja pot dr. Franca Derganca številni pogrebe! so se poslovili od zdravnika in filozofa Ljubljana, 2. julija Danes popoldne so izpred hiše žalosti sanatorija »Emone« v Komenskega ulici spremili k večnemu počitku pri Sv. Križu g. dr. Franca Derganca. upokojenega šefa primarija kirurgičnega oddelka ljubljanske bolnišnice, rezervnega kapetana, kulturnega delavca in slovenskega pisatelja. Pred hišo žalosti se je ob napovedani uri zbralo veliko število pokojnikovih prijateljev in spoštovalcev, mnogo njegovih stanovskih tovarišev in njegovih učencev, postrojena pa je bila tam tudi častna četa planinskega polka. Na stopnišču pokojnikovega sanatorija se je po žalnih obredih, ki jih je opravila šentpetrska duhovščina skupno z očeti frančiškani, od pokojnika poslovil kot njegov najstarejši učenec in naslednik na I. kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice šef primarij kirurg dr. Robert Blumauer, ki je globoko ganjen v večno slovo od pokojnika izrekel naslednje besede: Slovo primarija dr. Blumanerja •— Visoko spoštovani naš šef. dobri naš učitelj! Nenadno in težko nas je zadela vest. ki pravi, da ste se za večno poslovili od nas. Toda že v istem trenutku, ko smo to izvedeli, smo začutili vez vsi, ki stojimo danes pred vami kot otroci vaše druge družine, kot otroci vaše kirurgije. Naj mi bo dovoljeno, da kot eden izmed članov te vaše družine, ki mu je v čast, da vas nasleduje na vašem težkem in odgovornem mestu dolgoletnega šefa in voditelja ljubljanske — slovenske kirurgije, v svojem in v imenu vseh vaših učencev in najožjih sodelavcev, ki zavzemajo danes vodilna in odgovorna mesta na področju kirurške medicine, spregovorim nekaj besedi v večno slovo. — Ko sva se sešla pred 17 leti in videč vas v polnem razmahu moči, neizčrpne energije in globoke inteligence, sem takoj v vas zaslutil onega, ki j ako veliko poseduje in čuti v sebi silo, da tudi veliko odda. In tako je bilo vaše življenje in delovanje. V bogastvu svojih silnih duševnih moči ste bili nam vsem. ki smo bili vaši učenci, neusahljiv vir strokovne znanosti, naš mentor. V posesti visokih moralnih kvalitet ste nam bili vzor stanovske morale. Globoki mislec ste vlivali duha in duše mehanični strokovni tehniki ter jo dvigali iznad mrtve površine vsakdanje kirurgije. Vaša duševna uravnovešenost in stoičen mir, katero smo vsi brez izjeme mogli le občudovati, je imela vedno premoč nad navidezno nepremagljivimi, poklicnimi in stanovskimi ovirami. Sam vztrajen, vedno bodreč k vztrajnosti in sam neumorno delaven, boreč se zoper duševno in telesno utrudljivost svojih sodelavcev, ste nam bili poosebljena oživljajoča moč in sila našega dela. Mož, preizkušen v globokih in težkih življenjskih bojih, ste nam bili nesebičen in najzanesljivejši prijatelj in svetovalec. — To je bil program vašega bogatega in plodnega življenja in dela in to je tista trdna vez, ki nas veže in nas je za vedno zvezala vaše hvaležne učence medsebojno in z vami in ki pomen j a začetek velike ljubljanske kirurške družine, katere prvi in dobri oče ste vi. V zahvalo za vse mnogo, veliko in lepo, kar ste nam dali v življenju, se zaobljubljamo ob tem težkem slovesu, da bomo vsi složno in po svojih najboljših močeh skrbeli za prospeh te vaše družine, v kateri boste neizbrisno vedno živeli, naš oče, naš mojster. Slava vašemu spominu! Po tem govoru, ki je na vse navzočne napravil najgloblji vtis, so pokojnikove zemske ostanke položili na lafeto. Žalni sprevod je za težko obloženim vozom z venci krenil počasi proti pokopališču po Komenskega ulici, ob kateri so Ljubljančani v gostem špalirju izkazali spoštovanemu pokojniku poslednjo čast. Za globoko užaloščeno rodbino in številnimi sorodniki so korakali člani oficirskega zbora, za njimi pa so se zvrstili pokojnikovi poklicni tovariši, med njimi vsi šefi pri-mariji oddelkov ljubljanskih bolnišnic, nadalje številni kirurgi in predvsem pokojnikovi učenci — med njimi dr. Kramarič in dr. Guzelj — nadalje predsednik Kirurškega društva docent dr. Cholewa. zastopnik univerze dekan medicinske fakultete univ. prof. dr. Košir, a med ostalimi odličniki so bili še univ. prof dr. Nachti-gal, univ. prof. Evgen Spektorski. zastopnik Filozofskega društva univ. prof. dr. France Veber, univ. prof dr. Karel Oz-vald, za bansko upravo inšpektor Lapajne, za Zvezo naprednih akademskih starešin in za konzorcij »Jutra« ravnatelj Reis-ner, ravnatelj II. drž. gimn. Josip Osana. mestni fizik dr. Mavricij Rus in še mnogi drugi. Dolg sprevod občinstva, usmilienk in sester Vincencijeve družbe in duhovščine je zaključila četa planinskega polka. Ob grobu se je od pokojnika poslovil še univ. prof. dr. France Veber, ki je kot pokojnikov osebni prijatelj in zastopnik Filozofskega društva podčrtal pokojnikove lepe zasluge na področju naše filozofije Medtem ko so prve lopate prsti padale na pokojnikovo krsto so planinci oddali častno salvo, nakar so se spremljevalci polagoma razšli. Ustanovni zbor rezervnih podoficirjev se je razvil v lepo patriotično manifestacijo Ljubljana, 2. julija V magistratni dvorani se je danes dopoldne vršil slavnostni ustanovni občni zbor ljubljanskega pododbora rezervnih njegov predlog so bile z velikim navdušenjem odobrene pozdravne in vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, kraljevskemu namestnišfcvu, ministru vojske in ministr- podoficirjev. Zborovanje, na katerem je šlo i skemu predsedniku. V kratkih potezah je za ustanovitev organizacije, za katero so se rezervni podoficirji potegovali že dolgo let, je izzvenelo v lepo manifestacijo narodne in državne zavednosti ter pripravljenosti do kraja z vso (požrtvovalnostjo braniti, vse, kar moremo imenovati narodno lastnino. Zborovanje, ki ga je vodil predsednik pripravljalnega odbora Janko Guček, je bilo odlično obiskano, udeležilo pa se ga je tudi mnogo predstavnikov, med temi zastopnik komandanta divizije podpolkovnik Radojkovič, zastopnik bana svetnik Suša, zastopnik mesta načelnik Jančigaj ter zastopniki rezervnih oficirjev dr. Vrhunc, vojnih dobrovoljcev Rismal, Legije koroških borcev Kristan, udruženja četnikov Hrovatin. 16. artiljerijskega polka kapetan Pire, I. planinskega polka poročnik Lah in končno še zastopniki podoficirskih čitalnic. Kot zastopnika glavne uprave saveza podoficirskih udruženj iz Beograda pa sta prišla predsednik Georgije Doroškl in urednik saveznega glasnika Božo Martino, vič. Oprostili pa so se Mariborčani, izražajoč željo, da bi delo pododbora lepo uspevalo, obenem z zatrdilom, da mu bodo oni ob naši severni meji šli vedno radi na roko v njihovih prizadevanjih. Otvoritveni nagovor je imel -predsednik Guček, ki je pozdravil vse navzoče in se zahvalil številnim predstavnikom, da so s svojo prisotnostjo počastili zborovanje. Na predsednik razložil namen snujoče se organizacije, ki bo zasledovala združenje vseh rezervnih podoficirjev v edinstveno, povsem nepolitično organizacijo pod geslom narodnega in državnega edinstva in tovariške solidarnosti vseh podoficirjev ob spominu na preteklo nacionalno trpljenje in žrtve, ki so bile položene na oltar svobodne domovine. Rezervni podoficirji, ki poleg drugih nosijo za to domovino velike zasluge, se tudi dandanes zavedejo vseh svojih dolžnosti in so jih pripravljeni tudi v bodoče v polni meri izpolnjevati za popolno svobodo svojega naroda in države Da bodo mogli biti tej nalogi kos mimo vseh pretresijajev, si snujejo svojo organizacijo, ki jim bo nudila priliko, da bodo mogli temeljiteje opraviti svoje dolžnosti. Predsednikovemu nagovoru so sledili po. zdravi navzočih zastopnikov. Prvi je govoril zastopnik divizionarja podpolkovnik Radojkovič. Njegove kratke, stvarne in iskrenosti polne besede so med zborovalci izzvale krepko navdušenje. Dokazale so, kako tesno je naša rezervna vojska povezana z aktivno v vseh vprašanjih, ki se tičejo svobodnega ih neokrnjenega obstoja naše državne in narodne zajednice. Sledili so še govori zastopnikov bana in ljubljanskega župana, rezervnih oficirjev in dobrovoljcev, predsednika saveza in urednika saveznega glasnika ter končno pod. predsednika pripravljalnega pododbora Vinka Lobode. Vsi govorniki so poudarjali nujnost novo ustanovljene organizacije v cilju čim boljše obrambne pripravljenosti. Z veliko pozornostjo so zborovalci sledili izvajanjem urednika saveznega glasnika Bože Martinoviča, ki je začrtal smernice, po katerih bo morala organizacija hoditi, če bo hotela doprinesti prepotreben delež splošnemu narodnemu zadovoljstvu. Govorniku so zborovalci na več mestih burno pritrjevali. Sledila je odobritev že na snočnji skupščini temeljiteje pregledanih pravil. Zborovalci so jih sprejeli soglasno. Nato so bile volitve uprave ljubljanskega pododbora. Izvoljeni so bili za predsednika Janko Guček, za I. podpredsednika Vinko Loboda. za II. podpredsednika Vinko Zupančič, za tajnika Fran jo Mihelčič, za blagajnika Slavko Hafner, za knjižničarja Julij Vizjak, za odbornike pa Viktor Grobelšek, Ludvik štefančič. Miroslav Primšar, Stane Marin-šek in Jože Hafner. Za namestnike so bili izvoljeni Karlo Lubej, Franc Poženel, Ivan Podoreh, Jože Sešelj in Avgust Ogorelc. Nadalje so bili izvoljeni v nadzorni odbor Ciril Vajt, Ivan Mohar in Janko Novak, za njih namestnike pa Janez Flegar in Ivan Pavšič. V častnem razsodišču bodo Ivan Lupše, Vlado Turk in Mirko Nardin ter namestniki njih Pavle Cesnik in Franc Rehar. Po volitvah je predsednik zborovanje zaključil ter pozval vse navzoče k spomeniku kralja Osvoboditelja. Tu je imel predsednik kratek poklonitvenl nagovor, člani odbora pa so pred spomenik položili venec Nato so se zborovalci razšli, zadovoljni, da bodo imeli stanovsko organizacijo, ki bo znala braniti interese rezervnih podoficirjev obenem z narodnimi in državnimi interesi. Ogenj v kurilnici Ljubljana, 2. julija Davi ob 4.23 so bili poklicni gasilci te-lefonično pozvani na pomoč v kurilnico na glavnem kolodvoru, kjer je nastal nevaren požar, ki bi lahko imel usodne posledice, a je bil k sreči naglo udušen. V skladišču kurilnice, kjer je naloženo razno blago, je začela goreti polica In ogenj se je precej naglo širil. Domača gasilska četa je naglo nastopila in posrečilo se ji je ogenj zajeziti, še preden so prispeli gasilci, škoda ni velika. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Obup ljubosumnega stražnika Sibenik, 2. julija V Ljubljani je nedavno ustrelil Anton Mehlin iz ljubosumnosti lepotico Anico Reboljevo, sebi pa prizadejal usodne poškodbe. Zdaj poročajo iz Milne na Braču, da se je v vasi Ložišču ustrelil iz svojega službenega samokresa 241etni policijski stražnik Ivan Sapunar, čigar obupnega dejanja je takisto kriva ljubosumnost. Ivan Sapunar, uslužben v Šibeniku, je pred nekaj dnevi nastopil letni dopust. Prosil je zanj, da bi obiskal bolno mater. V domači vasi Ložišču je imel tudi zaročenko. Zaenkrat še ni prav pojasnjeno, kaj se je med njima odigralo, ko je Sapunar prispel domov. Baje namerava njegova zaročenka v kratkem odootovati v Ameriko in to je Sapunarja tako vznemirilo. da je segel po samokresu in se ustrelil naravnost v srce. Obležal je na mestu mrtev kot žrtev ljubosumnosti, zaročenka pa bo lahko odpotovala v Ameriko, kjer jo menda že pričakuje nov ženin. Počitniški tečaj za borbo proti alkoholizmu Ljubljana, 2. julija. Počitniški protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice prireja Liga proti alkoholizmu v Ljubljani od 16. do 23. julija t. 1. Začetek tečaja bo 17. julija. Udeleženci 'imajo za časa bivanja v Ljubljani prosto hrano in stanovanje. Teme, ki se bodo obravnavale na tečaju so: Razširjenost alkoholizma med slovensko mladino; Pomen in naloge učiteljstva pri treznostnem delu: Alkoholizem in življenjska bilanca Slovenije; Alkoholizem in duševne bolezni; Alkoholizem in manjnadarjenost: Alkoholizem 'in tbc: Slovensko alkoholno-gospodarstvo s posebnim ozirom na viničar-stvo; Slovensko sadjarstvo in žganjekuha; Alkoholizem in socialno vprašanie; Vini-čarsko vprašanje; Razširjenost alkoholizma ter šolski uspehi; Učni načrti, protialkoholni poduk in vzgoja; Samoučila in učila za protialkoholni poduk; Praktični nasveti za protialkoholno delo v šoli in Ljubljana, 2. julija. Z dopoldanskim beograjskim brzovla-xom je prispelo v Ljubljano devet italijanskih višjih policijskih funkcionarjev. Na peronu glavnega kolodvora so jih pričakali zastopniki policijske uprave s poveljnikom g. Bedenkom, komandant orož-niškega poveljstva polkovnik Barle, uredništvo italijanskega konzulata in zastopniki banovine. Italijanski pol cisti, sami juristi, so bili oblečeni v bele uniforme. 2 njimi je prispel načelnik notranjega ministrstva, bivši policijski upravnik v Ljubljani g. Keršovan in več uradnikov ministrstva. Vodja italijanskih gostov generalni inšpektor dr. Conti je sprejel slovenski ra-port poveljnika častne policijske čete, ki je bila postrojena ob peronu, nato pa pregledal četo, ki jo je pozdravil po vojaško: »Pomozi Bog!« Nato je četa strumno pozdravila: Bog Ti pomogao. Na peronu se je zbralo precej občinstva in je zbujala posebno pozornost naša policijska četa v novih, sedaj uvedenih zelenih uniformah, podobnih bivšim češkoslovaškim častniškim uniformam. Italijanski gostje so se v spremstvu naših policijskih uradnikov odpeljali v avtomobilih na bansko upravo. Vsak avto je b'J okrašen z našo in italijansko troboj-ko. Na banovini jih je v odsotnosti bana sprejel v svoji delovni sobi pod ban dr. Majcen in jim v imenu bana želel dobrodošlico, za katero se je presrčno zahvalil g. dr. Conti. Italijanski policijski delegati so se na/-to na kolodvoru preoblekli v civilne obleke in po kratkem ogledu mesta odpeljali z avtomobili na Bled, kjer je ban dr. Natlačen priredil svečani banket v hotelu Toplice. Gostje se jutri vrnejo v Ljubljano, nato pa preko Rakeka v Italijo. Dve sokolski manifestaciji v Ljubljani Krasna akademija Sokola Vič-Ljubljana Sokolsko društvo Ljubljana - Vič je privabilo v soboto zvečer mnogobrojno občinstvo na svojo telovadno akademijo v proslavo društvene 30 letnice na telovadi-šče Ljubljanskega Sokola. Ze prva točka je pokazala, da je društvo krepka edinica. nad 100 sodelujočih. Vidi se, da so proste vaje društvu priljubljeno vadivo, ter so želi vsi telovadni oddelki takoj od po-četka kakor tudi pozneje zasluženo pohvalo. Nastop moške dece v preskokih čez konja in naraščaja na drogu obeta, da bo pridobilo društvo v doglednem času tudi med članstvom na orodju dovolj dobrih telovadcev. Ritmične proste vaje ženskega naraščaja in dece z loki so zelo ugajale tako po opremi telovadečih kakor po izvedbi. Starejši bratje so pa dokazali, da so res še mladi, in so bili deležni burne pohvale. Na dvovišinski bradlji je pa tudi viški ženski naraščaj nastopil s tako spretnostjo, da se je občinstvo kar čudilo. Odmor je spopolnil umetalni ogenj. Kakor vsi že omenjeni oddelki, so zmagali tudi člani in članice s simboličnimi prostimi vajami »Svoboda«. Le s tako marljivo gojitvijo prostih vaj je bilo mogoče nastopiti z zadnjo točko »Kresna noč«, zbirko simboličnih telovadnih plesov. Vse točke: »Rajanje palčkov«, »Metuljčki«, itd. so po zamisli, izvedbi in obliki zbudile splošno pozornost ter utrdile v občinstvu prepričanje, da ie telovadba v viškem Sokolu dobro zasidrana, o čemer je pričala tudi zaključna skupina »Car kresne noči«. Gledalci so onemeli pred toliko marljivostjo in uglaienostjo. Ob zvokih godbe Hei Slovani« se ie zaključil večer, na katerem je dokazalo društvo, čeprav doma v tesnih razmerah, da ne zna čarati samo v kresni noči, temveč — sploh! Zdravo! D. Lep nastop moščanskega Sokola j Ljubljana, 2. julija. Danes popoldne je podal obračun svojega dela Sokol v Mostah, ki je priredil letni nastop na svojem prostranem letnenS telovadišču ob železniški progi. Telovadi-šče je bilo lepo okrašeno, takoj pri vhodui sta na dveh mlajih ponosno vihrali državni trobojki. Nastop se je pričel ob 16^ ko so ob zvokih godbe Sokola I. prikora* kali na telovadišče vsi oddelki in se strumno postavili v vrsto. Takoj nato je godba zaigrala državno himno. Med sviranjem se je počasi dvigala državna zastava na visok drog. Sledil je nastop vseh oddelkov; in presenetilo je zlasti dejstvo, da razpolaga Sokol v Mostah s tako številno miv ško in žensko deco, pa tudi obojim naraščajem, kar je zdrav znak, kako globoko je v tem predmestju zasidrana sokolska misel. Deca, naraščaj, člani in članice so večinoma izvajali predpisane župne vaje irt reči je treba, da je bil ves nastop na dostojni višini in je mestoma kar prijetno presenetil. Zlasti so vžgali naraščajniki. ki so svoje dolge in težke vaje absolvirali skoraj boljše, kakor smo to videli pri drugih društvih. Za malo zabave in razvedrila je poskrbela deca, ki je tekmovala v vrečah čez zapreke, ženska deca z rešeti iti piskrčki. najmlajši pa z dvema sodoma, ki so ju za stavo valil preko telovadi^. Občinstvo je vse točke nagradilo s i^isrčnim odobravanjem, seveda najbolj p^ odlične" vrste na krogih, bradlji in na drogu, kjer so nekateri člani pokazali vrhunške prvine. Vse priznanje marljivemu načelniku br. Pavlici, in vzorni načelnici sestri Kru-harjevi, kakor tudi vsem ostalim, ki imajo svoj delež, da je nastop tako lepo uspel. Sokol Moste, le krepko po tej poti naprej! — Po javnem nastopu je bila veselica, ki je privabila mnogo občinstva. Maribor čez nedeljo Maribor, 2. julija. Deževno vreme je prekrižalo danes mnoge načrte. Ze zjutraj okoli petih je pričelo deževati, okoli 9. ure dopoldne pa se je ob rahlem, redkem grmenju vlila ploha. Konjunkturo so imeli zaradi tega predvsem kavarnarji in gostilničarji, pa tudi kino- ljudi v sprevodu pa je prispelo z baklami s'tremi godbami 160 štiristopov, skupno 640 mož, fantov (tudi v krojih), dečkov in nekaj žensk. Poleg predstavnika slovenskih fantov sta spregovorila škof dr. To. mažič in predsednik Slomškove družine msgr Vreže. škof dr. Tomažič je priporočal fantom dekletom čednostno življe- gledališča. Nebo je bilo zastrto s precej , nje Danes dopoldne ob 9. je bil sprevod po mestu, ki je krenil po Aleksandrovi, mi- gostimi oblaki. Prisrčen poslovilni večer so priredili pri Merdavsu upokojenemu višjemu sodnemu svetniku Franu Zemlji-ču, ki zapušča Maribor kakor smo že poročali, in odhaja v kiog ljubljenih svojcev v Boljevac pri Zaječaru. Tople simpatije si je pridobil v vseh mariborskih krogih z ljubeznivim, odkritosrčnim nastopanjem, s svojo širokegrudno interpretacijo zakonov. V Mariboru se je ves čas požrtvovalno udejstvoval v glasbeno kulturnih krogih, pa tudi v nacionalnih organizacijah. Lepo število njegovih prijateljev in čestilcev ga je počastilo s prisrčno odhodnico, na kateri so izrazili iskreno prijateljstvo odhajajočemu gg. dr. Senjor, dr. Ravnik in ti-skarnar Lojze Strešnik. G. F. Zemljiču, ki se je ginjen zahvalil za iskrene dokaze prijateljstva, želimo v Boljevcu čim srečnejše življenje v krogu dragih svojcev. Jugoslovenski Maribor pa bo ohranil odličnega pravnika, težko nadomestljivega družabnika v najlepšem spominu. Angleški dijaki so prišli Poročali smo že o organizaciji angleških tečajev v Mariboru. Včeraj je prispelo v Maribor 100 angleških dijakov, ki jih je poslal na poučno ekskurzijo po Jugoslaviji British Council. poluradna agencija za gojitev prijateljskih odnošajev s prijateljskimi državami. Predstavniki tukajšnjega angleškega društva so jih prisrčno sprejeli ter jih pospremili v Vesno, Dijaški dem in banovinski dečji dom, kjer so nastanjeni V Mariboru ostanejo do 21. julija. Angleške ure bodo imeli od 9. do pol 14., konverzacijo pa od pol 7. do 7.15. Ob 20. pa bedo razne družabne prireditve, večeri angleške pesmi itd. Opoldanski čas bodo izkoristili za izlete, kopanje in drugo razvedrilo. Mladinski tabor V okviru prireditev mariborskega tabora slovenskih fantov, ki je bil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.. ie bla sinoči v Narodnem gledališču akademija, po 21. uri pa procesija z baklami, ki je krenila s stadiona SK železničarja ob Tržaški cesti preko državnega mostu na Slomškov grob na starem mestnem pokopališču. Tu je izročil predstavnik slovenskih fantov škofu dr. Tomažiču spominsko p smo iz leta 1932, Id ga bodo stalno izo-I besili v Slomškovi kapeli. Na pokopališču i in pred pokopališčem je bilo zbranih 1500 mo Trga svobode, po Slovenski, Gosposki ulici in Glavnem trgu na stadion SK Železničarja. Ravno ko je prišel sprevod do Trga svobode, je pričelo liti kakor iz škafa. Udeleženci sprevoda so bili kar prehudo premočeni. Sprevod je trajal 32 minut. Prva je bila konjenica (52), potem je sledilo 48 zastav, potem fantje in dekleta v kroju, narodne noša, naraščajniki in naraščajnice, fantje in dekleta v civilu. V sprevodu je bilo 13 godb. Članov v kroju je bilo 1185, članic v kroju 1112. naraščaja in mladcev z zastavami 705, ženske, ga naraščaja 420, narodnih noš 320, mladenk 220, fantov v civilu 660 deklet v civilu 219, razen tega še 246 godbenikom Zaradi naliva niso ostali na stadionu, kakor je bilo predvideno, ampak se je pretežna večina vrnila v mesto. Sprevod je korakal mimo tribune, ki je bila na Trgu svobode. Na tribuni so bili zastopnik Nj. Vel. kralja Petra H. mariborski poveljnik brigadni general CedS Stanojlovič, minister za telesno vzgojo naroda Gj. čejovič, poštni minister AltipaJr-makovič, gradbeni minister dr. Krek, minister brez portfelja Snoj, minister prav., de dr. Ružič, minister za šume in rudnike Pantič. Zastopnik vojnega r-inistra je bil poveljnik mariborskega artiljerijskega polka Peter Kiler. Navzočen je bdi tudi ban dr. Natlačen. i ji 'V.A- i.. T A * . f, * f / r 7» f i'«v 111 * >^ > r* v •f-j.i ^ «••» » a I * a.jujl i i i i j , i ro krompirji in drugih dobrot so pospravili naši vozači, nato pa smo se spet podali na vozilo. Preden smo zašli v sotesko, so fantje brž postavili obešalnik za obleko in klobuke. V sredino splava so postavili visok kol in ga pribili z žeblji. Nato so v vrh kola zabili še nekaj žebljev za kljuke pri obešalniku. Nanj smo potem obesili obleko, da je ne bi močili valovi v brzicah. Za nevarna mesta imajo splavarji še iz starodavnih brodniških časov posebne nazive. Pri Ajdovem zrnu so svoj čas postavili mostove, da so stari brodniki gonili po njih živino, ki je vlekla polne, na-tovorjene čolne. Kadar gleda Ajdovo zrno PJ&mat ■ 1 rs rv VJ ti .V /i -....." " V Maljaku vedo še danes za zapuščeni rov Krvavo vodo. Ustna izročila trde, da je ob neki priliki pokopalo plazovje maljaške rudarje, živi so šli v sinrt in še danes kaplja iz zasutega rova krvava voda, kri pokopanih rudarjev, ki jih je zatekla smrt sredi dela. Dvojica stoji pri svojih veslih, eden je na sprednjem koncu, drugi na zadnjem pri krmilu. Vozilo ravnata z vesli, ki so jih zbili pred odhodom kar na hitro roko: v drog so zabili desko in veslo in krmilo je bilo gotovo. Krmilo so pričvrstili na pokončen kol, imenovan stol. Veslo je pri trjeno na stol s preprostim povesmom divje vinske trte ali belega gabra, za silo zadostuje tudi leščevje. Povez, ki mu pravijo tudi gredenca ali grebenca, je osušena in močno cvili. Krmar se skloni nad vodo in zajema s prgiščem vodo in jo poliva na povez. Ko jo zmeh ča, je voljna in nič več ne cvili. Vse do Spodnjega Loga in do Save, ki leži na nasprotnem bregu, je vožnja mirna in prijetna. Pazljivo oko splavarjev ugoto- Iz vode, je Sava zelo nizka Tedaj v^do splavarji. da bodo morali pri Belem slapu v jez. V sredi reke ho bolj malo vode. Splav dobi »roge« Najožji del struge je v Renkah. Preden zapeljemo v najožji del soteske, nastavijo na splav roge. To so deske, ki jih nabijejo na kol in jih nataknejo na sprednji del splava, da odbijajo valove, in splav drsi po brzicah, kakor bi bil privzdignjen. V Renkah je majhna cerkvica. Pred davnimi desetletji je stanoval tam bogataš, nazvan Baron. Z brodništvom si je prislužil lepe tisečake, zato je postal prevzeten, da ni jedel drugega mesa, kakor kurjega Ko pa je skozi dolino začela pi-skati železnica, je prišel ob vse in še danes živi spomin na Barona, ki je moral na stara leta celo suhe hruške prosjačiti. . . Pod Renkami se nam zdi, kakor hi stal splav na mestu, mimo nas pa šviga pokrajina. Prezanimiva in vabljiva optična prevara je to. Breg je na obeh straneh pomaknjen prav do struge in voda si s težavo išče pot. da isbeži iz stisnjenega žleba. Nad nami v elegantnih zagonih krmari čaplja. Ta je edini tovariš našim splavarjem v tem zapuščenem predelu naše domačije. Splavarji pripovedujejo, kako se je lansko leto zatekla samkaj čaplja s ponoviških prodov. Zdaj pa se tu obeta novo življenje. Samotna čaplja si je privabila življenjskega druga in nekod v visokih skalah gnezdita in oživljata mrtvaško tišino. Orli v Cesarski kamri Svoje čase — tako zna povedati eaen najstarejših splavarjev, stari stamfarjev stric s Save — so doniovali v visokih in skritih pečinah nad Cesarsko kamro orli. Bili so orjaški ptiči, ki so krožili nad vso jaško zastražene, ali pa je vsaj na drug način preskrbljeno za njihovo varnost. To je tem bolj potrebno dandanes, ko se je že ponovno zgodilo, da so svedrovci vzeli na piko baš davčne urade. Nekje na Kranjskem pa je davčni urad, ki na varnost javnega denarja očividno ne polaga posebne važnosti. Za stražo blagajne je Zasavska soteska pri Trbovljah sotesko in so poleteli celo na Konjšico in druga naselja, pa so ukradli kmetom ko-štruna kar s paše. Ukradene živali so se drle, kakor bi jih cvrl na ražnju, tako so jih boleli kremplji, zasajeni v živo meso in pogled v dolino pod seboj. Naše vozilo drči po mirni vodi ln po brzicah. Valovi pljuskajo na splav, umikamo se zdaj na levo. zdaj na desno stran. Nobene druge opasnosti ni, kakor ta, da bomo tičali v mokrih čevljih in nogavicah. Za poletne dneve nič hudega in nevarnega. Hujše je pozimi. Tudi v času, ko pokriva naše kraje sneg, splavarji ne tiče za pečjo. Tedaj je v soteski hudo. Mrzla voda udarja na splav in moči vnete vozače. Vsi premočeni so, preden zapuste brzice in mokra obleka zmrzne pri priči, da so fantje in možje podobni pravljičnim bitjem v ledenem oklepu. Takrat je na vodi res hudo in nevarno, zato pa trpi domala prav vsak splavar zaradi revinatizma, edinega »pri-boljška«, ki si ga prisluži za dobroto na stara leta. Kakor bi vrtel pred nami zanimiv pokrajinski film, taki pribori se vrste pred nami Švigamo čez Belega mačka in srno v Zagorju, nato pa se spuščamo mimo znanega Pot ijorekovega gradu. Na cilju Novih vtisov in prizorov -m celo kolono! Ko se nam prikaže trboveljska postaja, udarimo z rogmi v breg. Zdaj smo na cilju. Splavarji oddajo les, nato pa se vrnejo s prvim prihodnjim vlakom na svoje domove. Zaslužek res ni prebogat, vendar imajo vsaj stalen vir dohodkov. Rudarji venomer vrtajo v globino in iščejo črnega diamanta Neprestano potrebujejo za opornike jamskega lesa. Splavarji zaslužijo na dan po 35 dinarjev, večkrat tudi še več. Najbolj se boje, da bi jim železnica odžrla zaslužek Zdaj je dostava le?a. k: ga plovejo do Zagorja. Trbovelj ali Hrastnika, za polovico cenejša. kakor če bi ga vozili z vlakom. Četudi je vožnja na splavih mnogokrat nevarna udari splav večkrat ob skalo in se razbije. Oh visoki vodi najde večkrat kdo smrt v razdivja nem vodnem elementu Hudo bo takrat, ko ne ho več cvilil sro-bot in ne udarjala vesla in krmila pa tudi valovi ne bodo več udarjali na splave. Hudo bo takrat, naša reka bo ob romantiko, že tako redko in. in splavarji bodo morali iskati novih poklicev. — nf-- ali kai1 Mc-d redke blagajne, ki so v današnjih časih vsaj še od časa do časa polne denarja, spadajo gotovo blagajne naših v/est-nih in marljivih davčnih uradov. Ker pa je to najtežje »odiajtan« denar, ki postane v trenutku, ko pride v davčne blagajno, javna last je razumljivo da ga povsod vestno čuvajo. 2e od nekdaj ie običaj, da so blagajne davčnih uradov vo- postavljen mlad dnevni čar, ki mora poleg tega po dnevu opravljati drugo službo, ponoči pa bdi in čuje pri blagajni. Oborožen je s starim pihavnikom, ki je menda njemu samemu bolj nevaren kot pa vlomilcu, ki bi ga z njim skušal pregnatL Za svojo nočno službo poleg tega ne dobiva nikake odškodnine. Zato si lahko mislimo. da tudi ne more biti posebno navdušen za svojo nočno službo. Ker pa je v dotičnem kraju vojaštvo, mislimo, da bi merodajni že lahko poskrbeli za boljšo varnost davčne blagajne, vsekakor pa bi bilo prav in pravično, če bi dosedanjemu nočnemu čuvaju dali vsaj primerno odškodnino. Ali pa jo morda dobiva kdo drugi? če se ne veš, ??faf i&vešs — C:e hočeš, da ti ostane rumenjak jajca nekaj dni svež. mu dolij nekaj kapljic rmc-ka! — Kadar kuhaš- ra krmilo kislo zelje. ?e ti po vsej hiši ro.zieze vonj po zelju. Čc se hočeš izogniti temu ostremu vonju, nokrij poklopec posode s krpo ki si jc proj namočila v vr>di in kisu. Sadsa letina bo oblina Letošnja sadna letina bo če ostane pri sedanjem stanju, prav obilna. Ponekod niso imeli toliko sadja že deset let. Sadno drevje je dobro prezimilo. Tudi letina jagod bo debra. ker je bilo vreme ob čacu evetia prav ugodno. Z2s 13 fienehosna cdfoafa v A^e^iko V Cherbourgu so minule dni naložili na prekomorn k Queen Mary«- 3000 kg zla. ta v palicah. Tovor predstavlja, vrednost 150 mil jonov frankov. V Ameriko so ga poslali iz FVlgiie Živilske izliaz'ilse v Španiji V uradnem listu španske vlade je izšla naredb.a. ki določa uvedbo izkaznic za živila posebno za m »-so in maščobe. IZ KODA V ROD Mamica kara svojo hčerko. — Ne bodi tako nedostojna, Milica, ker drugače bodo tudi tvoji otroci nedostojni! — Ali si bila tudi ti. mamica, tako ne-dosioina? jo vpraša Milna V UREDNIŠTVU — Ali je gospod urednik v pisarni? vpraša pisatelj strojepisko. — Ne, ga ni! — Ali bi bili potem vi tako prijazni, pa bi ta članek narnestu njega vrgli v koš? IZVRSTEN PES Neki gospod se je hvalil, da je njegov buldog izvrsten policijski pes. Pa mu prijatelj ugovarja, da ni niti malo podoben policijskemu psu. — To je res mu odvrne gospod Policijskemu psu res ni podoben, to pa zato, ker je — tajni policijski pes. FRAN MILČINSKI: Skavt Peter in dragocene izkušnje, ki se jih je nalezel na potovanju Iz zapuščine našega največjega humorista prinašamo doslej še neobjavljeno zgodbo o skavtu Petru, ki bo brez dvoma našla mnogo hvaležnih čitalcev med spoštovatelji Milčinskega. bilo, ako bi vedel, ,da ni več črešenj. Rekel je, da so sijajna jed; edino to hibo imajo, da jih kuhinja vsakikrat premalo prinese s trga. Toda je izjavil, zdaj ko je tu, da bo jedel tudi vse drugo — to besedo je tudi pošteno izpolnil, mila majka m kuharica Neža sta mu komaj sproti dona-šali. Za prvo silo in dokler mu ne napoči čas večerje in želodca in tako dalje, je zalagal torej mlečno kavo — mlečno kavo je imela kuhinja mile majke vedno na pipi. Od kave pa so mu besede venomer uhajale k črešnjam. Dejal je, črešnje da mu gredo v tek, pa naj so mrtve ali žive; čim jim namieč pride čas, nobene češnje ni brez črva. Pa je tudi povedal, zakaj jih ljubi. Crešnje so namreč jako snažna bitja, črvi da sicer žive v njih, toda črv v črešnji je vseskozi higienična žival: živi v črešnji. živi od črešnje. njegovo meso ima isti okus kakor črešnja in ne zapušča za seboj nikakih sledov in lahko drugemu živalstvu služi v zgled, na primer črvom v jabolkih, hruškah in češp-Ijah. V teh sadežh se vedejo črvi jako nedostojno, naravnost latrine si naprav-ljajo v njih in moraš potem latrino izre-zati iz jabolk in hrušk, češpljo pa vso zavreči, ko si jo razkrehni] in videl notranji gnus. Orešnje ne tako! Tudi človeštvu da so lahko v zgled. Kar je bilo kave na pip«, jo je skavt Peter že pospravil. Pa je bilo od opoldne ostalo malo kuhanega stročjega fižola in so mu z njim postregli, kuharica pa je k peku skočila po kruha — niso fanta pričakovali že danes. Skavt Peter pa je junaško vihtel vilice, vmes mu je tekla poučna beseda in je bila od latrine v sade- Skavt Peter je napredoval in se razvijal v junaka, ne dosti manj. To leto je že taboril v Zagrebu. Iz Zagreba se je vrnil v Ljubljano, da se je doma natepel črešenj. Pa se mu je kmalu mudilo nazaj. Preko Zagreba na jug in je trajalo štiri tedne, preden je zopet prestopil domači prag. Glavo mu je krasil rdeči fes, zasukan je bil na levo uho, kakor oni stolp v Pisi in je bil najočiVidnejši znak njegove junaške poti. Pa se je ra-aodel junaka ne le zastran fesa, nego tudi zastran želodca in jezika Sn besede. Naitepal je in povedal, da ga še ne bi žih krenila na latrine vobCe. Povedal je, na zadnjem skavtskem taboru v Zagrebu za primer, so bile latrine naravnost luku-lične. Odklonil pa jih je, kakršne so bile v Beogradu. Latrinam v beograjskem taboru se je rajši odrekel, nego je čez teden dni šel v mesto, tjakaj, kjer je treba 1 din šteti za sleherno uporabo. Enaka usoda da je zadela še mnogega drugega skavta in so potem sedeli spredaj na klopi, da so se zvrstili drug za drugim — toliko jih ie bilo. In so dobili listke s številkami, da je šla reč pošteno in brez protekcije. Tista oblast je imela red. Pa ko je vrsta prišla skavtu Petru, je potem notri sedel kar pol ure in mu je dotična oblast prišla trkat, kaj da je in ali je še živ, ali je mrtev. Pa je sporočil, da je še živ, da pa že ves teden ni hil nikoder in sedaj, ko je plačal dinar, hoče stvar opraviti temeljito in ako mogoče, še za teden dni naprej. Od latrin je krenil zopet k ljubim črešnjam in povedal, da ni ure, da ne bi Dil pripravljen jesti črešenj. Po skavtskem geslu: Bi-pi, to je: bodi pripravljen. Razen zvečer seveda, čim si je skrtačil zobe — po geslu: »Skavt bodi čist v besedah, zobeh m dejanjih!« Po kuhinji se sprehaja in si s krtačko čisti zobe. Temeljito si jih 'listi in ko si jih je očistil z obilnim trudom in s požrtvovalno potrato časa in Kalodon-ta, si jih seveda ne bo šel zopet sk runi ti s črešnjaml. pa naj so notri se tako lepi črvi, čedni in zgledni. Za stročjim fižolom so mu .iali, da ne omaga do večerje, še marmelade na kruhu, hvaležno je sprejel in potem povedal še to: Na svojem zadnjem potovanju se je nalezel marsikakih poučnih zanimivosti — cmok, cmok — uporabnih za šolo in dom, bogatih izkušenj iz življenja in — cmok, cmok — kolikor toliko tudi iz favne. Se je začudila mamica in dejala: »Kakšne favne?« Pa jo je skavt Peter ustrezno poučil: Fauna da je šolski izraz za živalstvo. Na poti proti Sisku ga je na lojtre vzel (v Soli se jim pravi lestvenice) kmet, vpreže- na je imel dva konja, toda se je vajetni konj 2 km pred Siskom vlegel na cesLo m poginil. Skavtu Petni je bilo jako žal, kajti mu je naprej peš kazala pot. Kmet pa je dejal: »Mili Bože. i na tom daru Ti hvala!« in se je pobožno prekrižal. To je bilo skavtu Petru silno všeč. še je pravil in povedal, da je — cmok, cmok — hodil in prišel v Bosno. Tudi v Bosni da so jako različni ljudje, celo og-njegasci Ko se je znočilo, ga je prijazen ognjegasec pohval k sebi na koniak. Skavt Peter ga je odločno zavrnil, da je skavt, skavt da ne pije alkohola niti vobče n>t' konjska. Pa se je razjasnilo, da ga ognjegasec vabi na prenočišče: prenočišče da pomeni »konak«. ne pa konjaka, niti ni v prenočišču k,pljice alkohola, nego je čisto suho in obstoji iz zapljuvane preproge, pregrnjene preko tal. Ril pa je ta ognjegasec zelo naklonjen Slovencem; vedel je, da so Slovenci Kranjci, ki govore kranjski: »permejduš in preklet hudič«. Jajce je jako priporočljiv kraj v Bosni. Prenočišče stane dva dinarja. Obeda dobiš iz nadevanih papr.k oosita za tri dinarje. melone pa so tri do štiri za dinar. Melone so jako hvaležen sad. Pa tudi slive jako sijajno uspe v? jo tam spodaj v Bosni. Morebiti zato. ker rastejo na lu-kulični podlagi. Kajti imajo Turki svoje mrhče pokopane na slivniku. Za vsako hišo je vrt. mrliče pokopavajo Turki kar vsak na svojem vrtu za hišo. tam sade tudi slive, ki jako hvaležno rode v temno modrih barvah, ki se jako lukulično prilegajo duhu kraja. Skavt Peter je malo pomislil, toliko, kolikor je bilo treba premora, :la se mu ni zagvozdil prevelik grižljaj. Odkašljal seje in pripomnil, da bi tudi Ljubljana imela pri Sv. Krištofu ugodno priliko za krasne na«>ade iz samih sliv. namesto drevoredov pod Tivolijem bi lahko bili ti nasadi. Tudi Plitvička jezera so zelo priporočljiva. To pa zaradi rakov. Raki so tamkaj čisto zastonj. Za kosilo si jih je bil skuhal pet velikih kosov. Toda si jih je moral poprej ujeti. Povedal pa je skavt Peter iz bogatih svojih izkušenj, da je naj- cenejši način prehrane, če ješ usmrajeno ribo. Kajti s ž njo pokvariš želodec m ti več ne diši nobena reč. Tudi kruh ne. Na. Črno goro ga takisto vežejo prijetni spomini. Bogato so mu postregli s sirom in kruhom in mu ga je ostalo še za sledeči dan. Ponoči so mu sicer v goste pri=le m is in mu oglodale kruh in sir. Toda so se vedle sicer jako čisto in dostojno in nikakor niso kruh3 in sira zamenjavale z latrino, liakor to store črvi v kranjskih češpljah. Izmed krajev, kjer 1-hko živiš zastonj, je pohvaliti tudi Metkovič. Tam se zastonj lahko naješ k nina. V strnici za malarijo je dobil dvajset, tablet čisto zastonj in jih enako brezplačno naklanjajo vsakomur kj se javi na. stanici. Kar se tiče živalstva, je skavt Peter že povedal, da se mu pravi favna. Dijaška prenočišča imajo po različnih krajih različno favno. V Sarajevu se na primer go-je bolhe, v SpUtu ščurki, kakršno je pač podnebje. Na prrner je v Afriki drueračno podnebje, pa tudi drugačna favna, kakor na primer na severrem tečaju. Vendar mora omeniti, da. je tudi Split zelo priporočljiv, prvič zaradi Ljudske kuhinje, kjer dobiš lukulično kosilo za tri dinarje, fig pa deset za dinar V Sarajevu pa ni nobena stvar poceni razan arnavtskih čepic, ki so po tri dinarje. Arr.p"k ne paneš takoj plačati, kar Am?"t zahteva. V Ljubljani na velesejmu so jih prodajali no deset dinarjev. v Sarajevu jih lahko dobiš po tri in se Sarajevo zategadelj rrplača. Ampak nekateri orožniki tam spod a i ne ljubijo arnavtskih čepic Ne bran5jo jih ne, le ne ljubijo i:h, kajti da jih vsak krat razburja spomin na kroglo, ki včasih pri žvižga izz^ skale in izpod bele čepice. Za tale rdeči turški fes pa ie na čaršiji plačal 25 din in ga niti vprašali niso, katere je vere. Oddehnil se je skavt Peter in dejal, da bi lahko še jedel. Ker se pa za večerjo že obetajo nadevane paprike, naj bo in si rajši prihrani kos lakote za zvečer. Na stence je dejal, da ni nikoder naletel. Skoraj nikoder. Na primsr v Dubrovniku — tam ne dobiš stenice v hotelu, nI- Vohuni nekoč in zda/ Odprimo katerikoli večji časnik. Naleteli bomo na vesti, kakor so na primer tele: »Odkritje vohunskega gnezda v Marseilleu« ali »V Čunkingu so ujeli osem japonskih špijonov« ali »Smrt mongolskega vojnega ministra Demida — delo japonske tajne službe!« Ves svet danes, seveda v dosti večji meri, nalikuje Franciji iz leta 1870, ko je po njej vršalo 36.000 sovražnih vohunov, ki so pripravljali vojno. Tudi v teh dneh kaže kopičenje vohunskih primerov, kako napeto je ozračje, v katerem živimo. To naraščajoče vohunstvo, ki ga vede ali nevede podpira poročevalska služba z vsemi mogočimi načini razkrojevalne propagande in sabotaže, popolnoma ustreza prividu vojne, ki že nekaj let Kako je treba zbirati Dosti je zbiralcev, ki jih ne moremo šteti med resne filateliste. To so po večini ljudje, ki odtrgajo vsako znamko, ki jo vidijo, in če jih kdo vpraša, kaj z znamka-ni počenjajo, vam bodo rekli: »No, znamke pač zbiram, kolikor jih dobim in kjer jih dobim. Pravijo, da so znamke nekaj vredne, in zato jih spravljam. Morda bode mojemu sinu prav prišle.« Ti ljudje se sami oropajo vseh užitkov, k. jih mora dati pravo zbiranje. Na znamkah je toliko zanimivega, da ve to prav oceniti samo tisti, ki je res pravi zbiralec. Toda kaj naj človek stori, da postane pravi zbiralec? Odgovor je prav lahek in kratek. Priključi naj se milijonski armadi zbarilcev, ki ima svoje člane po vsem svetu. Pred vsem pa: naroči naj si kakšen list, ki redno piše o vprašanjih filatelije. Tak list bo učitelj, ki bo prihajal na dom. Od njega bo dobival novih pobud in se učil vsega novega. Najlepše pri filateliji je to, da se človek lahko brez težav in naporov izobrazi. Dober strokoven list je vreden dosti več od vseh dragih knjig. Pri zbiranju znamk pa ne gre samo za izobrazbo. Človek, ki zbira, bo priznal, da išče znamke tudi zaradi tega, da si bo napravil lepo zbirko, ki bo imela svojo vrednost, da si torej ustvari večji aH manjši kapital. Pri zbiranju pa človek ne sme računati samo na odpadke. Tudi sam si mora priboriti kakšno dragocenost. To je naposled največja privlačnost zbiranja. Treba je torej kupovati in menjati. Za kupovanje nima vsakdo denarja, za menjavo s tujimi deželami pa že, ker je edini izdatek poštnina za pismo, ki ga pošlješ v tujino. In kako naj pride zbiralec v zvezo s tujino? V strokovnih listih je na kupe naslovov tujih zbiralcev, ki prav tako iščejo zvez z tujimi deželami kakor ti. Na te ljudi se je treba obrniti. Saj ni treba že prvič poslati dragocenih znamk. Najbolje je sploh, da najprej z dopisnico vprašaš zbiralca v tujini, kakšne znamke želi. Potem boš počasi že spoznal, ali se ti izplača z njim menjati Še bolje je, da stopiš v zvezo s kakšnim zbiralcem v tujini, ki ti ga je priporočil kdo izmed znancev, ki je z njim že menjal. Res je, da se kakšna pošiljka kdaj izgubi in da tudi med zbiralci niso sami poštenjaki, toda če se enkrat opečeš, se pa devetkrat ne boš. Počasi se boš potem odločil, katere države boš zbiral, ker je zbiranje znamk vsega sveta le preveč razsežno delo. In glede albuma. Saj si ga res lahko kupiš, toda prav tako si ga lahko napraviš z dosti manjšimi stroški tudi sam in boš imel najbrž z njim večje veselje kakor s kupljenim. V nekaj besedah: pravi zbiralec mora iskati še druge zbiralce. Včlani naj se v kakšen klub zbiralcev, ker bo v takšni zvezi dobil tuje znamke, ki jih išče, dosti prej in dosti ceneje, kakor če jih bo lovil sam po svetu. Če bo količkaj podjeten in če pri najmanjšem neuspehu ne bo vrgel puške v koruzo, bo imel kmalu zbirko, ki Je bo lahko vesel in ki mu jo bodo drugi po pravici zavidali. ti ne, če si jih izrecno naročil in ob najvišjih sezonskih cenah. Le v enem samem zavetišču jih goje, da jih lahko kažejo ukaželjnim tujcem, je dejal oskrbnik zavetišča. V onem prenočišču da je prenočeval tudi skavt Peter. Eden izmed pre-nočevalcev da jih je dvanajst nabral na bučko in jo zapičil v posteljo. Potem je ušel skoz okno. To ni bilo prav. Skavt ne sme trpinčiti z bučko živali. Tedaj je vzkliknila mila majka: »Fant, pa ne da si mi domov prinesel kaj živali?« Skavt Peter se je popraskal za vratom: »Zaradi favne me prašaš, če sem jo kaj prinesel? čisto brez menda ne bo.« Pa se je razburila mila majka in je moral fant takoj v kopel, tačas pa je bila vsa obleka s turško kapo vred in z nahrbtnikom in z vso njegovo vsebino previdno preiskana in poštupana in je potem vse stanovanje smrdelo po onem pra-gku zoper mrčes. Pred večerjo se je vrnil domov dični oča ln je bil vajen, da ga je na stopnicah pozdravil prijazni vonj večerje, ki se mu obeta. To pot pa ni bil vonj nikakor ne prijazen in je dični oča nagubal čelo, še preden je vstopil: Ta vonj sploh ni bil vonj in ni razodeval obljubljenih nadeva-nih paprik, nego je bil smrad, ki je spominjal na ščurke. Da bi bilo še hujše zlo mogoče, na to se še domislil ni — dovolj hudo te zadene usoda, kadar ti namesto z nadevanimi paprikami postreže s ščurki. Vznejevoljen je vstopil, niti klobuka ni snel, kar je bdlo slabo znamenje in je pomenijo nevihto. Pa mu je ljubljena majka pojasnila neugodni položaj in potrebo ukrenjenih ukrepov. Nakar se je tudi njemu primerno zdelo, da kaj ukrene zoper stenice in je vzrojil in je nevihta udarila Skavtu Petru okoli ušes. Skavt Peter se je zavedaj svoje krivde in je pohlevno in vdano vzdihnil: »Mili Bože, i na tam daru Ti hvala!« Pa je dični oča zmajal z glavo in se nasmejal,. pa. je bilo zopet vse dobro. Tudi to pot pri skavtu Petru še niso dobili favne«. ko mora leži na človeštvu. Zato bodo naši članki še prav posebno aktualni. Tu ne gre za domišljijo, ki smo je navajeni pri piscih kriminalnih romanov. Ne, tisto, o čemer tu pišemo — pa naj zveni še tako pustolovsko — je doku-mentarično utemeljeno. Pet stoletij »vojne v mraku« Temni vohunski posli imajo precej dolgo zgodovino. Že v zgodnji antiki so obstojali vohuni, ovaduhi, izdajalci. Papež Aleksander VI. Borgia je bil tisti, ki se je prvi domislil, da bi bilo dobro, če bi pod- polkovnik Bedi zemno vojno med vohuni povezali in izpopolnili s sabotažnimi dejanji. Ob koncu 15. stoletja najdemo v njegovi službi pravcato vojsko vohunov in morilcev, ki so ogražali varnost Milana, Genove, Benetk, Toscane in Neapla. Važno poglavje v zgodovini vohunstva je izpolnil pruski kralj Friderik II., ki je pošiljal svoje vohune v Francijo, na švedsko, v Avstrijo in na Rusko. V dotlej sila neurejeni špijonski sistem je vnesel »pruski red«, razdelil špijone po njihovem družbenem položaju in uporabnih sposobnostih v štiri skupine in izdelal pravila za njihovo delo, ki so desetletja ostala nepre-kosljiv vzor. Njegov nasprotnik, avstrijski kancelar Kaunitz, je bridko občutil vohunsko organizacijo pruskega kralja. Iz njegove največje bližine so mu odnašali naj-tajnejše dokumente. Samo nekdo izmed njegovih zaupnikov je mogel to storiti. O dveh je sumil. Eden od obeh je bil — toda, kdo? Kancelar ni bil niti vajen niti voljan, da bi si s tem kaj preveč ubijal glavo. Izbral je najbolj učinkovito in najbolj barbarsko sredstvo: oba. o katerih je sumil, je dal ponoči prijeti, odpeljati s čolnom in ju v Donavi utopiti. Po pričetku francoske revolucije se je angleški ministrski predsednik William Pitt dosti ukvarjal s špijonažnimi vprašanji. V Parizu je vse gomazelo Pittovih agentov in agentov monarhistične Evrope. Oboroževali so protirepublikanske tolpe, organizirali puče (v Lyonu, Toulousu in Marseilleu), kradli vladne tajnosti, mučili delavce po arzenalih, da bi jih nahujskali, kovali temne načrte in zarote, najprej skupaj s francoskimi rojalisti, potem pa tudi z nekdaj revolucionarnimi žirondisti. Napoleon je dejal: »Špijon je rojen izdajalec«. Toda to ga nikakor ni oviralo, da ne bi imel svojih špijonov v vseh evropskih državah. V Petrogradu ga je v njegovem načrtu približanja Rusiji prehitel William Pitt. Neki Platon Zubov je 12. marca 1801 zadavil carja Pavla. Kakor se je kasneje izkazalo, je bil Zubov orodje angleške špi-jonaže. Angleški poslanik v Petrogradu je imel tesne zveze z morilčevo sestro. Če listamo v zgodovini vohunstva dalje, tedaj bomo v poznem 19. stoletju našli mojstra in nadšpijona v zloglasnem predstojniku pruske policije Viljemu Stiebru. Ta se je prvi domislil, kako je treba pripravljati vojno potem množestvene špijo-naže. Pred nemško-francosko vojno 1870-1871 je organiziral v severni Franciji, med Strasbourgom in Seino, mrežo 36.000 špijonov, kar je mnogo pripomoglo k hitremu napredovanju nemških čet proti Parizu. Nekaj iz galerije velikih špijonov svetovne vojne Že zdavnaj je morda, odkar so odjeknili streli, ki so jim pretrgali nit življenja, ali pa še žive nekje daleč od sveta in samo vojaška strokovna literatura govori o njihovih drznih in zločinskih podvigih v letih svetovne vojne. Šele po svetovni vojni smo zvedeli, kako ogromen obseg je že tedaj imela špijonaža. Ne mislimo tistih sto in tisočev siromakov v Srbiji, na Poljskem, v Belgiji in severni Franciji ali kje drugje, ki so jih po vojaški zasedbi njihove domovine pod pretvezo suma »špijona-že« obesili, da bi s tem zastrašili ostalo prebivalstvo — ne, nam gre za tisto galerijo poklicnih vohunov, ki so se znali preriniti do najvišjih mest. V svoji »Zgodovini tajne službe« opisuje nekdanji častnik ameriške protišpijonaže Wilmer Rowan nekaj takih primerov. Tako je bil n. pr. med svetovno vojno v štabu bavarskega prestolonaslednika Ruprechta mlad nadebuden major — Anglež. Prav do premirja je bil v zvezi z angleško poročevalsko službo, in ko so se pričela pogajanja glede premirja, se je tam na veliko presenečenje nemških parlamentarcev pojavil v uniformi angleškega oficirja. Videti je, da je izvršil zelo nenavaden podvig; angleško vojno ministrstvo ni hotelo dati o tem nobenih pojasnil. Nemški vohunski aparat na Angleškem je bil sicer že 1914, ko so mesec dni po začetku vojne v Londonu prijeli nekega nemškega brivca po imenu Kari Gustav Krnst m nadaljnjih 21 agentov, težko omajan, vendar pa ne uničen. Tako je na priliko v istem času sedel v Londonu nemški špijon, ki se lahko hvali, da je prispeval k Hin-denburgovi zmagi pri Tannenbergu več ko Hindenburg sam: baltski dvorjanik Benno von Siebert, visok uradnik carskega poslaništva v Londonu. Nekaj let je nepretrgoma prejemal dvojno plačo, eno na poslaništvu, drugo iz Nemčije. Nobenega dokumenta, nobenega tajnega navodila ni bilo, katerega vsebine ne bi sporočil v Berlin. Čez nekaj časa so pričeli v londonskem Foreign Officeu in po poslaništvih zavezniških držav sumiti, kar je imelo za posledico, da ruski poslanik ni dobil nobenih informacij več. Šele ko se je Siebert po končani vojni za stalno naselil v Berlinu, je odkrito priznal svojo špijonsko delavnost med svetovno vojno. V to galerijo spada tudi avstrijski polkovnik Redi, ki je kot vodja tajne službe v c. kr. generalnem štabu prodal ruskemu vojaškemu atašeju na Dunaju, polkovniku Zubovu, vse važne vojaške tajnosti. Nekak Redlov antipod je bil avstrijski špijon Kari Siewert, ki je 50 let živel v Rusiji kot cenzor in je imel končno kot vodja poštne cenzure v Kijevu priložnost, odpirati celo pisma šefu generalnega štaba, generalu Aleksejevu in jih — fotografirati. Oba špijona je razkrinkal zgolj slučaj. Pismo za steklenim očesom ali sila kola lomi »Špijon«, piše Rowan, »pri svojem delu izkorišča vse pridobitve moderne tehnike.« Vohunska tehnika se je med svetovno vojno dejansko zelo razvila. Tako so nekoč zaustavili sumljivega meža, in ko so slučajno prišli na inisel, da so ga ostrigli in mu kožo na glavi kakor kako fotografsko ploščo razvili, se je namah pojavilo celo pismo, seveda Šifrirano. To kajpak ni bila nova miseL Že grški tiran Mi let jo je v starem veku s pridom izkoriščal. Na obrito glavo sužnja je napisal poročilo o tem, da hoče med Perzijci dvigniti vstajo, in ko je bila glava iznova porasla z lasmi, je sužnja poslal k Joncu Aristagorasu. Šifrirana pisma za steklenim očesom, pod pr-stanovim biserom, v pločevinastih škatlji-cah, potisnjenih v krompir, v kruhu, zobnem prašku, za ponarejenimi zobmi, mikroskopsko majhne gravure na denarju, besedila pesmi z različnimi notami, ki predstavljajo šifre — to so samo nekatere med iznajdbami na tem področju. črnilna vojna in »lepotica iz Antwerpna« V produkciji tajnega črnila so Nemci antantne države dolgo prekašali. Nekoč so pri nekem nemškem špijonu našli stekleničko parfuma, ki je vsebovala za en odstotek sestavine tajnega črnila. Komaj so to odkrili, so se Nemci lotili namakanja svilenega perila, nogavic itd. v tajna črnila; če so potem take reči namočili v vodo, so imeli špijoni tajnega črnila na prebitek. Šele po več mesecih se je posrečilo antantnim kemikom v jodovi pari najti tisto sredstvo, s katerim je moči razviti vsako kemično črnilo. Komaj so o tem pričeli razpravljati v vodstvu poročevalske službe v New Yorku, že so to vedeli tudi v — Berlinu. Celo v oddelku »M 1—8« v šifrirnem in vložnem oddelku njujorške poročevalske službe, je torej sedel nemški špijon. Vendar pa ni mogel preprečiti, da ne bi prav ta oddelek zasačil ene izmed njegovih najboljših tovarišic. V šifriranem in s tajnim črnilom napisanem pismu je naznanila Marie de Victoria, »lepotica iz Ant-werpna«, da bo iz Španije prišla v Ameriko. Pismo je prišlo v roke oddelku »M 1—8«, kjer so ga dešifrirali. Nič hudega sluteč je lepa Marie v Ameriki nadaljevala svoj tvegani posel. Milijon dolarjev je imela na razpolago za podkupovanje in plačevanje agentov. Nekega dne je spet gledala skozi okno svojega hotela, kako so se vkrcavale ameriške čete in štela, štela... Tedaj je nekdo potrkal... kdo jo je vendar motil pri računanju? In že je bilo vsega konec ... Reginald Burke Jauna tribuna Cestna policija na deželi Policijsko nadzorstvo nad prometom na podeželskih cestah se je zadnji čas živahno razgibalo in pripeti se ti, da te leteča kontrola na poti po nekajkrat ustavi. Za motornega vozača, pa naj bo še tako vesten in previden, je takšno srečanje zmerom neprijetno. To pa predvsem zavoljo tega, ker te leteča kontrola ustavi zmerom tako, da sama s precejšnjo brzino privozi nasproti in nikoli ne veš, ali prihaja policija ali pa hoče s tabo zbijati šale kak nepridiprav. Zato bi motociklisti in avtomobilisti prosili, naj bi policija vršila svojo kontrolo zmerom na prostoru, ki je za tako ustavljanje primeren, obenem pa naj bi uvedla kakršenkoli viden znak, da vozač ne bo v dvomu s kom ima opravka. Sicer pa ta kontrola ne bo izpolnila svojega namena, če bo vso svojo pozornost posvetila samo motornim vozilom, pri katerih se pogostokrat zanima tudi za stvari, ki so čisto formalnega značaja in so za ureditev prometa stvarno brez pomena. Takšno malenkostno ravnanje bi bilo treba odsvetovati predvsem iz razloga, da je Slovenija tujskoprometna dežela, ki jo dan za dnem pasira množica avtomobilistov iz ostalih delov države in od drugod. Na drugi strani pa na naših podeželskih cestah še zmerom srečaš mnoge živinske vprege, ki mirne duše koračijo po sredi ceste, če že ne po skrajnem levem robu, še manj discipline pa poznajo nekateri kolesarji, ki delajo motornim vozilom največ preglavic. Zato bi priporočali, naj se ta prometna kontrola na vsak način kako preuredi. Taksam in davkom nihče ne more ubežati, za ostali red pa bi lahko skrbela kontrola na mitnicah, kakršne so nekoč že poslovale od časa do časa. Ce je bil ta način kontrole premalo učinkovit, naj bi Pet minut vzgoje se postavile še potrebne vmesne kontrole. I*eleča policija pa naj bi vršila samo nad-pregled prometa na cestah, kar bi zadostovalo po nekajkrat na mesec. Eden za vse. pa trafikanti? Čeprav obstoje mnogi in vsem dobro znani predpisi o prodaji in uporabi kole-kov, vendar se dan za dnem gode razne zlorabe. Tako se je pred dnevi pripetilo tole: Neka šola, ki uživa od države priznano pravico javnosti, je v neki trafiki naročila 200 kolekov po 10 din, ki jih je potrebovala za izstavitev šolskih izpričeval. Trafike po navadi nimajo bogatih zalog, zato je trafikant teh 200 kolekov posebej kupil in jih poslal naročniku. Tam pa so mu sporočili, da kolekov ne potrebujejo, ker so se premislili in bodo izpričevala opremili s taksnimi znamkami neke organizacije. Ne maramo postavljati vprašanja kolikšno škodo je zaradi tega ravnanja trpel trafikant, temveč nas predvsem zanima vprašanje, na podlagi kakšnega predpisa ali pooblastila lahko neka šola državne koleke nadomesti s kakršnimikoli vrednoticami. Znano je, da so šolska spričevala veljavna samo, če so opremljena s predpisano kolkovino. Nič manj zanimiv ni drug primer. Nekdo je imel opravka na enem izmed oddelkov banske uprave in je mimogrede kupil v trafiki kolek za 50 din. Ko je v uradu predložil kolek, pa so mu sporočili, da ko-leka ne sprejmejo, temveč mora plačati 50 din v gotovini, ker imajo v uradu sami koleke v zalogi in ne morejo sprejemati drugih. Gospod je plačal 50 din, kolek pa je prinesel trafikantu nazaj. Zelo bi bili veseli, če bi nam kdo razložil, na kakšnih predpisih slone vse te reči. Trafikantje Človek in opica Nikar mi ne zamerite, če bom človeka primerjal z opico, toda včasih sta si tako presenetljivo podobna, da se primera vsiljuje kar sama: menda se zato ljudje zmerjajo z opicami? Neke novejše psihologije, ki mnogo govore o raznih kompleksih, poznajo poseben »opičji kompleks«. Opica namreč vsevprek oponaša, človek pa tudi. In tej posebni lastnosti večnega oponašanja in posnemanja pravijo »opičji kompleks« brez katerega bi ne bilo napredka na svetu. Predstavljajmo si, da bi novejši rodovi v ničemer ne posnemali starejših. Zgodovina človeka b iostala na mrtvi točki, vsak posameznik bi v vsem moral začeti znova. Tale posebna človekova lastnost je torej hudo važna, tako važna , da jo v vsakdanjem življenju komaj opažamo, ker je nenehoma pri delu. Toda opazujmo nekoliko svoje soljudi in hitro bomo opazili kako neprestano posnemajo svoje bližnje, v lepem in slabem. Najbolj pa posnema otrok, ki se komnaj razvija. Kako se otrok nauči govoriti? S tem, da posnema odrasle. In dajati otroku dober zgled bi bilo kaj nesmiselno, če ne bi tega zgleda posnemal. Kompleks, ki mu pravijo »opičji« je prevažen v življenju človeka, da bi ga vzgojitelji ne upoštevali. Človek pa ni opica, kajneda? žali ga primera z živaljo, četudi je kdaj pa kdaj ne le upravičena, ampak tudi posrečena Človek se od opice razlikuje prav v tem, da ima razvito zavest in zavestno življenje. Kar ni pri opici nič drugega kot slepo, nesmotreno oponašanje, more biti pri človeku tudi zavestno, smotreno posnemanje. Opica oponaša, človek posnema. Zdaj smo lahko zadovoljni, ko smo iz človeka naredili človeka in opičje lastnosti pustili opici. Dati opici kar je opičjega, kakor cesarju kar je cesarjevega, bi bilo že pametno, če bi se ne bil človek na prav poseben način povzpel nad žival. Povzpel se je namreč nad žival, ne da bi se povsem otresel živalskih lastnosti. Opica oponaša in ne zna posnemati. Človek posnema, zna pa tudi oponašati, pa še kako! Saj prav zato mu včasih tudi pravimo, da je opica! V tisto, kar imenujemo vzgoja sta vpletena dva: vzgojitelj in gojenec, d prav vse kar o vzgoji govorimo in pišemo velja za oba. Tudi opičji kompleks imata oba kakor ga imajo vsi ljudje. Začnimo pri otroku. Otrok slepo oponaša odraslega in začne s tem poslom že kot dojenček. Vzgojitelj, ki to ve, se bdi pred otrokom izogibal gotovih poslov. »Saj ne razume« je slab izgovor. Kako slab izgovor je, dokazuje otroče, ki nenadoma pravi odraslemu: »Pleklet hudič!« Oponašal je odraslega, pomena besed, ki jih je oponašal, se ne zaveda. Kakor je s tem »plekletim hudičem« je tudi z mnogimi drugimi izrazi ali opravili odraslega, otrok jih oponaša, tudi koristne. Vzgojitelj mora to vedeti in se mora hitro odvaditi mišljenja »otrok ne razume!« Četudi ne razume, oponaša kar ni zmerom prijetno, a tudi ne koristno otrokovemu razvoju. Zgodi se, da se pozneje pri otroku pojavi neka slabost, ki je postala zavestna: korenine so v tem slepem oponaša jočem prvotnem doživljanju, ki mu nismo pripisovali ni kakega pomena. Otrok dorašča v človeka, tembolj dora-šča, tembolj posnema, torej zavestno sledi tistemu, kar opaža.. Zavestno morda posnema laž odraslega, njegovo hinavstvo, razvrednotenje vsega, godrnjavost. To in drugo posnema, ker mu služi ali pa ker se mu imenitno zdi (kajenje!). Tudi to bi moral vzgojitelj upoštevati. Najbolj bo to lastnost upošteval, kadar se bo neprestano zavedal pomena »dobrega zgleda«, kadar bo stremel za tem, da slab zgled izloča, da vzgaja otroka h kritičnosti in k čim bolj zavestnemu posnemanju dobrega in vrednega Tudi odrasel človek posnema. Vzgojitelj na primer posnema druge vzgojitelje. Ce zavestno, kritično posnema dobro vzgojo, je to kar koristno zanj in za otroka. Slabše je že, če posnema po resnični ali namišljeni avtoriteti: »Tako so delali naši očetje, naše matere in tako bomo tudi mi! Ce je bilo zanje dobro, bo tudi za nas!« (tudi če je slabo!). Toda mlada mati, hči, mnogokrat kar slepo oponaša svojo mater, soseda sosedo, oče drugega, imenitnejšega očeta. Včeraj so naši otroci prinesli spričevala domov. Kako so se starši oponašali med seboj, ne da bi se tega zavedli: »Tako torej, padel si! PonavljaIni izpit! Lepa reč-In zato sem toliko žrtvoval zate! Toda le počakaj ... ! « Kako malo je bilo tistih stvarnih staršev, ki niso vpili nad slabimi, ne dvigali v: nebo dobrih dijakov. O vzgoji sem govoril in opičjem kompleksu. Človek in opica sem dejal, človek posnema, opica oponaša. Posnemajmo zdravo in dobro, zavrzimo slabo. Kar je opičjega — slepo oponašanje — pa pustimo opicam. —ano P. s. Na polemiko Iz prejšnje številke bom odgovarjal prihodnjič. rfjfdh Kdai dobimo končno telefonski kabel2 Naša država se je že pred leti z mednarodno konvencijo obvezala, da bo zgradila podzemski telefonski kabel od Maribora do Beograda in dalje do bolgarske meje, da bi se na ta način dobila dobra in zanesljiva telefonska zveza med zapad-no in srednjo Evropo z Balkanom in preko Carigrad az bližnjim vzhodom. Razume se samo po sebi, da je v največjem interesu naše države, da gre ta mednarodni telefonski kabel preko našega ozemlja, ker bomo na ta način končno prišli tudi doma do boljših telefonskih razmer, na drugi strani pa bi imeli od tranzitnega telefonskega prometa tudi prav lep dobiček. D očim so druge strane države že davno zadostile prevzeti obveznosti, se je pri nas to vprašanje vedno znova odlagalo. Prišlo je tako daleč, da so nam zagrozili, da bodo ta kabel zgradili preko Madžarske in Rumunije. Že leta 1936 so bila rešena vsa tehnična vprašanja in vlada je v finančnem zakonu za leto 1936-37 dobila pooblastilo, da sklene pogodbo za oddajo teh del. Nerešena pa je ostala še finančna stran, to je način dogovora s tvrdko, ki bi prevzela polaganje in dobavo tega kabla. Leta 1937 se je tedanji poštni minister dr. Branko Kaludjerčič že sporazumel s tvrd-kama Siemens in Standard Elektrik, ki sta se po dolf konkurenčni borbi naposled zedinili r a to, da skupno prevzameta ta posel. Med tem pa je minister Kaludjerčič podal ostavko in do podpisa te pogodbe ni prišlo. Vprašanje kabla je ostalo tako še vedno nerešeno. Sedaj se čuje, da so se v poštnem ministrstvu znova pričele konference glede tega nesrečnega kabla Zatrjuje se. da so se v zadnjem času začele zanimati za to vprašanje poleg Siemensa in Standarda tudi nekatere druge firme, ki so poprej svoje ponudbe umaknile, ker so smatrale, da je posel že sklenjena stvar. Zato je verjetno, da se bo dalo skleniti sedaj še ugodnejšo pogodbo in da bomo tako naposled morda le prišli do tega telefonskega kabla, seveda, če ne bo med tem zopet odstopil poštni minister in ne bodo med tem že zgradili kabla preko Madžarske in Rumunije; ki se zanj zelo potegujeta. ftože - zdravilo Črrri trn. (lat. Prunus spinosa) je t mat grm z majhnimi, podolgovatimi in okroglimi, napiljenimi listi. Cveti so snežnobele barve. Ploh je grahove velikosti. Cvete marca in aprila, plod pa dozori šele oktobra. Cvetje, sadež in skorjo od korenin nabiramo oktobra, plod pa šele po slani. Plod je trpkega in kislega okusa. Nahaja se v živih mejah, na pašnikih, v resah in gozdnih robovih. Čaj pijemo pri izpuščajih, nečisti koži, pri ženskih želodčnih krčih, pri obolenju sečnih cevi ter ledvičnih in mehurnih boleznih. Caj fz cvetja in krčnice pa pri izostali menstruaciji. Laški alt črni koren (lat. Symphyturri officinale) je močna, vretenasta, na zunaj črna korenina z velikimi jezičastimi listi. Nekoliko več ko pol m visoko steblo je kosmato, a veliki listi koničasti. Cvete od maja do septembra in je cvet umazanobel do temnobledorudeč in tvori zvončasto cvetje končno obliko grozda. Nahaja se na vlažnih travnikih, v jarkih, ob potokih in rekah, čaj se uporablja (20 gr na pol 1 vode) pri bruhanju krvi, črevesnih čirih, driski, griži in pri zasluzenju dihalnih organov. Na vinu kuhan zelo olajša kašelj in omehča sluz pri bruhanju krvi iz pljuč in v splošnem pri vseh pljučnih boleznih. Kot izborno sredstvo se uporablja zunanje (ekstrakt) proti čirom in ranam. Z obaro pa izlečimo tudi otrdele prsne žleze, pr* sne tvore in vozle, ki so nastali vsled trganja Pod topo kazenskega paragrafa Sosedje In sosede med seboj Zgodba o tem, kako si znajo ljudje iz notranje potrebe in zaradi kratkega časa greniti življenje Urša in Jera sta priletni ženski z dolenjskih ravnic. Vsaka od enega kraja sta stali pred sodnikom in mu vsaka svoje dopovedovali Urša se mu je predstavila kot posestnikova žena, ki nima nič. »Kaj nima, doto ima!« je menila Jera ki tudi, kakor je dejala, nima nič. Res! revi sta najbrž obe. Saj nimata grunta! Urša je dejala, da ni bila še kaznovana. »Kaj ne, že dostikrat je bila! Le kar povej!« je opozarjala Jera. »Zaradi žaljenja časti, saj to sem povedala!« je priznala Urša. Tudi Jera je trdila, da ni bila kaznovana. »Je bila, je bila. čakajte, bom pa jaz povedala!« se je vmešala Urša. Naglo je odložila cekar in se ponudila sodniku: »Takrat, ko je mojega moža po roki!« Sodnika pa je zanimalo le to, kar se je nje tikalo. In Urša je zažuborela: »V Je-rini gostilni je moj sin nekomu prodajal krmo. Naša hiša je tam zraven. Vedro vode sem nesla zlit. Takrat pa je Jera pridrvela iz hiše s sekiro in otepala z njo proti meni: Ne boš, hudič, tod vode nosil! Ti bom že jaz dala! Tako sem se ustrašila, gospod sodnik, da me ne bi bila ubila! Kričala sem, ona pa je stekla noter in priletela ven s posodo. Vse pomije mi je zlila v obraz!« »Oh, kako lažeš! čakaj, saj bodo moje povedale!« jo je opozarjala Jera. amater če moramo podajati neposredno ospredje in daljavo s polno ostrino, pri tem pa tudi s čim večjo odprtino objektiva in kratkim momentom, m. pr. če naj bosta okno drvečega vlaka in pokrajina v okviru tega okna ostra, se nam pokažejo prednosti kratkih goriščnic ter ši-rokokotnih objektivov. Objektivi zadnje vrste obsežejo le preveč prostora ter rišejo bližnje predmete prevelike v razmerju z oddaljenimi. Temu perspektivnemu nedo-statku se izognemo pozneje s tem, da povečamo iz celotnega negativa le perspektivno pravi izrez. Barvna fotografija brez filtra ? Ta obstoji le v reklami tovarn tvoriva za snemanje v naravnih barvah, ki seveda ne smejo priznati, da so ta tvoriva, kar se tiče podaajnja barv, kakor jih čuti naše oko, še precej nepopolna, čeprav moramo tudi mi amaterji priznati, da so se v zadnjem času v tem oziru zelo izboljšala. Vsekako pa ni treba verjeti, da je neko neprijetno cikanje v strupeno modro, grdo zeleno ali topo rjavo barvo, kakor ga kažejo različni fabrikati, vedno samo posledica refleksne barvne svetlobe z okoliških predmetov. Stari lisjaki vedo že davno, da gre tu večinoma za nedostatke tvoriva samega in se ne dado premotiti. Vedo pa tudi, da se dado ti nedostatki, vsaj do neke mere, prav dobro odpraviti z različnimi filtri. Tovarne še ne izdelujejo sistematično filtrov, ki bi bili specialno uglašeni na barvne sposobnosti njih tvoriv, zato si moramo sami poiskati nadomestila. Po naših izkušnjah se je n. pr. za posnetke z Agfacolorjem v oblačnem vremenu ali v senci zelo dobro obnesel ultravioletni zaporni filter s komaj vfdnim nadihom rumene barve, a tudi z zelo določno rumenim ultra vi oletaim filtrom, kakršen je n. pr. UV-filter za Rollei-flex, smo dosegli v prosti pokrajini, posebno v gorah in pod jasnim sončnim nebom zelo lep rezultat, posnetek, ki je v resnici podajal sonce, med tem ko se je v primerjalnem posnetku istega motiva, brez filtra, vsa sončnost izgubljala v mrtvi modri barvni primesi. Ta primer nas je poučil, da zadovoljiva barvna fotografija ni mogoča brez filtra niti v najbolj ugodnih svetlobnih okoliščinah in kaj šele v neugodnih! Za Dufaycolor, ki cika na rjavo, pa uporabljamo običajno z uspehom čisto rahel moder filter. Potreben bi bil menda tudi Kodachromu, vsaj če sklepamo po nekih filmih iz najnovejšega časa. Morebiten barvni odtenek, ki ga dobimo v posnetku zaradi uporabe filtra, v ogromni večini primerov še daleč ne vpliva tako slabo kakor nasprotni odtenek ,ki bi ga dal film brez filtra. Skratka: Za barvno fotografijo je treba najti in izdelati filtre, ki nas bodo oborožili za vse primere, kakor smo tega vajeni pri črno-beli fotografiji. In kdor misli, da je barvna fotografija, kar se tega tiče, res bolj preprosta od črno-bele fotografije, kakor to beremo v reklami, je še zelo naiven. Naj poskusi za spremembo namesto brezmiselnega barvnega knipsarenja fotografirati brez filtrov kakšne barvne tabele, cvetlice itd., toda tako, da bodo barve na oko in v projekciji ustrezale temu, kar je videlo njegovo oko na predlogi. Kmalu se mu bo odprlo, zakaj smo napisali te vrstice. Pri vseli posnetkih ob vodi in na vodi je natakniti na objektiv čelno senčilo, ker se edino na ta način lahko izognemo stalni nevarnosti, da dobimo z vode v objektiv refleksno svetlobo, ki nam ose-ni negatev. Fotoklub Ljubljana: V torek odborova seja, v petek članski večer. — V nedeljo 16. t. m. bo družabni izlet članov, njih svojcev in prijateljev kluba v Borovniški Pekel. Prijaviti se je treba tajniku V teku tega in prihodnjega tedna. 0 Prva fotografska razstava v Kranju se je zaključila z lepim moralnim uspehom in tudi obisk je bil zadovoljiv. Kranjske amaterje opozarjamo sedaj na priprave za ustanovitev Fotokluba Kranja. Dan ustanovnega občnega zbora bomo še javili. 0 Papirje osušimo hitro tako, da jih damo za 10 do 15 minut v gorilni špirit in poberemo potem z gobo odvišni špirit ž njihove površine. »Pa niste vi vrgli kola proti njej?« je sodnik vprašal Uršo. »Nič, nič ji nisem! Bežala sem v vežo, tako sem se ustrašila!« je zagotavljala Urša sodniku. »Saj nisem mogla. Nič nisem videla, ko mi je pa pomije zlila v obraz!« »Zakaj ste pa orožnikom priznali, da ste jo s kolom?« »Jaz? Orožnikom nisem prav nič pripo-znala!« je vztrajala Urša. In spet in spet je znova pogrevala vso zgodbo, kakor da jo ve na pamet. Jera pa se je venomer vtikala vmes. »Hudiča, da bi rekla? Saj kaj takega sploh ne znam. Kleti?! Tvoj sin da bi bil v moji gostilni krmo prodajal? Tudi to ni nič res, gospod sodnik! Tisto pa ne pove, da je imela dva kamna v roki?!« »Beži, beži! Saj so začeli otroci v hiši kričati na pomoč: Pomagajte, pomagajte, Jera bo mamo ubila!« »No, Jera, ste šli s sekiro iz hiše ali ne?« se je obrnil sodnik. Jera, zadovoljna, da je prišla do besede in da bo sodnik samo njo poslušal: »Poslušajte no, tako je bilo! V predsobo je vrgla kamen. Vzela sem tisto sekirico za veje in šla ven: Zdaj me pa daj, jaz bom pa tebe, sem se ji postavila v bran. Pa je še kamen vrgla za menoj. In še kolec tule na roko. Vidite, kako se še pozna! Oh, nikdar pred njo ni miru. Zmeraj je pravila: Kakšna gostilna je neki to! Pa je vse samo maščevanje. Zaradi njene hčerke, ki se je učila!« Urša jo je prekinila: »Pa prisežeš na to?« Jera ji je prikimala ponižno, da bi. »Obe sta obdolženki in nobena ne bo prisegala!« ju je poučil sodnik. »Zahtevate kakšno odškodnino za poškodbo, Jera?« »Ja, treba bi jo bilo!« je menila Jera. Zadovoljna je bila s sto dinarji. Sodnik je pozval priče. Sosed Martin je potrdil Uršino izpoved in pristavil: »Ta uboga ženska nima pred Jero nikoli miru. Veste, njena hiša stoji pod Jerino, pa je ne pustijo hoditi po cesti, Id pelje med njima. Vedno jo iz kamre polijejo z vodo.« »Ali je hudo tako živeti, gospod sodnik!« je ta"1*1* Urša in potočUa nekaj solz. »Odkod ste pa gledali?« Je poizvedoval sodnik. »Otroci so vpili, da bo Urša Jero ubila, sem pa Sel pogledat. Kakšnih 30 korakov proč!« »Oh, kako lažeš!« je spet godrnjala Jera. »Bomo šteli, da veS!« »O-o-oh« se je izvilo sosedu Martinu, ko je odhajal. Tudi sosedov pobič je vedel povedati o grožnji s sekiro. »Ali si videl, kaj? Kamne pa nisi videl, a?« se je zaletavala Jera. Njen sin pa je potrdil njeno Izpoved. Zadovoljno mu je kimala. »Ja, ja tako je bilo, gospod sodnik!« Potem je spet skočila v Uršo in jI tako naglo očitala, da je bila kaznovana že za tatvino, da je še Urša sama ni prav slišala. Pa je slišal sodnik in opozoril Uršo, naj jo kar toži, da se bo Jera navadila, kako se mora obnašati pred sodnikom. »Sem pa mislila, da smem reči, gospod sodnik!: je razlagala Jera. Sodnik je obe obsodil: UrSo, ker je Jero na roki poškodovala, Jero pa, ker je uporabila nevarno orožje za grožnjo. Vprašal ju je: »Ali sta razumeli sodbo in jo sprejmeta?« Jera si ni dala nič reči ln tudi ni povedala, kaj misli o sodbi: »Jaz nimam, pa nimam miru, gospod sodnik! Kam naj se ji pa umaknem? Iz svoje hiše!« »Vprašam vas, ali sprejmete kazen?!« Jera je potegnila za roko dekletce pred sodnika: »Tale naj vam pove! Sinova je, ona je vse videla!« »Sprejmete kazen ali ne?« »I, pa naj bo!« je menila Jera in odšla s sinovo hčerko, prepričana, da ni pravice na tem svetu. Brata razgrajača Petero jih je bilo. Dva mlada moška, ki sta razbijala okna, 72-letni kmet Jaka iz Zasavja, betežna starka Jožefa in zala Fanika. »Poslušajte, ali bi bili voljni, da jima odpustite?« jih je nagovoril sodnik. »A tak? Jaz naj jim še odpustim?« se je začudil kmet Jaka. »Kaznovana naj bosta!« je odločiL »Pa vi, Jožefa, jima odpustite?« »Jaz bi, samo škodo naj mi plačata za popravilo in obljubita naj, da ne bosta več delala škode!« je rekla starka Jožefa. »Plačata? Malo veliko sicer zahteva!« ju je vprašal sodnik. »Ja, plačava,« je rekel starejši brat pripravljen, da pristane na vse »Pa vi, Fanika?« »Tudi odpustim!« »In koliko za škodo?« »Nič, hvala!« Obe sta umaknili predlog za pregon. Le kmet Jaka je vztrajal in starka Jožefa pa zala Fanika sta počakali, da bosta za priči Pepe je oženjen in ima tri otroke, pa štiri kazni, Francelj pa ima le enega otroka in tri kazni. »Torej pravita, da sta bila pijana in da sploh nista vedela, kaj sta počela?« »Tako je, prav nič ne veva!« »Jožefa, ali ste videli ta dva, ko sta ro-govilila po vasi?« Ni jih videla, samo slišala jih je. Razbila sta ji okni, ko sta silila za brhko Faniko. Ponoči je bilo in vse je že spalo. Ie onadva sta razsajala po vasi. Tudi Fanika ju ni videla, zato ne ve ali sta bila res tako pijana, da ne bi vedela, kaj počneta. Spala je z očetom in bratom v sobi, pa so se tako prestrašili, da so vsi zbežali v vežo. Razbila sta okno in zlezla skozenj v sobo. »Čudne manire!« je menil sodnik. Tudi Fanikin oče, ki je bil zaslišan kot priča, jima je oprostil, pa še ščitil ju je, da sta se mu zdela res zelo pijana. ■»Pijana, pijana! Ha-ha-ha!« se je zarežal kmet Jaka in povedal, zakaj on ne more odpustiti S ponosom je pripovedoval o svojem fantu, ki je na konju odjahal k vo- jakom. Pa je konj sam pridrvel po eni poti domov. Prestrašil se je: Kaj če ni fanta stresel s sebe? No, pa je res fant po drugi poti prišel sam domov: ves nečeden in krvav. Povedal je, da sta ga onadva. »Pa sta bila z mlajšim vedno velika prijatelja. Moj fant je pravil, da mu je rekel: Ja, Francelj, kaj pa delaš? Saj vsa prijatelja! Pa nista hotela nič slišati. Kar na tla sta ga vrgla. No, konja je malo ranil, ta jim je ušel, fant jima pa ni mogel!« Zaradi odškodnine je rekel kmet Jaka: »Ja, seveda, fant je klobuk izgubil, osem kovačev sem dal zanj. Pa meni odškodnino za prestani strah!« »Saj niste bili vi ranjeni!« »Ne jaz, ampak zaradi strahu. Kaj strah ni nič? Ne, za konja ni treba nič, rana se mu je zarasla!« »Od sina sin,« kakor ga je predstavil kmet Jaka, je povedal, da je stric jahal na konju, on pa da je šel zraven. Pa da sta pridivjala onadva. Kričala sta »auf« in skočila v strica in konja. Konj je kar padel. Njemu se nista zdela kaj prida pijana. Sodnik je rekel starejšemu bratu: »Vaša žena je rekla, da ste ves nor, če pijete. Vi pa ste rekli: Če ga en glaž, je premalo, če ga dva, je pa preveč. No, ne boste imeli več prilike---preveč!« Ja, ja! mu je spet pritrdil starejši. Poleg tega, da je sodnik oba obsodil na nekaj dni kazni, ker sta se tako opila, da sta počenjala kazniva dejanja, je starejšemu prisodil še eno leto trajajočo prepoved za-hajanja v gostilne. Če sta razumela? »Ja!« sta se odrezala pokorno, kakor sta se ves čas razprave pokorno držala. Le starka Jožefa ni vsega razumela: »Kaj pa, če ne bosta hotela plačati?« »Pridite sem in ju tožite! Saj imata plačo.« »Bom morala pa še za tisto plačati!« »Kaj pa ta dva?« je pokazala na Pepeta in Franceljna. »Sta že opravila. Obsojena sta.« »A, tako!« se je končno zasvitalo tudi starki Jožefi. ina. Na obisku pri slepi ded Sredi Kočevja je stavba, iz katere valovita na ulico petje in godba. Tukaj morajo živeti zares veseli ljudje, si misli človek, ki ga zapelje pot mimo, a ne ve, da žive za stenami te stavbe otroci, ki jim je luč v očeh umrla že ob rojstvu. Edino petje, godba in delo lajšajo trpljenje tem bednikom, ki so često po krivici pozabljeni od vsega sveta. Ko sem odprl vežna vrata, sem zagledal na steni hodnika napis z velikimi črkami: »Hodi desno!« Vznemirjen sem Ko iščem upravnico zavoda, moram v prvo nadstropje. Čudna tesnoba me je vsega objela, pozabim na napis v veži in že se na ovinku stopnišča zaleti vame dekle. »Oprostite, prosim!« Glas ji drhti. Slepa je. Moral bi se jaz oprostiti, ker sem hodil po napačni strani, toda nenadno srečanje s slepim človekom mi je odvzelo besedo. Gledam za dekletom, ki hiti po stopnicah in se spretno izogiba predmetom, ki so stalno nameščeni v veži. Povabljen sem v I. oddelek, kjer prisostvujem pouku malih slepcev. Po koraku Kupon st. 3 za brezplačno konzultacijo na Kliniki za dušo in srce — v po-nedeljski izdaji »Jutra« so uganili, da njih učiteljica ni sama prišla v razred. Glasno me pozdravijo. Potlej se ustopi pred kateder 91etni Pep-ček. Iz Štajerskega je doma. Popolnoma je slep. Učiteljica mu da v roke papir, ki je prehoden z znaki pisave za slepe. Pep-ček gre z desnico tipaje preko papirja in mi glasno prečita svoj prost spis: »Ko smo trgali zvončke. Mi smo šli na sprehod. Prišli smo v gozd. Tamkaj smo trgali rože. Meni sta jih natrgali tudi Tilka in Neža. Nekateri dečki niso trgali zvončkov...« Trepetajoč glas, v očeh mrtva belina, toda dečko, ki čita tipaje s konci prstov, čita svoj spis lepše, kakor bi ga čital zdrav otrok, ki hodi drugo leto v šolo. Strah, ki me je objel ob vstopu v zavod. me zapušča. Čutim, kako se razliva veselje po razredu. Vsi součenci in so-učenke Pepčka — 14 jih je v razredu — se vesele uspehov svojega malega tovariša. Francelj iz Vodic je prvo leto v zavodu. Devet let mu je. Na videz so njegove oči popolnoma zdrave, svetle in lepe. Toda ne vidijo. Dečko je odličen pevec. Zapoje mi prelepo gorenjsko narodno: »Pomlad prihaja, zeleni...« Mi, ki smo zdravi, tako poredko pojemo. Komaj se ubranim solz. Se nikoli mi ni pel slepec. Pogledam učiteljico, kakor da bi hotel pri njej iskati poguma, toda njej že bleste v očeh solze, čiste, kakor je čista njena ljubezen do teh malih, ki se zatekajo k njej po pomoč za življenje. Brata Drašek in Jožek nastopita. Prvemu je 11, drugemu 12 let. Kako je moralo biti materi hudo pri srcu, ko sta se ji drug za drugim rodila dva slepa sina? Ali ji more devet otrok, ki so Se doma pet njej v Slovenskih goricah, s svojim drobnim in včasih otroško nagajivim življenjem iztrgati bolečino, ki se je takrat zagrizla v njeno srce? Dečka ne vesta, kako je materi. Pogumna sta. Živahno mi pripovedujeta, kako sta Skrila gospodični učiteljici ključ od razreda, da niso mogli nekega dne otroci v učilnico, kako sta spet drugič gospodično zaklenila v razred, da je morala milo prositi, naj odpreta, ker bo sicer umrla od dolgočasja, ker ni pri svojih ljubih gojencih in kako se prenašata štuporamo po igrišču za zavodom. Letos sta bila pri birmi. Ponosna sta, ker je njun birmanski boter sam gospod ban, v njegovem imneu pa jima je zavezal birmo gospod sreski načelnik iz Kočevja. Dvo-glasno, ubrano mi zapojeta lepo pesem Slovenskih goric: »Dere sen ja mali bija. te je lušno blo...« Spet se razlije smeh po razredu. Čudno, si mislim, ti otroci se smejejo bolj pogosto kakor zdravi otroci iz ljudskih šoL Desetletna Marija je žalostna. Ko govori z menoj, iznenada izbruhne v jok. »Tako mi je hudo, ker sem bolna,« pravi. »Rada sem v zavodu, ker se tukaj naučim mnogo lepega. Prej sem bila na Francoskem. Tamkaj je bil moj oče rudar. V jami se je ponesrečil Zdaj imam samo še mamo. Tudi mama je na Francoskem Otroci na Francoskem so me klicali: ,Pik-lej, piklej!' To se pravi: .Slepec!* V počitnicah bom šla k svoji teti. Zelo se veselim počitnic. Bojim se samo, da bi me otroci ne zmerjali, ker sem slepa ...« Nace je Gorenjec. Ko je prišel v začetku šolskega leta v zavod, je 14 dni neprenehoma jokal, tako mu je bilo dolgčas po domu. Ko le ni prenehal jokati, je učenka Tilka, ki Je pesnica, sestavila za Načeta lepo pesmico. Vseh 14 otrok je obstopilo Načeta in zapelo: »Nace je žalosten ...« Ampak zdaj Nace ni več žalosten. Posluša pesem in se smeje. Zdaj je rad v zavodu. Tudi gospodično učiteljico ima rad. Ko mi je učiteljica* razkazala ročne izdelke teh malčkov, ki jih pripravljajo za bližajočo se razstavo, sem bo začuden nad spretnostjo slepih gojencev. Pohvalil sem jih, pohvala jim je dobro dela. Vstopili so se v krog in se pričeli od zadovoljstva objemati med seboj. • • 0 Ko sem prišel iz zavoda, se je zunaj pO široki cesti podilo na brnečih vozilih veselo. zdravo življenje. Ljudje so se prehitevali. vesele in žalostne obraze sem sreča vaL Zdaj, ko pišem te vrstice, se sprašujem, koliko teh ljudi bo posetilo razstavo slepe dece in poneslo sonce in luč zdravih oči v drobna srčeca teh najbednejših, ki se v tihem kočevskem zavodu pripravljajo na trdo borbo z življenjem. Da bi ne bili oropani še tega vesel j a. na katerega se pripravljajo s svečano resnostjo ljudi, ki hočejo živeti in s svojim drobnim delom koristiti človeški družbi! L. Z. Sadje tvori v krvi alkohol V nekaterih državah so uvedli obvezno preiskavo krvi pri osebah, ki so zaposlene v cestnem prometu in o katerih sumijo, da so vinjene. Tu je nastalo vprašanje, dali ni mogoče, da bi lahko tudi povsem treznega človeka osumili, da se je opiL Znano je namreč, da nam po zaužitju sadja v krvi narase količina alkohola prav tako, kakor če pijemo alkoholne pijače. Novejše raziskave so pokazale, da povečuje uživanje marelic, grozdičja, grozdja, banan in drugega sadja, kakor tudi sadnih sokov do neke mere količino alkohola v krvi. Za to pa je potrebno že dosti sadja, šele po desetih mandarinah se n. pr. količina alkohola v krvi zviša toliko, za kolikor se zviša po pol kozarca piva. Iz tega je razvidno, da pri krvnih preiskavah za omenjene svrhe ne more priti do zame-njav. _ Ne hodite na počitnice brez SLAMIČEVIH KONZERV, okusne so in izdatne. NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 Lj 11 p ■ 14 / ■ r 18 ■ 19 21 22 25 — 26 H 29 i . Besede pomenijo: Vodoravno: 1. starogrško krajevno ime, znano tudi iz športne terminologije, 7. glavno mesto baltske državice. 11. moško ime, 13. lev v srbohrvaščini. 14. obolenje v zvezi s prehladom, 15. plod, 17. predlog, 18. eden + osebni zaimek v nemščini, 19. jamski plin, 21. enota valovanja, 22. sodoben slovenski pisatelj, 23. ročaj, 25. osebni zaimek v nemščini, 26. oblika ozi-ralnega zaimka, 27. del satovja, 29. oznanilo. 30. žensko krstno ime. Nagrado v znesku 100 din Navpično: 1. vojaška vežba, v prenesenem pomenu tudi zlonameren poizkus, 2. južni sad (2. sklon), 3. mehek, fin. 4. sveta gora pravoslavnih, 5. prislov kraja, 6. stara slovanska oblika za pivo, 8. osebni zaimek v italijanščini, 9. steza v snegu, 10. pripadnik starega azijskega naroda, 12. lopov, 15. živa meja, 16. darilo, 19. žensko krstno ime, 20. oblika glagola nositi, 22. klica. 24. dim, 26. kratica za težinsko mero, 28. kazalni zaimek. Nagrado v znesku 100 din je žreb naklonil Stanislavu Cadežu, dijaku v Mariboru, Maistrova 18. Troje nagrad v knjigah pa si dele Alojz Roje, cand. med., Ljubljana VII, Pavšičeva 29, Lovro Pičman, učenec III. v. r., Ljubljana, Ilirska 15, in Anica Dekle-va, Cave Auremiana. Divača, Italija. Rešitev zadnje ponedeljske križanke Vodoravno: 1. sat, 4. bes, 7. Karavanke, 10. um, 11. tir, 12. Om, 13. moč, 15. oda, 16. tenišče, 17. jak, 18. Ela, 20. Er (erbij), 21. Pag, 23. 11, 24. denarnica, 27.cer, 28. ura. Navpično: 1. samotarec, 2. ar, 3. tat, 4. bar, 5. en, 6. skodelica, 7. Kum, 8. vi-ničar, 9. Ema, 14. ček, 15. oče, 17. jed, 19. Ala, 21. par, 22. grm, 25. ne, 26. ir. Rešitve je treba poslati do petka m sicer po navadni dopisnici, tako da križanko izrežete iz lista, jo pravilno izpolnite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani, Maribora in Celju, lahko izrezek iz lista s izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic. Po žrebu izbranemu reševalcu pripade nagrada 100 din, razen tega pa so na razpolago še tri tolažilne nagrade v knjigah. V neizmerni žalosti javljamo vsem prijateljem tn znancem žalostno vest, da nas je po dolgi muke polni bolezni, previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša najboljša in nepozabna soproga, mama, stara mama in teta, gospa Jožefa Ožbalt SOPROGA 2ANDARMERHSKEGA STRAŽMOJSTRA V POKOJU Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 3. t. m. ob 18. url popoldne lz hide žalosti pri D. M. v Polju St. 132, na farno pokopališče. D. M. v Polju, dne 2. julija 1939. Globoko žalujoči soprog: IVAN; sinova: IVO in SLAVKO; hčeri: JOŽICA por. REHBERGER, OLGICA por. SICHERL; snaha: ANKA; zeta: VILI In HJNKO; vnukinja: ANICA — in ostalo sorodstvo. Justinova risba Veronesovega avtoportreta ZAPISKI IZ UMETNOSTNE RAZSTAVE, MOJSTRA VERONESA V BENETKAH. Prav v bližini trga sv. Marka, preko glavna ulice S. Moise, v drugem razporku enega, najlepših predelov solnčne Venezie ob Canal Grandu, tam stoji belo poslopje z obsežnimi prostori — palača Giustiniani. V tej zgodovinski stavbi, ki je bila pred kratkim obnovljena in okusno opremljena, v njej je sedaj sedež razstave Veronesovih umotve-ov. * Kakor leta 1935. Tizianovo, leta 1937. Tintorettovo, tako je v letošnjem letu priredilo mesto Benetke s sodelovanjem, vlade to prezanimivo razstavo Veronesovih del. Saj je Paoio Veronese velik umetnik, je eden najlepših umetnostnih draguljev Venezie, ki predstavlja s Tizianom (1477?— 1-576) in Tintorettom (1518—1594) ono mogočno trojico, ki je sestavni del beneškega slikarstva v zgodovini lepih umetnosti. Razstava je bila otvorjena 25. aprila, na dan sv. Marka, in je odprta do 4. novembra tega leta, vsak dan od 9.—23. ure. * Skozi mogočno preddvorje palače Giustiniani po rahli vzpetini nizkih stopnic pridem k prvi zakladnici velikih in malih dvoran pred dela tega vedrega kolorista. Dela so razstavljena v pritličju, nato v prvem in drugem nadstropju. Razstavljena so poleg ogromnih platen tudi mala olja, skice, freske in risbe. Tu so samo njegova izbrana dela iz različnih italijanskih cerkva, muzejev, galerij in privatnih zbirk. Zbrana so z največjim okusom in natančnostjo. Slike so razstavljene pri umetni svetlobi in to s tako prefinjenim okusom, da je to resnično edinstveni primer, kar sem iih doslej videl. Ogromna gotska okna in marmorne stene so zave-šene z debelim baržunom v lahnem odtenku indigo barve. Vmesni razporki, stro-povje in sinje lesene zaslonke žarnic, so pa drapirane v obliki majcenih žarkov iz nežnega muslina. Vsa ta okusna oprema me nehote spominja vsakoletne umetnostne številke »Noel«, katero izdaja pariška — »L' illustration« za Božič; je pa taka številka tudi edinstven primerek za bibliofile že dolgo vrsto let. Brez dvoma so bile finančne žrtve velike ln bilo je treba ogromnega truda mestu lagun, preden so zbrali vsa tu razstavljena dela. ki so mi dobro znana in ki vem, da je njih domovno mesto v muzejih ali privatnih zbirkah iz kaj različnih predelov sveta.Saj je na tej razstavi zbranih in razstavljenih preko osemdeset Veronesovih del, in sicer je okoli trideset komadov iz ameriških, francoskih, angleških, nemških In ogrskih zbirk. Razstavljena so poleg avtentičnih in najslavnejših njegovih platen tudi taka dela, ki so za preprostega smrtnika drugače nedostopna. Dalje so tu razstavljeni osnutki, ki osvetljujejo in nazorno dokazujejo marsikatero Veronesovo delo, ki je bilo doslej anonimno ali pa pripisano drugemu mojstru. Tu so tudi osnutki, kateri nam zgovorno pričajo o delih Veronesa, ki so pa žal izgubljena, pa jih poznamo in slutimo iz takratnih zapiskov. Tu je torej tudi material, ki je za spoznavanje veličine Veronesovega genija — neprecenljiv. Ogromna je ta zbirka njegovega čopiča in že katalog razstave pomeni za umetnostnega zgodovinarja resnično razodetje, žal mi pa je, da v katalogu ni znaznam-kov in načrtov razpredelbe dvoran in kabinetov te dragocene razstave. * Ko stopam od slike do slike skozi dvoranico fresk, v rahlem loku stopnišča, preko mogočnih dvoran njegovih največjih platen na tej razstavi, mimo zasnov in risb se mi nežno razodeva njegovo umetniško življenje v vseh lepotnih odtenkih in to od versko-mitoloških motivov in prizorov, pa do najbolj rafiniranih, lascivnih zamislekov njegovega pobenečanjenega, vedrega okusa. * Veronese — prav za prav Paolo Caliari, tudi Cagliari, rojen na deželi v pokrajini Verone 1. 1528, je sin preprostih staršev. Oče je bil kamnosek, saj se v svojih prvih zapiskih Paolo imenuje sam: Spezzaprede — kamnosek. V Veroni dobi prve učitelje: Carota in Badila. Verona mu napolni nje- gove oči s tistim srebrno sinjimi barvami, ki jih ne pozabi nikoli več. Te so dale njegovim podobam oni čudoviti kolorit, ki je bil obenem velik del njegove umetnostne sreče. Po nekaj letih delovanja v Man-tovi pride v letu 1555 v Venezio, kjer ustvarja svoja prva velika in pomembna dela za cerkev San Sebastiano. Tu so kompozicije, ena čudovitejša od druge; in to svetišče mu je bilo tako drago, da si je želel vedno v njem biti pokopan. PALAČA GIUSTINIAN — sedež razstave že s temi deli si pridobi v množici ta-mošnjih umetnikov častno mesto. Pa če prav si je pridobil Venezio s svojo svežo umetnostjo, polno mladostnega duha, ostane vendar z vso dušo navezan na svojo lepo Verono; in ni samo gol slučaj, da so ga imenovali v njegovem življenju in po smrtni slavi: Veronese. * Njegovo slikanje je polno vedrega veselja in barvne lepote. Delal je silno naglo in to v tako korektni risbi in s tako čudovito in enostavno barvno tehniko, da je dosegel najvišji vrh umetnostne tajne. Zakaj njegov čopič se suče hitro pa sigurno in njegova tehnika bo premamljala še naše zanamce dolga stoletja. In ravno s to tehnično spretnostjo je izročil ogromna platna, ki kažejo praznično in razkošno »JANEZ KRSTNIK«. Ena izmed najzanimivejših slik na razstavi lice njegove Serenissime. Zdravje in sijaj njegovih zmagoslavnih žena, njih polne in obilne nagote, drapirane v bogato vezane tkanine in oblačila, so bile umetniku v njegovem hotenju višek lepote. Zahteval je vedno od njih: »biti lepe«, da pokažejo gledalcu njegovih slik ono polno barvno toplino, ki nas opaja in razveseljuje še zdaj. V svojih lepih pokrajinah in v okus- nih arhitekturah je mojster; in čisto pravilno je napisal modri Algarotti: »Vsakdo bi rad vstopil v njegovo krajino, da bi se po njej sprehajal in si ogledal tudi one barvne strani, ki so na slikah zakrite našim očem. Zaman pa iščemo v delih Paola ritmično moč Tiziana, grozoto Tintoretta ali nemirno globino Giorgona (1478—1534) — kakor zaman zahtevamo od teh mojstrov jasni in veseli mir Veronesa. * Kakor je bila njegova umetnost lahka in vesela, tako je bilo tudi njegov življenje. Bil je lep, prijeten, silno ljubezniv mož. Saj ga nam kaže njegov avtopotre na ogromni, več metrov dolgi sliki: »Večerja pri Leviju« (Kraljeva akademija — Ve-nezia). Je mož lepe, vitke in elegantne postave, v tedanji razkošno v zlatu vezani obleki, obšiti z dragoceno kožuhovino; stoji ob desnem stebru ž živahno gestikula- cijo, v pozi rahlega nagovora. Njegovo inteligentno in visoko čelo obkrožajo temni lasje in iz bujne brade se mu leskeče prav zapeljivo njegova mala spodnja ustnica. Bil je lep mož in kot tak se je lahko upodobil na marsikaterem umotvoru svojih velikih kompozicij. * Kljub vsemu svojemu velikemu talentu pa študira naravo. Tu in tam se pa tudi oplaja ob izvirkih barvnega Tiziana in michelangelskega Tintoretta, narahlo otipava Corregiove (1494—1534) skrajšave in ravno to mu poleg njegovega barvnega kolorita podeljuje ono veliko občudovanje tedanjih Benečanov. Občudovanje ljudske množice in protek-cija plemstva se vidno večata in ni mu bilo dosti preko tridesetih let, ko ga pro-kurator Grimani — poslanik republike pri Sv. Stolici z drugimi mojstri popelje s seboj v Rim. Ko je bila razpisana konkurenca velike stropne slike Venecije za palačo Ducale, je s svojim virtuoznim delom visoko nad-krilil prav vse konkurente. In ko sem na razstavi občudoval njegov osnutek za to sliko (št. XVIII. London, mm 525X350) v prekrasnem filigransko rezanem okvirčku, sem se spomnil onih toplih Tizianovih besed, ki jih opisuje tedanji umetnostni kronist. Ko mu podeli ob izidu tekmovanja sam častitljivi Tizian prvo nagrado: dodelitev tega naročila in zlate verižice okolu vratu, ga objame z besedami: »Sin moj, srečen sem, da ti lahko povem: ti si srce našega naroda in ponos beneškega slikarstva.« . ,s » Njegove kompozicije so resnično čudo tedanjega slikarstva. Vse, prav vse zna upodobiti v mehkih, toliko občudovanih, opojno sinjih odtenkih. Slika za sliko se vrsti na razstavi, druga zanimivejša od druge. Tu v vsej nebeški gloriji Devica Marija — tamkaj v kotu pa kar najbolj lascivna zasnova dveh ljubečih se bitij. On slika hodnike čudovitih arhitektur, do katerih se pride po širokih stopnicah, bogato obložene mize z izbranimi jedili in okusnim sadjem — slika vino, ki se leskeče v vsej svoji vinski krasoti, lepe dame, kavalirje, starce, otroke, važne osebnosti in hlapce, črnce in živali, ki so prišle z vzhoda — slika konje, goveda, pse in opice in povsod vlada razkošje baržuna in mehke svile, slika lesket lomljenja žarkov žlahtnega kamenja in marmorja — vse to pa razsvetljuje ob mirni in veselo topli luči. Resnično je, da ni bil doslej noben sikar tako svilen kot Paolo. Slikal je v tolikem razkošju, da ga je Sveta Komisija resno pokarala zaradi njegove prevelike posvetne prostosti in prav za že omenjeno sliko »Večerja v hiši Le-vija«. Na to karanje je odgovoril mojster veselo: »Nam slikarjem je vendar dovoljena vsa prostost — kakor je dovoljena norim.« Bil je resnično pesnik, pesnik kolorita, lepote in veselja, ni pa bil nor; iz njegovega življenja vemo le, da je bil veseljak, vedno veder in silno norčav. * Virtuozno je upodabljal vse — celo paj-čevino in pajke. Ne smem izgubiti v pozabo značilne zgodbice, ki mi jo je pripovedoval Ahasverov potomec, ki bo gotovo Levo« »ZEUS ODPEIJE EVROPO«. Najslavnejši Veronesov umotvor. Desno: Risba slike KRONANJE VENECIJE s katerim si je pridobil Veronese zlato verižico in nesmrtno slavo vzradostila tudi našega redakcijskega prijatelja pajkov — Lojzeta; namreč anekdota o Veronesovem pajku: Veronese je bil učenec pri mojstru Ba-dilu, ki je bil poosebljena čistoča in ni mo-g I trpeti nereda ali prahu. Vedno je karal staro, napol slepo služkinjo Suntarello, da mu premalo očisti ogale slik v tedanjih bogato rezljanih okvirih. Nekega dne zopet opazi v kotu pajčevi-no in velikega križevca. Ročno pokaže mesto in uboga Suntarella obriše hitro, enkrat, dvakrat z omelom zgornji kot večjega platna. Vendar pajčevina ostane, pajek pa je neranljiv. Ko se mojstru zdi to preneumno, pograbi omelo sam ter dregne z močno gesto v platno, da ga nerodno preluknja, šele pri natančnem ogledu opazi, da je bila le mojstrsko naslikana hudomušnost navihanega Paola, ter spozna veliki talent svojega učenca. Gotovo je Veronese občutil one trenot-ke mladostnega življenja, ko je simbolično upodabljal lepi model v »Zgovornost«, ki drži v desnici nitko razpredene pajče-vine, nanizano proti levici od palca preko kazalca na prstanec. Zato vidno čutim na marsikaterem platnu večjega obsega — hibo grobega zari-sa, ki bi je veliki Veronese gotovo ne zagrešil nikoli. V svojem 60. letu — 19. aprila 1588 — je mojster v Veneciji za vedno zatisnil svoje oči. Zapustil je pa dragoceno slikar- * V letu 1560. se je poln slave vrnil v Verono in se poročil z mlado in lepo hčerko svojega učitelja Badila. Kmalu ga pozove mesto Venezia, da okrasi ponovno palačo Ducale. Bil je resnično virtuoz v komponiranju figur in ena najboljših slik, katero je napravil zato že poleg omenjene »Večerje pri Leviju«, je brez dvoma »Rop Evrope«. S to sliko je dosegel višek svojega ustvarjanja. Slikal je v svoje in naše veselje ter ostal ljubljenec beneške republike do konca svojega plodovitega življenja. V zadnjih letih svojega življenja ni mogel več ustreči številnim naročilom, zato se je zatekel, kot mnogi drugi mojstri, k bolj ali manj veščim slikarskim pomočnikom. Umetnikov življenjski model: »Ko&alba« sko oporoko, ki jo je nadaljeval ljubljenec bogov — božanski J. Battista Tiepolo. Ob Veronesovih platnih so se pa oplajali tuji (A. Feuerbach 1829—1889) in tudi naši slovenski mojstri (Janez žubic 1850 —1889). * Vsa ta zgodovina njegovega umetnostnega delovanja mi je tiho polzela preko teh edinstvenih komadov njegove razstave. Vse to sem občutil ob krasnih barvnih platnih njegovega ustvarjanja, * Edino pri njegovih portretih sem občutil resnični vpliv Tintoretta in le srebrno- Hlnjl odtenek je dokazoval Veronesov čopič. Za ljubitelja stare umetnosti je zelo značilna ohranitev njegovih del. Tu se šele občuti, kako dobro je poznal tehnično stran svoje stroke. So tu slike, ki so tako sveže slikane, brez najmanjše razpoke, da ne morem verjeti, da me časovna patina tega platna loči vendar preko tri dolge vekove. » Slike so večidel okvirjene. Okviri so iz dobe v bogatem in naravnost razkošnem rezu ornamenta v tistem tipičnem beneškem zavojku. Resnično mi je žal, ker se zelo greši pri reproduciranju slik v katalogih sličnih razstav. Namreč, da slike uiso povjemane in reproducirane s svojimi okviri. Vsaj s tistimi, ki so iz dobe mojstra in ki je zanje mnogokrat napravil načrte. So okviri, posebno pri manjših podobah, ki so tako nežno povezani s svojo sliko, da je nerazumljiva ta pogreška prirediteljev. Kakor me pri prvem obhodu vabi ogromna povečava fotografije za obisk Veronesovih fresk v vili Barbaro-Volpi v Maseru (trikrat na teden od 15. do 18. ure) — tako me opominjajo pri zaključnem stopnišču tri resnično lepe Anderso-nove povečave Veronesovih olj na obisk cerkve S. Sebastiano, ki poseduje tudi te reproducirane originale. V zaključnem preddvorju, kjer se nudi bogata izbira lepih Seemannovih barvnih reprodukcij in originalnih Fiorentiniovih fotografij tega mojstra, visi na steni v štirih večjih okvirih zelo skromna zbirka Veronesovih skic in risb. Bil je tudi v risanju res prvovrsten. Zbirka risb je razmeroma za tako plodovitega mojstra na tej razstavi naravnost čudno skromna — nekaj okoli osemnajst komadov je. In še tu opazi strokovnjak, da niso vse originali, temveč izvrstni tiski — znani Ali-narievi faksimili. Prav zanimiva je ta ugotovitev in mnogo mi da misliti, kako to, da je njegovih risb tako malo ohranjenih in to celo v njegovem z deli tako bogato plodcvvitem mestu. Razumljivo mi je pa tudi zdaj ogromna cena, ki jo je lansko leto dosegla njegova risana skica na londonski akciji. • Ko polzi moja senca že proti izhodu, ne morem premagati magičnega čara gotovih slik tega mojstra. Zato pohitim ponovno k tem slikam od ene do druge. Ustavim se ponovno pri mali lasclvnl sceni dveh ljubečih se bitij — Venera, boginja lepote, in Mars, bog vojne. Slika ni velika (št. 87 velikost cm 0.47X0.47 — London), je v kvadratu, v okusnem ljubkem zlatem okviru, čutim pa iz nje barvni čar erotičnega razpoloženja tega veselega Veronesa in ne čudim se karanju tedanje Svete Komisije. Slika sama na sebi ni polteno otipljiva — a pri podrobnem ogledovanju opazim rahel lascivni nasmešek, lepih trenotkov v življenju. Njegova barvna igra draperije me spominja na grobo norčavost gigantskega Michelangela, ki si jo je dovolil pri figuri »Pesavento« v Sikstinski kapeli in kjer so pred kratkim ob tem okolju volili novega cerkvenega poglavarja. So stvari, ki so opazne malokomu, vendar ravno za naše časovne razmere vredne, da ne tonejo v pozabo. Druga slika je, ki me opaja (št. 53, velikost m 1.36X1.04 — Dresden) in opozarja na čudovito enostavnost barvne tehnike tega mojstra, in sicer na oblačilu prestrašenega vojščaka ob Kristusovem vstajenju. V elegantni silhueti modrine prsnega blaga je le tu in tam narahlo v roza barvnem nanesku označena popolna plastična podoba prsnega koša. In ta čudovita harmonija barv, ki sta si drugače tako nasprotujoči! Ponovno se oplajam na koloritu velike slike: »Zeus, poglavar bogov, oropa v podobi bika lepo Evropo« (št. 68, velikost m 2.40X3.03 — Venezia) — ter občutim, da je bil mojster prav gotovo ravno tu, na tem platnu, ko ga je ustvarjal na višku svoje umetniške tvornosti. Posebno pozornost pa vzbuja ravno pri mladih slikarjih, kateri resno študirajo slikarstvo, slika »Janez v puščavi« (št. 45, velikost m 2.08X1.40 — Roma). Ta slika prav nazorno kaže vse stopnje Veronesovega ustvarjanja. Vidijo se prvi obrisi risbe, nato polaganja barvnih plasti do zaključnih potez njegovega čopiča. Začetek njegovega dela se prav dobro vidi ob skalnem parobku v dolnjem levem kotu, izvršitev pa na lahkih potezah izvršenih glav treh modrecev. * Ob prav vseh njegovih slikah me spremljajo poteze njegovega lepega ženskega modela — stasite Rosalbe ( ?). Ni ga platna, ki bi na njem ne ovekovečil tega svojega toliko ljubljenega bitja. Njeno ponosno glavo in njen čudoviti stas je ovekovečil za dolge vekove — dokler bo vesoljno človeštvo občutilo, kaj je umetnost. Njeno pravo ime in njeno ljubezen je pa ponesel dragi mojster v svoj zadnji domek. Ljubil je in bil je ljubljen in vsaka poteza njegove roke nam priča o tem — zakaj ravno iz ljubezni se rode velika dela in lepote — in v lepoti najdemo spet svojo ljubezen — in to — to je umetnost. Vse to je okusil in srčno občutil slavni Veronese — to mu je pa prineslo lavorike in ono neminljivo slavo. * Ko stopam proti izhodu, pada v debelih kapljah enakomerno dež binkoštne nedelje. Ob stranici temeljev palače Giustinia-ni živahno pljuskajo valovi Canal Granda ter me opozarjajo, da tudi ta stavba stoji na pilotih iz kraških hrastov in da so bili nekoč tudi ti hrasti last mojih davnih, davnih dedov... E. Justin, slikar-grafik Na tem mestu naj bo moja prisrčna zahvala izletni pisarni Okorn (Hotel Slon), ljubeznivemu gospodu Goričanu, ki je vodil brezhibno svoj elegantni avtobus, in sem z njim kar najudobneje potoval, pa moje toplo priznanje. ŠPORT davno atletsko prvenstvo Po vsej državi so se danes klubi borili na naslov najboljšega moštva v Jugoslaviji — Goršek je na 800 m postavil nov državni rekord 1:55 Ljubljana, 2. julija Po vsej državi je bilo danes tekmovanje za državno atletsko prvenstvo moštev. Po novih določilih postavi klub za sleherno točko po tri tekmovalce, katerih rezultati se nato ocenijo po olimpijskih točkovnih tablicah V ljubljanski skupini sta nastopi, la samo dva kluba in sicer Primorje in Ilirija. v Ljubljani Na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola je bilo dopoldne in popoldne državno atletsko prvenstvo za moštva med Ilirijo in Primorjam. Končno stanje točk, ki sta jih dosegla udeleženca, še ni znano, ker bo točke zračunal savez. V času ko to poročamo, tekmovanje še nI bilo končano. Doseženi rezultati so bili zaradi hladnega vremena večina le povprečni, prav dobri pa so bili v skoku v višino, kjer so nastopili vodilni skakači v državi, ki so že ponovno zastopali državne barve, v mednarodnih srečanjih. Prinašamo rezultate prve trojice v vsaki panogi. 110 m zapreke: 1. Zupančič (I) 18 sek., 2. Polak (P) 19.5, 3. Skušek (P) 19.8. Skok ob palici: 1. Bratov ž (I) 315, 2. Kosec (P) 300, 3. Milanovič Br. (I) 285. Met krogle: 1. inž Stepišnik (I) 12.15, 2. Kosec (P) 11-60, 3. Martini (P) 11.58. Tek 200 m: 1. Račič (I) 23.5, 2. Urban- čič (P) 24.3 3. Gaberšek (P) 24.4. Skok v daljavo: 1. Polak (P) 628, 2. Er-ber (I) 593, 3. inž. Stepišnik (I) 579. Tek 5.000 ra: 1 Kvas (I) 16:27.8, 2. Pere (P) 16:45.8 3*. Glavnik (I). Met kopja: 1. Hovar (I) 41.81, 2. Polak (P) 41.38, 3. inž. Marek (P) 41.15. Tek 400 m: 1. Gaberšek (P) 53.4, 2, Ur-bančič (P) 53.8, 3. Vihar (I) 54.3. Skok v višino: 1 Martini (P) 183. 2. Bratovž (I) 180, 3." Marek in žgur (oba P) 175. Met diska: 1. Kosec (P) 36.16, 2. Zupančič (I) 34.39, 3. Korče (P) 32.34. Tek 800 m: 1. Goršek (P) 1:55, nov ju-goslovenski rekord! 2. Nabernik (P) 2:02.3, 3. Skušek (P) 2:07.9, Kljub neenakovredni konkurenci je Goršku, ki se nahaja tre-notno v izvrstni formi, uspelo, da je v sijajnem teku zboljšal lastni državni rekord za 1.3 sek. Pri naknadnem merjenju proge se je izkazalo, da je bila celo 1.18 m dalj. ša in bo torej rezultat priznan za rekord. Štafeta 4 x 100 m: 1. Primorje 47.2, 2. Ilirija 47.3. v Mariboru V tekmovanju za državno prvenstvo klubov sta merila danes dopoldne na Rapido-vem igrišču svoje moči SK železničar in SK Rapid. Zmagal je železničar, ki je do-segel 18.618 točk, Rapid pa 18.071. Rezultati so bili naslednji: 110 m zapreke: 1. Les (R) 19.1, skok ob palici: 1. Orossy (R) 3.35, met krogle: 1. Hlade (ž) 12.84, tek 200 m: Robert (R) 24.2, tek 5.000 m: Zupan (2) 17.02, skok v daljavo: 1. Zorko (2) 6.57, m, met kopja: 1. Gregorovič (2) 48.75, tek 400 m: Robert (R) 54.8, skok v višino: Jeglič (R) in Zor. ko (2) oba 165, met diska: Hlade (2) 35.66, tek 800 m: Muravs (2) 2:07.3, tek 1.500' m: Kranner (R) 4:25.4, štafeta 4 x 100 m: Rapid 46.4. v Celju Celje, 2. julija Danes dopoldne je bilo na celjski Glaziji izločilno tekmovanje za državno atletsko prvenstvo. Tekmovala je samo atletska sekcija SK Celja, ki je izpolnila težke pogoje saveza. V vsaki disciplini so tekmovali najmanj 3 atleti. Zaradi slabega vremena so bili doseženi samo povprečni rezultati. Tek na 110 m z zaprekami je izostal, ker zapreke ne ustrezajo predpisom, štafeta 4 x 100 m je bila zaradi prestopa diskvalificirana. Rezultati so naslednji: Tek na 200 m: 1. Jakec 25.1, 2. Marko 26.3, 3. Dobrajc 27.3; tek na 400 m: 1. Jakec 58.1, 2. Marko 59.1, 3. Dobrajc 60.15; tek na 800 m: 1. 2erga 2.09, 2. Lado 2.20, 3. Pravdič 2:41.4; tek 1500 m: 1. Marko-vič 4:51.2, 2. Oskar 5:0.3, 3. Kopač 5:27.1; tek na 5000 m: 1. Steiner 17:11, 2. Rozman 17:42.4, 3. Lošdorfer 18:55; štafeta 4x100 m: 51.6. štafeta je bila, kakor omenjeno, diskvalificirana. Skok v daljino: 1. Jakec 5.68, 2. Držek 5.63, 3. Stavbe 5.49; skok v višino: 1. Stavbe 1.60, 2. Držek 1.60, 3. Katič 1.55; skok ob palici: 1. Jenko 2.93, 2. Pravdič 2.72, 3. Blaško 2.67; met krogle: 1. Katič 10.08, 2. Kodre 10.03, 3. Latinovič 9.88; met diska: 1. Stavbe 34.48, 2. Kodre 30.10, 3. Prekoršek 26.53; met kopja: 1. Katič 32.66, 2. Ložar 30.62, 3. Prekoršek 28.37. Skupno število doseženih točk znaša 14.780. Italija : Madžarska 45 ' 32 V Milanu je v teku dvodnevni meddržavni atletski dvoboj med Italijo in Madžarsko. Po prvem dnevu vodi Italija s 45:32 točkam. Doseženi rezultati so b U prav dobri, med drugim tudi nov italijanski rekord pri skoku ob palici s 4.10 m. Izidi prvega dne tekmovanja so bili naslednji: Tek 200 m: 1. Mariani (I) 21.5, 2. Go-nelli (I) 21.8, 3. Sir (M) 22.1. Skok ob palici: 1. Romeo (I) 4.10, nov italijanski rekord, 2. Czufka (M) 390, 3. Boscutti (I) 380. Met disKa: 1. Obervveger (I) 49.36. 2. Consolini (I) 47.78, 3. KuliUy (M) 47.66. Tek 400 m: 1. Lanzi (I) 47.2. izenačen italijanski rekord, 2. Missoni (I) 48.2, 3. Vadas (M) 49.1. Skok v daljavo: 1. Maffei (I) 7.42. 2. Gyuricza (M) 7.25, 3. Bologna (I) 7.13. Met kopja: 1. Varszegy (M) 67.68, 2. Rakoczy (M) 60.18, 3. Testa (I) 59.45. Tek 5.000 m: 1. Czaplar (M) 14:48.4, 2. Beviaqua (I) 14:49.2, 3. Sza-bo (M) 15:01.3. Tenis v Wimbledonu Od naših Igralcev se je razen Pun-čeca plasiral v četrt finale tudi Kukul jevfc V nadaljevanju single iger za teniško svetovno prvenstvo so se v četrt finale plasirali, razen onih, ki smo jih omenili že v nedeljski številki »Jutra«, še naslednji igralci: Naš Kukuljevič je ponovno potrdil izvrstno formo in je gladko premagal Angleža Delfourja v treh setih s 6:4,6:3, 6:1. NajbcijSi Anglež Austin je premagal Nogometna nedelja svojega rojaka in dana angleške ekipe za J Davi sov pokal Buttleirja po težki borbi z 8:6, 6:4, 6:4. Austin je s tem edini zastopnik Anglije, ki si je priboril mesto v četr tinskem finalu. Američan Riggs je poraza Angleža Shayesa s 7:5, 6:8, 6:4, 6:3. V moškem doublu je bilo največje presenečenje gladki poraz nemške dvojice Henkel — Metaxa. Premagala sta Ju Američana Mac Neill-Smith s 6:3, 7:5,7:5 Punčec in Mitič sta premagala angleške dvojico Starges—Tukket s 7:5, 6:3, 6:3. Belgijca De Bo rman — Geelhan sta po težki borbi izločila angleško dvojico Hoa-re—Lister s 3:6, 6:3, 8:10, 6:4, 6:4. Francoza Borotra in Brugnon sta premagala dvojico Brown — Danh 6:1, 9:7, 6:2. Spored je bil prav boren in brez pomembnejših prireditev Ljubljana: Mars 2 s 1 (2 s 1) Ljubljana, 2. julija. Danes popoldne je bila v Ljubljani edina nogometna prireditev med Marsom in Ljubljano za pokaj LNP, v kateri Je Ljubljana v zanimivi igri zmagala nad svojim nasprotnikom Marsom in se s tem kvalificirala za končno borbo s I. SSK Mariborom, ki bo prihodnjo nedeljo najbr-že v Ljubljani. Tako se bosta v finalni tekmi za pokal LNP srečala oba najvidnejša predstavnika slovenskega nogometnega športa, ligaški team SK Ljubljane in prvak LNP I. SSK Maribor. Kratek potek Igre Pred par sto gledalci sta kluba postavila na igrišče sledeče predstavnike svojih barv: Man: Zavrl, Trček, 2igon, Humer, Zupane, Povhe, Dobrlet, Podgajšek Avseo, Ladišič, Piska.. Ljubljana: Ltatner, Oglar, Bertoncelj, Puterle, Sercer, Vodišeflt, Erber, Hassi, Legat, Perko, Smole. V prvem polčasu kljub dobri igri v polju napad Ljubljane ni mogel izkoristiti svoje premoči in je v 36. min. dal prvi gol za Mars stari Dober le t na njegov dobro znani način. Ušel je obema branilcema m poleg golmana plasiral v mrežo. Ljubljana je šele v 42. min. po Hasslu izravnala rezultat, pa ga je junior Smole v 45. min. postavil na 2:1, ki se tudi v drugem polčasu ni izpremenil, ker napad Ljubljane pred golom nasprotnika ni mogel vslea dobre obrambe, izraziti premoči z večjim rezultatom. Sodil je g. Mehle. V predtekmi so juniorji LJubljane v odlični igri porazili kombinirano moštvo SK Marsa z visokim rezultatom 9:0 (3:0). Sodil je g. Dorčec. Maribor : Olimp 3 s 2 (1 s O) Celje, 2. julija Na Olimpovem igrišču je bila danes odigrana pokalna tekma med mariborskim in celjskim okrožnim prvakom. Tekma je bila zelo živahna, a je žal prekoračila meje športne dostojnosti, ker sodnik ni znal preprečiti surove igre. Mariborčani so bili taktično boljši kakor Olimp, a so s svojo igro kljub temu razočarali. Zlasti slabo io igral njihov napad, ki se pred golom ni znašel. Olimp je igral požrtvovalno, Iz- Težka nesreča Ludvika Stariča na dirkah v Zagrebu Najboljši ljubljanski dirkač se je v zadnji točki zaletel v žično ograjo in so ga v zelo resnem stanja prepeljali v bolnišnico Zagreb, 2. julija. Na dirkališču Miramare so bile danes mednarodne motociklistične dirke, za katere je vladalo ogromno zanimanje. Žal se je na zadnji točki primerila težka nezgoda. Najboljši ljubljanski dirkač Ludvik Starič se je med vožnjo zaletel v ograjo in se je pri tem tako težko poškodoval, da so ga morali v nevarnem stanju prepeljati v bolnišnico. Kakor smo mogli tik pred zaključkom redakcije zvedeti, je njegovo stanje zelo resno. Rezultati so bili naslednji: Motorji do 100 ccm: 1. Fantini (Hermes, Ljubljana) na vedel je nekaj lepih potez, moštvo pa je v drugem polčasu omagalo. V začetku je Olimp krepko napadal, kmalu so ae pa Mariborčani znašli in igra je postala izenačena. V 14. min. je Tičar v hitrem prodoru potre sel Olimpovo mrežo. Maribor je še v lahki premoči, a je vse do odmora ni znal izkoristiti. Po odmoru je Olimp izvedel nekaj hitrih akcij. V 8. min. je Con-žeku uspelo izenačiti, v 12. min. pa je čater iz razdalje 25 m povišal na 2:1. Maribor kljub temu ne klone in v 20. min. Bašič izenači. Isti igralec v 32. min. postavi na 3:2. V 35. min. je sodnik Izključil Olimpovega igralca Ključarja. V tem trenutku so Mariborčani, ki so se že prej posluževali ostre igre, povzročili pretep, v katerega se je vmešalo tudi občinstvo, ki je vdrlo na igrišče. Policija ln reditelji so kmalu vzpostavili red. Nadaljnja igra ni bila več zanimiva. Rezultat Je ostal do konca nespremenjen. Sodil je g. Presinger. Maribor : Celje 4:0 (2:0) Maribor, 2. julija Na igrišču Rapida se je danes popoldne odigrala druga semifinalna tekma za mladinsko prvenstvo LNP med mladinama Celja in Maribora. Maribor je današnjo tekmo zasluženo odnesel v svojo korist in se kvalificiral zaradi boljše razlike golov za finale. Prva tekma med obema moštvo-ma »e je namreč, kakor znano, končala s tesno zmago Celjanov 2:1. Gl«»de tekme je treba reči, da sta si bila na-<*orotnika v polju enakovredna, toda domači so imeli tehnično bolj izvežbane igralce, ki so deloma zaradi svojega znanja, deloma pa tudi zaradi večje požrtvovalnosti, zasluženo zmagali Sodil je g. Nemec. Ostale nogometne tekme Zagreb: Reprezentanca Hrvatske : reprezentanca Dalmacije 7:1. Bjelovar: Concordia : Gradjanski (Bje-lovar) 3:2, (2:2), tekma za prvenstvo ZNP. Noyi Sad: Vojvodina : Skopski SK 2:2. Praga: Ferenczvaros : Sparta 2:0. Presenetljiva zmaga s katero se je Ferenczvaros poleg U j pest a in Bologne plasiral v nadaljnje tekmovanje za srednjeevropski pokal. V ponedeljek igrata v Pragi Se Sla-vija in BSK. DKW 6:50.4, 2. TomašiČ (Moto klub Zagreb) na DKW 7:01.4. Dirkalni motorji do 250 ccm: 1. Uroič (Zagreb) na DKW 3:40.8, 2. Fuis (Zagreb) na DKW 3:55.4, 3. Riedl (Maribor) na NSU 3:55.6. Mednarodna dirka na športnih motorjih do 500 ccm: nastopili so 4 Nemci in 3 naši, od katerih pa sta odstopila Jurišič že na startu, Babič pa zaradi padca na zavoiu in je ostal edino še Ljubljančan Starič. Prvi je bil Nemec Marchreiter na Martin Japu 2:54, 2- Buse iz Hannovra na Martin Japu 2:56, 3 Starič (Hermes, Ljubljana) na Martin Japu 2:57. Zmagovalec je prevozil najhitrejši krog v 28.4, kar je povprečno 95.140 km na uro. a še zmerom pod Buttlerjevim rekordom. Isti dirkači so nastopili nato v kategoriji do 350, le da je namesto Stariča nastopil Uroič. Prvi je bil Marchreiter na Martin Japu v času 3 min., kar je nov rekord za to kategorijo, 2. Brindl 3:00.2, 3. Uroič 3:17.2. V zadnji handicap točki, kjer so ponovno -nastopili najboljši in se je Starič po-! nesrečil, je zmagal Nemec Brindl v 5:17.8 pred Marchreiterjem 5:23.2. nam ga zaupali zborovale!; izvoljene zastopnice bi utegnile namreč doživeti sitnosti s strani svojih delodajalk zaradi golega dejstva, da sodelujejo v svoji strokovni organizaciji, ki se bori za izboljšanje neznosnih izkoriščevalskih razmer. Po volitvah se je zborovanje nadaljevalo. Da bi nekako regulirali svoje društvene finance, je bila s pristankom članstva določena letna članarina v znesku 5 din. Za tem pa je na prošnjo predsednika govoril zastopnik Delavske zbornice g. Jurij Stanko, ki