119. StnMi.
I LMliat. i prtft, ZS. uji im.
I      .                 _______________________________________________
L Isto.

.Slovenski Narod* velja po po£li:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo !eto skupaj  naprej       .    K 28 —  I
pol leU        „         ,      .    .     . H-—
četrt leta     m        .     ...   7-—  I
na mesec    m        ....   250  |
zz. Nemčijo: I cdo Ieto naprcj    .    .    .    .    K 33'—
za Ameriko in vse druge   dcžele:
I ćelo Icto naprej   ....     K 38.-
Vprašanjcm glede Inscratov se naj priloži za  odgovor dopisnica ali znam ka. UpraTnUtro (spodaj, dvorišče levo). Kn af lova niica st 5, telefon št 35.
Icaal« rak «an svrtm* IzrztaUl atlviga ta prazilkt.
Inserati  se računajo  po porabljenem   prostoru   iit   sicsr:  1   mm   viSDk,   ter
63 mm j'irok prostor:   enkrat   po 8 viru,   dvakrat pa 7   vin.t   trikrat   po 6   v.
Poslano  (enak  prostor)   16   vin.,   naric   in  Miiv.ih  (ftnak  prostor)   10 vin.
Pri večjih tnsercijali po dogovoru.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatvrs naroJnine se ne ozira. „Jfsrođn« tiskara«" toUfoa ftt SS.
Upravništvu naj se po5ilja;> njročnine, rekla-nacije, inserati i. t d., to je administrativne stvarL
.Slovenski Narod" vclja t LtnblfuU dostavljen na dom ali če se bodi ponj i
ćelo Ieto naprcj   .   .   .   .   K 2V40 I pol leta...... 13-29 |
I četrt leta    „      .   .   .  •    .   6p60 I na mesec    „       .   .   •   fc    w   2*20
Posamezaa fttovilka vel|« 10 vlnmrlev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uređaldtvo: Zaallova ulica ŽL 5 (v pri U ič ju levo,) tele (on št 34.
Haše orali poronlo.
Dunaj, 24. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO IN JUGOVZHODNO
BOJIŠCE.
Na številnih točkah fronte Je razvija! sovražnik močnejše bojno delovanje.
ITALUANSKO   BOJlSCE.
Od včeraj opoldne divja deseta bitka ob Soči iznova z nenavadno sila Naval sovražnih mas je naperien sedaj proti vsej 40 km široki fronti od Plavi do morja. Na mnogih točkah bofl tuđi po noči nišo prenehali. V prostoru gore Kuk, pri Vcd?cah in proti Sv. Gori je vrsei sovražnik po* poldne svoje napadalne kolone v bol. Kar Je prodrlo vzhodno od gore Kuk, Je bilo žrtev našega uničevalnesa i ognja. Pri Vodieah 50 se zlomili so- | ▼razni napadi ob hrabrosti veći de! iz vzhodne Galicije in Bukovine do-polnjen'h pešpolkov šL 24. »n 41. Pri samostanu na Sv. Gori se je posre- I čilo sovražniku prekoračiti naše od bobnajočega ognja zbite jarke, z vso silo prihitela ojačenfa pa so ga prl-jela ter vrgla nazaj na njegove re- j zerve in jlh je s temi skupaj naš to- j pevskl ogenj pognal po pobcčfti na- i TZdol. V istih urah sta se ponesrečila ! vzhodno od Gorice dva mogočna i ta- i lijanska naskoka v masah deloma že { v območju na?e artiljerije, dc'oma v biižinskem boju proti naši vrli peho-tl Zlasti ljuti in trdovratni boji so se vršili za bojišča na Kraški visoki planoti, kler je valovil boi sem in tja. ! Ko se je zdanilo, so ležale tu naše pozicije in njih zaleđje v bobnajočem ognju sovražnih topov vseh vrst. Proti pc!ćnevu se je pri Kostanjevl-v! pričel prvi sovražni inianterijski napad. Zavrnili srao fra. Popoldne se je pričel mogečni itafijanski napad na vso fronto Kraške visoke plano-te. Val za valom je goni! sovražnik med Fajtjim hrihom in inorjem proti naši crti. Kler se je bila zlom Ha ka-ka sovražna kolona, Ie stopila druga na nfeno mesto. Napad in protlnapad sta trčila drug ob drugega. Tako je trajala borba do večernih ur z ne-zmanjšano silo. Sovražniku se jfe po-srečilo pridobiti prostora samo v dalec naprei Segajoceni odseku pri Jamljah, kjer smo morali potegniti svoje čete za en kilo me ter nazaj. Povsod drugod smo zmagovito držali svoje pozicije v vsej izmeri. Osr-ska armadna polka Št. 39. in 61. hi preizkušene honvedske čete, so obo-
gatile svojo zgodovino s sijajno slavo.
S Koroškcga in Tirclskega ni po-ročati ničesar pomembiiega.
8ef generalncga Štaba.
h\\ŠA \\\Mb ¥WM
llbllfW PlUilllU aifllltisO«
Berolin, 24. maja.    (Kor.   urad.) Wolfiov urad poroča: Veliki ^lavmi stan.
ZAP4DNO BOJIŠCE.                j
Armadna   skupina   presto-lonaslednika Ruprehta Bavarske g a.
Pri Wytchaei'j in ob obeh bre-govih Scarpe je bilo streljanje t.b v noč živah::o. Tuđi južno od ceste Cambra! - Bapaume in pri St. Ouen-tinu je včssih oživclo. Armadna skupina nem^ke-ga prestolonaslednika.
Na Chemin des Darnesu je do5c-gel artif/erljiski bo* pri Braveju in CraonneHu popoldne veilko siJo. Predno se te stemnilo so siaoadli Francozi zansdno od pristave Fre:d-n?c!?t In nekako isteč^sno fcidi pri m?»nu pri Vauclercu. Na obeh tcčVah smo jlh z fzTtibami zavrni'?. Ob Zimski pori jfe fzpodvezal unrčevafni ogsnj izvedbo prirrravijajočesa se napada.
V  Chptnna^ni fe Mio bolno de!o-vanje art]!jer!ie med    Nnurovem   in dolino Sulpe   v   večernih   urah   živahno.
Armadna fronta general-feldmaršala vojvode Al-brehta     W 0 r ( e m b c r š k e r; a.
V  gozdu ori Apremontu so vdr-!e raoadalne čete   neke?a  renske^ra polka v franeosko pozi?iio tor so se vrnile z 28 vjcMmi ?n 3 metali min.
Včeraj smo zbili !0 sovrpžni^ le-tal in en privezni balon. Poročn?k Schafer je zMl svo?o*»a 28. in 29. nr?-sprotnika, Dorocn?!< Voss je dosescl s tem, da Je zbi! ene?a sovražnika, Is(o štev?iO zmajr v zraku. D^e ?I. in 22. t m. so izgubili Angleži in Fr?n-cizi v boirh v zraku ia vsled obranib-nega o^nja 10 letal.
VZHODNO   BOTISCT:.
Na več točVah fronte !e ožlvelo bojno djelovanje. Vzhodno cg" Tl?<u-ma, bfizii o^all Vzliodno^a morja, smo nrerrna!! ruske izvidrJke.
MAKEDONSKO BOjiSCM Nobenih bistvenih dogodkov. Prvi generalni  kvartirni moister v. Ludendorff
1M Im mili) ttripis &
Um liiiiS ubiiu Miti šhimtMif. miM,
NAŠE   VECERNO   POROČILO.
Dunaj, 24. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša, dne <M. maja zvečer:
Bitka ob Soči traja. Položaj je neizpremenjen.
"   -   '
I         Iz vojaškega razmotrivanja   24.
maja:
Včerajsnji bejni dan ob Soči    je
kaza! znatno večjo intenzivnost ka-
kor prejšnji. V dosedanjih napadih na i prostor pri    Plaveh   vidimo   poskus, j ! čeprav izveden z jako močnlmi sila- !
mi. da bi se naša obrambna sredstva
in naše velike rezerve odtegnile od
severnesa krila fronte, kajti nrromni
in ljuti navali sovražrika na kr?ški
visoki planoti in iz tega se razvijajo-i či krvavi boji ori Jamljah lažejo, ; da fe žarišče bitke iskati tukaj. S po-f nosnim zadovoljstvom zaznamuje : poročilo generalnega štaba sla\;7ie i čine naših čet v odbijanju sovražni- j
ka. Italifani so doživeli    tuđi    včeraj ; težek    poraz,    akoprav    so    poslali i i ocrromne naše alkoholizirane na ju-: ris na naše pozicije. Tuđi včerajsnji
dan je za nas dan zma?e.   Neuspeh,
ki smo ga vtrpeli pri Jamljah, more-
mo smatrati za malenkosten.
Iz   vojnoporočevalske-
g a stana 24. maja:
Kakor je bilo pričakovati po ar-
tiljc   'ski pripravi 22. maja. je izbruh-
nil včeraj na s^ški fronti italijanski
infanterijski juriš, ki najbrže preseira
na Vu tosti vse boje, ki so se došlej
vršili na tem ćelu bojišča. S še večjo
brezobzirnostjo kakor na prvem odseku desete soške bitke so vrgli Ita-
lijani včeraj proti naši fronti deloma
sveže iznopolnjene polke. Dan in noč
so vaiovile rloboke in tesne ir;ase so-
vražnika na rase pozicije, ali val za
valom se je razbil ob jeklcnem odpo-
ru naših junaških Čet, ki so   branile
svoje deloma popolnoma resute jarke z brczprimerno žilavostjo. Ob njihovi hrabrosti se je ponesrečila premac, ki so fo porabliali Ttalijani hrli
kakor kcdai noprej. da hi si priborili
kak uspeh. Mi smo obdržali tuđi včeraj  vse  naše  pozicije,  izvzemsi  mal
kos pri J a r»i 1 j a h . kjer smo svoje
čete umaknili  iz  najsprednejse crte,
nribTi*žno za en kilometer.
Na prostoru scverno Tolmina
se je omejil sovražnik   na   močnejše j
artiljerijsko delovanje.    Svoje infan- »
terijc tam ni posla! v boj. Nasproti temu pa je bila vsa fronta oci Plavi do morja pozorišće ljutih inianterij-skih bitk, katerim tuđi noč ni mogla napraviti konca. Na odseku Kuk, Vodice in S v. Gora je stopnje-val sovražnik svoj artiljerijski egenj od z^odnjega jutra neprestano; okoli poldneva je naraste! do polne sile bobna^oče^a ognja. \*si kalibri, od j poljskerra topa do težkega možnarja, so se združili na delovanje, da bi napravili italijanski infanteriji pot v naše jarke. Napadi, ki so veljali našim visinskim pozicijam vzhodno Kukov, so se zlomili že v uničujočem o.crnju naše artiljerije. Na južr.om bližnjem odseku pri V o d i c a h je prišlo do skraino razljučenih bojev, ker je sovražnik tukaj koncentrira! svoje napore, da bi se polastil te pozicije, naj stane, kar hoče. Vedno in vedno je metal v boj iriobcke in tesne juri-šaioče mase. Ali neomajno sta se vzdržala hrabra infanterijska polka št. 24. in 41. proti vsakemu navalu in sta vrgla Italijane tam, kjer so bili vdrli, zopet nazaj s pomočjo rezko delujočih rezerv.
Ob istem času, približno ob 4. popoldne, se je pričel tuđi na S v. Goro italijanski napad v globokih masah. V šestih ali sedmih valih so jurišali njihovi bataljoni na naše jarke, ki so bili vslcd bobnajočega ognja popolnoma razbiti. Pri samostanu se je posrećilo posameznim oddelkom sovražnika, da so vdrli v naše crte, ali že je pridrvel naš protisunek, ki jih je zopet vrgel nazaj. Ita'Uanske rezerve, ki so hote!e :ajeti umikajo-če se jurišajoče čete, je potesnilo s seboj nazaj se valeče plimovanje. V najljutejsem učinkovitem ognju naše artiljerije je bežala velika masa v po-polnem neredu do strmih pobočjih Sv. Gore do Soče.
Na odseku vzhodno Gori-c e je sovražna artiljerija istotako delovala ves dopoldan, da bi pripravila z osmjem brezprimerne sile napad svoie infanterije. Istočasno kakor na Sv. Gori je tuđi tukaj zapustila svoje jarke, da prične jurišati. Na vsem frontnem odseku od G r -č i n e do B i 1 j se je pričel italijanski naval v masah, ki pa je bil zavrnjen z največjimi izsrubami za nje. Dve uri pozneie so Italijani znova pričeli, ali tuđi ta ponovitev se je izjalovila deloma v boju moža proti možu.            I
Glavni napori Italijanov na včerajsnji bojni dan pa so bili naperjeni naKraško visoko planoto. Tam so bile že od zgodnjega jutra vse naše pozicije in prostori za njimi v najsilnejšem bobnajočem ognju. Zz proti 11. uri dopoldne se je izvršil prvi infanterijski'napad z močnimi četami proti Kostanjevici. Izja-lovil se je. Na posameznih mestih se je bilo res posrećilo malim oddelkom, da so prišli v našo sprednjo crto, ali bili so z rezkim protinapa-dom z bajonetom in ročnimi grana-tami prisiljeni, umakniti se. Ta napad je bil pričetek za juriš v masah, ki se je razvnel potem v prvih po-poldanskih urah na vse naše pozicije na Kraški visoki planoti. V številnih valih je sledil zaporedno naval na naval. Vse naše pozicije, izvzemsi komad pri Jamljah, kjer smo umaknili posadko porolnoma razbite trd-njavi slično vzpostavljene prve crte za en kilometer daleč v pripravljeno pozicijo, so ostale v rokah naših z brezprimerno hrabrostjo borečih   se
j čet. Tako so se ponesrečili nič manj nego štirje težki napadi vzhodno Fajtjega hriba, kjer je debrečinski infanterijski polk št. 39. hrabro branil svoje jarke. Jednako hrabro se je bil
I temešvarski infanterijski poik št. 61. in honvedska infanterija, ki so od-vzeli sovražniku z mogočnimi proti-napadi tuđi najmanjsi krajevni uspeh. Na prostoru pri Kostanjevici smo pripeljali nič manj nego 30 vjetih oficirjev in 700 mož.
i ITALIJANSKO  LRAĐNO POROČILO.
I 22. ma j a. Na trentinski fronti je sovražnik kljub porazu zadnjih dni na-j daljeval različne ofenzivne operacije z ] namenom, da bi nas odvrnil. Ali njego-i vi napori, da bi italijansko vojno vodstvo odvrnil od ciljev, ki si jih je postavilo, so zaman. V noči od 20. na 21. t. m. so bili silno presenetljivi napadi proti našim izpostavljenim crtam na Col Cavento (Adamello), pri mostu Plubega (Chiesc) in v dolini Giunella (Ponale) z našim ognjem odbiti. Med Gardskim jezerom in Adižo je sovražnik po intenzivni in daljši artiljerijski pripravi vseh kalibrov napadel posto-janke na Dosso Alto (jugo - zapadno od gore Loppio) in na Zugni. Naskako-valci so biii s težkimi izgubami odbiti. Drugi tekom včerajšnjega dne v dolini Posina, na Asiaški planoti in v Karniji proti našim postojankam v dolini Pic-colo poskušeni mali napadi so se vsi izjalovili.
Na fronti Julijskih planin, v sever-nem odseku Gorice se je artiljerijski dvoboj, ki je bil že večkrat zjutraj ži-vahen, proti večeru ojačil, ne da bi sledile pebotne akcije. Utrdili smo za-i sedeno visino    na    točki 364 vzhodno
I ISTEK
Crtica z Dunaja.
Spisal L a j o š.                  ;
(Konec.)
»Ali pa gospa mama ne bo zvedela, da nisi bila pri gospej R.?
»Nič se ne boj! Njena hčerka Olga je moja prijateljica in jutri zjutraj grem k njej in jo bom preparirala. Drugič pa ^na ravno ti sto napravu Roka roko umiva ha - ha!«
»V tem oziru sva oba enakega mišljenja. Samo kar je prepovedano, diši. Nihče ne sme vedeti, kot midva sama, to ie užitek, že zato ker je pre-povedano. Jaz najraje delam to, kar je prepovedano, še ćelo mislim samo prepovedane stvari, Bog ne daj da bi državni pravnik vedel za moje misli — ravno tako imam pravzaprar čisto prepovedan okus in diši mi naj-bolj to, kar je prepovedano.«
>Ti, ti,« mi je žugala poredno Stana.
SmejaJa sva se oba in kar v kratkem sva bila v Nussdorfu na ko- -
lodvoru za Kahlenbers:. Z nama se je vozilo polno občinstva, največ pa Poljakinj. ki so živahno ščebetale lepi poljski jezik in ugibale, kateri slovanski jezik govoriva midva ter zvedavo gledale mojo živo sprem-Ijevalko.
Gorska železnica na Khalenberg je zelo zanimiva, posebno ko se en-
; krat dvigne iz nižin in vspenja po obronku Kahlenberga mimo vino-gradov in lepih vil. Kmalu se odpre
j krasen razgled na Oonavo. na ćelo dunajsko mesto, ki leži pred nami in v brezmejno ogrsko nizino. Gpo-zarjala sva se s Stano eden družega zd:j na posamezne cerkve, zdaj na
I srebern donavski  trak. na  vlak, ki
I se je kornaj v daljini vidno premika! in na parobrode, ki so počrisi pluli po mogečni reki. Restavracija na Kah-lenbergu ie bila že skoro polna, ko sva še k sreči dobila pri okrru mal kotičtk. kamor vsa se stisnila. Za toliko lepih mladih obrazov, za toliko lepih toalet, danes nisem imel časa, saj nailepša, najelegantnejša deklica je bila danes tik mene. Kar pošege-talo me je, ko sem kar tako mimo-grede viel vcasih besede: AVas fiir
i tin herziger Sclineck« in videl kar
začuđene obraze gospodov. ki so zagledali Stano. Tt1 ii ona je dobro sli-Šala in videla, na se je delala, kot da to ne velia njej, samo njen razigran, vesel obraz jo je izdajal.
»Če bi bil Rotšild,« sem je de-jal navdušeno. »pa bi Ti vse položil k Tvojim nožicam.«
»Bog ne daj,« me je svarila. ^?az hočem zdai samo čaj in malo peciva. Rotšilda ne bi marala. ker je žid. si mi že Ti ljubši.«
»O ti moj angelj« — tak oj je bil čaj in pecivo tukaj in kar hitro sva vse pojedla in popila, da greva ven v prosto naravo. Še je ležal sneg tu in tam, vmes pa je že zelenela sveza trava, trobentice in lanuh in jeternik so silile na plan. Pod gorkim soln-cem se je zemlja kar kadila in di-šala, poželjivo srkajoč v se skopnel sneg in žuboreče studence. Po trati se je lovila deca, po klopeh pa so sedeli sami parčki, ne ozirajoč se na mimogredoče, temveč tesno objeti, oči zaprte, ustnice na ustnicah.
»Daj, daj, poškili malo na desno« sem dražil Stano. a ta se je samo smejala in samo »Nein« so bile njene besede. je fe vedela za!<aj.
Sla sva skozi malo Šumico in ob
njenem obronku, tam naju je čakala klopica, tako skrita, da jo ne bi nikdo našcl in  tam sva se mudita.
Ravno so zvonili zvonovi na so-sednem Leopoldsburgu. za njim na Kahlenber^u in k:mlu potem so ?c oglasili zvonovi iz Grinzingci in vse nizine, ko sem jo privil k sebi in dolg, sladak poljub je bil za overturo.
»Slamnik kar obesi na klopico, da Te ne bo ženiral,« sem ji svetoval in ona je to tuđi storila. Njeni kakor zlati lasje so ji silili preko čela in oči, ki so se svetile in bliskale, da nisem vedel. ali ima solnee tako moč, da mi jemlje pogled — pa so Ie njene oci.
»Zakaj nisem slikar,« sem vzklikml, Riedajoč ji v obraz. Vse lice vzhičeno, ustnice rudeče, mokre in napete in njeni lasje — ne da se jih ločiti od solnčnih žarkov, ne vem, kje se lasje prično in kje solnčni žarki, vse je zlatorumeno, vse se stresa, vse sama mladost.
»To je kao kod nas u Hrvatskoj,« me prekine ona in roko v roki se usedeva na klopico. Zvonenje se je zdaj zlilo v eno samo pesem, to đoni v višjih in nižjih tonih kot ena sama himna, vibrira, pojema, zadoni
glasneje in se zopet zgubi kakor v molu v daljne daljine. Škrjanček se dviga'v zrak in žvrgali nad nama, iz vinogradov se čuje žvižganje ko-sov — vsa narava praznuje svoj uzkrs.
S Stano pričneva brati »Cez plan«- našega Župančiča, ki ga imam vedno za svoj vademekum in ki ga tuđi Stana zna skoro vsega na pamet. Zdi se nama, da nisva na Duna-ju, to mora biti na Šmarni gori pri Ljubljani ali pa na Slemenu pri Zagrebu. Zvonovi, sonce, duhteča zemlja, škrjančki. polja, cvet — Župan-čičevi naši glasi, kot klic iz domovine in moja ljuba Stana — ne, to ne more biti pri Dunaju! Zadiši mi po poticah, vidim rudeče piruhe, fante, ki pred cerkvijo sekajo piruhe in po-maranče. vesele obraze zadovoljnih kmetov, ki gredo počasi od maše in se pogovarjajo, kaj je oznanil birič, kako letos kaj kaže, kdaj se bo ženi! sosedov sin itd.
Ah, in vendar to ni res!
To ni Ljubljana, to ni Zagreb, ki leži pred nami, drngače zvone ti zvonovi, fantje, ki so sekali piruhe in pomaranče, so mrtvi ali   potoab-
Stran 2.
■SLOVENSKI NAROD*, dne  2a. maja 1917.
119. štev.
Ijeni, nikđo ne govori o žer.itvi, vidim vas kmetje, kako zreste domov, z vpognjeno glavo in pogovarjate se o pogrebu.
Edino, kar je res, to je solnce, ki je isto, kot sije na Smarno goro in na Sleme, to je tuđi ista zemlja, ki hrepene caka, da bo rodila, resničm so glasi iz domovine Zupančiča in resnični so tuđi poljubi Stane, ki so slajši kot vsaka medena potica.
»Ti draga, zlata moja« — >i ti si moje sunce žarko,« tako sva skle-nfla z dolgim poljubom najine fantazije in bilo je čas, da se vrneva.
Solnce se je že nagibalo proti zapadu in vse v zlatu je žarelo nebo ra se odbijalo iz tisoč oken, ki so se svetila, kot bi po hišah gorelo.
Naglo sva bila s Stano spet z železnico v Nussdorfu in točno ob tričetrt na sedem zvečer je bila že doma.
Zmetifla sva se še. da se kot na-vadno dobiva na ponedeljek pri tra-§i — kaj bova napravHa — to se bo sele Jutri videlo — še enkrat sem ji poljubi J ročico in pošlo vila sva se.
Poln prekipevajočih čustev sem stopal ves vdan v blažene misli po marijahilferici. kn me zbudi iz mojih sanj glasni »tof-tof!«
Eden za drugim so drveli sani-^etni avtomobili od zapadnega kolodvora z ranjenci proti različnim bol-nicam. Vec kot šestnajst jih je bilo, vsi napolnjeni s siromaki.
In spet sem se zbudil iz sanj, zbudil iz velike noči in padel nazaj v istino.
Ni velike noči, ni vs tajenja, smrt \n gr^za h^di po cestari — vojska je.
.Ti bedni, bedni človeški rod!
Plavi, kjer smo se polastili 1 topa in 30 vjetnikov. Vzhodno Gorice je sovrai-nik trdovratno poskušalt da bi nas pre-gnal z visine točke 126 (južno Grčine). V noči 20. na 21. maja je naše letalo obstreljevalo zadnje sovražne zvezne crte pri Vogrskem v Vipavski dolini in se nato vrnilo.
£3. maja. Na trentinski fronti, med Gardskim jezerom in Brento, je bil sovražni artiljerijski ogenj včeraj manj ljut kakor zadnje dni in delovanje sovražnih napadalnih čet se je omeje-valo na slabotne izvidne poskuse v kotlini Laghi (Posina). V sovražne crte se-vero - vzhodno hriba Majo izvršeni naš sunek nam je dal kakih 10 vjetnikov. Praska izredne Ijutosti se je odigrala v noči 21. na 22. maja v dolini Travignolo. Po hudem bombardiranju, ki je zasulo naše pozicije na masivu Malega Colbricona (2512). so pričele napadati znatne bojne sile. Posrećilo se jim je, da so vdrle v nekatere točke naSih črt kljub žilavemu odporu brani-teljev. Ko so došla ojačenja, smo zopet zasedli svoje pozicije po hudem spopada, ki je trajal do včeraj popoldne. Okoli 1000 na bojiSču puščenih trupel. 30 vjetnikov, med njimi en oficir, tri strojne puške in bosrat vojni materijal, odvzet sovražniku, dokazuje krvav poraz, ki ga je utrpel sovražnik. Na fronti julljsldri Ah> ljute artiljerijske akcije. Sovražn! nanadalni posk^si na naše Crte severao Sv. Marka so bili zavrnje-ni z našim osmjem.
Bitka na zaDadu.
VEMŠKO   VEČERNO   POROClLO.
Berolin, 24. maja. (Kor. urad.) Veliki glavni stan, dne 24. maja zvečer:
Samo iz zapadne Cham-pagne poročajo o večjem a r t i 1 j e r i j s k e m    delovanju.
Nemškf cesar na zapadni fronti.
Berolin, 24. maja. (Kor. urad.) Wolfiov urad poroča:
Cesar Viljem je tekom tega redna obiskal na zapadni fronti se bore-če čete. Mudi se pri številnih bitkah pri Arrasu, ob Aisni in v Champag-ni, pri četah. v lazaretih in armad-nih voditeljih ter pri voditeljih ar-iradnih skupin kraljevića Ruprehta Bavarskega in nemškega cesarjevi-ča. Vrne se v veliki glavni stan da-nes zjutraj.
Turska   voina.
TURSKO URADNO POROClLO.
22. maja. Kavkaska fron-t a. Na levem krilu brezuspesen ruski artiljerijski ogenj. — S i n a j s k a fronta. Dne 20. t m. je imel nena-den napad na angleške pozicije do-ber uspeh. Daljši angleški moteči ogenj dne 20. in 21. maja je ostal brezuspešen. Na ostalih frontah se ni pripetilo ničesar važnega.
Evakuiranje Jafe in Gaze.
Carigrad, 23. maja. (Kor. urad.) »Agence tel. Milli« poroča: Evakuiranje mest Jafe in Gaze je bilo potrebno vsJed vojaških operacij, k ise odigra-vajo v tej pokrajini Će pomislimo, da so se pri Gazi opetovano vršile bitke in da leži Jafa v blizini vojnega ob-močja, se mora priznati umestnost teh vojaikih korakov. Nobeno armadro vodstvo pod temi okolnostmi ne bi bilo moglo nastopiti drugače. Tuđi so oto-manske oblasti povodom odpravljanja civilnega prebivalstva skrbele za ži\ila in vozila. Lahko izjavimo, da se je to tuđi od Židovskih rabinerjev pripozna-
Io. Kar pa se tiče Jeruzalema, se nfk-dar ni mislilo na evakuiranje teca mest a. Vse v inozemstvu razširjene vesti rniajo zloben namen, tako £lede evaku-iranja Jeruzalema kakor glede izzre-dov, ki so se baje vršili povodom evakuiran ja zgoraj imenovanih mest, ter so od konca do kraja izmišljene.
Amerika v vojni.
PRED VOJNO NAPOVEDJO BRA-ZILIJE NEAfCUL
BaseL 24. maja. »Basler Nachrichten« izvedo izofi-cijozne ententne strani, da je neposredno pričako-vati vojne napovedi B r a z i-lije N c m č i j i.
Angleško zaupanje v Ameriko.
London. 23. maja. (Kor. ur.) Muni-cijski minister je sporočil, da se je vojni kabinet z ozirom na vstop Zedinje-nih držav v vojno cdlocil, da ni več treba nadalievati sradbo velike tovarne za razstreliva v blizini Bristola. To dej-stvo ie dokaz za zaupanje vlade v vzdrzanje ladijskih zvez.
Anarhija v Mehfkf.
2eneva, ^4. maja. Herald« poroča, da se anarhija v Mehiki veđno bolj širi. .\merikanci se boje, da se ustavi uvoz petroleja. Distrikt Tampico je odpove-dal oblastim pokorščino, vsled cesar križari več američkih vojnih ladij pred Tampicom. Stališče Carranze je uganka.
KitajskI kuliji za Amerika.
Pariz, 24. maja. »Matin« poroča iz New Yorka* Neka velika kitajska dm-^ba je ponudila ameriški vladi pol mili-jona k"1iie\\ ki naj nadomeste druge delavce.
Nizozemska hi Amerika.
BeroliiL 23. maja. »Lokalanzei-gsr<r poroča. da je nizozemska vlada rekvirirala 21 parnikov, ki naj pri-peljejo iz Amerike 100.000 ton žita.
Berolin, 24. maja. ^Kreuzzei-tungt poroča: V podučenih nizozemskih krogih pričakujejo v najkraj-šem času noto ameriške vlade, ki bo postavila nizozemsko vlado pred to-le vprašanje:
Nizozemska naj   pretr-?a   vse   trgovske   zveze  z Nemčijo, ali pa se prepove ves izvoz ž i v i 1 iz Z e d i n je nih držav na Nizozemsko.
VVilson namerava prisiliti evropske nevtralne države, pred vsem pa Nizozemsko, ki ima pripravljeno in izborno oboroženo vojsko 300.000 mož, da posežejo v vojno na strani entente.
Razne vojne vesti.
USPEHI  PODMORSKIL  ČOLNOV.
BeroUn, 24. maja. (Kor. urad.) Wolr* \- Tirad r^r^d*
Novi uspeh! podmorskih Čolnov v Atlantskem oceanu in Severaem ledenem morfu:  19.000 ton bruto.
London, 24. maja. CKor. urad.) Admiraliteta sporoča. da ie bil ani^le-Ški transportni parnik »Transsylva-nia«dne 4. maja v Sredozemskem morju torpediran. Pri tem je počinilo 29. častnikov in 373 mnž. Kanitan ladje, en častnik in 9 mož posadke je bilo rešenih.
Sef admiral, štaba mornarice. NemŠka nevarnost ▼ Afrikl.
London, 23. aprila. (Kor. urad.) Reuter poroča: General Smuts je rekel v govoru na banketu južnih AfriČanov v Londonu med drugim Nemčija je pred vojno nameravala in namerava to najbrže še sedaf, ustvariti veliko cen-tralnoafriško državo, ki ne bi obsegala samo Kameruna in Vzhodne Afrike, marveč tuđi portugalske kolonije in ves Kongo. NemČiji bi bilo potem mo-goče postaviti nrjvečjo armado, ki jo je svet kdaj videl. To je resno vpraša-nje za Angliio, ki re 5me pustiti, da se st\Tari tako razvijajo, da ne nastane nevarnost za Afrfko in tuđi za E\Topo.
Revolta v Lizboni.
Zeneva, 23. maja.  Brzojavke iz
Lizbone porvočajo. da je revolta zaradi lakote sicer ndušer?a. da se P2 ljudstvo vendar ni pomirilo.
Berolin, 24. maja. »Lokalanzei-pjer« poroča, da so se v nedeljo vršili v Lizboni izredno silni nemiri zaradi lakote. V predmestjih je bilo oplenje-nih več prodajalen. Škode je kake 4 milijone mark. V pouličnih bojih v ponedeljek je bilo ubitih 23 oseb. ranjenih 300 in aretiranih 300.
Pomanjkanje na Francoskeni.
Bern, 24. maja. Pomanjkanje kruha na Francoskem, provzročcno od de-lovanja podmorskih čolnov, je zelo resno. Na Francoskem porabljajo že krmila kot dodatek h kruhu, ki se v Švici rabijo le za svinje, ter so segli po zalogah krmil, kt jih imajo švicarski trgovci na Francoskem.
Žito za Švico.
Berolin, 24. maja. Kakor poroča »Thiii'gauer Zeitung«, je ententa zniža-
I- V^^n-:^' ?f*a za Švico od 60.000 na 50.000 vasonov.                                            '
Položaj na Ruskem.
VoMkc pravfc« m Ruskcm
Pttrwrtd« 23. maja. (Kor. ur.) Agentura. Pomočnik vojnega ministra, polkovnik Jakulovič, je na seji soveta vojaških zastopnikov nazna-nil, da je vojni minister že podpisal »Izjavo o vojaških pravica h«. Ta izjava daje ruskim vojakom pravice, karšnih nimajo vojaki v nobenj drugi armadi na svetu. Polkovnik je dostavi!: Vojni minister Kerenskij prosi vojake, naj ne tolma-čijo napačno paragrafa izjave, s ka-terim je odpravljeno obvezno voja-ško požara\ ijaiijc in se mesto njega uvaža prosto voljno medseboj-no pozdravljanje.
Zaraći rekmistrukcijle ruske armade,
Zeneva, 24. maja. Vojaški kriti-ki »Figara«, »Matina« in »Journala* za.^ovariajo sojrlasno prekinjenje ofenzive na zapidu do rekonstrukcije ruskih vojsk. Clemenceau svari pred brezupnim optimizmom glede Rusije
Ruski ustavodajni zbor.
Petrograd, 24. maja. (Kor. urad.) Vlada je odredila ćelo vrsto odredb, ki naj pospešijo vpoklic ustavodajne-tra zbora. Prva seja komisije, kateri je poverjeno izdelanje volilnega reda za ustavodajni zbor, je določena za 7. juni.
Naslednik Izvolskega.
Lugano, 24. maja. (Kor. urad.) Ita-lijanski listi izvedo iz Petrograda, da je bil pariški veleposlanik Izvolskij na-domeščen od znanega moskovskega odvetnika.
Mirovno vprašanje.
STOCKHOLMSKA  KONFERENCA.
Stockholm, 23. maja. (Kor. ur.) Avstrijski delegati se bodo najbrže v soboto zaradi otvoritve državnega zbora vrnili na Dunaj ter se bodo morda tekom junija vrnili. Prve dni junija se prično pogajanja s poljski-mi delegati.
Stockbolm, 23. maja. (Kor. ur.) V razgovoru s sotrudn;ki lista »Da-gens Nyhetcr« je izjavii dr. Renner: Konferenca gotovo ne more nadome-štiti državnih diplomatov ali sama skleniti miru. pao pa more pripraviti javno mnenje. Velika masa ljudstva, ki povsod največ trpi pod vojno, lahko podpira mirovna stremljenja vlade in jo prisili, da hiti. Konferenca lahko tuđi odstrani nesporazumlje-nja. V nadainjem razgovoru je dr. Renner obsojal izstradalno vojno proti centralnim državam. Razumljiv je pač boj moža proti možu, iz-stradalna politika pa ne zadene vo-jakov, ki imajo vse, kar potrebujejo ter ložje prenašajo pomanjkanje, kakor drugi, marveč zadene otroke in slabotne ljudi ter jim krati življenje. Od mnogih barbaričnih mom en tov vojne je izstradanje najgrozovitejši, cdločil pa vojne ne bo. Dr. Renner je nato epozoril na narodnostne raz-mere v Avstriji ter trdil, da je vojna naučila narodnosti, da se razumejo. Rekel je, da hoćemo živeti s svojimi sosedi v miru ter delati za svoj dom. Končno je naglašal velike simpatije Avstrije za Švedsko.
Lvov, 24. maja. Iz Stockholma poročajo, da so dospeli tja kot delegati poljskesra državnesa sveta grof Rozt-worowski, ravnatelj političnega depar-tementa, in Kunowski, član državnega sveta.
Haas« 24. maja. Glasom stoekholrn-skega poročila so dobili srbski socijalisti, ki se hočejo udeležiti stockholm-ske konference, od avstro - ogrske vlade dovoljenje, potovati skozi Avstrijo in Nemčijo v Stockholm.
Zeneva, 24. rnajn. *Morning Lea-der« poroča, da je dobilo 6 zastopnikov angleške Trade Union potne liste za putovanje v Stockholm.
Washin^ton, 23. maja. Državni tajnik Lansing je sporočil, da osebe, ki se nameravajo udeležiti socijalistične mi-ro\Tie konference v Stockholmu, ne dobe potnih listov.
Lusano, 24. maia. (Kor. urad.) Kakor poroča »AvantU, je tuđi socijali-stična zve^a ror.skega okraia sklenila, pospeševati oficijalno udeležbo franco-skih socijalistov pri stockholmski kon-ferenci ter snglasno izja\ila, da fran-coski zastopniki n^ r-tockholrnski ken-ferenci ne bodo pnstili veljati vpraša-via. aneksi?, od^kodnin. IcontribucTi in d^ipega podobne?a Kot pretvezo za odlašanje ure sklepa miru, da se ti'di vprasanie odgovornosti za vojno ne bo stavilo in da je sedaj najnujnejše, kon-čati ruin Evrope.
V VELIKEM  MOMENTU.
Oflcijozna »Kclnische Zcitung« objavlja senzacijonalen članek pod naslovom: Xada!jni cilji in pota svetovne politike.« V tem članku piše med drugim: Moramo si biti na jasnem, da stojimo sedaj na veliko-pomembnem toč^šču za orijentacijo bodočnosti Nemčije. Ako si Rusija izbere A ngleže za prijatelje, potem je pomaknjena svet vna ve!j;iva Ncmcije v megleno daljmva Dvomljivo je, ali jo moro-
mo še sploh doseći. Poleg tega pa moramo v tem slučaju računati Se z dolgotrajoimi boji na kontinentu, ki bodo stali krvi, sile in denarja in ka-terih izida ni mogoče vedeti naprej. Na pomen današnjega odločilnega trenotka se torej ne more dovolj opozarjati. Ore za bodočnost Nemčije. Naši vodilni državniki jo morejo napraviti veliko, pa jo tuđi pohabiti.
Upanja na mir.
Carigrad, 24. maja. »Taswir-1-ffkiar« rrijavlja poročPo svojega berolinskega  dopisni!          njegovem
razgovoru z državni; 'nikom za zunanjs zadeve Zim:; irinnm. Ta je z ozirom na željo, t' \ prišlo skoro do miru. rekel: Ni \ >:nka misliti, da je mir sa daleč. V:,:, kar iina ta cilj, se jaka ugodno rar/vija. Upan:, da bodo sovražniki kinalu spoznali, da kaže oj^ustiti krvavi prepir, ki jim ne  prin-: -.-.?  nikakega  dobička-
Raz^; svijan?e o vojnih ci»jih.
Porcijo, da namerava vlada v najbližniem času dovqliti Časopisju razpravijanje o v o j n i h c i I j i h. Omejeno pa bo to pravica po intere-sih na r.< tranji mir, na voiaške interese in na ozire na zaveznike in na nevtralce.
Angleška in Avstro - Ogrska.
Amsterdam, 24. maja. »West-minter Gazcttc« pravi, da je v an-Rleški poslanski zbornici struja za jasno sporazumljenje z vlado glede njenega stalisča do Avstro - Ogrske. Zahteva se, naj vlada pove Avstro-Ogrski, da je neče razkosati, ker je nasprotje med Angleško in Avstro-Ojrrsko čisto drugačno, kakor nasprotje med Angleško in Nemčijo. Četudi podpira Angleška zahteve Italije ter terja obnovitev Srbije in Crne gore, vendar je splošna želja, da se razloček o staiišču Angleške do Nemčije in do Avstro - Ogrske jasno izrazi in da se v soglasju z javnostjo in z zavezniki poskusi lo-čiti Avstro - Ogrsko od Nemčije.
Ameriški socijalisti o vojni.
Stockholm, 23. maja. (Kor. urad.) ^Socialdemokraten« priobčuje razgovor z američkim socijalnim demokratom dr. Jamesom Eads - Howom, ki je do-spel v Stockholm. Ta je izjavii, da američki socijalni demokrati v vojni ne vi-dijo drugega, kakor izraz trgovske konkurence. Po njih mnenju se vojna Zedinjenih držav z Nemčijo ne da opravičiti s pretvezo, da gre za varstvo ameriških pravic in ameriške časti. Gotove skupine ameriških kapitalistov so porabile priliko, da jo izkoristijo. Na kongresu socijalistične stranke, ki se je vršil sredi aprila v St. Louisu, se je izrekla velika većina proti vojni. Vojna sploh ni naperjena prvti neniškemu militarizmu, ker militarizma ni mogoče odpraviti z militarizmom. Odločilna za konec vojne tuđi ni udeležba Amerike, marveč naraščajoče pomanjkanje živil in lakota. Tuđi v Zedinjenih državah bo v kratkem občutiti pomanjkanje, ker je nadmerni izvoz tam provzročiL da so se lastne zaloge izčrpale. Visoke ce-ne živil so dale že povod za demonstracije v New Yorku in Chicagu.
Revizija vojnih cfljev entente.
Frankobrod, 24. maja. Iz Petro-grada poročajo, da je začel minister zunanjih del Tercščenko pokajanja s poslaniki Angleške in Francije glede določbe posamičnosti v vojnih ciljih entente. To se naj zgodi potom revizije tajnih pogodb, sklenjenih med entento.
Po Tiszovem padcu.
Padec grofa Tisze po^dravljajo madžarski opozicijonalni listi z velikim veseljem, kakor da bi sedaj pri-čenjala na Ogrskem zlata doba demokracije. Te glasove je treba pre-sojati z veliko rezervo. Grof Tisza je bil sicer reakcijonarec, bil pa je v svoji politiki toliko poštenjak, da je n. pr. jrlede razširjenja volilne pravice odkrito priznal, da je nasprot-nik demokratičnih reform iz madžarsko - nacijonalističnih ozirov. Vsaka demokratična reforma na Ogrskem namreč spodkopava temelje one laž-njive supremacije, ki si jo je z na-silstvom obranila madžarska manj-šina nad drtiRimi narodi ogrske države. Opozicija se dela silno demokratično, toda njen demokratizem je le krinka, pod katero se skriva še hujši šovinizem.
V ostalem ima »Pester LIoyd« prav, če previdno trdi, da je grof Tisza do popolnosti razvil one principe, ki jamčijo osrski državi za njeno državnopravno individualnost. Takega vpliva na usodo cclo-kupne monarhije v prilog svetošte-ianskim interesom, si ne bo stekel nobeden Tiszovih naslednikov. Casi postajajo drugačni.
Oligarhija, ki gospodari na Ogrskem in naj se njen reprezentant imenuje Tisza ali Andrassv ali Appo-nyi, bo morala spoznati, da dežele ogrske krone nišo in ne morejo več bili njen patrimonij. Narodno \n dc-mclcraii-:io vprašanje stopa ludi onkraj Litve vedno bolj v ospredje in i
padec grafa Tisze bo postal za Ogrsko korišten in blagodejen le tedaj, če pomeni začetek spoznanja, da tvorijo svetoštefanske dežele sku-paj z njih avstrijsko boljŠo polovico z ozirom na glavni problem demo-kratičnega preporoda obdonavske monarhije, na narodnostno vprašanje, neraz-družno jednoto, katere reorganizacija se mora izvršiti po ena-kih načelih.
Vprašanje, kdo bo Tiszin naslednik,, še ni rešeno. Zanimivo je, da se m. dr. pojavlja tuđi kandidatura nadvojvode Josipa, zapovednika naše vzhodne fronte, ki bi bii kot mož brez izrazite strankarske pripadnosti po mnenju mnogih ogrskih krogov najsposobnej^i voditelj bo-dočega koncentracijskega kabineta.
Z ozirom na dejstvo, da ima stranka grofa Tisze v parlamentu veliko većino in da se dosedaj še ni posrećilo jo pridobiti za sodelovanje z opozicijo, račiinaio mnogi tuđi z razpustom ogrskega državnega zbora. Zelo verjetna pa ta kombina-c'ja ni.
Med drugimi kandidati se na-vajajo: grof Khuen, bivši minister, ter Berczeviczi, nadalje grof Zichy, Navay, bivši minister Serenv, grof Andrassv, grof Esterhazy itd. 2e iz tega je razvidno, da položaj še ni prav nič razjašnjen. Niti to še ni jasno, ali bo mogoče sestaviti koalicijski kabinet.
Za danes je poklicana ćela vrsta madžarskih parlamentarcev k cesar ju.
Notranjepolitični položaj.
DEMISIJA BOBRZYNSKEGA.
Dunaj, 25. maja. Glasom poročil listov je sporočil minister za Galicijo dr. Bobrzynski v včerajšnji avdijenci cesarju vzroke svoje demisije. Cesar si je pridržal odločitev o demisijski prošnji.
Priprave za državni zbor.
Zastopniki vseh strank poslan-ske zbornice so imeli v sredo in v četrtek posvetovanja o novem dr-žavnozborskem opravil-n i k u. Nacrt je napravila vlada, pre-menil ga je pa dr. Steimvender. Skle-njeno je bilo, da se vzame ta nacrt za podlago parlamentarnemu raz-pravljanju. — Načelniki strank so imeli včeraj konferenco, katere se je udeležil tuđi ministrski predsednik grof Clam - Martinic. Ta je izjavjl, da želi vlada, naj se na vsak način obrani delazmožnost državnega zbora in vse gladko izvrši, o razpravah v državnem zboru pa naj priđe le to v javnost, kar se strinja z interesi vojnega vodstva in zunanie politike. Dogovorjeno je, da bodo imeli po-slanci v državnem zboru pač popol-no svobodo govora, da pa bo pred-sedstvo določilo, kateri deli teh go-vorov se smejo objaviti.
Politične vesti.
= Cenzura. »Narodni Listy« javljajo, da so organi cenzure dobili navodilo za liberalnejše izvajanje cenzure. Navodilo naroča, naj se slu-Čaji cenzure omeje in naj se ne za-plenjajo spisi, ki nišo z vojno ne v direktni, ne v indirektni zvezi. V splošnem kazenskem zakonu v varstvo države in javnega reda dolo-čene me je se ne smelo prekoračiti In preprečiti je tuđi oštra hujskanja, ki bi mogla škoditi vojnim interesom. Če so vesti resnične ali Če se strinja-jo z nazori oblasti, tega cenzura ni-ma preiskati. Taka revizija cenzure je pričakovat! za prihodnji čas.
= Novi Mbret. Pod tem naslovom, ki že sam govori Jasno, govore »Munchner N. Nachricht.« o vpraša-nju vladne oblike na Poljskem. List pravi: Sevedamorajo centralne države z vsem naglasom zahtevati, da se pridruži bodoča Poljska njih zvezi, da gre politično, kulturno in gospodarsko z njimi, svobodna ob njih strani. Za temi črtami pa preneha vpliv in ni naša naloga, da bi Poljakom na historičnem krožniku za vsako ceno predložili kralja, če bi si morda sami rajši Izbrali drugo vlad-no obliko. Od noyembr. proklamacije obeh cesarjev, ki je ponudila Poljakom ustanovitev samostojne države z monarhičnim vodstvom, so se stvari na vzhodu izpremenile. Car, ki bi bil, če že ni šio drugače, kot zapadnega soseda rajši videl novega poljskega kralja, kakor pa republiko, ki bi utegnila s svojo agitacijsko silo poseči tuđi preko svojih mej v njegovo državo, je prenehal vladati in na njegovo tnesto Je v Rusiji sami stopila republikanska državna oblika. Vsa poročila iz Rusije nam govore, da se ruski narod z vso vnemo posveča svojim republikanskim ide* alom. Zato si je lahko misliti, kako bi v tem trenutku izrabili Angleži, Amerikanci in Francozi postavitev novega poljskega kralja, ki bi ga morali poslati v Varšavo »v dvorskih vozovih iz inozemstva«, kakor svoj
119   Stev.
»SLOVENSKI NAROD', dne 25. maja 1917.
Stran 3.
čas Ludvika XVII!. v Pariz. Kako bi dolžili Nemčijo, da ima temne nakle-pe proti mladi ruski republiki. To nam je dobro znano, da upajo oni. ki zagovarjajo idejo poljskega kralje-stva, da bi mogel dati iz ene vladarskih rodbin centralnih držav izvo-jjen vladar že vsled svojih osebnih stikov gotove garancije za nadalnji razvoj poljske države, ki smo jo spravili na površje; vendar pa pre-sojamo take upe zelo skeptično in tndi dinastije, do katerih bi se mogli obrniti, se pač po izkušnjah kneza Vieda kot Mbreta Albanije ne bodo udajale iluzijam o vrednosti in trajnosti novozvarjenih kraljevskih kron. Varstva, brez katerih od nas zavzetih poljskih pokrajin ne smemo dati iz rok, se bodo dala ustvariti tuđi na drug način, če bi se izkazalo, ćz ne kaže postaviti monarha. Da, ćelo to se nam dozdeva. da se bo nova država prej zadovoljila z mej-nimi regulacijami, ki bi jih morda naša vojaška varnost zahtevala, če ii prinesemo za doto svobodo, da sama odloči o svoji vladni obliki. Take "egulacije mei in drugačne pogodbe ^.am bodo dale bolj realne garanci-ie, kakor oseba kralja samega. ki bi sedel, če se republikanska propaganda, ki izhaja iz Rusije, širi, vendar le na nemških in avstro-ogrskih bajo-r.etih. Mi ne vemo, kako sodijo v vo-dilnih korgih po izkušnjah ruske revolucije o nadalnjem razvoju poljske države. Nemški narod pa bi ne ražu-mel, če bi se to vprašanje ne sklizalo resiti po velikih zahtevah naše zu-nanje politike, kakor se je to opetovano proglašalo iz Berolina in z Du-naja, marveč če bi se ravnali le po :nalenkostnih obzirih in potreban Jušne moči kake dinastije. Ravno, ker je monarhična državna oblika v Vemćiji prešla v kri, naj bi si dva-krat premislili, ali na] napravimo iz tega eksportno blago.
= Ženim iva izjava. V včerajšnji fconferenci načelnikov strank se je razpravljalo tuđi o kandidaturi drja. Orossa za predsednika poslanske zbornice. Najijutejše je to kandidaturo od vsega začetka napadalo glavno glasilo nemške soc. dem. stranke -Arbeiter Ztg.«-, ki je pisala, da bi bila izvolitev drja. Grossa sramota za Nationalverband, pa še bolj za parlament. Tem večje začuđen je je moralo vzbuditi pri načelnikih parlamentarnih strank, ko je posL Per-nerstorrer kot zastopnik nemškega soc. dem. državnozborskega kluba iziavil, da bo med svojimi somišlje-Tiilv! a&itirrJ za drja. Orossa. češ. da H bil Skandal, ako bi Gross (kot troski kandidat) dobil več praznih cakor veljavnih glasovnic! O Per-nerstorferju je dejal dr. Friderik Adler v svojem procesu: Pernerstor-fer je nemški nacijonalec: ne zame-rim mu tega. Sramota pa je za našo stranko, da ima nemško - nacijoral-nega voditelja. . . .
= Za defelnega glavarja na Ti-
rolskem je bil imenovan voditelj ti-rci.-kc kr?c. soc. stranke poslanec Jožef Schraffl.
MH& !ei za m Mk
Naj več vojnih invalfdov bo pripadalo kmetijskemu stanu. Pri teh invalfdfh se je bati, da bodo popušča-li svoj poklič in ga bodo hoteli zame-nfati s kako lahko službo po me stih. Mnogim bo namreČ vpadel pogum, da bi se zopet lotfli kmetskega dela, ker se jim bo zdelo pretežko in pre-rrdo. Na ta način bomo izgubili na kmet ih mnogo delavnih rok, ki jih na deželi čimdalje težje pogrešamo. Če je v mirnih časih hotelo vse v me Ma. se je tega tuđi pri invalidih bati.
Zaradi tega moramo pravočas-no skrbeti, da se kmetski invalidi vrnc.'o nazal k svojemu pokliču in da sa jim pripomore do potrebne dela-zmožnosti. Danes ko je kmetijska rbrt rajbolj važna za naš obstanek in ko manjka povsod delavnih rok, f/? nujna potreba, da se ti invalidi po-prirnejo zopet svoiesra pokliča m da pomasrajo no svojih močeh pri kme-tijskem delu.
Velikovredna je v tem ozini *!:rb vojaške uprave, ki dela na to. ća se kmetski invalidi ne zgube po mestih. kjer bi jih čakalo večje ali manjše pomanjkanje in siromaštvo, arnpak da se vrnejo nazaj k svojemu pokliču.
Vojaška uprava skuša to doseći ~rt ta način, da pošilja invalide najure j v ortopedične zavode in potem Se v kmetijske tečaje.
V ortopedičnih zavodih skušajo pohabljene ude (roke, noge) s poseb-nimi aparati in vajami pripraviti do te^a, da pridobe več gibčnosti in po-stanejo bolj porabni za posamezna ćela. Za take invalide pa, ki jim manjkajo posamezni udje, se prirede umetni udje (proteze). Pri dobri volji in s potrebnimi vajami je mogoče te nadomestne ude rabiti za različna dela.
V  kmetijskih šolah pa skušajo invalidom pomagati do potreb-
nega veselja in poguma za kmetijski stan in za kmetijsko delo. V teh zavodih se invalidi praktično vežbajo v različnih kmetijskih delih in sicer takih delih, ki se jim najbolj prilegajo z ozirom na njih invaliditeto in do-mačo potrebo. Ražen tega imajo tuđi šolski pouk v tistih kmetijskih strokah. za katere kažejo največ veselja in sposobnosti. Na ta način se skuša s priučevanjem potrebnih ved-nosti nadomestiti telesne pomanjkljl-vosti in tako pomagati invalidom do večje sposobnosti.
S takimi vajami in s takim šola-njem so se dosegli po drugih deželah že prav lepi uspehi. Kmetski sinovi, ki so obupali nad svojo prihodnjostjo, so se zopet pogumno poprijeti domaćega dela.
Ne le sinovi, ki jim je namenjena domača kmetija, se vračajo domu, ampak tuđi drugi, ki pornagajo sedaj pri domaćem gospodarstvu ali pa gredo v kmetijske službe kakor n. pr. za pristavnike. vavpte in gospodarske pomoćnike (paznike), za hlevske pomoćnike in mlekarje, za sadjarske in vrtnarske pomoćnike, za drevesničarje, viničarje. za poljske in gozdne čuvaje. za travniSke paznike in rlanšarje, za čebelarje, za strojnike itd.
Pri nas je poklicana pred vsem kmetijska šola na Grmu, da se na njej vpeljejo taki tečaji, ker ima vse potrebne pripomočke za to.
Sedaj se uče kmetijski invalidi na c, kr. obrtni soli v Ljubljani in sicer v kmetijski stroki po 4 ure na te-den. To je pa premalo. Ražen tega manjka na tej soli tuđi potrebna prilika za vežbanje invalidov v raznih kmetijskih delih, ker nima ta šola nobene kmetije . . .
Nujna postaja zaradi tega potreba, da se vpeljejo tuđi pri nas po izgledu drugih dežel tečaji za kmetske invalide na kmetijski soli, ki je z vsem potrebnim opravijena za tak pouk.
Ti tečaji naj bi bili različni. dalj-ši in krajši. in naj bi se ravnali po potrebi in po sposobnosti ozir. invaliditeti udeležencev. Za kmetske sinove, ki so poklicani prevzeti doma-če gospodarstvo ali pa poklicani na domaćem domu pomagati kot gospodarski pomočniki. naj bi se uredili 5 mesečni splošno kmetijski tečaji z vsem potrebnim poukom v glavnih kmetijskih strokah. V zve-zi s temi tečaji naj bi se prirejali kraj-Ši tečaji za posamezne kmetijske stroke kakor n. pr. za strežbo in krmljenje živine, za molžo. za vzgo-jo in oskrbovanje drevja, za vino-gradništvo itd. Te posebne tečaje naj bi obiskovali invalidi, ki si žele takih služb in ki bi bili pripravni za nje. Ti krajši tečaji naj bi trajali po 1 do 3 mesece.
V  vseh teh tečajih bi se moralo polagati na praktično šolanje in na praktično vežbanfe glavno važnost.
Kmetijska šola na Ormu je sedaj sicer brez učnih moči, ker so vsi trije strokovni učitelji v vojni. Šolski prostori so tuđi zasedeni, po voja-$>tvu in drugih zavodih. Ako naj se tedaj šola uredi za invalidne tečaje, ie treba, da se na soli naiprej izve-dejo vsi potrebni pngoji za tak pouk in da se nazaj pridobe potrebne učne moči.
Z ozirom na pomen, ki ga imajo ti tečaji za bodočnost naših invalidov in za bodočnost našega kmetij-stva, ne bo vpeljava teh tečajev na Grmu delala nonenih zaprek, ako se bodo resno zavzeli za to vprašanje vsi poklicani činitelji, kar bi bilo danes nujno želeti.            Rohrmann.
W !z ^fm^. Ml
Vrnitev beguncev. Višje armad-no poveljstvo je odredilo z odlokom št. 61.053, da se smejo vrnrti begun-ci na k m e t i j s k o d e 1 o: na Tirol-skem, Koroškem in severnem delu Primorske do tolminske okolice, v kolikor je zopetno obljudenje krajev združliivo z vojaško situacijo. Južno Tolmina je dovoliena vrnitev izključ-no do crte: Idrijska dolina, cesta nad Cepovanom, Lokve, Nemci, Crnice, Rihemberg, Stanjel, Skopo in Nabre-žina. Vrnitev se dovoli samo ose-bam, potrebnim za kmetijska dela (kmetom, kmetijskim delavcem itd.) in ribičem. Vrniti se morejo tuđi de-lavci za iadje in kmetijsko orodje. Oni, ki se vrnejo, morijo biti politično neomadeževani. Za aproviza-cijo poskrbi notranje ministrstvo. PristaniŠko poveljstvo v Pulju računa, da se more vrniti v južno Istro 5000 oseb. Vrnitev v Istro je dovo-ljena do občin Rovinj (izvzeta Bar-bariga), Vodnjan (izvzet pa Vodnjan sam) in severno Pulja.
Županstvo Komensko v Sežani naznanja vsem svojim občinarjem, da se ni potreba razburjati radi nekih dopisov in govoric in hiteti sem-* kaj prijavljat svoje doma     pušteno
imetje, premičnine itd., k«r tega dela in v pravi obliki ne morejo stranke same napraviti. VeSina iih je pa tuđi, da nimajo sposobnih oseb pri rokah, da bi jim potrebno napravile. Glavna reč je za sedaj, da je župan-stvu znan za vsakega pjsameznika domačih občinarjev sedanji naslov. Jako ovirano je uradno delo, ako se straiiki posije denar, vojaška stanarina, pa priđe nazaj z opombo, da se ne iiahaja več tam. Drugo se tuđi svoječasno uredi. — Komur je kaj znano, kje so družine iz Volčjega grada št. 21, 16 in 25, naj blagovoli iz prijaznosti županstvu sporočiti, ker se tukaj nahaja denar za njih.
Goriški begunec, učitelj z več-letno prakso, 26 let star, popolnoma vešč slovenšeine in nemščine, voja-Sčine prost, a sedaj brez vsake službe in sredstev za preživljanje in ka-teremu je laska vojna vse uručila, i«če kake službe kot vesten učitelj-vzgojitelj otrok pri kaki družini ali katerckoli službe pri kakem nodjetju ali uraJu. Ohrniti se je na Posredo-valnico za sroriške becrunce v Ljubljani. Dunaiska cesta št. ?<f\.
Obletnica vojne z Italije v Trsiti. Povodom druge obletnice italijan-ske vojne napovedi se je vršila v župni cerkvi sv. Antona slovesna pontifikalna masa za v vojni padle avstrijske vojake. Maso je daroval škof dr. Karlin, prisostvovali so na-čelniki civilnih in vojaških uradov ter mnotroštevilnv^ občinstvo.
Doktor bogoslovja je postal te dni goriški gimnazijski katehet Aloj-zij Fogar.
Sevnlca na Štajerskera. Tu se je ustanovil krajevni pomožni odbor za begunce z juga.
Išče se 40 begunk za izdelova-nje kosar m drugih del v Ljubljani. Natančnejša pojasnila daje »Posre-dovalnica za ^oriške begiince« v I jubljani, Dunajska cesta 38/1.
Pomaiaiie vdovam in sirotan Trsta, hire in sežanskega okraia.
Pri c. kr. črnovojniškern okraj-nem poveljstvu št. 5 v Pazinu, sedaj v Radgoni na Štajcrskem, se je ustanovil podporni sklad za vdovc In sirote po padlili vseh formauj tega pove'jsf* a.
Iz teh, na r'izpolago st-jječin sredstev, bodo podpirani najbližnji družinski člani naših vrlih junakov, kateri so, vršeći svojo sveto dolž-nost, v brambi naše krasne domovine, padli ali za delo nesposobni postali.
Tri leta vstrajajo že junaški sinovi vseh narodnosti Trsta, Istre in sežanskega okraja na vseh frontah ter nevpogljivo in nepremagljivo od-bijajo Številne naskoke naših mogoč-nih sovražnikov.
Mnogi naiboljih junakov so žrtvovali svoje življenje, svojo moč in zdravje pri tej brezprimerni obram-bi naših domov in domaćih ognjišč.
Vdove in sirote teh junakov so prepuščene veliki revščini in pomanjkanju.
Še vedno divia grozno morenje, največji metež svetovne zgodovine, pri vsem tem. da. je Njegovo Veličanstvo, naš premilostljivi cesar že ponovno predlagat našim sovražni-kom Časten mir.
§e veliko žalosti in trpljenja bo prizadejanega našim domom po naših sovražnikih.
Zato pa izvršujemo le našo sveto dolžnost, povračujemo le dolg, ako vdovam in sirotam junakov, ki so žrtvovali svojo kri in življenje na altar domovine, vtehamo boli in jim življenje olajšujemo.
Bojevniki na frontah. tuko čast-niki kakor moštvo, so si svoje dol-žnosti nasproti svojim padlim in po-habljenim tovari^em svesti; z veseljem in radodarnostjo darujejo vsak po svoji moči za ta toli plemeniti namen. Ža!ibo£ so dosedai došle in nabrane svote glede na veliko potrebo še mnogo premajhne.
Velik uspeh vojnega posojila
je poroštvo iastnega miru!
Dobrosrčni dobrotniki, vse prebivalstvo, katero je tekom te vojne ponovno dokazalo svojo dobrosrč-n o s t i n Ijubezen do bližnjega, uradi in podjetja, instituti in društva vseh vrst, potem one osebe, ki so iz kateregakoii vzroka vojaške službe oproSčene, naj bi se posvetile pod-pori tega, brez stroškov upravljanega fronda ter pripomogle z darovi in pro-stovoljnimi doneski k v e -čanju tega podpornega sklada.
Stem, da se bodočnost vdov in sirot na bejnem polju padlih junakov zagotovi, se j'h k vrednim članom človeške družbe vzgoji, bomo na naj-lepši in najboljši način dokazali svojo hvaležnost do onih, katerih se sicer z žalostio, vendar pa tuđi s ponosom sporni-n j a m o.
VdovrVo - srrotrns!d sklsd pri c. kr.
ČrnovoirAZLczn   okrasnern  poveljstvu
št. 5, sedaj v Radgoni, Štajersko.
Avstrijsko - poštnohranilnični Ivonto št. 161.153.
Dnevne vesti.
—  Vojno odlikovanje. Črnovoj-niška inženirja Albin  Z a k r a j š e k in Alojzij A c c e 11 o sta odlikovana z  zlatim  zaslužnim  križem  s  krono na traku hrabrostne svetinje.
—  Crnovolnišlia leinika 1865. in 1866. pojdeta na dopust. Ccsar je iz-dal  zapovedno pisanje,    v katerem ukazuje, da je čim prej, kvečjemu pa s 30. junijem t. 1. odpustiti na dopust 1. 1865. in 1866. rojene in na črno-vojniško službo sklicane osebe. Ražen tistih, ki sami prosilo, da se jih obdrži v vojaški službi, ostanejo ga-žisti in pripadniki Črnovojniških kor-poracij. Tišti, ki so se prostovoljno oglasili za vojaško službo za čas vojne, ostanejo tuđi še nadalje v službi. Odredba    ima namen  z nedolnčcno dolgim dopustom omogočiti, da    se precej znatno število ljudi zopet vr-ne v gospodarsko življertje.
—  Sprejemanje v c. kr. vojaško soodnio in visio realko ter  v c. kr. Franc Jožefovo   vojaško   akademijo in tehnično   vojaško   akademijo   se
vrši 1. septembra oziroma 21. septembra ter je podrobnejše nogoje za sprejem in za sprejemne izpite raz-videti iz priloge št. 22. k naredbeni-ku za c. kr. domobranstvo, ki se dobi pri dvorni knjigarni L. W. Sei-del & Sohn ali pa v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju.
—  Revizija internlranj in   konfi-nacij. Kakor smo svoj čas poročali je cesar v velikodušni inicijativi odredil temeljito revizijo inferniranj in kon-finacij takzv. politično nezanesljivih oseb.    Cesarjevi pravičnosti se ima rudi mnogo Slovencev zahvaliti, da so zopet    postali    deležni    svobode. Javlja se nam, da je bila sedai dvig-njena tuđi konfinacija ravnatelja Ivana Hribarja.   ki se je   nahajal v Abtenauu na Solnograškem.  in  bivšega    postojnskega    župana    Josipa Lavrenčiča, ki biva v Gradcu.
—    Prodajni dan  za Rdeč! križ dne 2. Junita 1917. Tekom dolgotrajne silovite s\etovne borbe se stavljajo do Avstrijskega  Rdečega križa naj-večje zahteve. V živahni delavnosti izpolnuje Rdeči križ vTestno velikan-ske naloge svojega plemenitega de-lokroga  od  početka  vojske  na  res vzoren način.    VzdrŽ2vanje mnogih dragih nanrav Rdečeora križa, v ka-terih dobe naši junački ranjeni     in cboleli    vojaki zavetišie in oskrbo, zahteva trajno zelo velika   denarna sredstva, katera je treba v prvi vrsti zagotoviti s prispevki in darili. V ta    namen, da se okrepe    denama sredstva Rdečega križa in njegovih deželnih društev, je ministrstvo    za notranje stvari dovolilo      prireditev »Prodajnega dne za Rdeči križ«    v soboto dne 2. junija t. !. Izvaiajoč to akcijo, se bode te dni vodstvo Rde-čega križa v Ljubljani obrnilo do do-mačega  trgovstva s  prošnjo, da trgovci odmenijo od brutto izkupila na dan 2. junija t. 1. gotov del tegra izkupila. ki  j?a  sami   dolocijo    RdeČemu križu. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko opozarja trgovce na Kranjskein  na  to važno patriotično prireditev ter jih nujno pozivlja, da z vso pripravljenostjo ustrežejo   želji naše?a tako   zaslužno     delujočega Rdečega križa ter da s polnoštevil-nim odzivom dejansko   pospešujejo plemenita prizadevanja Rdečega križa. Vsak posamezni trgovec, do ka-terega se obrne Rdeči križ, delaj na to, da bode financijalni uspeh predstojeće prireditve kar moč    sijajen. Domače trgovstvo naj se po svojih najboljših močeh prizadeva, da naša dežela tuđi pri tej akciji donese nov dokaz  svojega  izpričanega      patriotizma.
—    Posebne   orfstolbinopravne MCodomrt a po voW Drizadete kra-
je. C, kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani objavlja: Z naredbo c. kr. finančnega ministrstva z dne 23. aprila 1917 drž. zak. št. 178 in 179 razširile so se olajšave naredbe c. kr. fin. ministr. z dne 30. novembra 1915 drž. zak. št. 358 glede izterja^ ve pristojbinskih zaostankov, spre-gleda zamudnih obresti od kolkovnih in neposrednih pristojbin in odpisa pristojbinskih zaostankov tuđi za dobo po 31. decembru 1916 in sicer do 31. decembra sklepu miru sledečega leta ter dovoliie še druge dalekosežno ugodnosti kakor a) odpis pristojbinskih zaostankov, ako je njih izter-java, ne da bi ogrožala vzdržavanje in davčno sposobnost dolžnika, t ozirom na njegove gospodarske razmere posebno kruta; b) odpis, znižanje ali odlog pristojbinskega namestka glede nepremičnin, ležečih v po vojni prizadetih krajih za enako dobo. za katero se je glede teh nepremičnin dovolil popolni ali delni odpis zemljiškega ali hisnega davka, davčna prostost ali odlos: teh dav-kov; c) pri odmeri realnih pristojbin se je ozirati na vsled vojnih dogod-kov zmanišano vrednost nepremičnin, ki se nahajajo v po vojni prizadetih krajih in sicer pod gotovimi pogoji tuđi v slučajih, če se je zmanj-ša!a vrednost nepremičnin pozneje kakor je nastala pristojbinska dolžnost: d) vojna doba se ne všteje v, 12 ali 6 mesečni rok, ki je v postavi določen za predložitev zapuščinske-ga izkaza, ako ima razpravno sodi-šče svoj sedež v po vojni prizadetih krajih; e) vojna doba se ne všteje v 4 ali 6Ietni rok, ki je postavno določen za prenos novih in prezidanUi stavb v svrho ugodnejše odmere pri-stojbine, kakor tuđi ne v enoletni rok, ki je določen v § 8 konvertacij-skega zakona za izbris konvertova-nih hipotečnih terjatev in sicer sploh, ne samo v po vojni prizadetih krajih.
—  Mestna plinarna    nas    prosi, naj objavimo, da bode    oddajo  plina popolnoma ustavila jutri v soboto zvečer koj po polnoči in sicer na ta način, da se bode pritisk plina v omrežju čisto znižal. P. n. stranke se vnovič vijudno prosijo, da iz var-nostnih ozirov pipe za plin, ki bi ob času pritiska utegnile biti še odprte, takoj zapro ter potem puste ves čas zaprte.
—  Zanimanje    za    organizacijo privatnih uradnikov, o kateri je pri-nesel »Slov. Narod« pred nekaj dne-vi notico, je med privatnimi uradni-, ki veliko ter se splošno naglaša, naj bi se Čimpreje objavilo, kje in kedaj bi se o prepotrebni organizaciji privatnih uradnikov razpravljalo.    Ker, se je že ta misel sprožila, naj bi ji; sledil brez odlašanja in brez pomi-slekov tuđi krepak nastop.
—  Šolsko leto na srednjih Šolah. Naučno ministrstvo je odredilo, da je zaključiti srednje Sole dne 28. junija.
—  Umrla je v Ljubljani mati gospoda profesorja Funteka,    ga. Marija    F u n t e k.     Naše iskreno so-žalje!
—   Deželna  zadruga  Izdeloval-cev sodavode na Kranjskera v Ljubljani je imela včeraj popoldne v hotelu Lloyd občni zbor, ki ga je otvo-111 g. Ivan   M o r ć   spominjajoč   so rajne^a cesarja ter   izražajoč   uda-nostna čustva novemu   cesarju.   Iz poročil posnamemo to-le; Tuđi to leto je moral načelnik opetovano oseb-no posredovati   pri   raznih  obrtnih uradih glede interesov sodavicarske-ga stanu, v zadnjem   času   posebno glede nabave sladkorja ali sladnega nadomestila za    sodavićarsko   obrt, ter so se vložile prošnje na c. kr. de-želno vlado in na centralo za živila na Dunaju. Vložila se je tuđi prošnja na c. kr. finančno ministrstvo glede dobave saharina. Pri vseh, v svrho dobave  potrebnega  sladkorja  oziroma saharina storjenih prošnjah so sli na roko trgovska in obrtna zbornica ter gospod zadružni instruktor c. kr. trgovinskega  ministrstva.    Dognalo se je vsled pritožb, da nekateri članf še vedno polnijo tuje steklenice, oziroma  tuđi  prodajajo  prazne   steklenice. Kdor zasači takega sodavičar-ja. ki polni tuje    steklenice,    naj    to ugotovi pred pričami, ki bodo pričale, da je ovadenec   res   polnil    tuje steklenice, ter naj se napravi ovad-ha pri sodniji. Ker se je v pretekiem letu vpeljala obligatna uvedba knji-žic (blokov). je pričakovati, da se bo polnjevanje tujih steklenic vedno bolj omejilo. Zal, da nekateri člani noče-jo te ugodnosti uvideti ter od odbora naročenih blokov ne   prevzame-jo; na ta način seveda rušijo solidarnost zadruge.    Dohodkov je bilo   v tem letu 572 K, stroškov pa 580 K 50 v, torej so bili stroški za 8 K 50 v večji  nego dohodki. — Premcženje v gotovini in hranilnih knjižicah zna-ša koncem leta skupno 924 K 29 v. V smislu zadružnih pravil znaša ob koncu leta  1916. inkorporacijski za-klad 465 K, vajeniški zaklad   250 K in podporni zaklad 635 K. Nova kon-cesija^se ni izdala v tem letu nobe-na.   Število članovi moistro.v znaša
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*,  dne 25. maja 1917.
119 atev.
79, število pofnocnikov 23, Stevflo vajencev pa 20. pri Čemer je pripom-niti, da je sicer v tem letu nekaj vajencev svojo učno dobo dokončalo, da se pa še nišo podvrgli preizkušnji in tuđi še nišo biii oproščeni; treba je tećaj, da se dotični mojstri za to bolje pobrigajo in vse potrebno ukre-nejo tcr tuđi plačajo pri tcj zadrugi predpisano oprostnino, da se potem lahko izdajo dotična izpričevala. Računski zaključck se odobri. Zadružna dokiada za 1917 se določi na 17 kron, za one, ki so prostovoljno plaćali bloke, pa ostane S K. Termin za plaćanje doklad in kazni se določi do 1. avgusta. Cene se določijo v prodaji za pokalice, ki so stale do sedaj 20 v na 30 v, za sifon, ki je stal 16 v pa na 20 v.
—  Zdravstveno   stanje   mestne občine ljubljanske. V času od 13. do 19. maja se je rodilo 19 otrok, 2 sta bila mnvorojena.   umrlo   pa je   35 oseb, od teh 15 domačinov, in sicer 1 oseba za ošpicami, 7 oseb med nji-mi 2 tujca za jetiko in 2 osebf vsled mrtvouda. Oboieli so: Za tifuzom 17 vojakov, za grižo 10 vojakov in za trahomo 1 tujec.
—  V kavarni »Union« se vrše na binkoštno r.eđeJio in ponedeljek koncerti »Soške sodbe«. Pričetek oba-krat ob S. rvcčer.
—  Malo vec obzira bi   bilo   pri gnojenju vrtov v mestu vendar lahko. Na Prulah n. pr. kjer kultiviralo sedaj nek travnik za    njivo,   vozijo podnevi, ko solnce najbolj    pripeka. Bog vedi iz katere bolnišnice ali vo-jašnice gnojnico i. dr. ter   puste    ta smrad se pariti tik hiš in mesto, da bi stranke stanovanja zračile, mora-jo okna zapirati; kakor    pozimi,   če nočejo imeti polne sobe smradu. Vile s krasnimi vrtovi,   poleg teh pa ne-znosen smrad, to menda vendar ni estetično. Če že tega dela ni mogoče opraviti ponoći, naj bi se ta brozga vsaj takoj zasula ko se pripelje tja in bi bilo s tem crotovo    veliko    pomagano. Sicer pa: če se že v tem času ne gleda toliko na estetiko.    naj    se vsaj na higijeno, ki   je   potrebnejša, kakor le kedaj!
Umri Je ncnadoma dne 25. t. m. zaclct od kapi posestnik in trgovec v Starem tnru gosp. Ivan Š t r i t o f. Pokojnik je bil blagega značaja in dobra duša. vr! in staneviten s~rn?s-Ijenik naredno-napredne stranke ter občespoštovcn mož. Odkar je b:!a ustanovljena posojilnica za Stari trg, • Lož in sosedstvo. kakor rudi gasilno društvo, j:ma je bil pokojnik vri in vesten cdbnrni':. Gasilnemu društvu je bil nad deset let načelnik in je kot tak zelo p-iđno deloval za procvit ćn:štva. Zaradi zasebnHi poslov se je pred Stirimi leti odpovedal načel-stvn, ostal pa je ćo smrti društvu zvest odbornik. Bodi mu zemljica lahka in časten spomin.
Iz Novela inesta. Tu je kriza s tal^akoni na vrhuncu. Nohene vrste tabačnih izdelkov ni dobiti. Mali kvantum ki prihaja, je v par urah razprodan... (Op. uredništva: Dru-gje tuđi ni bolje!)
Zarcčil zz fe gozdarski inženir Kospod Franjo P a h e r n i k, vele-posestnik v Vuhredu, z gdčno. Mi-ir.Ico K r a n j č c v o, hčerko vele-posestnika g. Franca Kranjca pri Sv. Jurju v Slovenskih goricah. Čestitamo!
»Pcsvetniaštvo in borza« a!! »Srce pesvetn jak inje« je naslov veliki učinkovitosti, ki se predvaja od danes v petek pa do ponedeljka v Kino Idealu. Ta štiridejanski igrokaz bo sigurno dosegel največje uspehe pri občinstvu. Opozarjamo še posebno na krasne senzaciionelne naravne posnetke: »Konj in njegove kretn'e«. Pc!eg te?a sta še dve mič-ni nordijski veseloigri na sporedu.
Danes in jutri igra pri zadnji predstavi cb pol 9. na vrtu gledališč-ni orkester. Proizvaja med drugim točko: »Dichter und Bauer«, overtu-ro skladatelja Suppe. Prihodnji te-den Iienny Porten.
Prošnja, Učenec iz moje krojač-nice je baje oddal pred kakimi tremi tedni v pisarni gesp. stavbenika Čcrneta na Sv. Petra cesti novo uniformo. Ker pa gospa Černe odločno zanika prejeiti uniforme, učenec pa pravi, da je dobil baje ćelo napitnino, je pač mogoče, da je bila uniforma zanesena v nepravo stanovanje. Prosim torej detičnega prejemnika uniforme, da ]o izvoli vrniti v moji trgovini proti dabri nagradi. — Anton Pr.esker, Ljubljana, Sv. PetTa cesta.
OtJOzarja se dotična osaba, ka-tera je v četrtek (včeraj) ob pol 5. uri ix>i>okine v veži Pod Trančo št. 2 iz etroškega vozička vzela ogri-njalo (plet), da istega takoj odda v Lingerjevi ulici št. 1, prvo nadstrop--e. desno, laredniku Krosel. Dotična eseba je bila opazovana po stražni-ku in je tuđi po imenu znana. Dru-Y*p£r <=? ho policijsko postopaln.
N"?^rn |c !:!! ra Arobrožcverr itga pred enim tednom zavoj. Dobi se v Florijanski   ulici it 1L L nad-
IzffHbtteM |e Mbi m poM včeraj velika rdeča denarnica s precejšnjo vsoto denarja. Prinese naj se v naše unravništvo.
Našla se ie na Vodnikovem trgu Crna usnjata denarnica z manjšo vsoto. Naslov najditelja pove uredništvo »Slov. Naroda«.
Zatekei se ie čisto mlad pes z rjavo - belo glavo (neufunlandec). Dobi se na Erjavčevi cesti t. 27   v
pritličju.__________________________
LAprovizaciia.
t Oddaja cenejšesa mesa na rumene izkaznice. Jutri, v soboto, dne 26. maja 1917 Uobe rumene izkaznice  go-
veje meso po znižani ceni v cerkvi Sv.
Jožefa. Rumene izkaznice s črko A dobe meso s št. I do konca od Val. do 1. popoldne, rumene izkaznice s črko B dobe meso s št. 1—250 od 1. do 2., Št. ^51 do 500 od 2. do 3., št. 501—750 od 3. do 4., št. 751 do konca od 4, do 5.; rumene izkaznice s črko C dobe meso s St. od 1—250 od 5. do 6„ od št. 251 do 500 od 6. do 7. in od št. 501 do konca od 7. ure naprej. Razdeljevalo se bo goveje meso po 2 kroni kilogram. Raz-ven rumene izkaznice mora vsakdo pri-nesti s seboj tuđi nakaznico za meso, brez katere ne dobi nihče mesa. Stranke naj pripravijo tuđi drobi?.
t Podeiovalci sladkorja (slašcicar-ji, sodavičarji in iekarnarji) se opozar-jajo, da naj ne hodijo na magistrat več po sladkorne prejemnice, ker se jim iv>do iste v najkrajšem času dostavile na dom. Oddati jih bode pri sladkorni centrali, kjer bodo \*naprei brez prejemnic dobivali industrijski sladkor.
f NakazHo moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazala moka v to-rek, dne 20. maja ob 8. zjutraj.
+ Prazne vreče imajo trgovci oddati v cerkvi Sv. Jožefa, ker sicer ne dobe novega nakazila za moko.
^ Izvoz živil iz Koroške je popol- i noma prepovedan. Prepoved se tiče zlasti mesa. masti, mleka. sočivja, jaje, jagod in sira. Izjemna dovoljenja za \zvoz daje kompetentno a r m a d -no   p o v e 1 j s t v o.
fiszne stvori.
*  Profesor vitez Frisch t.     Odlični urolog profesor Anton      vitez : Frisch je včeraj v svojem    68. letu umri vsied pljučnice,
*  Umor generala Dublickega. Iz Petrograda poročajo, da so našli v nekem kanalu truplo generala    Du-bfiekega,  ra\Tiatelja Pntilove  tovar-ne topov. Dublicki je izginil prve dnt revolucije.       Revolucijonarci   so   ga vrgli v vodo.
*  Nenaden vzrck ?mrti. Na Pan-tovčaku v Zagrebu so našli mrtvega nekega Januška in si nišo mogli razložiti vzroka smrti.     Sekcija pa je razkrila nenavaden vzrok smrti. Mož je použil za večerjo obilo jedi in pre-cej alkohola na to. Prišlo mu je slabo in ko je bruhal, so mu kosi jedi obtičali y goltancu in požiraJniku in mož se je zadušil.________________
Kaj ti Konsfl im ? omari?
podpiši vomo pesojilo!
Darila.
Za šlep« vojake: Glavni odbor za ob. delovanje Barja v Ljubljani Je daroval v sklad za nameravani dežclni zavod za stepe 50 kron, mesto venca na krsto pokojne-ga prvega načelnika gosp. dr. Josipa Kos-lerja. — Bog plaćaj!
Umrli so v Ljubljani:
Dne   22.   maja:   Marija   pl.   Pagliaruzzi,
vdova dezelnega uradnika in zasebnica, 94
let,  Franc   Jožefova cesta  11.
Dne 23. maja: Andrej Pogačnlk, želez-niski sprevodnik v. p.. 69 let Radeckega cesta 9. — Marjeta Mali, gostija, 78 let, Hrenova ulica 5. — Jakob Erman, sirota, 8 let, StreliSka ulica 15. — Marija Funtek. zasebnica.  77 let, Franca  Jožefa cesta  148.
Dne 24. maja: Marija Gorianc, zasebnica, 64 let, Cerkvena ulica 21. — Albina Olaser, zasebnica, 82 let, Cesta na južno železnico 1.
V   dežclni    bolniinlcl:
Dne 20. maja: Karolina AvŠič, delavka, 24 let.
Dne 21. maja: Fran Bremec, posestnlk, 24 let. — Marija Mohorčič, zasebnica, 76 let. — Tereziia Rupnik, delavka, 77 let.
Izđajatef] in odgovornS urednik:
Valentin   Kopitar. Lastntna in tisk »Narodne tiskarne«.
Dobro storl, boleče ude in dele telesa masirati s Fellerjevim boleči-ne toiažečim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa - fluid«. Naj bi bilo vedno pri hiši. Predvojne cene. 12 steklenic franko veljajo samo 7 K 32 v. Lckarnar K. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvaško). Od mno^o zdravnivko priporočeno. Cez stoti-soč zahvalnih pišem.                 (fv)
licenca
Iz dobre hlac, iprejme tako]
Jernei  Kušlan, trgovec v Kranju.         1715
===   se proda«   =
Poizve se Eop&Ii.^ka ulica štv. 7.
1715
do naravne velikosti,   kakor tuđi
oljnatc portrete na platno
izvršuje umetnišlco po vsaki   loto-grafiii                     185
Bskv&rln RovšeM
prvi fotografski in povečevalni zavod
y £inb!ianU Xoloivorska nL 34 a,
IT   Proda sa tako!
(istiiski plan.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1714
Sedra okrog 2000 n}
je od zidave v tobačni   tovarni  dobiti takoj   ali   tuđi   pozneie.    VpraŠa  se  pri
g. Boberia Smielowskemof zlđar-sbooia mojstro, Rimska o. št 2.
1674
BP"   Priporožam   ^H
cikorijo, mOo za pranje, slivovko in iropinavec.
Naročila   za  cikorijo   in   milo   izvršuje tuđi od 5 kg   dalje  po   post povzetju
tvrđka A. Kušlan
Ljubljana, Karicvska testa št 15.
Delavci
dobo tmko| dolo v strojllnl tovarni
8ABCSA JkCor llablfan?, Motel-
kova nlioa fttev. 4.     1621
Stenograf inju
ob onom ttrojepisdl^o  sprelms z   20.  Juni]em   ti.   dr.   Urbsn
Lemež,   odue'mik v Slovenski   Bistrici.
__________________1713_________________
tevlianki pomotnlk
so takoj sprelme na stalno delo
pri Još, Prešeren, So. Šiška 82.
Ljubljana.              1686
m1 Kdo se hoče udeiežiti
s par tisoi kronami ? ?
Pooudbe pod  „Dobiček 16S4IS
na upravništvo »Sloveoskega Naroda c.
Botri!         Botrice!
Birmanee raiveseitte % lepim birmanskem dariSom ki se v veliki izbiri in po niskih cenah do&e pri ziatarju in juvelirju
Alojzijy Fuchsu9
v Ijublianl, Selenburgova ulica 69 1592                                              (polog puškarja Kaisorja).
i Zdravnik želodca
Uk Moli
I Jo posebnost želođčnega HSierja I is zdravJlnJh rastlin, kater! iz-I borno vpliva proti slaboslim v I žolodon ter radi tega v notesi družini   no   bi   smel   maa?k&ii.
!    /OBEROERJ
l\Mti nUl Diipeto. Me Kože. Usele, j oiiote. kal bolezni. tore, oteidine in rane i
ordravi hitro in sigurno
lantarsko mazilo, i
Ne urraže ia ne diši.  Mali  lonček 3 K, veliki lonček 5 K, družioski lonček 9 K z navodilom. K temu spadajoče brinovo milo  4 K.         j
Gord Sandor, lekarnar, Nagy KorOs 30.
Št 1769 M. a.                                                                                                        1717
Mestni magistrat odreja na podstavi § 26. obČ. reda, točka d) za stolno mesto Ljubljano sledeče:
1). Vsem mesarjem, ki imajo stojnice v Šolskem drevoredu in na Vodnikovem trgu, se naroča, da pripeljejo vse meso najkasneje do 6. ure zjutraj in je takoj pripravijo za nadrobno prodajo.
2). Mesarji smejo oddajati meso izkijučno Ie na izkaznice za meso, ki jih izdajajo mestne krušne komisije. Za vsako prodano količino mesa morajo odrezati odrezek dot:čnega   dne.
3.) Mesarjem se nadalje naroča, da morajo postreči strankam po vrsti kakor so prišle k stojnici,   tako da je vsaka izjema izključena.
Protiravnanje se bo ▼ zmislu obstojeČib določil najstroije kaznovalo.
Mesfni magistrat RjubljanskS,
dne 15. maja 1917.
Nafbol] sanlmlv fn na]bol{ii tdov. iliutrovaal toSalk gos
lSLIK a
ki prlobčujejo vsak teden nuiOfT« savloUrUl slik X bo|U6 in o drugih važnih aktualnh đomačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesml, povesti, fako zanlmlv, lep ietektlviki roman, poučne članke in crtice Iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vsen strok poljuđnega znanstva.                                                                               118
„TEDENSKE SLIKE"  so nepolitičen In ncstrankarskl il us (rovan tednik, kl je posvečen le zabavi in pouJ::i.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, br!v-nica, vsako društvo itd. Zalitcvajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3-— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12 — Naročniki dobe kot nagrado s*ike PreSerna, JurčiČa, Gregorčiča in Aškerca ter tuđi lepe zanitnl'-e Vrti«*. Nirr^t- ?;   „TFPEVSKE SLIKE" takoj!
Ii\l., .v. ..j:. _oj ni»*Iov iu i>v-I^;nj \'-ni 1 itcvilko „T^DZMlTE SLT"r!" brc^plaČ.i^ in »*" ■"■* " "^^                          OpnvaHto Usta „TEDENSKE SLIKE"
^^Wm«     fcM^bM^I   |U||   |A^
Moja dobra mati M3fiJ3 le ^ne ^3. maja ob pol 11. uri rvečer po večletni, hudi bolezai v zavetišČu Asylum Angelorum v Spodnji Siški, previđena s »v. zakramenti za umirajoČe, mirno zaspala v Gospođu
Pogreb bo dne 25. maja ob 4. uri popoldne iz mrtvačnice pri sv. Krištofu na pokopališče k Sv   Križu.
V Ljubljani, dne 24. maja 1917.
Anton Funiek.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega soču ja, ki so nam došli po-    I
vodom nenadne   smrti   naše   iskrenoljubljene,   dobre   matere    I
oziroma hčere, sestre, lašče in tete, gospe                                  I
Frančiske Adamčic
izrekamo vsem na$o najprisrčnejSo zahvalo.                                    I
Osobito  pa se zahvaljujemo  darovateljem   prekrasnega     u
cvetja ter vsem, ki so spremili preblago pokojnico k nje pre-     |
rgodnjem grobu«                                                                                  I
1727                                     fHoffroho 2alti^o€l ostali.    |
____    ^