Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Marti r'. della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431.Poštnifi.r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI Posamezna štev. 30 lir.— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za Inozemstvo : tromesečna lir 600-pol-letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 244 TRST, ČETRTEK 12. MARCA 1959, GORICA LET. Vlil- PO ZADNJIH NEMIRIH V AFRIKI Velika zemlja, ki se drami iz dolgega spanja Vpliv črnskih omikancev raste - Kam se bodo priključili afriški narodi? Potovanje maršala Tita po Sudanu, Abe-siniji in Egiptu, predvsem pa nemiri v belgijskem Kongu, v Somaliji in britanski posesti Njasalandu so spet pritegnili pozornost sveta na Afriko in njene probleme. Gre za zemljino, ki je po velikosti druga na svetu in šteje okoli 220 milijonov ljudi, o ka terih je pa dolgo vladalo mnenje, da spada jo med manjvredna, na pol divja plemena Tako naziranje je pa precej enostransko Res je sicer, da so obsežne dežele Afrike zlasti njeni osrednji in južni predeli, še ob ljudeni od črnskih rodov, živečih še kot pred stoletji v najprvotnejših prirodnih razmerah. Najboljši dokaz je že v tem, da živi tam sredi pustinj in pragozdov še 85 milijonov poganov, do katerih ni še dospel glas niti o krščanstvu niti o kaki drugi omiki. Mednje se zadnje čase širi najbolj mohamedanska vera, in sicer štiri — do petkrat hitreje kot krščanska. To pa zavoljo tega, ker jim za vstop v Islam ne stavijo posebnih pogojev. Zadostuje, tako pripoveduje neki časnikar, da se črnec začne oblačiti, to je pokrivati s haljo »boubou«, ter da priseže na mohamedansko sv. pismo ali koran, pa je stvar opravljena. OGROMNE RAZLIKE V IZOBRAZBI Z druge strani je pa treba vedeti, da je med črnci tudi zelo mnogo nadarjenih ljudi in da je marsikateri med njimi študiral na visokih šolah zapada ter se temeljito navzel sodobne omike. Črnci štejejo v svojih vrstah pesnike, duhovnike, škofe, politike, državnike, zdravnike in inženirje, ki se po sposobnosti in prirodni bistrini lahko v vsakem pogledu merijo s svojimi evropskimi tovariši. V te izobražence svojega rodu imajo črnci brezmejno zaupanje. V njih vidijo neka višja bitja, katera brezpogojno poslušajo ter jim slepo sledijo. Kolik vpliv imajo pri njih močne osebnosti, je najzgovorneje dokazalo ljudsko glasovanje v okviru Francoske skupnosti: v Gvineji je zadostovalo, da je črnski voditelj Sekou Toure pozval rojake, naj se izrečejo za državno neodvisnost, pa je ogromna večina glasovala za odcepitev od Francije. Enak velikanski vpliv na množice ima tudi ugledni črnski zdravnik dr. Hastings Banda, ki je po dolgoletnem delovanju na Angleškem prodal tam svoj ambulatorij ter se pred kratkim vrnil v afriško domačijo Njasaland, da posveti življenje prebujanju in organiziranju svojega zaostalega naroda. Ko je prišel v spor z angleškimi gospodarji in so ga ti zaprli, je prišlo v Njasalandu do donska vlada morala poslati v deželo padalske oddelke in bojna letala, da zaduši upor. UZAKONJENA NEENAKOPRAVNOST Čemur se črnci z vsemi silami in upravičeno ustavljajo, je, da ravnajo belokožci z njimi kot z ljudstvom nižje vrste. Da bodo naši bralci imeli jasno sliko, kako sc ob našajo belopolti Evropejci s črnim domačim prebivalstvom v Njasalandu, v Južnoafriški uniji, vključeni v Britansko skupnost narodov (Commonvvealth) in v drugih pokrajinah, naj navedemo samo naslednje. Ločitev med črnci in belci je silno strogo izvedena v vsem javnem življenju: tako so za črnce določeni v Južnoafriški uniji posebni vhodi v urade, nekateri ljudski vrtovi so zanje zaprti ali jim je dovoljeno sedeti tam le na posebnih klopeh; za črnce so na železnicah in tramvajih ločeni sedeži in ravno tako se črnopolti domačini ne smejo mešati z belci v — cerkvah! Niti pred Bogom niso enaki drugim ljudem. Priznati pa je treba, da katoliška Cerkev takega razlikovanja nikoli ni dopuščala. Ne dopušča ga niti v Afriki niti v Ameriki niti nikjer drugod na svetu. Črnci so izključeni iz nekaterih industrijskih panog, opravljati smejo le nižje poklice in sicer za manjše plače kot ostali delavci. Prepovedano jim je organizirati se v strokovne zveze in stavkati. Minister za črn- ce v Južnoafriški uniji jih sme zavoljo neubogljivosti brez sodne obravnave kaznovati in celo odrediti prisilno preselitev celih rodov v nova bivališča. UPORNOST IN SOVRAŠTVO Črnci se po 11. uri zvečer ne smejo pokazati na ulicah mest. Ljubavna razmerja med pripadniki različnih plemen so proglašena po nekem zakonu iz februarja 1957 za zločinska dejanja, za katera je določeno do 7 let zapora. Povrhu tega je v Afriški uniji le osmi del zemlje v posesti domačih črncev, četudi tvorijo veliko večino prebivalstva. Toda še ta zemlja, ki spada med najmanj rodovitno, ni njihova lastnina, temveč lastnina države. Domačin ne more svobodno razpolagati niti z eno njivo. Take razmere vladajo v deželi, ki je priključena Britanski skupnosti narodov, se pravi, da živi pod žezlom Elizabete II., toda enake ali slične krivice se črncem gode tudi v Njasalandu in drugod po Afriki. Kdo naj se spričo vsega tega čudi, da se črnci čedalje bolj upirajo in da jih preši-nja vse globlje sovraštvo do Evropejcev? Afriška plemena, ki so bila prej stoletja med seboj sprta in razklana, se približujejo ter se pod vodstvom svojih izobražencev povezujejo v skupno borbo za enakopravnost in svobodo na lastni zemlji. n Beda je črna, bogastvo belo n Vsakdo mora razumeti, kaj se dogaja v duši temnopoltega Afrikanca, če doživi n. pr. prizor, kot ga opisuje neki zapadni časnikar. črnec stopi k železniški lini in zahteva ozni listek. »Snemi klobuk, če govoriš z menoj!« ga nahruli uradnik. »S kom misliš, da imaš posla?« — »S prodajalcem listkov,« ga zavrne mož, ki je slučajno visoko izobražen črnski politični voditelj. »Jezik za zobmi, sicer pokličem policijo. Ali ne veš, da e vsak Evropejec tvoj predstojnik?« Proti takim nečloveškim in nesocialnim razmeram se ne upirajo samo črnci, temveč tudi pravični Evropejci, in zlasti duhovniki. V tej borbi se posebno odlikujejo napredni francoski katoličani. Tako so nedavno tega francoski nacionalistični zagrizen-ci prijeli nekega duhovnika, ki se je zavzemal za samoodločbo Alžircev, mu namazali telo s smolo in zanetili ogenj, da si je komaj rešil življenje. Ob zadnjih dogodkih v angleškem Njasalandu si je pa upal misijonar oče Huddle-ston prirediti preteklo soboto na enem največjih trgov Londona Trafalgar Squaru ja- prave črnske vstaje. Pretekli teden je Ion-1 ven shod, na katerem je rekel, da gre v Njasalandu kakor v ostali Afriki v bistvu le za to, da si »manjšina belokožcev ohrani svoje privilegije in svojo nadoblast, če treba, tudi z nasiljem«. Kjer žive v Afriki črnci, ie naglasil, vlada beda, kjer belokožci, bogastvo. Vsa evropska politika v Afriki sloni na izkoriščanju bližnjega. BORBA ZA VPLIV V AFRIKI Razmere na črni celini hodijo seveda zelo prav komunistom. Nezadovoljnost in človeško razumljivo ogorčenje črnskih narodov izkorišča Moskva, kot je razumljivo, politično, kolikor le more. V svoji propagandi se poslužuje vseh sredstev. Tako na priliko beremo celo, da širi med črnce sv. pismo, le da nastopajo v njem kot božji preroki tudi Lenin in drugi komunistični veljaki. Za vpliv v Afriki se poteguje obenem Naser skupno z ostalimi vsearabskimi voditelji. Z njimi tekmujejo istočasno zapadnjaki, ki pa imajo pri tem delu eno usodno šibko stran, da so namreč v očeh črncev razkri- (Nadaljevanje na 2. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA SEGNI JE ZMAGAL TUDI V SENATU Novi načelnik vlade Segni je dobil tudi v senatu znatno večino: zanj je glasovalo 143 parlamentarcev, proti pa le 97. Spet je zmagal s pomočjo liberalcev, monarhistov in fašistov. V središču razprav je stala iznova nemška manjšina na Južnem Tirolskem, o katerem je Segni dejal, da »je in ostane italijanska zemlja«. »Meja na Brennerju,« je nadaljeval, »je bila določena enkrat za vselej in zato tako imenovano vprašanje Južnega Tirolskega ne more biti predmet mednarodnih razprav«. Na to je treba Segniju odgovoriti, da vprašanja državnih mej sploh nihče ni spravil v dvom, temveč da gre le za to, ali je Italija izvršila ali ni izvršila svojih obveznosti do nemške narodne manjšine. Najhujše, kar je Segni izjavil v senatu, pa je, da je priseljevanje Italijanov v to prej čisto nemško deželo »zajamčeno« Lahom po ustavi republike. Naposled je Segni močno zameril manjšini, da se je obrnila za pomoč »na tujo vlado«, to je na Avstrijo, čeprav je ta, kot vsi vemo, obenem z Italijo odgovorna za spoštovanje manjšinskih pravic v Južnem Tirolu. Govor senatorja Tinzla Te obtožbe je nemški katoliški senator Karl Tinzl zavrnil že prejšnji dan, preden je Segni izustil svoj govor. Nam gre le za to, je rekel Tinzl, da ostanemo gospodarji na »zemlji, ki so si jo naši predniki z delom priborili in katera nam pripada po mednarodnih in moralnih zakonih«. To je bil tudi glavni namen manjšinske pogodbe, podpisane v Parizu med Italijo in Avstrijo 5. septembra 1946. »Naša politika,« je rekel, »je politika svete pravice do življenja. Vse drugo je za nas drugotnega pomena«. Od ljudskih stanovanj, sezidanih iz državnih sredstev v naši deželi, jih je bilo dodeljenih tujim priseljencem 95 odstotkov, medtem ko se nemški mladi ljudje s podeželja ne morejo nastaniti v mestih, temveč so prisiljeni iti s trebuhom za kruhom v Švico ali Nemčijo. Kdo nam more zameriti, da se upiramo temu sistemu, ki se sicer ne poslužuje nasilja, a je po svojih posledicah ravno tako škodljiv in krivičen, kot je bila politika fašizma? Tega vprašanja, je dejal Tinzl, Italija ne bo mogla rešiti s policijskimi ukrepi. RAZKOL V ARABSKEM SVETU Ko je julija lanskega leta izbruhnila v Iraku revolucija, v kateri je bila strmoglavljena dinastija in proglašena republika, je bil ves svet prepričan, da je to velik korak naprej na poti k združenju arabskih narodov. Zdelo se je, da pomeni revolucija obenem pomembno zmago za Naserja. Toda kmalu se je izkazalo, da novi gospodar v deželi med Eufratom in Tigrisom, general Kasem, noče nič slišati o priključitvi k Naserjevi državi, temveč ostati neodvisen. Tako je nastalo nasprotje med obema arabskima voditeljema, ki sc je čedalje bolj poglabljalo. Naser je začel borbo proti Kase-mu, naslanjajoč se pri tem na pomoč vse-arabskih nacionalistov in na del vojaštva v samem Iraku. Njegov prijatelj general El šavaf je pretekli teden dvignil v Mosulu celo oborožen upor zoper Kasema ter sklenil, da vkoraka v glavno mesto Bagdad, da vrže Kasemovo vlado. Upor se je ponesrečil, toda bo najbrž imel velike politične posledice. To pa zavoljo tega, ker je bil Kasem v svojem boju proti Naserjevim somišljenikom primoran se osloniti na komuniste, če je hotel zmagati. Nova politika do Moskve? Tako so komunisti prišli čez noč v Iraku do velikega vpliva, uživajoč pri tem seveda pomoč Moskve. Posledica je, da je Naser, boreč se zoper iraške komuniste, zašel obenem v spor s Sovjetsko zvezo. »Iraški komunisti«, je poudaril te dni na shodu v Damasku, »gotovo ne delajo v korist svoje domovine, temveč so v službi tujcev. Mi nismo komunisti, nismo izdajalci, niti agenti imperialistov...« Mnogi politični opazovalci sodijo, da bo razvoj dogodkov povzročil znatno spremembo v odnosih med Naserjem in Kremljem ter imel za posledico, da bo tuctf zapad spremenil svojo dosedanjo politiko do Združene arabske republike. Položaj sc je zelo poslabšal tudi zavoljo tega, ker nastopa Kasem s krvavo brezobzirnostjo do premaganih Naserjevih pristašev. Okoli 60 častnikov je dal brez sodne obravnave postreliti, upornega generala El šavafa je pa množica raztrgala na kose. Vstajniki beže čez mejo pod Naserjevo zaščito. VZORNA LECA Na tržaškem vseučilišču se je za volitve v stanovsko zastopništvo dijakov pojavila, kot znano, tudi slovenska lista Adria. Proti tej slovenski »predrznosti« se niso vzdignili le fašisti, marveč je morda najbolj značilno, da se je obn jo spotaknilo kar glasilo Italijanske Kat. Akcije v Trstu Vita Nuova. »Mi ne razumemo«, piše v zadnji številki, »čemu je bila taka lista predložena. Kaj so hoteli Slovenci z njo doseči? Človek lahko razmišlja, kolikor hoče, toda ne more najti drugega vzroka razen tega, da so nameravali s tem uveljaviti svoj žaltavi in pokvarjeni nacionalizem, ki je bil tu povsem neumesten ter le dokazuje nepreveliko pamet pobudnikov neslavnega dejanja«. Tako piše v sramoto Cerkve uradno glasilo Kat. Akcije! če slovenski dijaki, med katerimi so tudi prepričani katoličani, postavijo na domači univerzi lastno kandidatno listo, jih verski italijanski list ozmerfs* za »žaltave nacionaliste!« Kje drugod v Evropi razen v Trstu je to mogoče? Le v Trstu, kjer se je narodna nestrpnost do Slovencev tudi med katoličani tako razpasla, da zavzema že bolezenske oblike. TITO SE JE VRNIL Maršal Tito se je po 3-mesečnem potovanju po Aziji in Afriki vrnil v Jugoslavijo. Obiskal je vsega osem držav: Indijo, Ceylon, Indonezijo, Burmo, Abesinijo, Sudan, Združeno arabsko republiko in Grčijo. Med bivanjem v teh deželah so ga razni komunistični voditelji, zlasti pa kitajski in albanski, pred svetovno javnostjo hudo napadali. Tako je ministrski predsednik ču En Laj pozval indonezijsko prebivalstvo, naj nič ne verjame Titovim besedam, češ da je v službi zapadnega imperializma in da razbija le enotnost mednarodnega delavskega gibanja. Tito je na te napade ves čas molčal, ker se mu ni zdelo primerno, da bi se kot gost spuščal v javno prerekanje z vladami, s katerimi so njegovi gostitelji v rednih diplomatskih odnošajih. Šele ko se je vrnil v domovino, je na velikih zborovanjih v Skopju in Beogradu zavrnil nasprotnike. Napadi, je dejal, so bili brez učinka. Jugoslovane so povsod v Aziji in Afriki sprejemali z velikim zaupanjem in izredno prisrčnostjo, ker so tamkajšnja ljudstva čutila, da tudi Jugoslavija ne zasleduje drugega cilja, kot da se za vsako ceno prepreči vojna in ohrani mir. Bi jih lahko »pokvaril« Šibki in še nerazviti narodi namreč lahko napredujejo ter pridejo do blaginje samo, čc bo svetu zagotovljen trajen mir. Zato je treba delati na to, da človeštvo ne bo razdeljeno v sovražne vojaške tabore, ki med seboj čedalje huje tekmujejo v oboroževanju. Jugoslavija sc noče priključiti nobenemu taboru in isto svetuje tudi prijateljskim državam v Aziji, Afriki in drugod, poziva-joč jih, naj se raje skupno bore za splošno razoroževanje v svetu. Da je taka politika raznim politikom neprijetna, je rekel Tito, je razumljivo, zakaj Jugoslavija bi utegnila marsikatero državo »pokvariti«, da bi se ne hotela priključiti niti Kremlju niti za-padnjakom. Vendar so na zahodu bolj pametni in molče, medtem ko na vzhodu dajejo naglas duška svoji jezi. Jugoslavija vodi tako zunanjo politiko tudi zavoljo tega, da bi ne bila osamljena: saj štejejo dežele, ki jih je obiskal Tito, okoli 600 milijonov ljudi ter sodelujejo vse tesneje tudi na gospodarskem področju z Jugoslavijo. ŠTEVILNE DRUŽINE Papež je 1. marca sprejel v posebni avdienci vse družine vatikanske države, ki imajo dosti otrok. Poudaril je, da razume njih težki položaj, ker sam izhaja iz rodbine z 10 otroki. Ker so pod isto streho živeli tudi bratranci z družinami, se je pri Roncallije-vih kuhalo včasih kar za trideset oseb. Obljubil je, da bo vsem očetom številnih otrok še posebej zvišal plačo in je vse otroke bogato obdaroval. S tem je papež pokazal, da je temelj naroda še vedno številna družina. Velika zemljina, ki se drami iz dolgega spanja (Nadaljevanje s 1. strani) čani kot njihovi dosedanji kolonialni gospodarji in brezobzirni izkoriščevalci. Problem Afrike spada vsekakor med najvažnejše in najtežje naše dobe. Da se bodo ondotni narodi prej ali slej prebudili ter prebili do omike in napredka, je izven vsakega dvoma. Jasno je tudi, da bo Afrika igrala v zgodovini še pomembno vlogo, ker ima ta zemljina najbogatejše gonilne sile na svetu in je polna še neizkoriščenih naravnih bogastev. Gre le za to, ali bo v Afriki zavladal vpliv Sovjetske zveze, arabskih nacionalistov ali pa zapadne krščanske kulture. Konstantin Petletka, s katero naj bi se do temeljev preuredilo gospodarstvo Grčije, je delo mladega ministrskega predsednika Konstantina Karamanlisa, ki že več kot tri leta vodi usodo države. Kdo je ta mož? Ni izšel iz bogate in vplivne družine kakor večina grških državnikov, temveč se je rodil kot sin ljudsko-šolskega učitelja v Makedoniji. Ko je šel študirat pravo-, mu ni oče dal niti vinarja na pot. Fant se je moral sam vzdrževati na vseučilišču. Brž ko je postal odvetnik, so mu starši umrli in na Karamanlisa se je zvrnila vsa skrb za šcstero nedoletnih bratov in sestra. že zgodaj je torej bil v trdi šoli življenja. L. 1935 je bil prvič izvoljen za poslanca in tedanji diktator general Metaxas je 29-letnemu darovitemu možu kmalu zatem Po svetu AMERIKA — Več listov je pred kratkim pisalo o dvoletnem ameriškem dečku, ki pokadi dnevno po pet cigaret in silovito joka, če mu jih ne dajo. Zdravniki so materi svetovali, naj dodaja cigaretnemu tobaku določene trave, ki baje pomagajo, da se otrok odvadi kajenja. — 0 — Ameriška mornarica bo prodala za staro železo 43 vojnih ladij s skupno nosilnostjo 520 tisoč ton. Med temi je 15 letalonosilk, devet težkih in 10 lahkih križark ter 4 protiletalske ladje. — 0 — Tridesetletna ameriška pisateljica Mildred Button je napisala knjigo — z zobmi. Ko je povsem ohromela, se je namreč naučila pisati na stroj s palico, ki jo drži z zobmi. NEMČIJA — Prvič po končani vojni so Nemci začeli graditi vojne ladje. V Kielu in Bremenu sedaj izgotavljajo 6 podmornic po 350 ton in 3 podmornice po 110 ton. — 0 — Ameriške zasedbene sile so v Kaiserlan-ternu zgradile največji hladilnik v Evropi. Njegova prostornina znaša 32 tisoč kub. metrov, tako da sc v njem lahko spravi 600 ton živil. ANGLIJA — Iz uradnih podatkov izhaja, da so Angleži lani izdali za razne stave 540 milijonov funtov šterlingov ali okrog 942 milijard lir. Največ denarja — 122 milijonov Tuntov šterlingov — so odšteli za stave pri konjskih dirkah. ITALIJA — Gastonc Sainati iz Milana si je poskusil vzeti življenje tako, da je pogoltnil ženine uhane, svoj poročni prstan in zapestno uro. Toda navzlic temu je ostal živ! AVSTRIJA — Franz Ponvveise, 39-letni dunajski težak, ima zelo rad stare tramvajske vozove, ki že zdavnaj pozabljeni stoje v klo-nieah. Pred kratkim je enega ukradel in z njim prevozil pol mesta, preden ga je zgrabila policija. DANSKA — V mestu Langeland je nekdo nujno poklical zdravnika, češ da se je zlomila noga. Zdravnik je prišel, a so mu pokazali zlomljeno mizno nogo. Takoj se je znašel. Nogo je dal med ploščice, za svoje delo pa od šaljivca zahteval 46 tisoč lir nagrade. Karamanlis ponudil mesto v vladi, katero pa je Karamanlis odklonil: »Vsaka diktatura«, je pojasnil, »nosi v sebi kal smrti in tako tudi Vaša«. šele sedem let po končani vojni je prišel do politične veljave. Kmečka energija L. 1952 je stopil na čelo ministrstva za javna dela, ki je bilo na slabem glasu, ker je bilo stalno brez denarja in je v njem vladala podkupljivost. Karamanlis pa je znal od vsepovsod izeoprati sredstva in kmalu so uradi odmevali od njegovih povelj in navodil. V dveh letih in pol je zgradil široko mrežo cest, Solun je dal moderno tlakovati in zanemarjeni prestolnici Atenam je vtisnil novo lice. Istočasno je brez prestanka potoval po državi in gledal podjetnikom na prste. Kdor se ni držal dogovorjenega roka ali uporabljal slabo gradivo, temu je zagrozil z ječo. Na nadzorstvenih pohodih se je mešal med delavce ter jedel z njimi ovčji sir in olive. V kratkem je postal znan po vsej Grčiji. Zato mu je kralj Pavel jeseni 1955 poveril sestavo vlade. Pri novih volitvah 1. 1958 je dobil v parlamentu absolutno večino. Zanj so glasovale zlasti ženske, ki so medtem dobile volilno pravico in odločnega moža vzljubile in spoštovale. Sedaj ko se mu je posrečilo rešiti skupno s Turki in Angleži vprašanje Cipra, se je njegov položaj še bolj učvrstil. Te dni se je sestal s Titom na otoku Rodosu, da bi z njim razpravljal o mednarodnih razmerah in sodelovanju na Balkanu. BELA KNJIGA Spor zaradi Južnega Tirola postaja med Italijo in Avstrijo čedalje ostrejši. Za sedaj je dunajska vlada sklenila izdati uradno Belo knjigo o položaju nemške manjšine ter jo razposlati vsem inozemskim vladam, da jih seznani z razmerami na Južnem Tirolskem. Tako pridobiva vprašanje čisto po nepotrebnem zmerom očitnejši mednarodni značaj in pomen. TUDI PEVOVODJA Ko je Hruščev prejšnji teden obiskal Lip-sko, je množica začela peti revolucionarno pesem: »Bratje k soncu, k svobodi!« Pri 3. kitici je prišlo petje navzkriž s spremljavo, ker je ljudstvo preveč hitelo. Hruščev je, ne bodi len, skočil na oder ter začel tako odločno dirigirati, da je pevce in godce spet spravil v pravi tir. Toda zborovodja Hruščev nima zmerom iste sreče. Jugoslovani in katerikrat tudi Poljaki ne pojejo vedno tako, kot Hruščev želi. DRZNI LETALEC Pred leti se je ves svet čudil, ko je Lindbergh na majhnem zrakoplovu popolnoma sam preletel Atlantski ocean. Pogumnega letalca je sedaj še prekosil Američan Maks Conrad, ki se je v petek sam pripeljal na eno-motornem letalu čez ocean v 33 urah in 55 minutah in je pristal v Rimu. Med vožnjo je igral na orglice, da ga ni premagala utrujenost, in vsako uro je zmolil del rožnega venca. Na vprašanje časnikarjev, kateri so bili najtežji trenutki, je odgovoril: »Ti sedaj, ko vsi silite vame!« £nnišitiu&hti ČUDOVITA URA V danski prestolnici Kopcnhagenu hranijo v mestni hiši najpopolnejšo uro, kar jih je kdaj človeški um zamislil, čudovita naprava ne kaže samo ur, minut in stotink sekund, ampak tudi gibanja vseh poznanih nebesnih teles in določuje obenem vse praznike, sončne mrke ter celo gibanja zemeljskih tečajev. To čudo človeške znanosti se bo vrtelo še dolga tisočletja. Med tisoči kolesc so tudi takšna, ki se bodo enkrat popolnoma zavrtela šele po 25.700 letih, tako neznansko počasi se vrte! Znamenito napravo je do potankosti izračunal in s celo skupino sodelavcev sestavljal skozi 50 let urar in zvezdoslovec Jens Olson, ki je umrl ob koncu druge svetovne vojne. Jensov oče je bil reven težak s številno družino. Dečko je nekoč poslušal očetovo pravljico o čudni uri v gradu neke kraljičine. Ura se je ustavila in deklica je od žalosti umrla. Zbudila naj bi se, ko bo spreten urar spet pognal kolesje v tek. Olsen je zato sklenil postati urar. Zaradi revščine je moral najprej delati pri mehaniku, ki je pa bil tolikanj učen, da se je vajenec lahko od njega naučil višjega računstva in mehanika Pv? 5 °dšel po svetu in na raznih vseučiliščih izpopolnjeval svoje znanje ter vzbujal pri vseh profesorjih pozornost. Ko se je vrnil v domovino, je odprl urarsko delavnico in začel uresničevati načrt o astronomski uri. Vsa dela so bila zaključena, ko mu je bilo 72 let. Ura, ki kaže vse spremembe v vesoljstvu, je končno začela tiktakati! Manjkajo ji sicer še nekatere podrobnosti, ki jih bodo morali izdelati Olsonovi učend, toda^ mojster jim je zapustil tako natančne načrte, da ne bodo mogli pogrešiti. Zato lahko rečemo, da je največje mehanično čudo naše dobe že uresničeno. UMRL JE MSGR. BARTOLOMASI Pred dnevi je v Piemontu izdihnil dušo 90-Ietni msgr. Angelo Bartolomasi, prvi italijanski škof, ki je po izgonu slovenskega škofa Karlina prispel ob koncu prve svetovne vojne februarja 1920 v Trst. Msgr. Bartolomasi je bil plemenit človek, kateri je v tedanjih časih fašistovskih na-silstev pogumno branil tukajšnje Slovence in Hrvate ter si s tem zagotovil svetlo mesto v zgodovini našega naroda. S svojim pravičnim in res krščanskim značajem je daleč nadkriljeval mnoge druge cerkvene dostojanstvenike v teh krajih in zato bo njegov spomin ostal neizbrisen v našem ljudstvu ! Bartolomasi je umrl v največji revščini, ker je vse svoje imetje razdelil med reveže. POLKOVNIK GRIVAS Voditelj oboroženega grškega odpora na Cipru polkovnik Grivas se bo po sporazumu med Angleži, Turki in Grki nemoteno umaknil z otoka v Grčijo. Nadškof Makarios mu bo podelil svetinjo za hrabrost ter ga proglasil za narodnega junaka. Tvsfii/uv/fi TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Na torkovi seji so svetovalci dolgo razpravljali o zakonu, ki na novo urejuje odkup ljudskih stanovanj, zgrajenih z državnimi sredstvi. Ta stanovanja se po novem zakonu lahko odplačujejo tudi v obrokih, vendar je treba v tem primeru plačevati 5,8% obresti celotne vrednosti stanovanja. Če se pa izkaže, da stanovalec ne more izpolniti svojih obveznosti, ga lastnik lahko prisili, da izprazni stanovanje. Komunisti menijo, da je ta zakon krivičen, in so zato predlagali, naj svet od parlamenta zahteva, da ga popravi. Novi zakon naj zlasti ukine plačevanje obresti ter določi, da se družine, ki so že zasedle stanovanja, ne smejo iz njih izgnati samo zato, ker ne morejo redno plačevati obrokov. Demokristjani so se sicer v tem vprašanju delno strinjali s komunisti, a so menili, da je dovolj, če občina pristojnim oblastvom priporoči, naj pri izvajanju zakona pazijo, da se kakemu stanovalcu ne zgodi najmanjša krivica. Svet je po daljši razpravi sklenil, naj vprašanje prouče predstavniki političnih skupin ter svoje zaključke sporoče na eni prihodnjih sej mestnega sveta. V začetku seje je svetovalec Gombač (KP) predlagal, naj se odbor zanima, da se okolica Trsta proglasi za hribovito področje, češ da bodo od tega imeli znatne koristi zlasti tukajšnji kmetovalci, župan je odgovoril, da to vprašanje odbor še preučuje. Socialist Teiner je pa zahteval, naj se čim-prej skliče sestanek predstavnikov vseh važnejših tržaških ustanov, da spet ožive vprašanje deželne avtonomije, o kateri se zdi, da jo skuša nova vlada spraviti v pozabo. Župan Franzil pa je odvrnil, da je tudi Se-gnijeva vlada za ustanovitev dežele Furlanije - Julijske krajine, ter obenem pristavil, da se je še pred dnevi mudil v Trstu višji uradnik iz Rima ter zbiral podatke za novo deželo. DOLINA Prejšnji četrtek ob 8.30 zvečer je na seniku Purgerjeve družine iz Doline iznenada izbruhnil velik požar, ki je v nekaj urah popolnoma uničil poslopje. V plamenih je zgorela tudi junica, ki je Purgerjev sin Ljubo kljub nevarnostim za lastno življenje ni utegnil rešiti. Uničenih je bilo okrog 50 stotov sena ter vse poljsko orodje. Pri gašenju požara so sc odlikovali zlasti domači fantje in možje, ki so poskrbeli, da se ni ogenj razširil na sosedna poslopja, še preden so dospeli gasilci iz Milj in Trsta. Poslopje je bilo sicer zavarovano, a za majhno vsoto, tako da so Purgerjevi pretrpeli ogromno škodo. Vzroki požara doslej niso še znani. NABREŽINA Na seji občinskega sveta so prejšnji četrtek svetovalci najprej soglasno odobrili obračun za 1. 1958 ter nato v glavnem razpravljali o zemljišču, na katerem naj se zgradi poslopje za Delavski urad. Ta ima sedaj prostore v občinskem domu, a namerava sezidati samostojno stavbo. Svet je sklenil, naj občinski tehnični urad izbere nekje v bližini županstva primerno zemljišče, ki ga bo občina nato brezplačno odstopila Delavskemu uradu. V ponedeljek zvečer so na cesti pred lekarno dr. Logarja v Nabrežini našli 52-let-nega domačina Hermana Svetliča hudo ranjenega in nezavestnega. Z avtom Rdečega križa so ga odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili precejšnje udarce na glavi ter pretres možganov. Ker je bil na cesti poleg ranjenca tudi prevrnjen motor, se zdi, da se je Svetlič na še nepojasnjen način zaletel v tamkajšnji obcestni zid. Vsi vaščani mu želimo, da bi sc čimprej zdrav vrnil domov. ŠTIVAN Skupina delavcev, zaposlenih v štivanski papirnici, je pred kratkim ustanovila zadrugo, katere glavna naloga je, da skrbi za razkladanje, oziroma nakladanje lesa, papirja in vsega ostalega gradiva, ki prihaja, odnosno odhaja iz papirnice. Sodimo, da je bila zamisel zelo pametna in koristna. Novi zadrugi zato želimo mnogo uspeha v njenem delovanju. SKEDENJ Prizivno porotno sodišče v Trstu je v ponedeljek zavrnilo priziv, ki ga je bila vložila skupina 7 škedenjcev proti razsodbi porotnega sodišča, katero je avgusta leta 1956 štirim škedenjcem naprtilo po 20 let ječe, češ da so maja 1945. leta med neko demonstracijo zakrivili smrt Sicilijanca Aleccija. Prizivno sodišče je povsem potrdilo prejšnjo obsodbo in ni upoštevalo tistega določila londonskega sporazuma, ki pravi, da se prebivalci bivšega STO-ja ne bodo sodno preganjali za dejanja, izvršena v zvezi z borbo za državno pripadnost tukajšnjega ozemlja. Sodišče ni tudi upoštevalo odloka 190 generalnega komisarja Palamare, ki določa, da je omenjeno določilo londonskega sporazuma treba smatrati za pravno veljavno in torej za vsa oblastva obvezno. Proti zadnji razsodbi so zagovorniki vložili priziv na kasacijsko sodišče. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali oh bridki izgubi naše drage mame in nane JUSTINE COLJA roj. TROBEC se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala naj gre zdravniku dr. D. Martclancu, ki ji je lajšal bolečine, č. g. Škabarju za tolažbo v zadnjih trenutkih, g. župniku Požareliju iz Škrbine za njegove tople besede ob odprtem grobu ter dr. Bidovcu za ganljive poslovilne besede pred rojstno hišo. Enaka zahvala vsem darovalcepi cvetja in vsem tistim, ki so prispevali za Dijaško Matico, spremljali pokojnico na njeni zadnji poli ter vsem, ki so .na katerikoli način počastili njen spomin. Iskrena zahvala vsem škrbinskim vaščanom, ki so jo v tako velikem številu spremljali na domače pokopališče. Družine COLJA, TOMAŽIČ, ŠTOLFA, DEBEVC in TRAMPUŽ Trst - Škrbina, 10. III. 1959. Umku i} 'opomin Od vseh zapuščeni in izročeni na milost in nemilost protipostavnemu nasilju fašistov, so sklenili, da bodo svoje človeške in državljanske pravice pač sami branili, pri čemer so pa na žalost prišli nehote v spor tudi z vojaštvom, ki je nastopalo skupno s črnosrajčniki. Ravnali so v silobranu, a pri tem trčili proti svoji volji ob državna oblastva ter tako pogreznili sebe in svojce v veliko nesrečo. Ko so uklenjene kmete gnali v puljske zapore, so mimoidoči Ita^ani na cestah gledali nanje kot na prave zločinca in |ih psovali. In res so reveži bili prišli v spor z obstoječimi zakoni, ker so se s silo bili upirali vojaštvu. Tada kdo je to izzval in bil moralni krivec krvavih dogodkov, smo pojasnili. Kmetje niso nikomur nič hoteli : spokojno so živeli v svojih domovih in garali na pičli zemlji, da prehranijo žene in otroke. Želeli 30. Dr. E. BESEDNJAK niso drugega, kot da žive v miru. Tedaj so se pa fašisti iz Vodnjana začeli dvigati na svoje »volilne agitacije«, o katerih je govorilo sporočilo generalnega civilnega komisariata v Trstu. »Volilne agitacije,« združene s protizakonitimi nočnimi hišnimi preiskavami in pretepanjem prebivalcev ob popolni brezbrižnosti za mir in red odgovornih državnih oblastnikov. Kateri razsoden človek je mogel pričakovati, da se bodo kmetje dali brez odpora od fašistov, to je od zasebnikov, po mili volji mlatiti ali celo gnati iz domov čez mejo? Kmetje so sklenili, da se bodo branili, in ko> so se z vojaštvom pomešani črnosrajčniki pojavili spet v Krnici so se postavili vsem skupaj po robu. Tak odpor je kmete sicer le gnal v nesrečo, a je človeško razumljiv, zlasti če u-poštevamo ponosni in pogumni značaj ondot-nega prebivalstva in obupne socialne razmere, v katerih je živelo. NAJBOLJ ŽALOSTEN DEL ISTRE Prizorišče bojev je bila obširna planjava, imenovana Proština, ležeča nad skalovitim kvarnerskim obrežjem okoli Krnice. Na njej je bila raztresena šestorica hrvatskih vasi, povezanih med seboj po kolovozih in. obdanih z goščavami. Ob začetku prve svetovne vojne je Avstrija zgradila ravno skozi ta naselja zunanji obrambni pas puljske trdnjave ter pri tem uničila kmetom mnogo njiv in vinogradov. Pred izbruhom sovražnosti z Italijo spomladi I. 1915 je pa prišel povrhu še ukaz, da mora prebivalstvo takoj zapustiti domove ter se preseliti v razna begunska taborišča Avstrije in Ogrske. Ko so se po večletnem bednem tavanju po tujini vrnili nesrečneži I. 1918 domov, se je pred njihovimi očmi razgrnila žalostna slika: od njihovih domov so bili ostali le goli zidovi. Nikjer pohištva, nikjer živine, nikjer orodja! Povsod le razrušena in razrita polja, preprežena s strelskimi jarki, polnimi orožja, katerega so se kmetje polastili, da bi ga s časom prodali kot staro železo. Prebivalstvo je bilo na beraški palici I »LABINSKA REPUBLIKA« Povrhu se je še zgodilo, da sleherna premoženja oropanim kmetom oblastva niso prihitela na pomoč, kakor bi bila morala. V (Nadaljevanje na S. strani) Is GORIŠKI POKRAJINSKI SVET V soboto je imel goriški pokrajinski svet izredno sejo, na kateri je razpravljal o bodoči avtonomni deželi Furlaniji — Julijski krajini. Pred razpravo pa je predstavnik demokristjanov Cocianni predlagal, naj svet v posebni resoluciji obsodi zadnje vznemirljive dogodke na Južnem Tirolskem. Za resolucijo so glasovali vsi svetovalci, razen komunistov, socialista in slovenskega svetovalca Černeta, ki so se glasovanja vzdržali. O samoupravni deželi je imel glavni govor mladi nennijevec Cappello, ki je predlagal, da se čimprej zbero na posebnem zborovanju pokrajinski sveti iz Gorice, Trsta in Vidma. Tu naj se izvoli posebna komisija, ki naj pri predsedniku republike in drugih najvišjih državnih oblastvih izposluje, da se čimprej odobri zakon o samoupravni deželi. Predlog so podprli komunista Polet-to in Bergomas ter oba Slovenca Černe in dr. Macuzzi. Gospod Černe je zlasti poudaril, da je za ustanovitev nove dežele treba čimprej posredovati v Rimu, ker se zdi, da se nova Segnijeva vlada temu vprašanju nekako izmika. Kot predstavnik slovenske manjšine pa je vztrajal, da mora ustanovni zakon vsebovati tudi vsa potrebna jamstva za nemoteni jezikovni in kulturni razvoj Slovencev, česar dosedanji načrt Kršč. demokracije žal niti zdaleč ne omenja. Kako so ta jamstva potrebna, so pokazale ludi zadnje demonstracije tržaškega dija-štva v zvezi z dogodki na Južnem Tirolskem. Te so namreč dokazale, da je v naših krajih zelo živ protislovenski duh. Protislovensko mržnjo je izžarevala tudi podobna demonstracija goriškega dijaštva. Da se ta nezdravi duh zatre, je potrebno, da se v statutu nove dežele natančno določijo pravice naše manjšine, ki jih tudi predvideva 16. člen italijanske ustave. Dr. Macuzzi je pravilno ugotovil, da je prav zaradi Slovencev v ustavi določeno, naj ima bodoča dežela poseben statut. Zato je treba pri nas kot drugod po svetu in, kot so n.pr. pred nekaj dnevi določili za Ciper, pravno urediti vprašanje predstavništva slovenske narodne manjšine v vseh oblastvenih organih nove dežele. Predstavnik Kršč. demokracije Pecorari je najprej ugotovil, da se njegova stranka trajno bori za ustanovitev nove dežele, ki jo zahteva tudi prisotnost raznih narodnostnih skupin na tem ozemlju. Pecorari je navedel tudi gospodarski položaj, ki nujno terja ustanovitev samoupravne dežele. Zelo stvarna se nam zdi zahteva demokristjana Pelizzona, ki je dejal, da je treba posvetiti vso pozornost predvsem pravilni izdelavi statuta, volilnega reda in razširitve pokrajinske samouprave. Omenil je tudi, da bi bilo še najbolj primerno, ako se za sedež nove dežele določi Gorica. Razprava o novi deželi se bo nadaljevala na seji v soboto, 14. t. m. IZ ŠTEVERJANA Predpreteklo nedeljo je krožek naših fantov in deklet priredil lepo in poučno Prešernovo proslavo. Pesnikovo osebnost, njegovo delo ter pomen njegovih pesmi je številnemu občinstvu orisal naš kaplan g. Simšič. Nato so fantje in dekleta uprizorili dra- f/ (• 'llVi ltt> matizirani Prešernov spev Krst pri Savici. Lepa kulturna prireditev se je zaključila z nastopom našega odličnega pevskega zbora, ki ga vodi požrtvovalni g. Herman Srebrnič. Predavatelju, igralcem in pevcem .se vaščani prisrčno zahvaljujemo, da so nam priredili tako lep kulturni večer. Števerjanska dekleta in fantje se iskreno zahvaljujemo g. dr. Stojanu Brajši, ki nam je s tolikšnim znanjem predaval o verskem življenju. Fantom je govoril v soboto zvečer, dekletom pa v nedeljo popoldne. Takih zanimivih predavanj si še želimo, ker jih živo potrebujemo za svojo versko in kulturno izobrazbo. V petek, 27. februarja, je na Valeriščti v 80. letu starosti umrl od vseh spoštovan Avguštin Komjanc. Pokopali smo ga v soboto ob izredno veliki udeležbi vaščanov.1 Pokojnik je bil poštenjak od nog do glave, vzoren gospodar in dober oče. Po poklicu je bil sicer krojač, a ker je rodno grudo zelo liubil, se ji ie vsega posvetil ter bil znan kot eden najbolj naprednih kmetovalcev v Števerjanu. Do smrti je zvesto onrav-lial tudi službo cerkvenega ključarja ter bil zelo vnet za božjo čast in božio hišo. Naj mu bo Bor bogat plačnik tudi v večnosti, Užaloščeni družini in vsem sorodnikom izrekamo števerjanci iskreno in globoko sožalje. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo Novega lista, saj je bil pokojnik njegov zvesti naročnik. IZ SOVODENJ V občinskem domu je bil predpreteklo nedeljo občni zbor kmečke bolniške blagajne. O poslovanju v prejšnjem letu je številnim članom poročal predsednik g. Miro Hmeljak. Tako smo zvedeli, da je bilo lani opraviienih 73 zdravniških pregledov, bolniške nege na je bilo deležnih 16 članov, za katere je blagajna potrošila 418 tisoč lir. Ob začetku lanskega leta je bilo v blagajno včlanjenih 143 kmetovalcev s 460 družinskimi udi, ob koncu 1958 pa je bilo vpisanih 148 kmetovalcev s 451 člani. Iz finančnega ooročila izhaja, da so člani lani plačali 343 tisoč 500 lir zavarovalnine ter skoraj 132 tisoč zaostankov; od 1. 1957 ie v blagajni ostalo nekaj nad 265 tisoč lir; do konca 1958 pa je v blagajno prišlo skoraj 741 tisoč. Največ ie blagajna izdala za zdravnika, in sicer 227 tisoč lir, za babico 36 tisoč, 4 tisoč je bilo unravnih stroškov, nad 13 tisoč so pa potrošili za volitve. Konec leta 1958 je ostalo v blagajni 460 tisoč 429 lir. Člani so se na občnem zboru zlasti hudo pritoževali nroti previsoki zavarovalnini, ki znaša 750 lir za vsakega člana, tako da so nri tem naibolj prizadete številne družine. To zadevo bi morala oblastva nekoliko drugače urediti. NOVA ZDRAVNIKA V soboto, 28. februaria, sta na vseučilišču v Padovi dinlomirala iz snlošnega zdravilstva Goričana brata Dinko in Jože Vrtovec, ki sta položila zrelos1-ni izpit na slovenskem liceju v Gorici. Novima zdravnikoma iskreno čestitajo vsi prija-I tel j i ni znanci. Čestitkam se pridružuje tudi Novi list. USPEH RODITELJSKIH SESTANKOV Predpreteklo nedeljo je bil roditeljski sestanek na slovenski strokovni šoli, v nedeljo pa na slovenski nižji gimnaziji. Oba je vodil g. ravnatelj dr. Nemec; na obeh zborovanjih je bila udeležba nadpovprečna, kar je dokaz, da starši sestanke odobravajo ter jih smatrajo za potrebne in koristne. Po primernem nagovoru in splošnih pojasnilih g. ravnatelja so se starši razgovarjali s profesorji o učnem napredku posameznih učencev. 1/irgilu Šenku v spomin (Nadaljevanje s 4. strani) Vodnjanu je bil tedaj vsemogočni gospodar zloglasni fašist Steiner, ki je iz dna duše sovražil Slovane. Namesto da bi bedne povratnike z vsemi sredstvi podprl, jih je pustil na cedilu. Javnost se je zato naravnost čudila, kako 1 so zapuščeni kmetje ta leta mogli vzdržati in se prehraniti. Obnavljali so polja, kakor sc. znali in mogli, svoje sinove pa pošiljali v sosedni Labin, da si kot rudarji zaslužijo košček kruha. V istem letu 1921 je, kot znano, izbruhnil v Labinu upor delavcev, ki so se za nekaj časa polastili javne oblasti in tan'. vladali. To je bila slovita »Labinska republika.« Ker je bil Steiner prepričan, da so pri vstaji pomagali tudi krniški rudarji, je Krnico in nje hrvatsko prebivalstvo še bolj zasovražil ter mu odrekel vsako pomoč. Kmetjo so bili obupani, a si niso znali pomagati. IZGON VSEH IZOBRAŽENCEV Da bi se znesli nad prebivalci Proštine, so fašisti začeli preganjati vse izobražence on-dotnih krajev. Vrgli so se na duhovnike, učitelje in dijake ter jih prisilili, da se izsele. Tako je ljudstvo ravno v najkočljivejših trenutkih ostalo brez domačih izobražencev, ki bi jim bili mogli dati kak pameten nasvet ter obvarovati nepotrebnih žrtev in nesreč. Namesto tega je obubožano, stiskano ter zato silno razdraženo prebivalstvo doživelo le to, da so črnosrajčniki prihajali oboroženi v njihove vasi, ljudi psovali, jim grozili ter jih pretepali. Prav izvrstno sredstvo, s katerim se je dalo komaj priključene Jugoslovane navdušiti za Italijo! Kdo naj se pri tem čudi, da so se kmetje v Krnici in okolici postavili v bran fašističnim, z vojaštvom združenim nasilnikom? V TISKARNI EDINOSTI Vesti o dogodkih v južni Istri so se z veliko naglico razširile po vsej Julijski krajini. Laški nacionalistični tisk je valil seveda vso krivdo le na kmete, fašistovskih izzivanj in nasilstev niti omenil ni. , Tržaški II Piccolo je javno napadel tudi nas, da smo s svojim pisanjem nahujskali hrvatsko prebivalstvo ter s tem bili sokrivi upora. Tako pisanje ni pomenilo nič drugega, kot kazati s prstom, kje naj črnosrajčniki iščejo in primejo prave krivce. In res so se oblastva zbala, da utegne priti v Trstu do protislovenskih izgredov. Zato so dala v mestu zastražiti naše denarne zavode, ki smo jih tedaj še imeli v precejšnjem številu. Obenem so pojačala stalno posadko orožnikov in vojaštva v tiskarni Edinosti v ulici Sv. Frančiška. Pomnožila so jo za eno četo brigade Sassari v bojni opremi. (Nadaljevanje) ifreme&Uu 1/foi'Mi//« - M f mul hi it* floti tiri IZ SV. PETRA SLOVENOV V zadnjem dopisu nismo mogli navesti vseh izjav, ki so jih na zadnji razpravi proti 51 bivšim partizanom iz naše domačije dale odlične razbremenilne priče. Ker so pa bila pričevanja senatorjev Parrija in Solarija, poslanca Longa in političnega komisarja vseh italijanskih partizanskih enot v Furlaniji Maria Lizzera pravno zelo pomembna, jih priobčujemo v današnjem dopisu. Senator Parri je bil do novembra 1944, ko so ga nacisti odpeljali v taborišče, namestnik poveljnika italijanskih osvobodilnih borbenih enot (Corpo Volontari della Liber-t&) ter je pričal zlasti o odnosih med italijanskim in jugoslovanskim osvobodilnim gibanjem. Tako je povedal, da italijanski antifašisti niso iskali stikov samo z jugoslovanskim osvobodilnim gibanjem, temveč tudi s francoskim, ker sta bili obe državi žrtvi napada italijanskega fašizma. Odvetnik dr. Tončič je senatorja Parrija vprašal, ali mu je znano, da so se tudi italijanske odporniške sile polastile seznamov prebivalstva ter tako preprečile, da bi Nemci ljudi mobilizirali. Senator je odgovoril pritrdilno in navedel tudi nekaj primerov, ki so se zgodili v Emiliji in Piemontu. Na vprašanje istega odvetnika, kaj mu je znano o ravnanju fašizma s slovensko narodno manjšino, je Parri izjavil, da je treba pri tem razlikovati položaj Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini od položaja Slovencev v Beneški Sloveniji. V Julijski krajini je fašistovski režim, cla bi zatrl slovenski značaj ozemlja, šel celo tako daleč, da je poitalijančeval slovenske priimke in nagrobne napise. Beneška Slovenija pa je prišla pod Italijo že 1. 1866 in je bila hudo poitalijančena že pod drugimi vladami. Tamkajšnje ljudstvo je italijanskega čustvovanja, čeprav je očitno slovenskega porekla, kar dokazujejo zlasti njegovi priimki. To prebivalstvo je smrtno zasovražilo fašizem, ker je nasilno zatrl njegov materin jezik celo v cerkvah in prepovedal rabo slovenskega katekizma. Tako je po dolgih letih popolnega molka po zaslugi senatorja Parrija bilo italijansko javno mnenje prvič pravilno obveščeno o fašistovski krutosti do Slovencev. Pričevanje senatorja Solarija Ko je bil senator Parri odpeljan v Nemčijo, je stopil na njegovo mesto v vodstvu odporniškega gibanja senator Solari. Ta je pred sodniki izpovedal, da so se prve italijanske protinacistične in protifašistovske borbene enote sicer organizirale takoj po 8. septembru 1943. leta, toda na ozemlju Beneške Slovenije so se še pred italijansko predajo več časa borili slovenski partizani. Politični komisar garibaldinskih enot v Furlaniji in Julijski krajini Mario Lizzero — An-drea je stopil v stik s slovenskimi partizanskimi edinicami v šlenartu proti koncu leta 1943. Tedaj so se bili dogovorili, da bodo slovenske enote nastopale v borbi proti okupatorju vzhodno od Nadiže, italijanske pa zapadno od nje. Z jugoslovanskimi partizani so se po predaji Italije borili tudi mnogi italijanski vojaki, a tisti, ki se niso hoteli prostovoljno vključiti v jugoslovanske edinice, so se lahko svobodno vrnili domov. Vsakega poštenega Italijana pa mora o neumestnosti florentinskega procesa prepričati zlasti pomembna izjava senatorja Solarija, ki je dejal, da so bili italijanski partizani močno ganjeni, ko so zvedeli, da so jugoslovanski partizani človekoljubno ravnali z italijanskimi vojaki, čeprav so še nekaj dni prej pripadali vojski, ki je sodelovala pri fašističnem napadu na Jugoslavijo. Na vprašanje predsednika sodišča, če je kdaj kaj slišal o Beneški četi, je senator Solari odgovoril, da ni o tej četi nikoli nič slišal. pač pa je vedel le za Briško-beneški odred. Poslanec Longo je bil med vso nemško zasedbo namestnik poveljnika Zbora prostovoljcev za svobodo (CVL). Na predsednikovo vprašanje, ali so enote ! jugoslovanske osvobodilne vojske bile na I področju Beneške Slovenije že pred 8. sep-| tembrom 1943, je poslanec Longo odgovoril | pritrdilno. Dejal je, da se je osvobodilna borba jugoslovanskih narodov začela takoj 'po skupnem napadu fašistovske Italije in nacistične Nemčije na Jugoslavijo. Po 8. septembru so se pa (izoblikovale tudi italijanske borbene edinice, ki so stopile v stik z enotami IX. jugoslovanskega korpusa, v katerega je spadal tudi Briško-beneški odred. O kaki Beneški četi pa ni nikdar slišal. Dodal je še, da je bila zasluga jugoslovanske partizanske vojske, da so se mogle italijanske odporniške sile tako hitro organizirati. Ko ga je predsednik vprašal, ali so bile na področju Beneške Slovenije kake borbe med Nemci in partizani, je Longo prebral odlomek poročila, ki ga je 22. 9. 1943 izdala vrhovna komanda nemške vojske. Poročilo se takole glasi: »V vzhodnem delu Benečije, v Italiji in Sloveniji so se slovenski uporniki skupno z italijanskimi komunisti in s hrvaškimi skupinami skušali polastiti oblasti s tem, da so izkoristili izdajstvo Badoglia. Nemške čete so ob podpori fašistov in raznih skupin prostovoljcev zasedle važnejše kraje in prometna središča in napadajo upornike, ki kradejo in plenijo«. »Kaj pa veste o sporazumu med slovenskimi in italijanskimi partizanskimi enota-m in kaj o razmejitvi?« je predsednik sodišča nato vprašal pričo. »Poznam zelo dobro te sporazume,« je odgovoril Longo, »kei sem osebno sodeloval pri pogajanjih. Pri tem je šlo predvsem za organizacijo borbe proti skupnemu sovražniku. V ta namen je bil sklenjen tudi dogovor med garibaldinsko brigado Friuli in Briško-berieškim odredom«. Kar se pa tiče razmejitve med obema državama, je bilo domenjeno, da se bo to vpra Sanje obravnavalo po vojni. UKVE Pred kratkim smo pokopali komaj osemletnega fanta iz družine Franca Janka. V nekaj dneh ga je kruta smrt iztrgala staršem. Ko se je fant igral, ga je v roko kavsnil domači petelin. In prav ta neznatna rana je bila zanj usodna! Ko ni nihče več mislil nanjo, je fanta začel zvijati krč. Peljali so ga v videmsko bolnišnico, a je bilo že prepozno. Nastala je zastrupitev — tetanus — in ubogi fantek je umrl. Pogreba se je poleg vse tukajšnje šolske mladine udeležilo veliko število vaščanov, ki so fantku poklonili tudi mnogo vencev. Naj mu sveti večna luč! Hudo prizadeti družini izrekamo globoko sožalje. r I v © im © tu im s e m c i (Usoda Habsburžanov) k. n. Lucheni si je v ječi domišljal, da je storil velikansko dejanje. Tako bolestno navdušen je bil zaradi posrečenega atentata, da je pisal nekaterim znancem, da se njegova stvar more primerjati komaj z znano vohunsko zadevo Dreyfuss, ki je grozila, da zruši Francijo. Enako si je domišljal Lucheni, da je zrušil prestole tiranov z zamahom bodala; v resnici je zadel le revno žensko bitje, čeprav je nosilo naslov cesarice. Morilec, bolj mu pristoja ime zanešenjak, je sam prosil, naj ga sodijo po postavah kantona Luzerna, kjer je bila še v veljavi mrtna kazen. »Na ta način«, je pisal iz ce-'ice, »bom v skokih poletel k ljubljeni gi-'jotini in me ne bo treba nič porivati«. Umor cesarice je izzval po svetu različne odmeve. Iz vseh mest, celo iz Trsta in Ljubljane, so prihajale od raznih podtalnih krožkov čestitke zaradi »junaškega« dejanja. Seveda ni kaznilniško ravnateljstvo teh pisem niti izročilo Lucheniju. Preko usmiljenja v smrt Pošiljali pa so mu tudi drugačna pisma. Eno z Dunaja je imelo spodaj kar 16.000 podpisov raznih žena in deklet. V njem kličejo vsa prekletstva tega in onega sveia na »krvoločno zver, ki zasluži, da bi mu roke in noge odsekali, soli in kisa nalili v rane. pa še ne bi opral krvi, ki se je pocedila iz srca ljubljene cesarice«. Pismo je bral par dni pred obravnavo. Nasmehnil se je, češ da je od usode poklican za maščevalca trinogov Štirideset porotnikov raznih poklicev sedi v sodni dvorani. Samozavestno in skoro igralsko pokima Lucheni proti skupini časnikarjev, zadovoljen, ker bodo jutri vsi po natisnili njegove besede in gibe. Predsednik ga vpraša, ali sc čuti krivega. Ponosno odgovori, da je pri .polni zavesti izvršil svoje dejanje. Pahnila ga je pa na to pot beda in lakota že izza mladih dni, ko je moral vsak dan občutiti, da je vržen iz družbe, da nekateri uživajo obilje in časti, d'ugi pa stradajo. On da je orodje v rokah nevidne pravice. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ju kt*i dela Mihu !iiti>l!ij(*iicn? »Novi list« je že večkrat načel vprašanje kulturnega delovanja med našim ljudstvom na Tržaškem in Goriškem in dal v tem oziru ludi že nekaj predlogov, ki pa so naleteli na gluha ušesa. Tokrat pa bi radi spregovorili o delu naših izobražencev. Pogosto je slišati, da Slovenci v Trstu nimamo močne meščanske plasti in da je v tem naša slabost. Ta trditev morda do neke mere drži, popraviti pa jo moramo v toliko, da bi Slovenci lahko imeli močno meščansko plast v Trstu, če bi se nam sproti ne potujčevala, oziroma če bi bili naši meščani 'bolj pogumni. Veliko so krive razmere, ker če hočejo priti ljudje iz meščanskega sloja .na boljše ali celo na vodilne postojanke, morajo zatajiti ali pa vsaj ne javno pokazati, da so Slovenci. Meščanska plast pa je povsod kulturno najsprejem-ljivejša in najdejavnejša, zato je pomanjkanje opore v meščanstvu slovenski kulturi na Tržaškem v veliko škodo. PLAST IZOBRAŽENCEV Ne glede na šibkost našega meščanstva pa imamo na Tržaškem in Goriškem precej močno plast izobraženstva. Statistik o tem verjetno ni, vendar lahko rečemo, da imamo na Tržaškem vsaj 500 slovenskih izobražencev in precej jih je tudi v Gorici, če niti ne upoštevamo dijaštva višjih šol. Tako je baje samo na tržaškem vseučilišču okrog 200 slovenskih študentov. Jasno je, da ni vsakdo umstveno živ in ploden, kdor je dosegel kje kako diplomo, vendar pa je pravih izobražencev kljub temu veliko. Na žalost pa se ta duhovna moč v našem kullui-nem življenju sorazmerno malo pozna. Le kaka petina naših izobražencev je v kulturnem delovanju, drugi pa se vdajajo neupravičljivi brezdelnosti. S tem da nekdo kolikor toliko redno opravlja svojo šolsko ali drugo službo in si hodi redno po mesečno plačo, še nikakor ni izpolnil v moralnem in narodnostnem pogledu dolžnosti slovenskega izobraženca. Zanimivo je, koliko teh negibnih ljudi toži nad svojimi slabimi živci. Pri vsakem obisku v kavarni boste naleteli na koga, ki je pravkar prišel od zdravnika ali se pravkar odpravlja k njemu, da bi mu predpisal kaka pomirjevalna sredstva ali napravil kardiogram. Od ljudi pa, ki največ delajo na našem kulturnem področju, nikoli ne slišimo, da bi se pritoževali nad svojimi živci. Tudi ta članek je bil napisan prav po srečanju z nekim takim »bolnikom«. Ce pa bi si ti ljudje našli kako kulturno delo, ki bi jih resnično zanimalo in zadovoljevalo, bi bilo njihovih živčnih težav in nespečnosti verjetno na mah konec. Med vsemi slovenskimi kulturnimi delavci v Trstu nam .ni znan niti eden, ki bi moral uporabljati uspavalne praške ali bil živčno razrvan; kvečjemu se začuti kdaj živčno izčrpanega od prehudega duševnega dela. Ce komu obzirno svetujemo, naj se loti kakega zanimivega dela, ki mu bo v razvedrilo, naši kulturi pa bo v katerem koli pogledu pomagalo malo naprej, se začudi: »Kaj pa .naj delam?« Ravno to pa je žalostno, da naš izobraženec niti ne vidi nalog, ki nanj čakajo. Vse naše kulturne organizacije bi potrebovale izobražene in sposobne ljudi v svojem vodstvu. In koliko stvari je, ki jih sploh nihče ne dela? Ce bi se našlo nekaj energičnih in sposobnih mladih izobražencev, bi imeli lahko Slovenci v Trstu močne športne klube in bi igrali važno vlogo v tržaškem športu. Tu ne veljajo niti izgovori, da ni sredstev, oziroma pomočkov. Tudi kulturno-družabno življenje bi lahko bilo čisto drugo, kot je, če bi se našli izobraženci, ki bi mu znali dati pobude. Naši listi, od dnevnika do mesečnikov, so pusti, ker premalo ljudi dopisuje vanje. Premalo je v njih izvirnih misli in pobud. Tako bi lahko še dolgo .naštevali, kaj vse manjka in česar naši izobraženci ne vidijo. BREZBRIŽNOST DO NAŠE STVARNOSTI Znak .naše duševne negibnosti je tudi to, da so zamrle vse pobude za dobro slovensko tržaško revijo, pa čeprav bi izhajala le na malo straneh. Tudi pomanjkanje založbe za izdajanje leposlovnih knjig nam ni v čast. Prepričani smo, da bi obstoj take založbe dal .nov in močan zagon slovenski literaturi v Trstu in na Goriškem ter sploh na Primorskem in morda tudi na Koroškem. Res primanj- kuje finančnih sredstev. Toda prepričani smo, da primanjkuje še bolj volje in sposobnosti. Navadili smo se stokati nad položajem naše manjšine, a noben naš izobraženec si ne vzame truda, da bi kakor koli s študijami osvetlil naš položaj v političnem, sociološkem, kulturnem in narodnostnem pogledu. Ce bi ne bilo dr. L. Čermelja in nekaterih drugih ljudi, ki sploh ne žive na Tržaškem, bi nam ostala neznana najosnovnejša sociološka dejstva v zvezi z našo manjšino. Danes je nedvomno eden največjih problemov naše manjšine pojav »dvoživkarstva«, namreč da naši okoličani dela o v tovarnah in delavnicah, na gradbiščih in v pristanišču v mestu, žive pa še dalje na vasi. Nihče od naših izobražencev še ni prišel na misel, da bi začel zbirati podatke o tem, kako žive take družine, kakšen je njihov razvoj v narodnostnem, političnem, verskem in socialnem pogledu in kako to vpliva na padanje števila otrok v slovenskih šolah oziroma, kaj bi bilo treba storiti, da bi odvrnili škodljive posledice tega pojava in rešili te naše ljudi za slovensko narodno skupnost. Noben naš izobraženec se ne briga za položaj naših kmetov in poljedelstva sploh. Kdo se briga za socialni položaj naših služkinj in za življenje naših vajencev? Ali je kdo že izvedel kakšno anketo med našim dijaštvom, da bi spoznal težnje i.n miselnost mladine? Po pravici moramo reči, da je KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V V TRSTU vabi na sestanek, ki bo V petek, 13. marca, ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5 1. Na sporedu je predavanje: SLOVENSKA NARODNA INDIVIDUALNOST Naslednji sestanek bo v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu bo predavanje: NAŠE DOLŽNOSTI DO SLOVENSTVA pokazal v vseh teh ozirih še največ zanimanja in pobude poročevalec radia Trst »A« v rubriki »Kdaj? Kaj? Zakaj?«. Komu jc sicer padlo že kdaj na misel, da hi hodil intervjuvat naše ljudi na deželi in celo šivilje? Kako malo zanimanja kažejo naši izobraženci ludi za probleme pomorstva in pomorskega športa, dokazuje dejstvo, da nimamo še niti ene pomembnejše razprave, ki bi obravnavala to plat našega življenja, kajti Slovenci v Trstu smo enako kot vsi Tržačani povezani z morjem in tudi nevede povezani s pomorstvom in prometom. Nedavno mi je pripovedoval slovenski profesor o pomorskih kapitanih med svojimi predniki in sorodniki in navedel tudi nekaj zelo zanimivih podatkov o tem, da slovenska pomorska izročila v Trstu in na Primorskem niso tako revna, kot se zdi. »Pisali so o na-brežinski čupi,« je rekel, »nihče pa se ni pobrigal in pobrskal po pomorskih arhivih in starih časnikih. Odkril bi zanimive stvari. Čudno, da si noben naš študent na ljubljanskem vseučilišču ne izbere te tvarine za svoje diplomsko delo.« Naj pripomnimo, da je tudi nabrežinsko »čupo« odkril in opisal Slovencc, ki ni bil doma iz teh krajev, medtem ko smo mi sami za take stvari slepi in gluhi. Seveda s tem poglavje o negibnosti naših razumnikov še davno ni izčrpano. Hoteli smo problem le nakazati, v upanju, da vsi ti opomini k dejavnosti morda vendarle ne bodo zaman. USODA SLIK ALOJZIJA ŠPACAPANA Zaradi prodaje špacapanovih slik je nastalo v Turinu, kjer je umetnik dolgo let živel, hudo prerekanje. Dedinja njegovih slik je gospa Lapaj.ne, poročena Omladič iz Ljubljane. Ta je špacapanovemu prijatelju odvetniku Gilettiju naročila, naj slike vnovči ob prvi ugodni priliki. On je naročilo izpolnil in jih prodal trem družinam iz Rima. Bojimo se, da so tisti, ki so pozvani očuvati dela slovenskih umetnikov, v tem primeru zanemarili svojo dolžnost. KULTURNE VESTI • Od 19. do 25. julija bo zasedal v Frankfurtu ob Meni in Heidelbergu 30. kongres Mednarodnega PEN-kluba. Po 26 letih bo to prvo zborovanje tega mednarodnega pisateljskega društva v Nemčiji. Hit-lerjanci ga, kot znano, niso mogli trpeti. Na kongresu bodo govorili o »leposlovju v znanstveni dobi«. Pričakujejo zastopnike iz 65 narodnih PEN-klubov (PEN-klubi so organizirani namreč po narodih in ne po državah). • Te dni je obhajal 60-letnico rojstva znani nemški pisatelj Erich Kiistner. V slovenščino je bilo prevedenih .nekaj njegovih mladinskih povesti o Pikici in Emilu in detektivih. Bil je nasprotnik Hitlerjevega režima. Sam se je nekoč označil za »stolpnega petelina, ki se ne more vrteti«. Zapisal je tudi : »Človek se ne zaletava brez škode vse življenje z isto glavo v iste stene. Vedno spet pridejo mimo državniki z velikimi lonci barve in izjavijo, da so novi gradbeniki. In vedno spet so le pleskarji. Barve se menjajo, stene pa ostanejo. In glava včasih boli. Sovražnosti se menjajo, sovraštvo pa ostane. Neumnosti se menjajo, a neumnost ostane«. • Od 28. do 30. aprila bo v Trieru zborovanje Nemške akademije za jezik in leposlovje. Udeležili se ga bodo tudi francoski slovstveni zgodovinarji. Na zborovanju bodo govorili o pomenu nemške literature v Franciji. Ob tej priložnosti bodo prvič podelili nagrado 3.000 nemških mark za najboljši prevod kakega leposlovnega ali literarno-zgodovinskega dela. • Leto 1960 bodo proglasili .na Poljskem za »Chopinovo leto«, v katerem bodo obhajali 150-Ietnico rojstva Friderika Chopina. Poleg drugih uradnih slavnosti bodo priredili mednarodno tekmovanje pianistov in mednarodno zasedanje za glasboslovje. • Thomas Harlan, 30-letni sin režiserja proslulega protijudovskega filma Jud Siiss iz Hitlerjevega časa, jc napisal igro z naslovom »Jaz sam, ne pa angel«. To jc dramatizirana kronika uničenja varšavskega judovskega geta med drugo svetovno vojno po Nemcih. Igro uprizarja z velikim uspehom neko »gledališče mladih« v zahodnem Berlinu. Ob 50. predstavi je stopil pred zastor avtor sam in pozval nemško sodstvo, naj končno pokliče na odgovornost »morilce tistih dni, ki še žive med nami«. V tem primeru jc jabolko padlo res daleč od drevesa. • »Za bodočnost ruskega naroda bo imel večji pomen Dr. Živago kot raketa, ki so jo nedavno izstrelili v vesoljstvo,« je izjavil v nekem intervjuvu pisatelj Frangois Mauriac. »Dr. Živago se je porodil iz hlepenja po svobodi in človečnosti, Lunik pa iz hlepenja po moči in vladanju.« • Kot je slišati, namerava dunajski Burgtheater igrati neko delo Josipa Tavčarja. Komedijo že prevajajo. V kratkem bo tudi radio Trst »A« oddajal neko njegovo komedijo, katero pa je .napisal že pred leti. Trenutno je Tavčar gotovo najuspešnejši slovenski dramatik. • Giancarlo Menotti sklada novo opero, »Zadnji nadčlovek«, ki bo satira na moderno civilizacijo in njeno odtujenost naravi. Tudi libreto piše sam. Zbornik »Gospa Sveta« V začetku lega leta je izšel v' Celovcu verski zbornik »Gospa Sveta«, zamišljen kot jubilejna publikacija v Marijinem lurškem letu. Uredil ga je v sodelovanju z nekaterimi duhovniki na Koroškem, Goriškem, Tržaškem, v Kanalski dolini in v Ameriki dr. Metod Turnšek, zdaj župnijski soupravitelj na Rebrci na Koroškem. Na 66 straneh revialne oblike prinaša zbornik veliko število člankov in poročil o Marijinem če-ščenju pri Slovencih v vseh slovenskih deželah. Iz vsebine naj omenimo le več člankov o pokojnem papežu Piju XII., z,animivi članek Alojzija Vautija »Na Sedlcah božjepotna cerkvica stoji... (članek ima tudi kulturnozgodovinski pomen), »Mednarodni marijanski kongres v Lurdu«, »Koroška je proslavila lurški jubilej«, »Slovenske legende o Mariji«, »Ljudska božična liturgija« dr. Metoda Turnška, o nekaterih Plečnikovih krstilnicah in vsakovrsten ver-sko-aktualen drobiž. V zborniku najdemo tudi odlomek iz nove Turn-škove povesti »Marija .na Višarje gre...«. Publikacija je bogato ilustrirana. POZABLJENI SLOVENSKI PREGOVORI Kruh za trebuhom ne hodi. Kratka večerja, dolgo življenje. Moker se dežja ne boji. Pij, toda uma ne zapij. GOSPODARSTVO VINO OB ZAČETKU POMLADI Letos je v kleteh še mnogo vina, ker so vinogradniki doslej z lahkoto prodali le močnejša in odbrana vina. To naj si zapomnijo tisti kmetovalci, ki na novo urejujejo vinograde ali morajo v starih vinogradih zamenjati kako trto. Vsi naj torej sadijo take trte, ki bodo dale močna, odbrana vina. Ker ni gotovo, če bomo do prihodnje trgatve uspeli prodati ves lanski pridelek, moramo sedaj še tembolj paziti na zdravje in dobroto vina. Vina letos na splošno slabo dozorevajo in so zaradi mnoge naravne kisline še vedno zelo surova. S časom pa se bo ta kislina zgubila, kar je odvisno predvsem od pravilnega ravnanja z vinom. Velika večina naših vinogradnikov prvič pretoči vino že pred božičem. Do takrat se namreč iz njega izloči večina drožja, kar je prav, kajti ta vsebujejo snovi, ki ne spadajo v vino: razne ostanke žveplanja in škropljenja, drobce lupin, različne sluznate snovi, nekoliko na vinsko kislino vezanih rudnin in mnogo mrtvih kvasnic ter druge nevarne umazanije, ki bi pozneje lahko začele gniti ter vino skvarile. Ko smo prvič, to je pred božičem, pretakali, vina niso še bila čista, toda pozneje so se povečini že zbistrila: med drožje so odložila snovi, ki so povzročale motnost. Pred spomladansko toploto pa moramo iz vin odstraniti tudi zadnje drožje, katerega je znatno manj, kot pred prvim pretakanjem. Zato moramo sedaj vino v drugo pretočiti. Medtem ko je nujno potrebno, da prvo pretakanje izvršimo na zraku, ker le tako izginejo iz vina neprijetni duhovi, zlasti po žveplu, zadostuje, da drugič vino pretočimo tako, da s pomočjo natege (črpalke) prelijemo vino iz enega soda v drugega. Ce vinu nismo dodali metabisulfita, enososine, tanisola ali podobnih pripravkov, moramo sode, v katere pretakamo zažveplati. Kar smo napisali, velja za zdrava vina, ki naravno zorijo. Toda letos jih imamo mnogo, ki se nočejo sčistiti. Sedaj je že čas, da uporabimo umetna čistila za vsa vina, ki so motna in niso niti malo sladka, čistil je vse polno: tako imamo želatino ali ribji klej, volovsko žgano kri, špansko zemljo ali bentonit in zatem še razna kemična čistila, kot so lampo, enoclar in druga. Vsa čistila pa niso primerna za vsa vina, tako da včasih kako čistilo sploh ni učinkovito. Cc je vino še količkaj sladko, nima pomena, da ga čistimo, ker bo postalo še motno. Mora namreč povreti, se pravi, da se mora ves sladkor spremeniti v alkohol in ogljikovo kislino. Sladka vina pa povrejo tudi sama od sebe, ker je v njih še vedno dovolj vrelnih kvasnic, toda da se to zgodi, mora biti precej visoka toplota. Ponovno kipenje sladkih vin pa je vedno nekoliko nevarno, ker se pri tem lahko razvije kisova kislina. To preprečimo, če vina kipe v zažveplanem sodu, ki ima kipel no veho, tako da zunanji zrak ne more priti v dotiko s tekočino. Najbolje je, če to kipenje sami povzročimo, in sicer tako, da poskrbimo za primerno toploto v kleti (med 16 in 22" C) in da vinu dodamo umetnih kipelnih kvasnic. Te prenašajo tudi precej žvepla in zato takim vinom lahko dodamo enososine ali tanisola (pripravki na podlagi metabisulfita, citronove kisline in tanina), s čimer onemogočimo razvoj kisove kisline. Tudi v tem primeru postavimo na sod kipelno veho. GNOJENJE KROMPIRJU Naši poljedelci sadijo več vrst krompirja, največ zgodnje sorte, katerim pa moramo drugače gnojiti kot poznim. Zgodnji namreč hitro dozori, in sicer niti v 100 dneh, medtem ko traja razvoj pri poznih sortah tudi 150 dni. Zato moramo zgodnjim gnojiti z dobro dozorelim hlevskim gnojem, katerega bi morali podgrebsti vsaj 14 dni pred sajenjem. Poznim sortam pa lahko gnojimo tudi v dneh, ko sadimo krompir, ker je na razpolago več časa za razkroj snovi rastlinskega izvora. Za krompir pa ne zadostuje sam hlevski gnoj, zlasti zato ne, ker vsebuje premalo kalija in fosforove kisline. Krompir potrebuje mnogo kalija, ker se gomolji drugače ne morejo odebeliti. Nuditi jim moramo '.saj dvakrat toliko kalija kot žitom. Fosfo-rova kislina ni tako važna kot kalij, a je kljub temu nujno potrebna. Preden krompir sadimo, moramo torej na vsakih 100 m2 površine raztrositi okoli 2 kg kalijeve soli in 3 superfosfata. V ortni pregled NEKAJ O KROSIH Kros ali cross country je beseda angleškega izvora in pomeni tek po deželi. Slovenci uporabljamo za to športno panogo tudi izraz tek čez drn in strn. S temi športnimi prireditvami navadno spomladi otvarjamo novo športno sezono, kajti kros je šport, ki najbolje in najučinkoviteje krepi od dolge zime otrple mišice. Tek čez drn in strn je pravi ljudski šport, saj je primeren za vse in je zlasti zato priljubljen, ker ga športniki izvajajo po travnikih, gozdovih, to je na prostem. Poleg tega je že tek sam na sebi ena najpreprostejših športnih udejstvovanj. Kros nudi športniku vedno nekaj novega: pot pelje zdaj navkreber, zdaj navzdol; enkrat se mora tekmovalec splaziti skozi grmovje, drugič iti preko potoka, zaviti preko travnika ali teči skozi gozd. Tekmovalec mora biti pripravljen na vse te spremembe in premagati najrazličnejše ovire, ki jih sreča na poti. Zato mora biti dobro izvežban, kar bo dosegel s kratkim, toda pravilnim in vztrajnim urjenjem. Začetnikom bo kros odprl vrata tudi v druge športne panoge .in še posebno v atletiko. Pametno bi bilo, da bi tudi pri nas večkrat priredili krose, posebno spomladi in jeseni, ki sta najbolj primerna letna časa za taka tekmovanja. Potrebno je zbrati tekmovalce, zgodaj začeti s primernimi vajami ter smotrno urediti vse priprave in uspeh ne 'bo izostal. SMUČANJE V JUGOSLAVIJI Več kot 100 smučarjev je nastopilo na tekmah za 14. državno prvenstvo v alpskih disciplinah, ki so ga letos priredili na smučiščih v Popovi Sapki (Šar planina) v Makedoniji. Slovenski športniki so dokazali svojo premoč. V slalomu si je zagotovil uspeh Dornik (Ljubelj), v smuku Lakota (Jesenice) in v veleslalomu Stefe (Ljubelj). Na lestvici za alpsko kombinacijo je bil na prvem mestu Lakota, drugi je bil Dornik in tretji Čop. Med ženskami je bila .najboljša Zupančičeva, med mladinci Klinar, med mladinkami pa Jamnikova. Na pobočju Sorške planine so bila tekmovanja za prvenstvo Slovenije v smučarskih teekih. Izmed Če uporabljamo kakšno sestavljeno umetno gnojilo, moramo paziti, koliko odstotkov ene ali druge gnojilne snovi vsebuje, kar je navadno označeno na vrečah. Kot primer navedemo sestavljeno umetno gnojilo Ternape 10/10/12 podjetja Edison. Prva številka pokaže odstotek dušika, druga fo-sfora in tretja kalija. V 100 kg tega gnojila je 10 kg dušika (toliko kot v 50 kg amoniaka), 10 kg fosforove kisline (toliko kot v 50 kg najboljšega superfosfata ter 12 kg kalija (toliko kot ga je v 30 kg navadne kalijeve soli), če pazimo na številke, lahko sami izračunamo, koliko sestavljenega umetnega gnojila potrebujemo. Za krompir bi bilo potrebno na vsakih 100 m2 površine po približno 5 do 6 kg Ternape. NAJVIŠJE ZNANO DREVO se nahaja v Dyervillu (Kalifornija-ZDA) in se imenuje The Founders Tree (drevo ustanoviteljev). Najvišji vrh sega 110 m visoko. Če hočejo drevo objeti, je potrebnih 7 mož. Staro je 3 tisoč let in spada k vrsti sekvoj, in sicer v družino orjaških sekvoj, saj je njegovo znanstveno ime Scquoia sempervi-rens gigantea. Prava domovina sekvoj je sorazmerno majhna: obsega namreč okoli 800 km dolg in 50 km širok pas, ki gre iz Oregona v Kalifornijo. Ker les sekvoj lahko uporabljamo v mnoge namene (za pohištvo, na železniških progah, za ladijske jambore itd), je teh dreves čedalje manj, saj računajo, da je bilo leta 1948 eno tretjino manj sekvoj kot pred sto leti. Sekvoje so danes zaščitene s posebnimi zakoni. moških je bil prvi Hlebanja, med ženskami pa Rekarjeva. V moški štefeti je bila najuspešnejša ekipa Enotnost, v ženski štafeti Mojstrana in v mladinski štafeti Gorje. Na Pokljuki so bila tekmovanja za prvenstvo Slovenije v skokih. Najbolje se je izkazal Zidar. Odlične izide je dosegel tudj mladinec Pečar. ŠPORT PO SVETU Hitrostno drsanje — Finec Jarvinen je s časom 2'06"3 dosegel nov svetovni višek v hitrostnem drsanju na 1.500 metrov. Kolesarstvo — Mednarodne dirke Milano - Torino sc je udeležilo veliko število znanih kolesarjev. Pr- vi je prišel do cilja Italijan Fabbri. Smučanje — Na tekmah za 63. mednarodno prvenstvo na Norveškem, ki so ibile v Holmen,kolle-nu, je dosegel prvo mesto na lestvici za nordijsko kombinacijo Norvežan Stenersen. Poleg Norvežanov so se na tekmah odlikovali zlasti Finci, Švicarji, Nemci, Avstrijci in Rusi. V kraju Chamrousse (Francija) so bila tekmovanja za 5. mednarodno prvenstvo mladincev alpskih držav. V smuku se je uveljavil Italijan Senoner in v slalomu Italijan De Nicol6 ter Poljak Wnyna. ŠPORT V TSRTU STRELSKO TEKMOVANJE V soboto, 26. februarja, i.n v nedeljo, 1. marca, je prosvetno društvo Škamperle priredilo tekmovanje, ki sc ga je udeležilo osem moštev, med njimi dve ženski. Prvega dne, ko so tekmovalci streljali stoje, sta sc najbolje izkazali ravno ženski ekipi (Škamperle in Cankar). Članice Škampcrla so naravnost vse presenetile in dosegle 232 točk. Moškim tekmovalcem ni uspelo doseči tega izida. V nedeljo so tekmovalci streljali kleče. Položaj na lestvici so utrdila le moštva Škamperla, a ženske niso dosegle sobotnega uspeha. Na tekmovanju si je največ točk priboril Prosečan Lukša, med ženskami pa je bila najuspešnejša Svctoivančanka Novakova. Končna lestvica: ženske: 1. Škamperle 423 točk, 2. Cankar 336 točk; moški: I. Škamperle I. 460 točk, 2. Škamperle II. 444 točk, 3. Škamperle III. 430 točk, 4. Primorje 426 točk, 5. Dolina 399 točk in 6. Skedenj 306 točk. HM,HM...VIDETI DA NE BI ODRLONIL SULEDE ŽGANCEV.,, TODA TO NI EDINI VZROR ,,,TI Dl ^ / RAD./,, W I »I- / I 'I-/ ' NIČ NE GOVORI. POIZRUSIL BOM SAM UGANITI, ČEMU Sl PRIČEL.,,, VEŽ,TO 3E ZA DETEUTIVA j L DOBRA VAJA' J ZDRAVO . LAUOTNIH! UAZ TE 'JE PRIVEDLO? SLUŽBO’ glCER PA NITI NE VEM ZA UAJ BI TE 1AURO PORABILI,,. S TEM OBRAZOM BI IAHRO NASTORM UVEČ5EMU U.OT RLOVN,TEGA . PA ŽE IMAMO. SLUŽBO?’ PREPOZNO, VSE &OŽE ODDANE.^ glCER PA NITI NE VEM ZA UAJ BI TE LAURO PORABIU.,.S TEM OBRAZOM BI 1AHRO NASTOmL UVEČ5EMU UOT RIOVN,TEGA . PA ŽE IMAMO. ■-v--; X J R TRDON31 STOPIM!... ON Ml BO POMAGAL! / GLE3 NO, “ ČE ME OČI NE VARAJO,SE M03 STER, IzbBEGIL NAPIS!.,., ,\a Rg® a 'Uuvt f ŽAL Ml JE ^ PRIJATELJ, TODA BOJIM GE DA NISI Z^ TARO SLUŽBO.,,, POMAGAL Tl BOM NAJTI PRIMERNEJŠO. 0303,0303, CTRA2.N0 Ml RRULI PO ŽELODCU. 2A SULEDO ŽGANCE BI «EL TUDI DRVA £>ERAT,ŽEVE= ^ DA BREZ GRČ,,, V DACHAUSKIH BLOKIH K. Z. | Ena najbolj značilnih osebnosti v komandi »Wildpairk« jo bili Itiudiii vedno živailimL proSL Oton Deleila iiz TJjfubl jane. Slovenski šport je bil zastopam po ing. Turaids nekdanjem ] ir v alku Slovenije v idirsanju. Toidia takrat je billa njegova drsalna kariera že pri kraju. Nekje si je bil pokvaril nogo, da se mn jte pri vsakem hujšem naporu izpahnila. Večkrait je šepal zairaidii tega. Tudii oin je bil bolj molčeč človek in je najrajši del ail san n zase. Rad pa je go» voriJ o športu in posebno o drsanju. Športnik je bil tudi prof. Dobrota iz, Ljubljano. Bil je pravi orjak in tudi, on vedno dobre voJljie. Njegove družbe se je držal visoik, čudno mil fant. Če se ne motlinn, se je pisal Lakota.Rad je pripovedoval o, svoji zaročenki v Ljubljani, ki jo je imel zelo rad. a je billa jetična. Zelo si je želel, da bi biilo kmalu konce vojne in bi jo lahko spet videl. Vsi smo vedeli za to njegovo ljubezen 'in ker srno mu boleli napravili veselje, smo ga pogosto spraševali, 'kaiko j! gre. Če je govoril s kom o njej. jo imel morda občutek, ICER PA/... MORDA NITI NE BI BILO NAPAR , RLOVN//-/ -n, GLES GA TAMLE SEDI. HM, ČE GA <=. UOiOM POTIPAM PO B.UTICI, NE BO MOGEL NASTOPITI IN DIRER TOR BO MORAL VZETI MENE ,,„PRILOŽN06T SE Tl PONUJA, 1AROTNIR, IN NIHČE TE NE BO VIDEL.,, fla HM E.E NAJBOLJ BI Ml UGA3A LA SLUžBICA V UAREM SRLADISčU HRANE, AHA, MISLIM ,DA BO TOLČ ZATE!GLEJ, CIRRU6. Ul GOSTU3E V na&eKi MESTU. POTREBUJE NEUA5 OSEBJA, / . NAJBOLJE BO, /tfRRUe? ČE UAR TAR03 / RRASNOH STOPI e DO ŽE BEŽIM, UPRAVE! TEDENSKI KOLEDARČEK 15. marca, nedelja: "1'iHa nedelja, Klemen 16. marca, ponedeljek: Julijan, Flilarij 17. marca, torek: Jerica 18. marca, sreda: Edvard 19. marca, četrtek: Jožef 20: diarča: petek: Feliks, Igor 2i: friaičd; šoBoid: Ueiiedikt VALUTA — fUJ DENAR Dne 11. marca si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling lleirlško marko švicarski frank ziatd 619—622 lir 23,75—24,25 lir 81—85 lir 123—125 lir 1725—1750 lir 148,75—149,75 lir 143—145 lir 704-706 lir RADIO TRST A Nedelja, 15. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika 7 dni v Trstu; 15.40 Poje zbor iz Globasnice; 17.00 Pier-rot, Uslužbenec v loteriji, veseloigra v 3 dej. Igrajo člani RO; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Jože Pogačnik«; 22.30 Poje zbor Ljubljanski zvon. Ponedeljek, 16. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Življenje tujih ptičev: »Kačar«; 18.50 Ansambel harmonik Bunte Reihe; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlaiše; 20.30 Ot-torino Respighi: »Plamen«, opera v 3 dej.; orkester Tržaške filharm. in zbor gled. Verdi. Približno ob 21.20: Opera, avtor in njegova doba. Približno ob 22. uri: Mala literarna oddaja. Torek, 17. marca, ob: 18.00 Z začarane police — Zora Kafol: »Starček in siromašni kmet«; 18.10 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharm.: Aleksander Glazunov: Stenka Razin; George Gershvvi.n: Koncert v F-duru za klavir in orkester; 21.00 Postno predavanje — Lojze Šuštar: »Kako se duhovniško posvečen:e pokaže v našem življenju«; 21.30 Koncert basista Vinka Petrina, pri klavirju Mirca Sancinova; 22.00 Obletnica tedna — Miran Pavlin: Pred 240 leti je Trst postal svobodno pristanišče. Sreda, 18. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Luigi Volpicelli: »Poklicna usmeritev«: Stara in nova psihotehnika; 18.10 Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru, op. 90; 19.00 Zdravstvena oddaja; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 »Hlapci«, drama v 5 dej, (Iv. Cankar). Igrajo člani RO. četrtek; 19. marca, ob: 8.30 Slovenski .narodni mo-tivi; 10.00 Prenbs maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Drago Štoka: »Sveti Jožef v legendi in običajih«; 17.00 »Noro zlato«, veseloigra T 2 (Joj. (Giovanetti -Lada Mlekuževa). Igrajo člani SNG v' Trstu; 19.00 Motivi in plesi raznih narodov; 21.00 Postno predavanje - Lojze Šuštar: »Družinsko življenje kot posledica zakramenta svetega zakona«; 21.30 »Potovanje na Mesec«, rad. žgodba, (Ch. Chilton . M. Javornik), 18. in zadnja slika. Igrajo člani RO. Petek, 20. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — Msgr. Jakob Ukmar: Problem ločitve zakona po kanonskem pravu: »Cerkvene sodnije in zbirke postav«; 18.10 Hačaturjan: Koncert za violino in orkester ; 18.45 Vokalni sekstet Ubald Vrabec; 19.00 Širimo obzorja — Gradovi na tržaškem: Drago Štoka: »Muhov grad«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Poslednji dnevi slovenskih književnikov — »Ivan Cankar«; 22.15 Koncert tenorista Janeza Lipuščka, pri klavirju Gojmir Demšar. Sobota, 21. marca, ob: 16.00 Novelist tedna; 16.40 Sestanek s Francem Lebarjem; 18.00 Oddaja za najmlajše — Neva Rudolf: »Prišla je pomlad«, igrajo člani RO; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 21.00 »Rdeči mak,« dramatizirana zgodba. (M. Javornik). Igrajo člani RO. Za nase zdravje NEKAJ O SPANJU Nič ne pogrešimo, če rečemo, da je spanje osnova življenja. Glede na starostno dobo in .na posamezne ljudi so potrebe po spanju različne. Starejši človek potrebuje manj spanja kot mlajši. Saj novorojenčki spe dve tretjini dneva, starejši ljudje pa le tretjino. Želja po spanju in budnosti se spreminja ponoči in podnevi. Vzrok tega je spreminjajoča se telesna temperatura. Najnižja telesna temperatura se navadno pojavi po polnoči in traja do jutra. Živahnost povzroča, da sc temperatura zviša. Nekateri ljudje pa dosežejo svoj višek v temperaturi šele kasno in torej delajo z največjim uspehom in veseljem v poznih urah; zato pa radi spijo zjutraj. Nima pomena, kdaj zaspimo; važno je le, da človek najde pravo sorazmerje med časom, ko je zbujen, in časom, ko spi. Nikakor se ne smemo navaditi na močna uspavalna sredstva, sicer bomo občutili posledice. Pomirjevalna sredstva pa človeku manj škodujejo. Glede pijač, ki vsebujejo kofein (kava, čaj, coca-cola), moramo pripomniti, da ne vplivajo na spanje tistih, ki so jih navajeni uživati. Za spanje je najbolj primerno, če je v sobi 15 stop. C toplote in 45% vlage. Človek nadalje bol e počiva, če ima srednje mehko ležišče in je v sobi tema. Če se med nočjo prebudimo in ne moremo zaspati, začnimo misliti na prejšnje sanje ali zaužijmo (tako toplo pijačo. Na vsak način niso nikoli priporočljiva uspavalna sredstva. Ce ležimo, a smo budni, se skoraj prav tako odpočijemo, kot če bi spali. Zjutraj je najbolje, da nas prebudi kaka oseba, in sicer tako, da nekoliko povleče za konec naše odeje. Na ta način sc bomo polagoma osvestili. Budilka ni priporočljiva. OBVESTILO Ravnateljstvo slovenske višje realne gimnazije v Trstu sporoča, da je treba prošnje za zrelostni izpit vložiti do vključno 14. aprila t. I. Pojasnila daje tajništvo višje realne gimnazije v ulici Laz-zaretto vecchio 9/II vsako dopoldne od 10. do 12. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 15. marca, ob 16. in ob 20. url v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi t DINO D A RDI ZLOČIN IN KAZEN (prosta interpretacija po romanu Dostojevskega) V torek, 17. marca, ob 20.30 v kino dvorani v Skednju in v četrtek, 19. marca, ob 17. url na Kontovelu JOSIP TAVČAR PEKEL JE VENDAR PEKEL fantazija v dveh dejanjih OGLEDALO monolog GLASBENA MATICA V TRSTU V sredo, 18. marca, ob 20.30 v Avditoriju KONCERT GLASBENE ŠOLE ŠIŠKA - BEŽIGRAD IZ LJUBLJANE Sodelujejo solisti, komorni ansambli in simfonični orkester. -• Vabila bodo na razpolago v ponedeljek, torek in sredo v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20 - tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom koncerta v ulici Roma 15/11. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 prirojena poteza značaja kol pa vprašanje osebne morale. Kol že rečeno, je bil zelo prijazen človek in je vsakomur rad pomagal S kakim 'posredovanjem, posebno še svojim rojakom Slovencem. Res pa je, da je bilo v njem nekaj pustolovske žilice, ki jo je lizdialjal njegov žilavi optimizem, ker je jemal tudi tragične stvari precej na lahko; še bolj pa je to potrdila njegova poznejša usoda. Po osvoboditvi se namreč ni vrnil v Jugoslavijo. K alkih osem ali' klevet let po voj ti i se je pojavilo njegovo ime z debelimi; črkami V 'dunajskem tiiskiu. Bil je zapleten v nelko afero, ki je vzbudila velik hrup, a se je pozneje polegla in menda zaspala ; vsaj nikoli več nisem bral o njej. Skupina podjetnih ljudi je menda mastno služila s tem, da so po bolj ali manj ilegalni poti dobivali od zavezniških oblaistev v času zasedbe Avstrije uvozna in izvozna dovoljenja in pri tem manipulirali tako, da so dobili za isto kvoto včasih dvakrat izplačano državno izvozno premijo. Advokat Zorko pa je bil, kot so pilsalli listi, tisti, ki jim je oskrbel s svojimi dobrimi zvezami potrebne listine iza to. Koliko je biilo na vsem lem msniice, jei nemogoče reči; verjetno so določeni krogi na Dunaju tudi iz zavisti ali iz političnih razlogov zagnali prevelik hrup. Toda omemba »dobrih zvez« dr. Zorka se je resnično ujemala z njegovim; značajem in me živ o spomnila nanj. Avstrijski tisk je tedaj pisal o; njem kot o »skrivnostnem človeku«, o katerem nihče, ne ve, kdo pravzaprav je in kakšna je bila njegova preteklost. Tudi lo je bilo značilno zanj, da ni rad govorili o svoji preteklosti in o svojih načrtih, vendar pa le n.L bili taka skrivnostna osebnost, kot so ga hoteli prikazati. Zaradi tiste afere se je dr. Zorko umaknil v Francijo, ta pa ga na zahtevo avstrijskih oblasti, iki so hotele uvesti preiskavo zairatli t istega »izvoza1 cc iaii »uivoiza«, mi hotela izrodili, ikor se je nalšilo precej Francozov, ki' so pred* francoskimi oblast vi potrdili, 'da jim je dr. Zorko napravil v Dachauu veliko dobrega, in so se zavzeli zanj. Čez sedem let torej le vse prav pride, Živo mi je ostal v spominu tudi dr. Sever, iz znamo umetniške! družine v Ljubljani. Njegova mati je imela znano trafiko v nekdanji šelemburgovi ulici. Bil je plavolas mlad mož, pravi velikan, morda največji na vsej plantaži in že zaradi tega je 'Vzbujali pozornost. Po značaju pa je bili mehak im izredno občutljivega srda. Nihče ni tako trpel od domotožja kot on. Najrajši se je pogovarjali o vrnitvi in o svoji ženi in majhni hčerki, po katerih je zelo hrepenel. Kadar smo realistično presojali položaj na frontah in ugotavljali, da tisto leto še ne bomo doma, je postal ‘žalosten in včasih se je zdelo, da je za hip celo rahlo zameril talke odkrite besede, ki so ga morale zelo zaboleti. Morda- je nosil v sebi slutnjo, da ne ho svoje žene in hčerkice nikoli več videl. Zato smo pozneje, ko smo spoznali lo njegovo občutljivost, obzirneje govorili v njegovi n a vzornosti o položaju in o tem, kdaj se lahko nadejamo1 osvoboditve. Ko sem se februarja 1945 vrnil iz zunanje »komande« v dachausko taborišče, dr. Severja nisem več našel. Pozneje sem zvedel, da je umrl kot toliko drugih. Biilo mi je Teisnično žal zanj, ker se nam je s svojo odkrito človeško neposrednostjo im mehkobo zelo prikupil. / Dni to )