253. številka. Ljubljana, v soboto 4. novembra. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol letafl« gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za t. ju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt lete 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dora računa se' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-irrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii »Gledališka stolna". U pravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz slovanskih časnikov. Pišoč o izjavi voditelja naše vnanje politike grofa Kalnoky-a v odseku ogerskih delegacij pravi „Pokroku, da vse utrjenja, katera se nameravajo na Črnogorskej meji, ne bodo imela prave koristi, kajti: nNam se dozdeva, da bi bilo najboljše sredstvo, pridobiti Hercegovce in vneti v njih zanimanje za Avstrijo, s ko se razmeie v tej deželi tako urede in zboljšajo, da bi se Hercegovce m boljše godilo, nego Črnogorcem, da bi uživali večjo svobodo, nego Črnogorci. V tem znamenji je zmaga, to je naloga avstrijskih državnikov, da jo izvedo. „Kule" in trdnjave bi stale morebiti milijone a Ilercegovcev ne bodo pridobile za Avstrijo". „Narodui listy" razpravljajo isti predmet in mene: da po prestolnem govoru, v katerem so se prevdarjali prijateljski odnošaji z vsemi državami, bi se nekako čudno čitalo, ko bi bil v delegacijah vprašal kdo grofa Kalnoky-a: Kako stojimo mi z Rusijo V Zakaj je šel grof Ignatjev ravno sedaj v Pariz? MrŽnja in zavist proti Slovanstvu je v mero-dajnih krogih magjarskih tolika, da bi delegati ogrski stavili tudi tako, kolikor možno papricirano vprašanje do ministra vnanjih zadev, ko bi jim oziri na visoko politiko ne veleli molčati. K sreči imajo v malej Črnejgori strelovod, po katerem se odvede nenavist in se vrhu tega brez vse nevar nosti pokaže magjarski pogum v bengaličnem sijaji. S tem, da so Magjari stavili interpelacijo zaradi Črnegore, hoteli so Rusiji, katere zaveznicu je mala kneževina, potipati na zob. Odgovor ministra: da treba sicer proti Črnejgori velike pozornosti, da nam pa tam velika nevarnost ne preti, in da razen Avstro-Ogrske nij druge vlasti, na katero bi se Črnagora vspešno opirati mogla, smatrajo »Kari listyu programom sedanjega mmisterstva, ki hoče v vseh iiižnih kraljevinah in kneževinah izpodriniti upliv ruski. Za tega delj so razmere mej Avstrijo in Rusijo še vedno napete. Razpeljevaje, da je ministrov odgovor osvetil odnošaje avstrijske države; k lastnim narodom slovanskim, zaključujejo „Nar. • listyu s prepričanjem, da sedanja politika! avstrijska nij slovanska niti znotraj niti na zvunaj. „Politik" peča se z našimi razmerami np.sproti italijanske] kraljevini in razpeljava, da je alijanca mej Avstrijo in Italijo šla po vodi, ker je slednja stavila kot pogoj, da se jej Trst in Trident odstopit« prostovoljno, kar se je nekako iz govorov italijanskih ministrov, ko so bili na Dunaji, moglo razumeti. Da bi bilo imelo potov«nje kralja Umberta na Dunaj ta praktični vspeh, potem bi bilo sledilo potovanje našega cesarja v Rim. Tega cesarjevega potovanja sedaj ne bode. Zakaj V Zato, kakor javi ji grof Kalnokv, ker bi se bivanj** našega cesarja v Rimu vporabljalo za politične demonstracije od pristašev obeh taborov. Zaradi tega Kalnokv potovanja v Rim nij nasvetoval, in ker italijanski ministri per-horescirajo vsako drugo mesto, odpalo je potovanje. Po oficijelnej italijanskej versiji je Rim glavno mesto italijanske kraljevine, Vatikan pa sedež suverennega papeža. Po tem bi v Rimu ne bilo dveh taborov in bi bila v septembru 1. 1S70 dovršena okupacija Rima brezdvomno opravičena. Izjava Kalnoky-a pa to stvar ne smatra za dognano, marveč se da posneti, da se mnenje avstrijske vlade ne strinja povsem z mnenjem italijanske vlade, da je mej njima še „ nerešeno vprašanje", katero ne ovira samo cesarjevega pohoda v Rim. ampak tudi alijaneo z Italijo in katero utegne imeti še vse druge posledice, nego „mirovna in konservativna alijanca". Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. novembra. O odgovoru ministra Kalnoky-ja o ogrskih delegacijah glede interpelovanega potovanja ce-■arjevegra v Italijo piše berolinska ..National Zeitung": »Minister odgovoril je na interpelacijo toli prostodušno, da se uže iz tpga da sklepati, da mu nij bila nepričakovana in tudi neugodna n*». Poudarek prijaznih odno^ajev mej obema državi.ina naj hi posladkal grenkobo, ki tiči v tem, da se n\strijski cesar brani iti v Rim. Opomnje vredno je to z ozi-rom na odrečeno izročbo sokrivcev pri tržaškem atentatu, dasi se temu vprašanju odreka oster značaj." Danes se Sttide budgetni odsek avstrijskih delegraelj : na dnevnem redu je ordinarH potreb-ščine za vojsko. 'IVdaj ni bilo tolike zamude, kakor so prerokovali nemško-liberalni mogotci da hode, ako se jim odvzeme referati ; vera v neobhodno njih potrebo vedno bolj in bolj peša. — ( Mseki ogrskih delegacij nadaljujejo danes svoja posvetovanja. I »runo skupno zborovanje bode tekom prihodnjega tedna. ,,Narodni Listyu prinesli so bili telegram, v katerem se je trdilo, da se bode radia naglasa faktum, da je v mestu 17 000 stanovanj praznih. Ta za mesto jako žalostni slučaj kaže 0 njegovem vidnem propadu, odkar se je carska driižii'; s svojim dvorom preselila i/, njega. — V'lislu ,,Hyr-ževvja Vedomosti*4 priobčuje jeden senatorjev, ki je letos nadzrl notranje ruske gubernije, svoje opazuje glede kinctskega vprašanja. Senator ta riše LISTEK. Dvojna prikazen. (Ruski spisal Ys. S. SoloVjev, poslovenil Kmetov.) (Dalje.) — Moram ti reči samo to, obrnil sem se k prijatelju, da bi vsled te starčeve pripovedi jako j rad prebil noč v tej hiši in to prav v kabinetu, da bi videl kaj bode iz tega. — Predstavi si, da je ravno ta misel prišla tudi meni v glavo. Gotovo videla in slišala ne bi ničesar posebnega, no, prebila bi vender le noč ne brez vsake razburjenost. V obče je to zanimivo! — V takem slučaji, kedo nama brani? —jaz menim, da se vse to lehko napravi. — Ali se ne bodeš zbalV — Ne znam. Prav lehko, no ravno radi tega 0i se sam rad prepričal. Ali ti je prav V Tedaj sva jedina? Nijsvajše prišla daleč od hiše in zato vrnila sva se urao, poklicala začudenega starca ter mu razodela o najinem naklepu. — Ali kaj vama je, gospoda? Gotovo, nijsta si izmislila nič dobrega, pustita to misel! — Nu, starček, to nij tvoja skrb. Tu imaš pet rubljev, a potem dobiš od naji še več. Jutri okolo desete ure pripeljeva se semkaj, ti nama odpreš hišo, več od tebe ne potrebujeva. Oj! Pustita to, gospoda! Zgodi se lehko kaka nesreča in jaz bodem potem zu to odgovoren. Tudi mi je žal vaji, gospoda mlada, — nu, če si samo malo obraze pokazita?! — Ne boj se, ne bodeva si jih pokazila. Na zadnje sva ga pregovorila in dogovorili smo se, da se vrneva sledeči dan ob naznačenem času prav gotovo. Rečeno — storjeno. Jaz najel sem izvoščika na vso noč, vzel s seboj knjigo in malo svetilnico in ob devetej uri zvonil sem uže pri uhodu hiše Glibovih. Prijatelj moj me je očividno čakal, kajti na moje zvonenje odprl je on sam duri, popolnoma gotov. Takoj sedla sva na voz in se odpeljala. Vse izvršilo se je brez vsake zapreke. Stari Btražnik poskusil je Se jedenkrat odgovoriti naji, a mogel je takoj umolkniti na najine odločne besede. — No, tedaj delajta kar znata, samo na mene se potem ne jezita. On odprl nama je duri hifte, a sam mahnil jo je urno v malo hišico, kjer je bival s svojo d rutino. Jaz užgal sem svojo lampico in stala sva sredi globoke tišine praznih, zabitih sob, v katerih so glasno in nekako neprijetno odmevali najini koraki. Sla sva v kabinet, postavila lampo na mizo. — Poslušaj, dejal je Glibov, — jaz sedem v ta-le naslonjač, v njegov naslonjač in videla bova — bode-li on pregnal mene ali ne. Tako je tudi storil, .laz potegnil sem k sebi stol iu -e pomesti! vštric njega. Pogledal sem na uro: bilo je okolo pol jednajstih. — Samo čakati, to je dolgočasno, opazil je (.lihov. kmetsko stanje z najčrnejšimi bojami. Kmet propada odkar je zadobil svojo prostost, piše senator, vedno bolj v materijalnem in moraličnem oziru. Zemlja je po slabem gospodareoji vsa izcimljena, živine je čedalje manj; mala zemljišča se le vedno Še dele in beda narašča. Kmetje bi šli v tolpah iz dežele, ko bi le imeli za pot. Brez državne pomoči si kmetje ne morejo opomoči. — „Rus" opomni razburjenost mej klerikalci in liberalci glede ljudske šole ter pravi, da se prezgodaj o tem pričkajo; kajti vladiui komisijon posvetuje se samo o načinu, kako naj bi se duhovščina nekako bolj zanimala in udeleževala pri ljudskej prosveti. Vedno se sicer še deluje na to, da se v Srbiji ustanovi koalicijsko ministerstvo, pa nijma pravega vspeha ves ta napor. Liberalci sami so si nejedini, ker hote nekateri Rističa imeti na čelu, drugi pa Radivoj M iloj kovica. Odstavka Piročancevega kabineta naj bi bila kralju omogočila ustvariti fuzijo. Ako bi se mu bila posrečila, pre-drugačil bi se bil samo nekoliko dosedanji kabinet; tako pa ostane najbrž staro ministerstvo na svojem mestu. Dualistno kontrolo v Kgi|>tu hoče angleška vlada odstraniti in jo nadomestiti z jednostavnejšo. Tako se je izrazil lord G ran vi 11 e v pogovoru s francoskim poslanikom Tissot-om. — V Mekki nastala je kolera. Baker paša odredil je vojaško karanteno za vsa pristanišča rudečega morja. Dopisi. —o. Ha DmiaJI 31. oktobra. [Izv. dop ] Morebiti v nemškem našem taboru nij bilo kmalu toliko joku in stoku, kakor bas pretekli teden. Za kaj, to sam Bog vedi! Čas delegacij je bil napočil, — in zato moral se je deželni zbor v Pragi poprej raziti, nego-li je bilo ljubo nemško-pemskim srdi-težem, ki so hoteli še zadnjo uro svojega gospod-stva deželno blagajnico olajšati za 800.000 goldinarjev, da bi si ž njimi sezidali nemško gledališče! In ko so se drugi dan zares delegacije zbrale v Pesti, videti je bilo, da avstrijska delegacija v svojej večini nij več ustavoverna, ampak letos prvič konservativna. Ta dva dogodka, dasi sta čisto naravna in nij sta nikakor prišla nepričakovano, pretresla sta pa fundamente nemško liberalnih časnikarskih mož-gan v tolikej meri, da so po vseh delih sveta videli slovanski potop, — vrh voda pa je plavala ladija, presrečna, da nosi še jedino pravoverne in poštene iz velikonemškega Izraela, osobito pa nosi Noeta — Karlosa Auersperga! „Sedaj smo Nemci ob zadnjo pozicijo!" — vzklikne patentičuo „Neue freie Presse", prva tromba v jerihovskem orkestru, vsa razsrjena, da je konservativna stranka tudi v delegaciji pridobila si večino. In ako bi mi Slovani bili politični otroci, veseliti bi se morali ter od veselja poskakovati: kajti zdaj imamo vsega dosti, Avstrija je slovanska in mi Slovani gospodujemo na vseh stopinjah njenega življenja federalističnega, katero je ravnokar pognalo vse bujno svoje cvetje! Ali mi smo uže davno odrasli otročjej dobi in na mestu, da bi se slepiti dali po tac* i 11 potjomkinskih slikah, ki nam jih na steno malajo, zapišemo jih ter zaznamenjamo z hladno krvnostjo registratorje vse to — za nemški švindelj. Znana je ta pesen. Tri leta naprej in naprej zlagajo se velikanske epopeje o zmagoslavnih Slovanih v Avstriji! Kadar nam poravnajo izmej sto stoletnih krivic jedno malo krivico: uže stojijo Lan-gobardi-Slovani pred ozidjem nemškega Reina! Kadar dovolijo Čehom lastno vseučilišče, ali pa Kranjcem slovensko paralelko: uže je nemštvo na Češkem in Kranjskem pod nožem! Kadar vlada uradnike pritira, da je s Slovanom v uradniji govoriti v materinem njegovem jeziku: glejte šiba božja udarila je Nemca v Avstriji! Kadar Taaffe vsled prošenj to dovoli, kar je dovolilo poprej brez prošenj pet liberalnih vlad: joj-slovanski Mesija-Taaffe, joj-slovanski potop. Kako divno opisane so reve in muke avstrijskih Nemcev, ki jim ne ostaja druzega, nego molčati, trpeti, davke plačevati in vojake dajati! Jehova, zdaj si zapustil izvoljeni svoj Izrael, dovolj poslal si nanj dobrohotnih svojih skušnjav! In takisto sedijo pod otožnimi vrbami Babilona, na harfe pa trgajo žalostne svoje pesni. In če jih tako obvezane in potlačene zavprašaš: „Kaj vam je, reveži? Kaj cvilite in tarnjate?" Tedaj pa čuješ: »Krivica prevelika in grozna se nam godi. Nič več ne smemo gospodovati nad Slovani, kakor smo to gospodovali poprej, dasiravno jih je bilo dosti več mimo nas. Nič več nam Slovani ne hlapčujejo — ampak groza na grozo! mi Nemci, prvi in izvoljeni narod na svetu, mi „grrrrrand Nation" pravijo, da moramo biti jednaki s Slovani v pravici in oblasti! Mi! Tako daleč nij sicer še prišlo, ali morebiti da kdaj pride, in tega se bojimo, to je nase trpljenje, to so naše reve in težave!" In takisto sedajo dan na dan pod otožne vrbe in pojejo pesni žalostne. Žalost pretresujoče in poetične! Le škoda, da smo ta ,, teater" uže videli sto in stokrat v zadnjih treh letih! Važnejšega pa na vseh teh martirologih nemških za nas najti nij, nego-li brez primerna nadutost, ki široko zija iz vseh vzdihov in vzkrikov! V vsej novej dobi iščeš zastonj stranke, ki bi imela le podobne pretenzije, le podobno nadutost. „Madjarski globusw niti senca nij proti onemu „ nemškemu globusu u, ki vrti se v glavi cislitvanskih nemških fak-cijozov! Stranka, ki iz svoje preteklosti nijma druzega kakor kopo bankerotov cerkvenih, političnih in gospodarskih, stranka, ki je dokazala totalno svojo nesposobnost, ki je sama sebe več potov obsodila za nezmožno, stranka, ki se živi samo ob milosti vlad in ob potrpežljivosti nas mehkih Slovanov, stranka, ki bi skopnela kakor pomladanski sneg tisto jutro, ko bi zasijalo pravo življenje svobodnega konstitucijonalizma, uravnanega na razmerah naših etnogruhških : taista stranka hoče sedaj svete dajati, za-se reklamovati hegemonijo in konfiskovati državo avstrijsko kot svojo podedovano gospoščino. Pri tem pa taista stranka obeta, umakniti se za sedaj s po-zorišča političnega in počakati, da — pridejo časi! Da pridejo časi! kakor da jim nij davno uže cvela pomlad politične oblasti in veljave! Sami sebi naj se pa pritožijo, da jim je odcvela ta pomlad in da so se jim zamujene uro potopile v globočine morja, odkoder se ne povrnejo nikdar več! Res, kaj-Ii so zgodovine sanjarske prikazni ä la Don Carl osi, Chambordi, Bonapartovci in druge take odgospodarivše veličine proti smešnej nadutosti usta vaško-nemških Chambordov v Avstriji ? Čas je, skrajni čas, da ta mehur nemškega švindlja poči, da namreč mogočna roka državnika izjasni stališče jedenkrat za vselej, da prej ko prej jame celiti rane, katere usekal je na državnem telesu stari Schmerling, zloglasni tlačitelj ravnoprav-no8ti državljanov, ravnopravnosti narodov. Fakci-jozna opozicija traja del j, nego-li je zdravo za Avstrijo, in prizanesljivost vladina le podžiga in neti uBtavovercev strast! Dokler postopalo se bo proti ustavakom le polovičarsko, tako dolgo razlagali si bodo vsakateri najmanjši koristen ukrep za atentat na svojo pravico, tako dolga bode koterija ta zapeljavala lehkoverno občinstvo in nezrelo mladino nemško ter hujskala javno mnenje proti „slovanskemu potopu", proti „federalistiskej reakciji" itd., kakor so to delali leta 1848 in 1871. Razum veli, da je treba siroma odpreti duri pravici in miru v državo, da je treba potolažiti ogromno večino doslej zanemarjanih državljanov slovanskih, kateri ne marajo trpeti več krivice, ki nočejo biti ustvarjeni samo za vojsko in davek, ki hočejo imeti z Nemci v le-tej našej državi jednake glasove in pravice, jednake privilegije in monopole! In dasiravno je težko vreči UBtavoverne Nemce iz toplih gnezd ter zapoditi jih iz prosa, vender dovoliti vam je vprašanje: ali je treba še pomišljati vladi, koga da naj umiri in podpira? Ali manjšino, ki upa si poudarjati: ,,Avstrija nemška, ali je pa treba nij" — ali večino, ki veli: „Mi Slovani hočemolespravedljivo, svobodno in ravnopravno, mogočno Avstrijo!" — ? Ti milijoni delavnih, napredoljubnih in zvestih državljanov, mi nijsmo za to, da bi po nas hodili Herbsti, Auerspergi in Kalteneggerji! Torej pravice, le pravice nam dajte! Justitia summa lex esto! — In hoc signo vinces! Potlej bo mirna Bosna! Domače stvari. — (Pozor!) Za prihodnjo volitev državnega poslanca, katera se bode vršila prihodnji četrtek naj bode vsaki volilec pozoren, da prinese seboj ne samo svoj volilni listek, marveč tudi drugi listek za legitimacijo, ker bi brez le-te ne smel voliti in bi se njemu tudi utegnil zabraniti vhod! — (Deželni predsednik g. Winkler) vrnil se je včeraj z Dunaja v Ljubljano. — (Odlikovanje) Gospod dr. Lenard Klofutar, profesor bogoslovja in častni kanonik je za svoje mnogoletno in jako zaslužno delovanje dobil vitežki križ Fran Josipovega reda. — (Imenovanje.) Poveljnik deželne žan-darske komande št. 12 v Ljubljani g. Rom. Gram-poschich imenovan je majorjem, na dosedanjem službenem mestu. U^T" Dalje v prilogi. — Jaz pa skrbel sem tudi za to — prinesel sem zabavno knjigo. Pričniva citati in zapazila ne bodeva, kako preide Čas! — Izvrstno! . . . čitaj, jaz bom poslušal. — Ali pa ne bodeš zaspal? — Ne boj se, ne bom zaspal, nij sem prav nič zaspan. Jaz odprl sem knjigo in jel Citati. Knjiga bila je v istini zanimiva in jaz zamaknil sem se kmalu popolnoma vanjo ter pozabil na vse, kar se je okolo mene godilo. Nazadnje, povzdignivši oči in oddahnivai se, pogledal sem na uro: bilo je uže pol dvanajstih, — ter obrnil pogled na Glibova — on dremlje! — Glibov! — A? Kaj je? vprašal je on predramivši se. — Kako, kaj! ti hočeš zaspati — tako se nijsva zmenila! — Ne, ne, ne bodem spal! Prosim čitaj dalje! Jaz jel sem z nova citati; no sedaj pogleda- val sem sedaj pa sedaj na prijatelja. In glejte, nij prošlo še deset minut ko zapazim, da on zopet začenja dremati. — Glibov! ti bodeš gotovo zaspal! — Res, neizrečeno me zaspanec lomi. — Tedaj vzemi knjigo in čitaj ti sedaj. — Dobro. On jel je citati, no ne prebravši jedne strani, jel se mu je jezik motati. — Kaki vrag je to! dejal je on, — tako me spanec premaguje, da nikakor ne morem citati. — No ti ne smeš spati — pomisli vender, premagaj se — kaka bedarija je to! Pogledi — samo četvrt ure še ostaja do dvanajstih. To govoreč čutil sem, brž ko ne prvikrat v svojem življenji, da mi je jel mraz lezti po koži, hrbet je kar ves mrzel, če je Glibova poprijemal spanec, je mene jel poprijemati strah, tisti panični strah, katerega se na nikaki način ne moreš iznebiti. Z grozo premišljeval sem o tem, kaj bodem delal če on zaspi. Prišlo mi je celo v glavo predložiti mu ne čakati polnoči in uiti, no čutil sem naprej njegovo zasmehovanje, katero bi me čakalo v takem slučaji; nazadnje bilo me je samega pred seboj sram in popustil sem to misel. A Glibov dremal jo pošteno. Jel sem ga tresti ter ga pri moral ustali z naslonjača in prehoditi ne-kolikokrat po sobi. No on gre zopet k naslonjaču, skoraj pade vanj in skloni glavo. — Glibov, ne spi veder, za Boga! Jaz sem ga dregal, tresel, potem pogledal sem na uro: še sedem minut bilo je do dvanajstih. — Glibov!! No on se nij ganil in v svojo grozo zapazil sem, da je popolnoma zaspal. In v tem trenotku zgodilo se je najedenkrat nekaj Čudnega z lampo. Pred jedno minuto gorela je še jasno in jednakomerno, a sedaj jela je tcmneti četudi je olja bilo dovelj v njej. Jel sem|jo popravljati, a ničesar ne pomaga: vedno gori tako temno. Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 253. 4. novembra 1882. — (Vabilo k javnemu Sokolskemu večeru) katerega priredi društvo v nedeljo dne 5. novembra 1882. 1. v čitalničnej restavraciji s pri jaznim sodelovanjem jednega <-ddelka slavnega pevskega zbora ljubljanske Čitulniee Program: Pev.ski oddelek: 1. Nedved: „Domovina", zbor. 2. Stegnar: „Oblakom", zbor z bariton samospevom, poje g Pu-cihar. 3. Mnšek: „Dete\ čveterospev. 4. „Išče se kandidat", komični prizor, predstavlja g. P. Kajzel. 5. Ipavec: „ Vojaška", zbor. (3. Vašak: nSlovan", zbor. — Godbeni oddelek: 1. ^Slovenska deklica", potnica. 2. Adam: Ouvertura k operi „Ko bi jaz bil kralj". 3. Ed. Strauss: Valček iz operete nJu-anita". 4. Gounod: „Cvetlični up" iz opere rFaust" (za Fliigelhoin-solo). 5. Joh. Strauss: „Vzemi jo", polka francoska. 6. Petera : „Somin na Schulhofa". 7. Stern: nPozdrav Ljubljani", kadrilja. 8. „Mila lunica", potnica. Godbeni oddelek programa izvršuje slavna c. kr. vojaška godba pešpolka baron Kuhn št. 17. — Začetek ol> Va 8. uri zvečer. — Vstopnina za ude 15 kr., za neude 30 kr. — K omenjenemu zabavnemu večeru vabi slavno p. n. občinstvo ljubljansko najuljudneje Odbor „Sokola". — (Glavni raport) imeli so vsi rezervni častniki na Kranjskem danes zjutraj ob 10 uri do-poludne v prostorih vojaškega znanstvenega društva — (Novo društvo v Ljubljani), za katero do sedaj vedeli nijsmo, moralo se je osnovati zadnje dni. Ime mu je: nDeutscher Turn-verein Laibach", tako vsaj čitamo v „CilIier Zeitung" in ta mora to znati, ker si ne moremo in ne predrzuemo misliti, da bi dosedanji „Laibacher Turnverein" vsled preobilnega navdušenja za cesar Jožefovo demonstracijo v Celji b 1 pozabil svoj lastni naslov. — (Črna nehvaležnost.) Iz Šent Vida nad Ljubljano se nam sledeče poroča: Naše pokopališče hrani tudi telesne ostanke našega v Ljubljani umrlega rojaka Andreja Biteuca, to je tistega blagodušnega moža, ki je (morebiti celo preveliko) svoto v svoji zadnji volji volil šoli v Šent Vidu. UŽe sedaj vleče naša šola znamenite svote obresti vsako leto. Toda pustimo za sedaj šolo ua strani, in podajmo se v duhu ua pokopališče, ki je neoporek-ljivo prvo na dežel', kar njegovo lepoto zadeva. Videli smo, kakor je tudi drugej navada, premnogo grobov prelepo ozalsunih in raza vitij enih. Mej najbolj ubogimi in zapuščenimi smo pa videli naše šole največjega dobrotnika fjrob, grob Andreja Bitenca. Od vseh stotakov, kar jih je uže šola dobila, si naš prečudni krajin šolski svet nij upal par soldov dati za kako svečico ali venček ua grob svojemu prevelikemu dobrotniku, akoravno izdava znamenite svote za reči, ki nijso po duhu in zapopadku Bi-tenčevega testamenta. — (O uboji žandarja Lou gorja pri Zalogu) poroča se nam naslednje: Komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika gosp. Tomšiča in zdravnikov gg. dr. Kapler, Gregorič in Fine obdu cirala je v mrtvašnici pri Devici Mariji v Polji t ni plo ubitega. Na glavi imel je osem ran, vsaka I smrtna, ker je bila črepinja prebita. Razen teh imel je še tri rane na desnej strani, kateie je do bil ali z nožem ali pa z lastno saldjo. Napadovalci bili so fantje iz Kaši ja in po vseh okončinah sme se sklepati, da so Longerja napali nenadoma in da so bdi skriti v jami, ali pa za znamenjem pri Zalogu. Dva zlodejca zasegli so takoj prvi dan, jednega je ubiti žandar s sabljo vsekal če/, desno ramo. Včeraj zaprli so tretjega, ki je bil tudi udeležen pri uboji. Ta zadnji grabil je v logu listje, kar mu kmetski fant idoč z vozom mimo njeg i v šali za-kliče: „Kaj delaš tukaj, doma te pa žandtirji iščejo?" Nagovorjeni odvrne ves preplašen: „Kar sam poj dem notri in povem, da sem ga od zadaj vrgel na tla". Fant je potem to naznanil žandarjem, ki so tretjega zločinca takoj ujeli in odpeljali v zapor. Ti trije zaprti zločinci so vsi lovski tatovi, katerim so žandarji pred kratkim pobrali puške. Uže takrat so se giožili, da se bodo maščevali nad žandarji. — (Izvažanje kranjskih prašičev na Bavarsko) množi se od leta do leta. Pričelo se je 1. 1879 in nadaljuje se v jedno mer. Pretečem teden pripeljali so z Dolenjskega na Rudolfovo železnico 200, predzadnji teden pa 300 prašičev. V treh letih odpeljali so bavarski kupci kakih 7000 kranjskih prašičev, hrvaških namreč nečejo. Cena prašičem je vsled tega posebno na ljubljanskem tigu zelo poskočila in plačujejo se praš či po 22 in 23 kr. stari funt, ki so se dobivali prej po 17 in 18 kr. — (Novemberski avancemeut pri c. kr. brambovcih.) PresvitM cesar je odredil, daje major Franjo Sever, do sedaj poveljnik kranjskega brambovskega bataljona št. 25 v Ljubljani, imenovan poveljnikom primorskega bramiov-skega bataljona št. 72 v Trstu, namestu njega pa pride major Julij baron Lazar i ni, do sedaj poveljnik brambovskega bataljona v Ljubnem. Imenovani so: derinitivnim bataljonskim poveljnikom stotnik prvega reda Ignacij Lun z er, kranjskega bram bovškega bataljona št. 24 v Rudolfov em. Nadčast nikom : častnik Bernard vitez Wildauer pl. Wilden hausen, prej pri deželnem lovskem bataljonu Puster-thal št. G, za kranjski lovski bataljon št. 24 v Ru-dolfovem, Henrik Wolf, češkega bataljona št 34, pri primorskem bataljonu št. 74 v Gorici. — V bram-bovskej reservi: za stotnike nadčastniki: Albert D i et z, primorskega bataljona št. 7 1 v Gorici; L. grof Gr ess, primorskega bataljona št. 73 v Pazinu; Dragotin Keller, Anton Prohaska, Avgust S k raba in Josip Vogel vsi štirje kranjskega bataljona št. 24 v Rudolfovem; Ferdinand Fritsch in Wilhem Maar, oba kranjskega bataljona št. 25 v Ljubljani; Avgust Ritt, primorskega bataljona št. 74 v Gorici; Josip Blaške, kranjskega bataljona št. 24 v Novem Mestu. Nadčastniki so imenovani, častniki: dr. Valentin Stem pi h ar, kranj skega bataljona št. 24 v Rudolfovem, Jakob II o čevar, primorskega bataljona št. 72 v Trstu, Otto Geyer, štajerskega bataljona št 20 vCelji, Jakob Ur ban i ja, kranjskega bataljona št. 25 v Ljubljani, Josip Pucich, primorskega bataljona št. 72 v Trstu. Pri brambovskih i'astnikih za justično službo imenovan je Eduard Uhl, štajerskega bataljona št 22, k brambovskej sodnjskej eksposituri v Ljubljani. — Pri zdravnikih imenovani so z dostojanstvom polkov nega zdravnika in stotnikom druzega reda. bataljonski zdravniki: dr. Ivan S t ruska, primorskega bataljona >t. 7- v Trstu, dr. Ivan Lieh t en egge r, štajerskega bataljona št. 20 v Celji, dr. Eduard Wallner, kranjskega bataljona št. 24 v Rudolfovem in dr. Kduard Savni k, kranjskega bataljona št. 25 v Ljubljani. — (O po v o dn j i) prihajajo neveseh* poročila od vseh krajev. Posebno Drava je prouzročila veliko škode. Pobrala je most v Spodnjem Drav-bergu, od onega pri Borlu pod Ptujem pa je odtrgala jeden kos in okrajno cesto proti Zavrčern pokvarila, da nij za nobeno rabo. V Z'iskej dolini je škoda zlasti po hudournikih prouzročuna, ogromna. Nekatere, občine so silno prizadete. Reguliranje Žile se je po nekaterih mestih vzdržalo, osobito prekopi pri Podhniku in Mbderndorfu. V Lješah morali so prebivalci zapustiti svoja stanovanja. — („Slovcnsko literarno društvo na Dunaj i") ima v torek 7. novembra 1882 v Kai-surjevi restavraciji (111. IJngargasse 27), začenši ob 8. uri zvečer svoj XVII. redni zbor. Spored: 1. Prebere se tajnikovo poročilo o poslednjem zborovanji. 2. Brus slovenskega jezika, bere gosp. K. Strekelj. 3. V Grmovji II., bere gosp. d. llubad. — V to zborovanje vabi ude in prijatelje društvu prijazno. Odbor. Razne vesti. * (Umetna obrtni ja v Francoske j in v drugih evropskih državah.) O tem vpr.-šanii objavlja francoski časnikar Marius Vachou jako zanimljiva opazovanja .... „Damianos nij skoraj niti jednega predmeta, katerega bi Nemčija tekmo vaje s Francosko, ne izdelovala in to ceneje, nego je možno nam. Saksonska nam je glede keramiki-jako nevarna. Dunajska obrtnija si je po dobrem okusu in izvirnosti pridobila ime v fabrikaciji brono-vine, v izdelkih iz lesa, usnja, jekla itd. V (Jeskej riehijo se biseri iz stekla in voska za neverjetno nizke cene. — Najnevarnejši konkurent je Nemčija ki je 1. 1880. vsega vkupe izvozila za tri milijarde 876 milijonov bluga. V istem času iznašal je ves eksport Francoske štiri milijarde 157 milijonov. l'r-znati moramo, da je nemška trgovina bolj naprnlo vala nego naša. To je stanje, ki je vredno, da se temeljito pečamo ž njim in da iščemo sredstev, kako temu odpomoči." * (Amerika nsk o.) Amerikama odlikujejo se v obre po svojej izvirnosti, posebno pa ameri-kaneki časniki po točnosti svojih poročil in po hitro-t i svojih koresponileutov. Tako je jeden časopis odposlal svojega korespondenta v mesta, kjer se je morali /.vršiti smrtna kazen nad nekim zločincem. Korespondent prišedši v mesto, čuje, da se bode smrtna kazen zvršila točno ob 12. uri opoludne. Ta čas mu nij bil nikakor po volji, ker bi njegovo poročilo prišlo prekasno za večerni list. Gre tedaj — Povedi mi za božjo voljo, kaj pa ti je? Ti sam sebi nijsi podoben ! — Kaj mi je?! Kam pa si izginil? Kaj pa je vender bilo vse to? — Jaz te ne razumem! dejal je zMeuden Gli-bov, jaz čakal sem te snoč do devete ure, ti nijsi prišel, mislil sem, da so te kje //idr/ali in ker me je ves dan glava bolela, sem zaspal in spal do sediij-le. Meni zdelo se je, da sem prišel ob pamet. Dolgo nijsem bil v stanu pregovoriti besede, no nazadnje zbravši vse svoje moči, povedal sem Gli-bovu vse kar je bilo. On nij ne trenutek dvomil o istinitosti mojih besed, dovolj bilo mu je videti, v kakem položaji sem se jaz nahajal. Kakov je bil ta d^.n! — Še spomniti se nanj mi je hudo. Mislili so, da vsakako oboi m. Vender izšlo se je srečno, samo ua glavi pokazalo se je mnogo sivih las in dolgo bil sem podoben človeku, popravljajočemu se po dolgej in tešk^j bolezni. il);iljo prih.) Potem jela se je najedenkrat svitloba spreminjati, postala je nekako zelenkasta . . . Mene obšla je groza. — Glibov! Glibov! Naklonil sem se k njemu in okamenel, otrpnil na mestu. Pred menoj v naslonjači sedel je nikakor ne Glibov! Pri zelenkastej, izmenjenej svitlobi larape i razločil sem jasno strašno bledi, mrtvi obraz z za-1 kritimi očmi. Glava bila je nekoliko nagnjena nazaj I in na odkritem vratu zijala je strašna rana. Jaz gledam, gledam ... na jedenkrat se ta, ki je bil pred menoj, zgane, odpre mrtve steklene oči, ustane b stola in se zažene na mene. Ne znam, ali sem zakričal ali ne, pomnim samo toliko, da sem odskočil; no on požeue se za menoj, me dohiti, se vrže na-me in jaz čutil sem, kako so moj vrat objeli ko led hladni prsti. Zdelo se mi je, da kam letim ... da se valim v kako brezdno . . . Zgubil sem zavest. Ko sem prišel k sebi, — bilo je uže svetlo. Jaz ležal sem na tleh plašnega kabineta, razen mene nij bilo nikogar. Pripomnil sem si vse, zarujovel kakor blazen in jel bežati ven iz te proklete sobe, ven iz hiše. Ne pomnim več, kako sem prišel ven, kako sem bežal z dvora. Ko sem zagledal svojega spečega iz-voščika, sem ga stresel m mu knknil: urno! goni kolikor moieš! On se je prebudil, zlezel ua kozla, udaril po konji, ki je spočivši se celo noč, v istini dirjal ko sapa po slabej cesti. Prišel sem nekoliko v se, ko sem se peljal uže v mesto. — Ali onega gospoda, ki se je peljal z menoj nijsi videl? Ali ga nij bilo ven? — Nikogar nijsem videl, gospod, mogoče, da je tudi prišel ven, kajti jaz, priznavam, spal sem tvrdo. Če tudi je bilo še jako zgodaj, odpravil sem se vsejeduo naravnost k Glibovu. Komaj sem do-zvonil, da so mi odprli. Lakaj pogledal je uu me. kakor na zblaznelega in me peljal k Glibovu. Ta je prepokojuo spal. Jaz sem ga razbudil. On se je vgledal v mene in od začudenja zastokal. k sodniku in vpraša, bi se li eksekucija ne mogla odrediti za jedno uro prej, na 11 uro. Sodnik odvrne, da on nijma nič proti temu, če se le s tem predlogom strinja tudi obsojenec sam. Dopisnik gre k obsojencu in mu reče: „Kaj ne, vam je vse jed-nako, ali vas obesijo ob jednajstih ali pa opo-ludue?" Donese mu žganja, šali še z njim tako dolgo, da delinkvent dovoli v to, da ga obesijo ob 11. uri. Le na ta način bilo je korespondentu možno brzojavno poslati popis obešenja za večerno izdanje svojega lista, ki izhaja ob 2 Va uri popo-ludne. * (Amerikancem je čas drag,) kajti v uradih v Chicagi nastavljenih je tristo stenogra-fov in izmej teh skoraj tretjina na železnicah. Narodno-gospodarske stvari. Narodna razstava 1882 v Moskvi. (Daljo.) I. Usnje, usnjeno blago, čevlji in obleka. (Poročilo gosp. Ed. Pollaka pl. Borkenau.) Stavbe na razstavi, skoraj izključljivo iz stekla in železa konstruirane in popolnem izdelane samo v ruskih delavnicah, so jako imposantne in staviteljeni, avstrijskemu arhitektu Weber-u in Uusu Kaminskemu, kar se tiče načrta, izpeljave in okusapolne dekoracije, na vso čast. Glavna stavba sestoji iz dveh okroglih lop, kateri sta prerezani po osmerih širokih in više obokanih transeptih. Vsled tega nastali mali dvorci olepšani so z viinimi nasadi. Vsi deli te zgradbe so jako visoki in imajo tako ugodno nastavljena okna, da se razstavljeni predmeti gledalcu kažejo prav ugodno. V velikem, v sredi poslopja nastalem krogu, je pri'"edjcn lep vrt, imajoč v sredi paviljon za godbo in neko)'ko vodometov. Poleg tega glavnega poslopja na levo in desno dvigujete se dve podolgasti lopi, od katerih jedna obseza razstavo umeteljnosti in znanosti, druga pa rrme stroje. Najobeh straneh glavnega dovoznega pota stoje: na desno jako bogato in okusno opravljeni cesarski paviljon, na levo mahi zgradba, v ka-terej so pisaioicc ravnateljstva in izvedencev. Za glavnim poslopjem pa je nepravilno razdeljenih veliko število raznih konstrukcij in sicer: za koncerte namenjena glasbena lopa, paviljon udečega križa, razstava vunarsk;h proizvodov, rs^stava železnic, huh-avHčm oddelek, dvorišče za živino, dve veliki restavraciji Jn več manjših zasobmh paviljonov raznih razstavljalcev; ta oddelek napravi zlasti po mnogo\ iStnosti stavbenega sloga in po dekoracijo h jako prijeten vtis. Neugodno za razstavo in za obiskovanje je pa to, da je razstava izredno daleč od središča mesta in da so prometna sredstva jeko primitivna in popolnem nedostatna. če se k temu doda še v značaji ljudstva ležečo iudiferentnost, velike daljave in slaba komunikacija v llusiji, če se preudari, da je manjkalo za razstavo potrebne reklame, potem je lehko pojmiti, da je bilo zanimanje za razstavo bolj slabo in živahno le v krogu tacih osob, ki so bile udeležene neposredno. To se najjasneje kaže v številu obiskovalcev, katero je dan za dnevom manjše in katero je bilo tudi za časa moje navzočnosti, ko je imela razstava še mičnost novosti, vebko r;žje, nego se je pričakovalo. Odkar so Jurorji" dokončali svoj posel, se večini razstavljalcev niti vredno ne zdi, biti zasto-pamm pri svoj »h predmetih in v nekaterih oddelkih nij najti nikogar, k'< bi povedal najmanjšo vest o razstavljenih stvareh. Le pri nekaterih izde^ih domače hišne obrtnije in pri potratnih predmetih, ki se prodajajo v nastavi samej, je izjema. Precej neprijetna je tudi pomanjkljiva sostava kataloga, kakor tudi to, da se je deloma dovolilo poljsk:m, kavkaškim in turkestanskim razstavljalcem, aranžirati posebno provincijalno razstavo, tako da je nekoVko razstavljalcev h teh dežel posebe, ne-neko);ko v tistem odde^m, v katerega spadajo njihovi predmeti, kor je na škodo preglednosti posamičnih skupin. Odračunivši te male nedostatke, je razstava čredno velikansko osnovana in jako bogato sestav ljena. Katalog navaja 5000 razstavljalcev, a umeva se ob sebi, da, ker se je hotelo napolniti velike prostore, se vidi tudi marsikak predmet, ki obrtniji ne služi baš v čast. V obče pa napravi razstava jako ugoden vtis in obiskovalec je popolnem izne-naden, kako kolosalno se je ruska obrt-nija zadnja leta p o pel a kvišku, odkar so se videli njeni proizvodi na mejnarodnih razstavah na Dunaji 1. 1873 in v Parizu 1. 1878. Posebno se to opazuje pri izdelkih iz usnja, sukna, svile in železa, potem pri zlatnini in pri bijouterijnem blagu. Pri vsih obrtnih panogah pa se ne sme prezirati, da je v največjih tovarnah in zlasti v onih, ki dajejo najboljše fabrikate, do sedaj duševno delo v rokah inostrancev, osobito Francozov, Angležev, Nemcev in Avstrijcev, da tedaj tukaj le ruski kapital in ruskih delalcev surova moč zastopata narodno stran teh obrtnih panog. Mej obrtniki za-\l.uliije v zadnji čas močen nagib, oprostiti se duševnega vodstva inostrancev. Fabrikante podpira v tej zadevi vlada in časopisje jako živahno in ker vlada s predpisavanjem visoke carine in podpiranjem domačinov z vsemi možnimi poboljški štiti domačo produkcijo v obilnej meri, nij več daleč čas, da si bode ruska država skoro popolno vse obrtne izdelke, katerih potrebuje, izdelovala sama doma; škodo pri tem imeli bodo le konsumenti, kajti mnogo predmetov ne bode mogla ruska obrtnija zvršiti tako dobro in tako ceno, kakor so do sedaj dohajali iz inostranstva. Po teh splošnih opazovanjih prihajam speci-joluo na one obrtne panoge, ki so se meni odkazale v poiočevanje in to je v prvej vrsti: Usnje. Usnjarska obrtnija v llusiji je izmej najstarših in bila je vsigdar na izredno dobrem glasu. Ker je možno surovo blago kupiti v ceno in je lehko dobiti, ker delavne moči nijso drage itd., je ta obrtnija popolnem na lastnih nogah in ker se uBnje vsake vrste 'zdeluje v izvrstnej kvaliteti in po mzkej ceni in ker v Rusiji obstoječih M.0O0 usnjarskih tovarn in strojarij oskrbuje vso potrebo, tedaj nij misliti, da bi se moglo avstrijsko usnje uvažati v Rusijo in zategadelj se ruskej vlad' nij niti potrebno zdelo povišati uvoznino za usnje, še celo ponižali so to uvoznino, kajti prej je iznašala 8 rubljev 80 kopek in 4 rublje in 84 kop. v zlatu in 10°/0 priklade, tedaj 9 rubljev 68 kop. in 5 rubljev 22 kop. v zlatu od vsacega „pud-"a, počenši od 1. julija t. 1. pa le 9 in 5 rubljev v zlatu. Jedrno usnje, ki se uvaža v večjej kvantiteti, je ameiikansko in angleško hemlo-usnje. (Dalje prih.) Površje Evrope znaša 10,010.48G □ kilometrov. Od teh jih pripada 9,34G.023 ali 934 °/0 kontinentu, 6G4.463 pa ali 6*6 °/0 otokom. Jezera vse Evrope imajo 219.700 □ kilometrov ali 2 °/0 skupnega površja, od teh jih pripada dobrih 985 % kont-nentu, slab»h P5°/0 pa otokom. Od 24 evropejskih drž^.v so najvažnejše po velikosti: VABILO k izrednemu občnemu zboru društva »Narodni Dom", ki bode v nedeljo dne 5. novembra t. I. ob II. uri dopoludne v dvorani Čitalnice ljubljanske. O O- X£ILv-T : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajn i kovu. 4. Predlogi upravnega odbora o spremembi pravil. 5. Nasveti posameznih družbenikov. V Ljubljani, dne 13. oktobra 1882. Dr. Alfonz Mosche, predsednik l.iHiimii upru \ it i>i \ n Plačano do 23. decembra t. 1. Gospod M. R. v Premu. Imena državam □ kilometri % skupnega površja 5,514.G35 775.998 54-9 7'8 G25.623 63 540.774 5 4 533.479 53 50O.G12 50 337.049 34 314.583 32 288 540 2 9 142.190 1-4 1 Rusija..... 2 ŠvedBka in Norveška 3 Avstro-Ogrska. . . 4 Nemčija..... 5 Francoska .... 6 Španija..... 7 Turčija..... 8 Angleška .... 9 Italijanska .... 10 Danska..... Najmanjše evropske države so: Andora (452 □ km.), Lichtenstein (159), S. Marino (85) in Mo-naco (21). Po Angleškej in Danskej ima največ otokov Rusija, za njo Italija, Norveška, Grška, Turčija, Francoska, Švedska, Španija itd. Periferija evropskega kontinenta znaša 83.624 kilometrov. Največja je periferija Rusiji pripadajoča, katera znaša 27.722 kilometrov; Švedsko Norveškej pripada 27.000 kilometrov, Franeoskej 4G00, Španiji 4284, Italiji 3785, Turčiji 3G93, Grški 2970, Nemčiji 2944, Avstro-Ogrskej 20O5, Danskej 1198, Ilolandskej 1043, Rumunskej 243, Belgiji 85, Črnej Gori 48, Angleškej (v Španiji) 19 kilometrov. Površje evropejskih morij. Belo morje, Suvamo morje, Vzhodno morje, Črno morje, Azow-sko moije in Sredozemsko morje znaša 4,179.977 Q kilometrov; od teh pripada otokom 105.390[_J kilometrov. Foslcftiio. Blag. gospod R. Ambrožič, c. kr. šolski nadzornik, oziroma si. c. kr. okrajni Šolski svet v Celji. Vam kakor si. okrajnemu šolskemu svetu v Celji so dobro znane govorice in, kpkor se občno trdi, resnice o nekem učitelji v Savinskej dolini. Znano je Vam m sploh občno, da se je ta-mošnji krajni šolski svet s to stvarjo večkrat bavil, znano Vam je, Uakor čujem iz gotovega vira, vse. Jaz stavim za denes le vprašanje: Zakaj se ta stvar ne preiskuje? Zakaj hočete to stvar udušiti? Ljudsk i učitelj, kateremu je na učiteljskej časti veliko ležeče. Meteorologično poročilo. (JProjr/locl <5o:« protoeeui mosoe.) Barometer: Stanje barometrovo jo bilo v pretočenem meseci srednje in sploh le za 0*46 mm. višje, kot srednje stanje celega leta; znašalo je namreč 735*76mm. in je bilo z ozirom na letni in z ozirom na mesečne normale ISkrat nad-, 13krat pa podnormalno. Najvišje Brednje stanje, za 8*51 mm. nad normalom, je imel 7. oktob.; najnižje, za 8-80 mm. pod normalom, 28. oktober; razloček mej na-ksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 17*31 mm. Najvišje v vsem meseci sploh, za 8 67mm. nad normalom, je stil barometer 7. okt. zjutraj ; najnižje, za 9*54mm. pod normalom, 28. oktobra opoludne; razloček mej ma-ksimom in minimom sploh jo tedaj znašal 1821 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 5*47 mm., je imel barometer 30. oktobra; najmanjši, za 0*10mm., 1. oktobra. Thermometer: Srednia temperatura pretočenega tedna je znašala + 11 9"C, to je za 0'60C. nad normalom in je bila 17krat nadnormalna, lkrat normalna, 1.'tkrut pa podnormalna. Z ozirom na srednje stanje vsega tedna je bila temperatura 14krat nad-, 17krat pa podnormalna. Najvišje srednje stanje, za 4*40 C. nad normalom, je imela temperatura 9. oziroma 10. oktobra; najnižje, za 4-6°C. pod normalom, 24. oktobra; razloček mej maksimum in minimom srednjega stanja je znašal tedaj 90°C. Najvišjo v vsem meseci sploh, za 84°C. nad normalom, je stal termometer 12. oktobra opoludne; najnižja, za 7.9° C. pod normalom 24. oktobra zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 16*3° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 100°C, jo imel 27. oktober, najmanjši, za 18°C, 18. oziroma 30. oktober. Vetrovi pretočenega meseca so bili zelo slabotni, sploh precej spremenljivi, ker so bili razen severa vsi zastopani. Največkrat, SOkrat, je bilo „brezvetrije**, po 20krat Jugozahod" in „ vzhod", '.ikrat. „burja", 6krat Jugovzhod14, 4krat „zahodtt, 2krat , jug", po lkrat „gorenjec", in nedoločni veter. Nebo je bilo večinoma, 73krat „popolnoma oblačno", 12krat „deloma jasno" in le Škrat, „popolnoma jasno". Vreme je bilo v pretočenem meseci zelo neugodno in jako nestanovitno; mesec je imel 19 deževnih dnij, v katerih je palo nič manj kot za 257*95mm. dežja; in sicer največ (za 33*00mm.) 15. oktobra. Tržne cene r Ijiiltljuul dn6 4. novembra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ ... Oves, „ ... Ajda, „ . . . Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . sprli trišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, P . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečjo „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 k v. metre . ■ mebka, - „ „■ i gld. 7 5 4 2 4 4 ti 8 8 9 2 kr. 80 04 23 93 55 71 80 50 98 88 80 78 82 3 8 56 50 52 28 35 16 86 78 80 20 IDu-na^sl-rst "borza* dne 4. novembra. (Izvirno telegraGčno poročilo.) Papirna renta.......... 76 gld. Srebrna renta .... ..... 77 „ Zlata renta.......... 95 , 5°/0 marčna renta......... 92 , Akcije narodne banke....... 838 „ Kreditne akcije......... 307 „ 95 45 45 35 kr. Srebro .... ....... Napol............ C. kr. cekini. ......... Nemške marke ..... 4«/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/, a v str. zlata renta, davka prosta . . Ograka zlata renta 6°/0......119 „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°;0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava reg. srečke 5°/p . . 100 gld. Zomlj. obč. avstr. 41/1°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. EHzabetine zapad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Badolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . 119 25 9 ■ ■ 48V 5 66 58 ■ 50 119 n — 171 n — 95 n 50 119 n 35 86 70 85 a 75 104 n — 115 — 118 75 97 _ 50 105 75 174 — 18 ■ 75 125 50 230 * 25 V jeseni, kakor vemo, množč se bolezni pri domačej živini; kajti nestanovitno vreme, prehod od zelene piče h klaji itd. nij brez upliva na organizem živalij in vsakovrstne bolezni nastanejo. Vsak kmetovalec vč, kaki nasledki utegnejo priti, ako se te v začetku neznatne bolezni zanemarijo. Prav dobro je tedaj, če se človek ob pravem času preskrbi s pripravnimi sredstvi; kot taka pa se zaradi svojega vspeha pri tiBučerej večletnej rabi sami najbolj priporočajo c. kr. konccsijonirani veterinorni preparati Frana Iv. Kwizde, c. kr. dvornega založnika za veterinerne preparate. (617) Gospodu Franu Iv. K vvizdi, c. kr. dvornemu založniku in okrožnemu lekarnarju v Korneuburgu. Uže nekoliko let sem uporabljam vaš c. kr. priv. retntltuci|Hki fluld za kouJe9 potem korneuburAkl /.ivinski prašek za konje, govedo in ovce, ter sem se po večkratnej njih uporabi prepričal o najboljšem in najzdatuejšeni ujili vtspebu. To me nuja, vas zopet prositi, da mi pošljete spodaj naznačeno kolikost praška in rluida. V veselje mi bo, da bom ta dva preparata po teh krajih najgorkejšo priporočal. Z odličnim spoštovanjem Fran Kolaita, knezoškofljski gozdar. Podolanky pri Frankstadtu. Glede prodajalnic opozarjamo na anonco ,9Veterl nemi preparati66 v današnjej številki. (616) Zakup trgovišča. Na Hrvatskem, ob glavnej cesti Zagreb-Etrežice, dve uri od Zagreba, 1 uro od Brežic, •/♦ ur® od želoznične postaje Smskl tlrtrof, na obljudenem kraji daje se dobro opravljena krčma, potem trgovski prostori, posebno pripravni za kramarsko prodajalnico takoj in prav ceno v najem. Natančneje se izve pri oskrbništvu gospoščine I.imIik-, pošta Navalil Marof na Hrvatskem. (684—4) Lepe in po ceni klobuke in čepke, kakor tudi kožiihovino prodaja IC Anton Krejči, i Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic. (506—56) Poslano. Gospodu fiJ. Plccoliju, lekarnarju v Ljubljani. Veliko let uže zdravim mnogo boleznij z gonilnimi leki in skoro vedno z najboljšim vspehom. Mej drugim ordinujem Vašo Francovo eflonco, ki ima to posebnost, da prouzroča obilno izpraznenja, ne da bi dražila želodec in čreva, čeprav se rabi dlje časa. Trst, v oktobru 1882. I>r. 1'unlo, praktičen zdravnik. Podpisani s tem potrjujem, da se Francova esenca, ki jo nareja lekarnar G. Piccoli v Ljubljani, zaradi svojega točnega in čudovitega učinka po mnogih bolnikih moje fare in okolico v raznih boleznih rabi, vedno s posebnim vspehom; zato izrečem omenjenemu g. lekarnarju to zasluženo javno zahvalo. Pristavljam še, do ne mine dneva, ko bi no prišel kedo k meni po sklenico te čudovite eBonce, katero imam vedno za svojo in družino rabo pri rokah. Fianona (Istra), v oktobru 1882. Anton VInH»fch9 župnik-kanonik. Od Vas dobljenih 19 steklenic Francove eBence je proti mojej dolgotrajnej bolečini v želodcu, in tudi gospej Mariji Šašelj, pekarici v Mokronogu proti zapretji jako dobro pomagalo, za kar se Vam najtopleje zahvalim. Tudi še opomnim, da bom Vašo dobro Francovo esenco v teh krajih kar bo bo dalo razširjal. Z odličnim spoštovanjem (694—2) Ifliba Trellalt, užitninski agent. Mokronog, v tebruvarji 1882. Francova esenca, ki jo izdeluje Ficcoll9 lekar „pri angelji" v Ljubljani, na Dunajskej cesti, je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasaojc, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarno, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 Bteklenica 10 kr. Nova hiša, v Notranjih Goricah v sredi vasi, vrb prijaznega klanca ležeča s hlevom, prostornim dvoriščem in vrtom ob li bu, Eosebno pripravna za kakega krčmarja, kramarja ali pre upovalca žita se proda ali pa v najem da. Natančneje se izve pri Mariji s mre k ur v Ljub Ijani, sv. Petra cesta 12. (706—1) V. LOBENWEIN i ittlit v hotelu ,,pri slonu". Fotografira se vsak dan. (63—40) Priznano izvrstne, na tržaSkej razstavi s srebrno svetinjo odlikovane v V voščene sveče iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska, ponudijo P. &. R. SEEMANN "V I ^jtll>l jailli. (636-5) Zdravilstveno parfumerijsko blago. Anatherinova ustna voda a 60 kr., Zobni prašek á 40 kr. priznana kot najboljša sredstva za čistenje ust. — Pudra za dame, bela In rožna. Izdelana iz najfinejše rižne moke, prav neškodljiva za kožo, v zavitkih a 10 kr. in v škatljieah a 40 kr. Esprit de Essbouquet, Heliotrope, Reseda, Violette za parfumo* vanjo perila, robcev itd., v elegantnih miniatur-flaco-nih s Kovinskim zaporom a 40 kr. za komad. Gly-cerin-Creme, posebno vspeina pri razpokanih ustnah in praskah po roki, 1 flacón 80 kr. Kadilni papir, vžgan v sobi razširja prijeten duh, 1 zavitek 10 kr. Toaletno medeno-glicerinsko milo od Sarga, 1 kos 30 kr. Mandeljnovi otrobi, rabljeni mesto mila, store kožo nežno, lino in mehko, 1 zavitek 10 kr. — vso to pro-(695—2) daje in razpošilja C*r. PiCCOlí, lekarnar ,,prl angelji" v Ljubljani na dunajskej cesti. Za otročnice. (677) Kavnokar je moja iena v otročjej postelji, ko sem ltlttut»r|e>- koniferni »prit za čistenje zraku v sobi \ porabil. Gospod šolski vodja Satzbauer v .Mauthhanfenu piše dalje: Kolikorkrat se vaš koul-IVrnl pri t razpršava, občuti moja žena veselje o prijetnem, dihalne organe oživljajočem duhu. Ker so avtoritete priznale, da ima Bittnerjev koniferni Nprit istinito mnogo ozonirujočega kisleca v sebi in da vsled tega čisti zrak, priporoča se ta sprit za vsako sobo, kjer stanujejo otročnice, bolniki aH Otroci. — Jedino pravi Ilittnerjev koniferni sprit dobi se pri J. ItiitiM-r ji. lekarji v Keivhenan, Dol. Avstr. in v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoczy-ji. 1 steklenica velja HO kr., 6 steklenic 4 gld., patentirani razprševalni aparat 1 gld. 80 kr. I )mi;ij ! Jr*iwi«! 1 iOiMlon ! Cujte in strmite! Oskrhništvo mase talirane ,,velike atiKlo-hritiHke srcinnitrnke tovarne** prodaje vso čiherno robo pod pravo ceno. Če se pošlje ali poštno povzame H k1«1., dobi se lična mlina oprava iz čistega, najfinejšega anglo-brl-tlnkega »rebra, (katera jo veljala prej več ko lo , in dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo belo. 6 namiznih nožev z izvrstnim jeklenim re/.aloin, 6 pravili anglo-britanskih srebrnih vilic, 6 masivuib anglo-britanskih srebrnih žlic, 6 finih anglo-britiških srebrnih žliČic, 1 teška an^lo-britiška srebrna zajemaluica za juho, 1 masivna amrio-britiška srebrna zajemaluica za mleko, 6 izvrstnih an^lo-britiških srebrnih nožnih podstavkov, 6 masivnih anglo-britiških srebrnih žličic za pojužnik, 6 pravih auglo-britanskib srebrnih vilic za pojužnik, 1 izvrstna posodica za poper ali sladkor, 6 lepih masivnih eaiic za jajca, 6 najfinejših anglo-britanskih srebrnih žličic za jajca, 1 krasett anglo-britansk srebern podstavnik 3()etu. dolg, 3 krasne najfinejše skledice za sladkor z visokimi nožicami, 1 cedilo za čaj, najboljše vrste, 2 izborna namizna salonska svečnika, 61 kosov. V dokaz, da moja anousa ■ t i J «l4>|»;tr*li.-ft, se tu javno obvežem, da vzamem blago, ako ne ugaja, brez ugovora nazaj. Kdor hoče tedaj za svoj denar dobiti dobro in solidno blago, ne pa kako šušmarijo, ta naj se, dokler je še kaj v zalogi, zaupljivo obrnu na J. H. Rabinovitz-a, Dunaj, i Contral-Depot der anglo-britischon Silberlabrik, II., SchiiV« amtsgasse 20. Siia/ilui ]»n»s»'li za tako orodje se tudi pri meni dobiva. Cona skateljci 15 kr. (676—2) Filijale: v Parizi, Londonu. ■ i Za Bogom imam se le Vašemu sladnemu ozdravlja-jočemu pivu, sladnej čokoladi in koncentriranemu sladnemu izlečku Iv. Hoffa zahvaliti za ohranitev svojega življenja. t-iamolastno izgovorjene besede mnogih ozdravljenih. ahvala, Po Iv. Hoflovciu sladnom ozdravljajočem pivu življunju nevarno Mleta« slabosti rešenega. Kor jo ta toli izvrsten izumek aladnega ozdravi jajočoga piva mojo niator dejal l>i Ninrli r«Nll, ponašal Hom so lahko h tom z vso odločnostjo v tukajsnjej olii-ini iu sem laliko h Hvojim popolnim prepričanjem vsakemu bolniku priporočal ta lok. — Nukomu kmutu, ki jo tožil, da 6utl bolečino v jotrah, v želodcu in doloma v plučab tor mo jo vprašal za svet, som priporočal, naj rabi to Izvrstno sladno pivo. Prosil mo jo, naj bi takoj pisal ponj, kar som tudi koj v ujegovej sobi storil. 1'rosim todaj Vašo blagorodje, da pošljota kar bltro mogočo 20 skleni« sladnoga piva in 10 zavitkov sladnoga bonbona. Sv. Jurij (nad MuravonO. Josip Plltts«, nadučit<-lj. O. kr. dvornemu založniku množili evropskih suvoronov, gospodu Ivanu Hoff-u, c. kr. komisijakomu avtMniku, lastniku c. kr. zlatega križoca za zaslugo s krono, vitezu viaooih pniHkili Ln urinskih rodov. Dunaj, fahrika [., dr.iiifu-hof 2., tovarniška zaloga: Oraben. liriluuoratrasao 8. TXra,d.n.o (629—5) zdravstveno poročilo, l>r. Scy pri. Htapskt uadzdravuik. Ivan UofTovo slatino ozilravljajočo pivo fMnlzoxtract-fresundhoitH bior) jo izvrsten diiitotičon lok za rokonvalosconto iz loških boleznij, tudi za na prsih bolno, kor nu vzbuja živcov; isto tako so prav posobiio pri poroča za bolezni v želodcu iu ua huiuorrhoidah. Manj ko za 'i gld. ao no razpošilja. (■lavne zaloge: V Ljubljani: 1'otor liassnik, spoc. trg.; v Ko k i: Nik. 1'avačie, drog.; v Oorioi: G. (.'hristnfolotti; v Mariboru: K. I llolasok, na glavnem trgu; v 1'tuji: .1. Kasimir, V. Sclliusehogg; Colji .1. Kiipforaehmidt, lekarnar. Najstarejša in največja firma MORIC-a BUM-a v 1 trnu priporoča za prihodnjo so/.ijo: 3,hojni OA i\u to je vatlov llll.il t* &\f \ lil., prave brnake volnene robe /.a celo zimsko obleko, a meter po gl. 2.60 torej vkup gl. 8.;i2. 3 metre 30 Cm. pravu hruški; volnene ri>lie iz line volne, ii meter po gl. 3.60, vkup za gl. 11.52. Naj fin. hruško volneno roho od gld. 4.50 do gld. 8.— per meter. Q lllí'il-M í>fl r%ll modri, rujavi, olivni m llllllrt m\I »liorniPalmeratonaa •/.iiuske suknje á meter po gl. 2.60, torej gl. 5.72; ali pa iz boya, bobra, gagkunovega mahú ali poprečni ;i meter po gl. 8«—, torej gl. 6.60; zraven 1 meter 30 cm. križastega ali črtanega brnskega podfiiva po gl. 1.—, znaša gl. 1.30. Finejšo hruško roho ¿a suk- 11 i t* tU('' v v81-*'1 barvah, á meter od gl. 3.50 navil zg°r liilojitlu brez bolečin. i: Plombira s ilutom itd. o> Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin J zobni zdravnik A.Paichcl, ♦ poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. ♦ 500 zlatov plačam onemu, kdor pri v porabljanji Kothejeve zobne vode I steklenica 35 kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz HSt duh- J. «. Kotli«?, umirov. dvorni založnik v Mcidlingu (144— 3G) pri Dunaji, vila Kotne. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn- koezvji in v vseh lekarnah, droguerijah, parfemerijah, pro-dajalnicah galanterijakih rečij itd. na Kranjskem. J. DOGAN naznanja preselitev \ delavnice in prodaj alnice hišne oprave t v Medijatovo hišo, Dunajska cesta št. 15, ter se Častitemu občinstvu toplo priporoča, in zahvaljuje za do sedaj izkazano mu zaupanje. (657—ti) I priporoča za jesensko in zimsko saisijo svojo bogato zalogo (b'89—2) t n\ M i K i\\ v* /t| n z rokavi, pisanih štrukovih jopičev in oblek, it iin umu \ ca unuiit, belih in pisanih podjopičev, čepic, suknjenih rokovic, zapestnikov, nogovic in dokolenic. Prava bela „kraljevska" volna, bela, pisana vnlna za pletenje, pavola in ovčja volna; najboljši izdelek; kraljevski eviien za vezenje, 8 dratovna volna za koltrc; cvireu za Hvalile Htroje z znamki: slona, sidra in leva itd. itd.; pregrinjala iz tulja, domači in inozemski rouleaiiN z:t okna. Tvil#*I L-I ¡7 0»A7/1110 VftiriP n "»'»vnosnano tovarno II. Sehmidta v l /j 111 Mu iti ^,'/'uin » uinr? Remdi, Izvrstni proti protinu in trganju, olje, sprit, podmetek, podjopiče za gospe in gospode, svitice, rokovice, nogovice žennko i t t možke, uložni podplati, prav po nizkej ceni. xxxx**xx*xxxxnxu***u*u*xuu* X X X X X X X X X X X X U&itaiiovljeno 1. 1847. J. J. NAGLAS-ova tovarna za pohištvo Auerspergov irg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor), sprejema kompletne oprave za balo, stanovanja in kotele od najbolj pri-proste do najfinejše izpeljave po nnjnižjib fabriškili eenah z garancijo. lliislrovaiii črnilniki gratis. (042—10) xxnxxxxxxxxxxxxxxxxxuxnxxxx X X X X X X X X X X EOT I) LUT R El N IG U WCS PILLEN Boljil od ■•■■h j,,ril,l.ii i. ildelkOT, nimajo tn jvistiljn ui<- skotil) i ven a r .srhi; ntijutifirsnrje r uhlja /.opor lioli-ztii v < > r i». ■ 11 i 11 «|>n miv.l; ni. hole/.ni v jii-mIi, na, koži, na •■• n-, v iiiožjiiuili in ustih, /.<>j>rr otrtifju iu y.i>!i3k<> liol.v.ni; čistijo kri in lehko odpravljajo blato. Nij um zdravilu, ki bi bilo boljši- in pri tem \<■,[,,,]m tu neškodljivo zopor gotovi vir vseli bolr/.nij. K<>r mi poidiidkorjinin, uživajo jih r.uli luili otroci. Tu pilo so odlikovano » jako čnstnitn pismom tlvornet/u svrt ulita. 1'Hbu. .lotim gfeadjtea .s IB pitami rr/j,t ta h v. — SBavUekt osem skotite thupaj, J HO ;>»'/. velja tamo t u''t. n. r. (705—1) Qvaripnio ? Vsaka, Hkntljii-u, k i m'mii iirtne : Apothrke zttm {, mvslvrur J'' t">>nu'fjrn i, tor svarimo, noj so no V^-' kupuj«), l'aztti »nora dobro, tla lato >•>' thttti statn-fin, nevpllv-e ■ •" urifti ud rrlti sUnilljirrifit t.ttlrlK-il. \ lAltdO naj iSTMOO zalitcva JS'rttstrhiovih Miza hrti tii/i pU, te imajo na zavitku tur navodilu zn rabo /ntlrff sUtjrrt ptuifiis. GUmvnm naloga na Itunajt: Apothoko ^tntm luitiifu iI.m i Vi. Xvnntvin. sttutt, Ecttr '!■ r JJ/'t,ii.r„- ttit Prt,d '» P0 velikem trudu, kakor tudi kot podpiralno sredstvo rkUllJC prj '/J(ililvljenji vuanjili poškodovanj, protina, trganja, pri /.vitji, trpkosti žil in kit itd. — 1 steklenica gld. 1.30. (Eie pravo, čo je vrat steklenice z iinle« im papirnatim odrezkom zaprt, ki nosi moj iuesimile in moja varstveno zuumko.) Ir a Ir i»í>-n¡ It^« Irivmck *** *touJ*í in Royedo, da se zmedlele živali zopet kUI Kl v-|MHl«l KI III«l ponioriyo in da se hitreje redé. — Zabojček á gld. tí in gld. 3 in v zavitkih a 30 kr. Kot vaselina konjskim kopitom Ivlej 7AX kopita (umeten kopitski rog). — Palica 80 kr. t"! ti* ílá'Wllí fi'LfMwl. i ni'ftípl' za hleva, stranišča, ob jednoni izvrstno y. KI. Ill > I I i ► I \\i I j S K I j M itSt K srü(l8tV0í da vzdržl ffnojilno sol. — 1 zavitek A 1 9 kilo 15 kr., */■ zaboja gld. 1.40, »/( zaboja gld. 2.40. T^rMSOk TIÍ\ ^villíí* *Ihl' Pw(*I»*!*u.le r<*Jw in da se brzo opomorejo zmedlele M. 1 rti^v K SjC\ Slvllljüj živali, kakor tudi preservativ proti tekočemu vnetju. — 1 zavitek gld. 1.2