DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijaJne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavi]o znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Stev. 46
Sobota, 9. junija 1934
Leto IX
Delavci in nameStenci! Čuvajte svoje pravice I
Gospodarska konferenca v Beogradu
V	sredo se je pričela v Beogradu v dvorani industrijske zbornice konferenca vseh delodajalskih zbornic. Konferenca razpravlja seveda o krizi, kar je aktualno vprašanje. Znano nam pa je, da se delodajalci pri nas, kakor tudi drugod, izgovarjajo v glavnem na socialnopolitične pravice nameščencev in njih previsoke plače, kadar hočejo razkrinkati glavne povzročitelje krize.
Na svoji konferenci so govorili tudi o drugih stvareh. Všeč jim ni davčna obremenitev, trgovinska politika, prometne težkoče itd. Marsikaj teh stvari morda tudi ovira gospodarski razvoj, toda te ovire ne izhajajo toliko iz domače politike, kakor iz mednarodne. Vzroki gospodarske krize so mednarodni, ki tiče deloma v razoranosti mednarodnega sožitja, še bolj pa v kapitalistični diktaturi eksploatacije narodov. Vzrok oboroževalne politike je orožna industrija, oziroma nje kapital, kakor je rekel Amerikanec Norman Davis, vzrok ostalega izkoriščanja pa ostali velekapital, ki hoče priti po vojni na svoj račun z dolgovi in koncentracijo gospodarskih sil.
Oteh stvareh na gospodarski konferenci ni_so dosti razpravljali. Predaleč so ti problemi, dasi bi bilo potrebno, da izhajajo vse inicijative za odpravo gospodarske krize s tega stališča.
Za naše gospodarske kroge, ki so vajeni na malenkostne razmere, ta vprašanja niti ne eksistirajo. Pač pa vidijo v delavcih in nameščencih ter v njih socialnopolitičnih pravicah tistega zločinca, ki povzroča gospodarsko krizo.
Poročali smo že o načrtu delodajalskih zbornic, po katerem imajo namen predlagati izpremembo obrtnega zakona. Predlog delodajalskih zbornic je naravnost predrzen, ker hoče razveljaviti petindvajsetletne pravice trgovskih in drugih nameščencev. Z njihovo namero bi bilo v državi prizadetih nedvomno osem desetin vseh nameščencev, dalje tudi ostalo delavstvo in vajenci.
Predlog je torej krivičen, ker nima namena odpraviti krizo, pač pa jo povečati, predlog tudi ni moralen, ker je nerazumljivo, kako morejo inteligentni gospodarski krogi predlagati tako zdravilo za ozdravljenje gospodarske krize, ki povečava socialno bedo, pospešuje eksploatacijo in slabi konsumno silo naroda. Nismo to prvič povdarjali, povdarjali so to tudi gospodarski znanstveniki in Praktiki, toda za ušesa naših gospodarskih krogov je vse to bob ob steno.
Pač razumemo te ravnanje delodajalcev z ene strani. V svojih vrstah jtnajo veliko večino nekritičnih ljudi, '^di, ki po svoji kvalifikaciji in iz-brazbj teh vprašanj ne morejo pra-) no presojati, pa kriče kroti »kri-jcarn« zakona. In veliki delodajalci, 1 hi morali tretirati ta vprašanja Praktično, pritrjujejo tudi temu nesmislu, da si ne pokvarijo ugleda pri
reaUr" 'k* Plava>mo njimi, vsaj
~ a nam osebno ne škoduje.
nncfMJiT jel,a jci in ^meščenci, so postavili delodajalci na dnevni red svo,e gospodarske konference v Beogradu tud, predvsem vprašanje izpremembe obrtnega zakona.
40 ur dela na teden
S konference mednarodnega urada dela v Ženevi
Štirideset ur dela na teden ob današnjem razvoju je mnogo preveč. Kljub temu se bavi 18. konferenca Mednarodnega urada dela v Ženevi z vprašanjem konvencije o štirideset-urnem delovnem tednu. Namen te točke, ki je na dnevnem redu konference, je, skrajšati delovni čas v svr-ho zaposlitve nezaposlenih. Ce bi se delavnik zakonito skrajšal sploh, bi to nekaj pomenilo, ker danes še marsikje delavstvo dela po 10 in 12 ali tudi več ur na dan. Skrajšanje delovnega časa je utemeljeno v tehničnem napredku, od katerega imajo danes samo kapitalisti dobiček, čeprav je napredek sad dela cele družbe, torej tudi in predvsem delavstva.
Konferenca se mora izjaviti k predlogoma, da se sklene posebna konvencija ali pa samo priporoča skrajšanje delovnega časa. Obenem se obravnava tudi zavarovanje za nezaposlene ter o različnih oblikah podpor za nezaposlene. Direktor predlaga tudi za izvedbo zavarovanja nezaposlenih koncencijo ali pa vsaj priporočilo, da se zavarovanje za nezaposlene uvaja.
Nadalje je na dnevnem redu konference akcija za velika javna dela v mednarodnem področju ali v področjih posameznih držav. Take temeljito zasnovane akcije bi oživile gospodarstvo in zaposlile veliko število nezaposlenih. Konferenca bo na tej
seji izmenjala misli posameznih držav.
Direktor Butler je podal obsežno poorčilo urada ter orisal gospodarske, socialne in valutne pojave. Priporočal bo tudi razšrinjenje varstvenih ukrepov in razširjenje zavarovanja glede na poklicne nevarnosti na razne še nezavarovane poklice.
V prvem čitanju obravnava konferenca prepoved ženskega dela pod zemljo in rudnikih. O tej konvenciji se bo končno sklepalo 1935. Dalje se sklepa na konferenci o socialnozava-rovalnih pravicah, ki se naj zajamčijo, če se delavec preseli v drugo državo.
V nadaljnjem se razpravlja na konferenci o delovnem času in počitku v steklarnah.
Direktor je poročal, da so v zadnjem letu jako mnogo socialnopolitičnih ukrepov ratificirale razne države.
Na tej konferenci se iznova voli upravni svet za dobo treh let.
Zaradi važnosti dnevnega reda je udeležba državnih, delavskih in delodajalskih zastopnikov velika. Nemčija na to konferenco ni poslala zastopnikov.
S tehničnimi svetovalci je na konferenci pravoveljavno zastopanih 331 delegacij. Od 46 delegacij jih je 29 popolnih in 27 nepopolnih.
Za predsednika konference je bil izvoljen Francoz Justin Godart.
O važnih sklepih že poročamo.
ZbliZanJe na Balkanu
Italija nezadovoljna
Za konferenco Male antante, ki se bo v vršila od 17. do 19. junija v Bukarešti, vlada veliko zanimanje. Konferenci bo bržčas prisostvoval francoski zunanji minister Barthou in bo ob tej priliki padla odločitev glede | priznanja sovjetske Rusije. O vsem j tem je bila obveščena tudi Bolgarija ! z namenom, da bi se pridružila skle- i
nitvi ozke zvezi med Francijo, Malo antanto in Rusijo, kar bi bila najboljša garancija za mir na Balkanskem polotoku.
Italijanski fašistični tisk je poln histeričnih izpadov proti tej zvezi, hoteč preprečiti sporazum in onemogočiti mir med balkanskimi državami.
Klerlkalno-liberalna koalicija se bo razila!
Socialisti izsilili bel* gijsko vladno krizo
V	Belgiji so vladali zadnja leta klerikalci in liberalci v složni skupnosti. V zadnjem času je vlada prišla v zadrego pri razpravi o nekaterih zakonih socialnega značaja.
To priliko so porabili socialisti za uspešen izstop proti vladi. Posrečilo se jim je s svojim nastopom prisiliti liberalce, da so glasovali v parlamentu dvakrat zaporedoma proti vladi. Radi tega je bila vlada z ministrskim predsednikom de Brocquevilleom prisiljena odstopiti.
Klerikalci, ki pri nas tako zelo otepejo po liberalcih, so si bili v Belgiji že dolga leta prav dobri prijatelji, ne da bi bila radi tegai vera v nevarnosti.
V	Ženevi so proti 40 urnemu delovnemu tednu
Delodajalci proti skrajšanju delovnega (asa
Na mednarodni konferenci urada dela v Ženevi so govorili delodajalci proti konvenciji o 40urnem delovnem tednu, češ, da bi potem večja racionalizacija in znižanje plač razmere še poslabšali.
S tem so podjetniki pokazali, da ne razumejo krize in da nimajo interesa na človeški družbi.
Moralno zagotovilo sicer imamo, da vlada zakona bistveno ne bo iz-preminjala. Tudi je to nepotrebno, ker bi predlagane izpremembe ne o-milile krize, marveč jo povečale. Kljub temu pa morajo biti delavci in nameščenci na straži. Ni še konec naše akcije. Še hočemo pokazati na protestnih shodih, da imamo tudi mi
Razoro2itveno konferenco odgode
Francija je pristala, da se vrše razorožitvena pogajanja po sedanjem stanju obroževanja. Konferenco bodo zaradi težkoč vendar odgodili do prihodnjega leta.
državljanske pravice ter da si ne damo kratiti socialnopolitičnih pravic pod krinko — gospodarske krize. Stvarnih argumentov za to reakcijo ni!
Zakaj naj bi potem delavci in nameščenci mirno prenašali take udarce z bičem?
Elektrifikacija zapad-nega dela Jugoslavije
V	torek, dne 29. maja ie imel g. prof. dr. Vidmar v ljubljanskem klubu pred izbrano gospodo — raznimi Kg. inženirji, zastopniki industrij, javnimi faktorji — zanimivo predavanje o gornjem velevažnem vprašanju.
Zanimajo nas koristi, ki bi jih imel mali človek in tuidi država od elektrifikacije, zato se nam zdi prav, četudi kot nestrokovnjaki, skušamo razumeti to predavanje in ugotoviti efekt izvedbe; od g. profesorja predlaganega načrta.
Elektrarne so ali velike, ali pa male, ene kurimo s premogom, druge zopet žene voda. G. profesor se seveda zanima v prvi vrsti za velike elektrarne in nam je razodel, da imamo pravzaprav že preveč električnega toka. Vsaj tako smo razumeli iz njegovih besed. Pocenitev toka naj se prepreči na ta način, da se odkaže vsaki elektrarni njen električni okraj, v katerem sme — po mili volji gospodariti.
Predavatelj je izračunal, da zaslužijo državne železnice s transportom premoga iz trboveljskih revirjev v ljubljansko in zagrebško elektrarno na leto,Din 7,200.000. To vsoto, ki jo danes zasluži železnica za prevoz premoga, bi rad g. profesor plodonosneje uporabil. Naše železnice, izvaja g. predavatelj, so pasivne, zato ne zgube nič ali skoro nič. če se jim ta posel (prevoz premoga za elektrarne) odvzame. V ta namen predlaga ustanovitev mešanega gospodarskega podjetja, ki se te vsote seveda ne bi branilo.
Temu podjetju naj bi prodala banovina velenjski daljnovod ter prejela za to družbene delnice. Po mnenju predavatelja bi bilo to za banovino zelo koristno, ker'je itak vsako omrežje za elektrarno veliko breme. Čudimo se, zakaj g. predavatelj ni stavil slične ponudbe Fali.
Za zgradbo potrebnih priključkov (Trbovelj z Ljubljano in Zagrebom), bi bilo po mnenju; g. predavatelja potrebno kakih 90 milijonov dinarjev, za kateri znesek naj najame država veliko državno posojilo. Profit bi bil posebno za državo ogromen, ker bi trboveljska družba s profitom pokurila premogov prali in ostale odpadke, ki jih danes odplavlja Sava ter nimajo doslej nobene določene tržne cene. Skoda, da je Trboveljska komaj sedaj, »takorekoč na cesti našla« nov zaklad. Koliko milijonov bi si bila v desetih letih že prihranila v korist delničarjem, če bi ga bila poprej odkrila.
Z velikim državnim posojilom dosežeta Fala in Trboveljska elektrifikacijo Zagreba in južnih krajev, kar sta po mnenju predavatelja že več leta brezuspešno poizkušali. Nihče pač ne investira rad svojega denarja, če ima priliko, da ga dobi drugje zastonj.
Da bo dobiček velikih elektrarn mastnejši, naj bi se po predlogu g. profesorja oblastva odpovedala dav-komi. Mi razumemo to tako, da bi se garantiralo našim ljubimi »tujcem«, ki predstavljajo večino delničarjev v prizadetih družbah, nemoteno eksploatacijo dveh tretjin banovinskega ozemlja.
Dohodki predlaganega gospodarskega podjetja naj bi služili v nrvi vrsti za elektrifikacijo pasivnih krajev, pri tem bi gotovo prišli električni okraji tujcev hitro na vrsto ter bi le-ti postali nekakšni lastniki teh z
javnim denarjem' zgrajenih omrežij.
V	njihovi senci bi smele životariti majhne domače elektrarne z malim okolišem- in velikimi režijskimi stroški. Zato bi pa smele po slavnem belgijskem sistemu kupovati od svojih močnejših konkurentov tok po visokih produkcijskih cenah, sicer pa bi si morale same pomagati.
Dalekovidno upošteva predavatelj bodoče podržavljenje vsega električnega gospodarstva. Za to naj se državna uprava požuri, da odda tujcem .pravočasno čim razsežnejša električna omrežja, ki jih bo v nekaj desetletjih v svrho podržavljenja lahko drago odkupila. Po našem ne-strokovnjaškem mnenju! bi bilo seveda cenejše, če bi odkupila država že sedaj omrežje od tujcev in si za-sigurala s tem tudi v bodoče dohodke državne železnice in pa dohodke banovinskih in ostalih domačih elektrarn. Močna je dovolj, da to izvede in da potem uporabi dohodke v prid celokupnosti.
G. profesorju, ki je referiral, so se zamerili vsi referenti, ki mislijo samo na svoje gospodarje in krojijo vse rešitve problemov samo v interesu svojih gospodarjev. G. profesor gleda na te probleme z drugačnega stališča, saj se že pet let trudi, da bo vsa dežela deležna »pravilne« elektrifikacije.
Naj nam g. profesor ne zameri naše nestrokovnjaško razumevanje njegovih izvajanj in če smo se zmotili in nismo kot lajiki stvari pravilno razumeli, upam, da nam bo v interesu vsaj nas ubogih davkoplačevalcev svoje predvajanje poljudneje raztolmačil.__________________D.
Hendersonova resolucija
Na seji glavnega odbora razoro-žitvene konference je predsednik Henderson predlagal resolucijo, češ, da se je konferenca izrekla za nadaljnja posvetovanja, v kateri skuša to nadaljevanje omogočiti. Konferenca naj bi se odgodila, dokler se vlade posvetujejo o predlaganih nadaljnjih inicijativah. Glede varnostnega vprašanja pa naj sklepa politični odbor, ker je stvar nenapadalnih in jamstvenih paktov politična zadeva posameznih držav.
Francija se je resoluciji odločno uprla, ker zahteva varnosti na prvem
mestu.	Ul	Umnim-
Novo oborolevanje
Francoska vlada zahteva tri milij. kredita
Finančni odsek francoskega par-lameta proučuje predlog vlade, ki zahteva tri milijarde frankov za izgraditev mornarice in nabavo drugega orožja, i »t*>.**•»*«,	V#*
Dollfuss bo predaval Madžarom
Avstrijski kancler Dollfuss namerava 13. t. m, obiskati Budimpešto, kjer bo baje predaval o gospodarstvu. Madžare bi bržčas bolj zanimalo predavanje o najbolj krvoločnem načinu uničenja političnih nasprotnikov.
Mariborsko delavstvo
proti nakanam delodajalcev
Lepo uspelo zborovanje za starostno in brezposelno zavarovanje ter zaščito minimalnih mezd
Protestom privatnih nameščencev, ki so te dni v Mariboru, Ljubljani. Celju itd. priredili protestna zborovanja, se je minuli torek pridružilo tudi mariborsko delavstvo. ' Kljub hudemu nalivu, ki je trajal ves dan in še posebno ob času, ko je bilo napovedano zborovanje, se je delavstvo v impozantnem številu odzvalo pozivu Krajevnega medstrokovnega odbora in se zbralo v veliki Unionski verandi, da najodloč-nejše protestira proti reakcionarni nakani delodajalcev radi poslabšanja obrtnega zakona. Ta shod je znova potrdil, da je mariborsko delavstvo disciplinirano in zavedno ter da se odzove kljub vremenskim ne-prilikain in drugim zaprekam pozivu svobodnih strokovnih organizacij vselej, kadar tak poziv pride.
Shod je otvoril v imenu Krajevnega medstrokovnega odbora s. Bibič, ki je uvodoma obrazložil pomen zborovanja, nato pa podal besedo s. Erženu.
Refererit je v svojem govoru razkrinkal* nakane delodajalskih zbornic, ki so na skrivaj pripravile načrt, s katerim' bi se naj odpravila vsa ona najvažnejša določila v obrtnem zakonu, ki garantirajo delavstvu zaščjto pred izkoriščanjem. Prvotno so se delodajalci omejili samo
na sabotažo socialne zakonodaje
s tem, da so briskirali določila o 8 urnem delavniku, da niso plačevali zakonito priznanega 50 odstotnega poviška za nadure, prav tako seveda tudi ne enotedenske mezde, ki pripada'delavcu, kadar se nahaja teden dni ali več v bolniškem stanju.
Ko so se pa prepričali, da s samo sabotažo zakonov ne morejo odvzeti delavstvu vseh pravic, so se povzpeli korak dalje in pričeli boj
za odpravo zakonitih določil, ki ščitijo delavske pravice.
Kakor delavstvu so hoteli okrniti tudi nameščencem pravice do odpovedne dobe, dopusta itd. Podjetniki, vzpodbujeni po vzgledu v drugih državah, bi pač želeli, da bi jim bilo delavstvo izročeno na milost in nemilost. Toda proti tej nakani se morajo delavci boriti in si
ustvariti močne bojne organizacije,
v katerih bodo včlanjeni delavci in nameščenci vseh kategorij, ne glede na spol in ne versko ter narodno prepričanje.
Zborovalci so izvajanjem s. Eržena burno pritrjevali.
Kot drugi je govoril s. Jelen, ki je v svojih izvajanjih naglašal, da se naši podjetniki pač ne morejo pritoževati, ker se zakonita določila obrtnega zakona šele samo delno izvajajo v nekaterih obratih, medtem ko se številni delodajalci, bodisi tu-
ali inozemski norčujejo iz socialne zakonodaje, ki naj ščiti domače delavstvo.
Predrznemu izzivanju delodajalcev mora delavstvo
odgovoriti na ta način, da bo zahtevalo strogo izvajanje socialne zakonodaje.
Zlasti je potrebno, da delavstvo zahteva takojšnjo izvedbo starostnega zavarovanja
v smislu določil zakona o zavarovanju delavcev, ki je že od 1. julija 1922 v veljavi.
Medtem ko se določila o osemurnem delavniku ne izvajajo, se
množi armada brezposelnih,
ki je prepuščena najhujši bedi, ker še vedno. nimamo zakonito zaščitenega zavarovanja za slučaj brezposelnosti. Delovni čas je brezpogojno potrebno skrajšati na 40 ur tedensko, istočasno pa se mora prisiliti inozemske in domače delodajalce, da bodo svoje dobičke investirali v državi in s tem pripomogli do zaslužka nad stotisoč dela-voljnim brezposelnim, ki trpijo pomanjkanje in bedo.
Glavna zahteva delavstva v času sedanje ogromne brezposelnosti pa je
zakonita zaščita minimalnih mezd.
Govornik je iznesel nekaj konkretnih slučajev iz posameznih tovarn, ker se delavce plačuje po Din 1.25 do Din 1.75 na uro, odnosno Din 90.— na štirinajst dni. Radi tega brezmejnega izkoriščanja, ki ga vršijo domači in tujezemski delodajalci, je potrebno, da delavstvo pove na ves glas, da je mera polna in da tega izkoriščanja noče več prenašati.
Reakcija vedno bolj dviga glavo in veruje, da bo s pomočjo fašizma, s kanoni in vešali, kakor je to storila v Avstriji, potlačila odpor delavstva. Zato morajo delavci in nameščenci strniti svoje vrste in si zgraditi močne in bojevne razredne organizacije, ker le s pomočjo teh bodo mogli uspešno braniti svoje interese.
Delavstvo je odločeno braniti svoje pravice, kar se je najbolj videlo na razpoloženju zborovalcev, ki so se udeležili shoda.
Nato je prečital s. Vidovič resolucijo v smislu referatov obeh govornikov, ki je bila soglasno sprejeta.
H koncu je povdaril predsednik s. Bibič, da so dnevniki popolnoma zamolčali namero delodajalcev, da hočejo le-ti s svojim načrtom spraviti delavstvo ob vso zaščito. Znova je podan dokaz, da se sme delavstvo zanašati le na svoj tisk, zato je naloga vsakega zavednega delavca, da si naroča »Delavstvo Politiko« ali pa »Volks-stimme«. S pozivom; da se delavstvo oklene svojih strokovnih organizacij in širi delavski tisk, je predsednik zaključil lepo uspeli protestni shod.
Zgledi ntiCeJo
Francoska buržuazija
bi rada postala avtoritarna
V	Franciji že dalje časa fantazirajo o volilni reformi. Preveč poslancev, pravijo, imajo in vlada ima premalo moči. Nad 600 poslancev, trdijo celo radikali ter so sklenili, da naj se po novem volilnem redu voli 70 poslancev manj. Najznačilnejše je, da poslanskih mandatov ne bi več verificiral parlament, nego posebno neodvisno sodišče. Politiki se zavzemajo tudi za podaljšanje poslanske dobe. Parlament bi lahko razpustil predsednik republike brez odobritve senata.
To so bistvene zunahje reforme, ki jih združena buržuazija želi in upa,
da bi z novim parlamentom lažje iz-premenila tudi ustavo v nje zmislu.
Taktika francoske reakcije je premetena ter se bistveno razločuje od taktike drugih držav.
Zaenkrat so to šele načrti, o katerih se pa že dalje časa debatira po časopisju.
Ali ste jo že
kupili ?
Spoznanje
Na mednarodni konferenci dela v Ženevi je rekel delojemalski delegat s Jouhaux (Francoz):
». . . . Ne gre tu le za gospodarsko vprašanje, marveč glavno za socialni problem. Ne moremo ostati pri trditvi, da bo s preskrbo z delom 150.000 do 300.000 delavcev nezaposlenost zmanjšana, če ta ali ona tovarna sprejme 40 do 60 delavcev, jih bo stotisoče dobilo zaposlitev. Ce se skrajšani delovni čas in delo bolje porazdeli, bo kriza odpravljena. Vedno je še mnogo nezaposlenih delavcev, ki niso nezaposleni zaraditega, ker je kriza, ampak so izgubili delo zaradi tehničnega napredka.«
Neznosne razmere za rudarje
V	teh strašnih časih, ko je že vse obupano vsled neprestanih skrbi za vsakdanji kruh, iz,gleda, da hočejo gotova rudarska podjetja svoje delavstvo do skrajnosti ponižati, ponižati na stopnjo živali in to ne one živali, katero smatra človek za koristno, temveč živali, katero smatra za sebi nevarno.
Človek ne more popisati ponižanja, katero mora danes rudarsko delavstvo prenašati od strani svojih »višjih« poleg svojega težkega in nevarnega poklica, v borbi za svoj skromen obstoj. Zato ni čudno, če je ravno med rudarskim delavstvom največ nesreč in tudi katastrof, kakor je bila zadnja v Kaknju in sedaj zopet v Monsu. Vendar vsa teža dela in ž njim. v zvezi različne nevarnosti bi bile za rud’arje še znos-ljive, če ne bi obstojalo toliko vrst šikan s strani podjetij. Te bi čisto lahko izostale, če bi gospodje v .
....*• *■ m imeli v sebi več človeškega čuta.
Tako se je zgodilo, da je upravnik nekega rudnika, razen tega, da si prisvaja pravico do nadzorstva nad delavstvom tudi izven obrata, izdal razglas na delavstvo s to-le vsebino:
1. V jami se sme kruh jesti le v času odstrelitve (ko se kadi);
2. delavstvo zunanjega obrata sme kruh jesti le v zato določenem času, katerega pa mora nadoknaditi po svojem) šihtu s četrturnim delom.
Kdor bi zgoraj navedenega ne upošteval, se ga bo kaznovalo in sicer: prvič z globo 10 Din, drugič 20 Din, tretjič z javljenjem na višjo inštanco in četrtič pa z odpustom1.
In če se delavski zaupniki pre-drznejo, da v imenu prizadetega delavstva posredujejo, da bi se te odredbe preklicale, se jim kratkomalo zagrozi, da se jih bo ovadilo orož-ništvu in politični oblasti.
To smo primorani, da pribijemo javno, da naša javnost vidi in presedli, če je to prav, da se z našim ubogim, pridnim in prepotrpežljivim delavstvom tako postopa hj to celo pri rudniku, ki bi moral biti vzor vsenr ostalim rudnikom. ___________
Ali sl 2e poravnal naroi-nlno! Ako Se ne, stori takof svojo dolinostl
Tone Maček:
77
Stucai UutH&ucpc
,Kako pa, da tudi Gruntarja danes ni več tu?’
je poizvedoval firance.
2al se tudi temtu ni bolje godilo, čeprav je bil delaven in pameten gospodar. Imel pa je^ usodno napako: bil je svojeglav in trmast. T ekom življenja si je ustvaril svojevrstna pravila o morali in pravici, od katerih ni odstopal niti za las, čeprav so bita navadno v opreki s pisano postavo. On svojega pašnika ni hotel prodati novemu! podjetju. Uprava istega se pa ni dosti brigala za to, da sporna parcela ni njena, temveč je gospodarila po nji ko po svoji. Ležala je skoraj v središču kupljenega zemljišča in se je je bilo res težko izogibati. Delavci so si kratkomalo napravili preko nje poti in steze, pomandrali so vso travo in ko so začeli prav tani v bližini kopati v zemljo rov, so začeli na Gruntarjev pašnik odlagati razni material, les in kamenje in so si na njegovem zemljišču postavili celo barako za shranjevanje
( r0C*Gruntar je ves divji hodil tami okrog, kričal
in protestiral. Delavci so se mu samo smejali. Potem je šel in je svojo parcelo z leso zagradil. Cez noč so mu ograjo podrli in razmetali.
Gruntar je šel nato v pisarno k inženirjem: ,S kako pravico uničujete moje zemljišče. ,S pravico močnejšega. Gruntar, bodite pametni in prodajte raje svojo parcelo. Damo vam še vedno toliko, kakor smo drugim1 plačali.’
A Gruntar je bil trmast. Zagrizel se je v svojo pravico.
,Ne prodam. Zahtevam, ^ da takoj očistite moje zemljišče, če ne, borni tožil.’
.Škoda denarja Gruntar,’ so se mu posmehovali inženirji.
.Borno videli. Pravica mora biti na svetu!’
A pravice, kakor si jo je zamišljal Gruntar, ni bilo. To je izvedel čez nekaj tednov pri okrajnem sodišču v Laškem.. Na njegov priziv mu je okrožno sodišče v Celju isto povedalo. Nesmiselno bi bilo, da bi radi njegove parcele bilo onemogočeno tako veliko in vplevažno podjetje, kakor je novi, mnogo obetajoči rudnik, ki bi bil velike koristi ne samo za vso okolico, ampak tudi
za deželo in državo.	.
Nekega dne je prispela sodna komisija, ki je
Gruiitarjevo parcelo na licu mesta ocenila. sočni pašnik je bil sedaj že prava puščava, vse-čez poteptana In zasipana s kamenjem m gruščem. Komisija se je čudila, da je radi te pusec toliko hrupa in jo je zelo nizko ocernla. izkupiček, ki ga je plačalo podjetje na sodišču, je ostal kar tam, za pravdne stroške in advokate, kar pa še daleč ni zadostovalo in je moral: Gruntar še precej doplačati. Navžir se je dosti jeze, imel je mnogo poti in stroškov, za prazen nič, za veliko razočaranje in ponižanje.
Vaščani so se mu posmehovali, čes, pa bi bil prodal z nami, imel bi vsaj kai od tega. Preveč si trmast. Z bikom' se ne moreš,bosti.
Gruntar je hodil nekaj tednov okrog s povešeno glavo trdovratno molče. Kadar je bil sam, je vedno samprisebi nekaj mrmral Večkrat so ga videli stati gori v hribu na neki skali, kjer .te z razmršenimi lasmi in divjim pogledom glasno nekoga rotil in dvigal stisnjene pesti proti nebu1-Domači so imeli svoj križ z njim; nič več ni sedel k skupni mizi in k ženi ni šel več spat. Nočeval JC kar oblečen v stelji ali na kozolcu in na vprašanja ni dajal odgovorov. Začeli so se ga vsi bati m so bili trdno' prepričani, da se mu je zmešalo-
Doma in po svetu
.Po isti poti Bolgarija, V psihološki '• .m tudi nova bolgarska vlada razpustila politične stranke. Namerava pa razpustiti tudi vse organizacije macedonskih revolucionarjev.
V	Rumuniji še vedno straši fašizem, V rumunski vladi sta se sprla notranji in finančni minister zaradi proračuna. Prosvetni minister je odstopil. Najbrže pride do preosnove vlade na podlagi koncentracije večjih političnih strank. Dr. Maniu (voditelj kmetiške stranke) podpira sedanjo vlado, ker se boji diktature.
Nemški propagandni minister dr. Goebbels obišče Varšavo. Goebbels pojde v Varšavo. Nemci imajo očivid-no nado, da se Poljska ne bo priključila nameravani zvezi Francija, Mala antanta, Turčija in Rusija, če pride do nje. Poljska je že od nekdaj vodila svojo politiko in so jo zaraditega sovražniki večkrat delili kot vojni plen. Poljska hoče v sedanjem kritičnem položaju pomagati Nemčiji, da raz, prede svojo trgovino proti vzhodu, sebi pa zagotoviti mir pred Nemčijo, ki ima edini izhod proti vzhodu.
V ogledalu
Učenjake ven, nadvojvode noter, To je
ir.enda načelo vsega nazadnjaštva:	znebiti
se svobodnih in jasnih glav, ki bi lahko delile ljudstvu prosveto, ki ibi mu kazale ipot iz teme v luč in iz zmot v resnico. In zaradi tega vsak nazadnjaški režim tudi izganja u-čenjake. Koliko učenjakov in znanstvenikov je moralo oditi oz. zbežati iz Nemčije pred prerojenim pruskim K *	- in koliko
jih mora iz Avstrije bežati v luč pred črno srednjeveško temo. Ni še dolgo, ko smo či-tali imena učenjakov, ki so morali ali v zapore ali v izgnanstvo, kakor n. pr. ss. Tand-ler, dr. Udet itd., kajti nazadnjaštvo se resnice znanstvenega dela boji. Istočasno smo pa čitali, kako se vračafo v novopečeno srednjeevropsko temnico razni nadvojvode — Habsburžani — ki jih je ljudstvo leta 1918 ob obračunu z zatiralci narodov izgnalo, ki jih pa zdaj črni zasužnjevalci, črna oristokraciia in črna generaliteta kličejo nazaj za — škornje ljudski volji in prostosti. Ko beži znanost iz dežele — pljujejo menda za njo; ko pa prihaja izgnani zatiralec — ga Pa čakajo z ministri in banketi. Kako pravijo: Saj pride kmalu dan plačila, takrat bomo sodili mil
Apel na sodruge in sodruiice Sirom Dravske banovine
Strašna beda vlada med rudarji v Trbovljah, katere nedolžne žrtve so tudi rudarski otroci, ki v nežni mladosti trpijo lakoto in pomanjkanje vsega, kar bi vsaj za trenutek razveseljilo njihovo mlado, nedolžno in bedno življenje.
Šolske počitnice so pred nami. Že lansko leto so nekateri sodrugi, posebno iz Maribora in okolice mesta vzeli nekaj rudarskih otrok čez počitnice v oskrbo. Otroci, ki so bili tako srečni, so celo leto pripovedovali o solncu in o veselju, ki so ga bili deležni.
Tudi za čas letošnjih šolskih počitnic iskreno prosimo vse cenjene sodruge in *o-družice, ki so v stanu preživljati enega ali dva otroka za čas počitnic, naj blagovolijo to sporočiti na spodnji naslov. V dopisa naj se tudi navede, kakšne starosti naj 'bi otrok bil, potem ali fantek, ali deklica.
Kapitalistična družba se teh nedolžnih žrtev izkoiščania ne usmili, z„t0 apeliramo na sodružna sočutna srca.
Vsa tozadevna obvestila naj se pošljejo na naslov; Pliberšek Franc, predsednik Z. R. J., podružnica Trbovlje (Delavski dom).
V avtokarti za Prago so i« prosta mesta
Ker se bodo peljali Sarajevčani na Delavsko olimpijado v Prago z vlakom, je še vedno prostih nekaj mest v avtokaru, s katerim priredi mariborska Svoboda obisk olimpijade v Pragi v 'dneh od' 6. do 9. julija t. 1. Vožnja stane sem in tja Din 300.—, izletni znak Din 50.—. Take 'prilike za vožnjo skozi romantične gorske kraje srednje in gornje štajerske, južne Češke za golih Din 300.— ne boste imeli kmalu. Vlak stane okrog Din 1000.—, Odhod iz Maribora bo v petek, .dne 6, julija ob 4. zjutraj, povratek ** Prage v pondeljek, dne 9. julija popoldne, Uko da smo okrog polnoči zopet v (Maribo-
Za ceneno prenočišče in prehrano, kakor
za ogled mesta, obisk raznih prireditev UUmpijade, gledališča, akademij, koncertov
bo oskrbel vse potrebno praški odbor ‘‘Bipijade. Priglasiti se je takoj na mariborsko Svobodo (Lipoglavšek Tončko, Sodna ulica 20)._________
Ljubljana
decnlčarll, člani zadruge »Železničarski
• j	doto«	—• poeor!
7iiitnfU«pefe' dnxii17, !Unija lt>34’ ob H- llri zjutraj se bo vrSil v Ijfbljani v »Železničarskem domu« na Novem trsu II. redni občin zbor Splošne delavske gospodarske zadruge »Železničarski dom«. — Dolžnost
udeleže	'	da	SC	°bCneKa	zbora
F. Svetek:
Bilanca pokojninskega zavarovanja
privatnih nameščencev
Računski zaključek Pokojninskega zavoda za I. 1933
Finančna moč Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se od leta do leta veča. Prirastek v 1. 1933 samo v obveznem oddelku je:
Na predpisanih prispevkih, dokupih in priznalnih pristojbinah ca.	Din	27,000.000.—
Obresti od naložene imo-vine pa ca.	»	18,000.000.—
Celoten prirastek v 1. 1933 Din 45,000.000.—
Vsota 45 milijonov prirastka v enem samem letu je na vsak način taka, da vzbuja lahko rešpekt pri onih, ki nosijo odgovornost, pri upravi pa povečano skrb, da bo ta denar res plodonosno in varno naložen.
Večini privatnih nameščencev bo znano, kake bitke so se vršile v prejšnji 5 letni upravni dobi, kdo bo to premoženje upravljal. Naše organizacije in naša delegacija je v tem boju trdno vztrajala na stališču samouprave in proti vsem komisarijatskim težnjam. Po mnogih zapletljajih in krizah je to stališče končno in definitivno zmagalo, zato je sedaj napočila doba mirnega dela in temeljitega študija, kako naj se do-sedaj zbrano premoženje čim boljše upravlja. To premoženje znaša 260 milijonov dinarjev.
Pri tej številki je treba takoj ugotoviti, da še davno ni doseženo kapitalno kritje vseh dosedanjih obvez P. Z. napram svojim zavarovancem. Primanjkljaj znaša ca. 63 milijonov in se je celo za 15 milijonov zvišal napram lanskemu letu. Povečanje primanjkljaja je pripisati predvsem ponovnemu padcu vrednostnih papirjev (ca. 7 milijonov Din), odpisu na nepremičninah in prekomernem porastu rentnikov. Sicer bomo o tej stvari slišali strokovnjaško sodbo g. dir. Matjašiča, vendar je jasno, da je primanjkljaj v neposredni zvezi z gospodarsko krizo •->»	■
O sanaciji primanjkljaja oz. o uravnoteženju zavodovega finančnega poslovanja smo slišali in čitali zlasti zadnje čase vse polno predlogov, nasvetov in kritike. Če bi ti nasveti in predlogi zadevali le Pokojninski zavod, bi ne bila v prvi vrsti naša stvar, z njimi polemizirati, ker v zavodu ne predstavljamo take moči, ki bi bila za njegovo poslovanje polno odgovorna. Toda ti predlogi in nasveti so vzeti iz tistega občega arzenala, iz katerega se gospodarska kriza pri nas na splošno rešuje
Največji del predlogov gre na račun štednje pri upravnih izdatkih. Ne rečem, da bi se tu ne dalo še kaj prištediti. Toda zavedati se je treba, da znašajo vsi upravni stroški skupaj 3,700.000, dočim znaša primanjkljaj 15 milijonov. Če bi torej tako štedili, da bi sploh ne imeli nobenih upravnih izdatkov, da bi n. pr. vsi uradniki brezplačno delali, da bi ne izdali nobene pare za pošto, tiskovine itd., bi bilo vendarle še vedno 12 milijonov primanjkljaja.
To je vsa modrost, ki jo slišimo vsak dan. (Gospodarske zbornice so šle še nekoliko dalje in predlagajo ukinitev revnih letnih dopustov nameščencev, kakor da bo to napolnilo prazne prodajalne s tolikimi kupci, da se bo kar trlo.)
Gospodarski krogi, ki so najbolj pokli-
cani spregovoriti k sanaciji krize svojo odločilno besedo, nočejo in nočejo priznati, da je kriza globokejši pojav, in da ga ni mogoče rešavati s tako primitivnimi sredstvi kakor uravnotežuje kmet svoje gospodarstvo, kadar mu. je obrodila slaba letina.
Pri Pokojninskem zavodu bo treba paziti, da ne bom.o lovili vrabcev po strehah, golobe, ki jih že imamo v kletkah, pa spuščali. izgube pri vrednostnih papirjih so v današnjih časih in razmerah skoraj neizbežne. Po zakonu jih v gotovem razmerju moramo nabavljati. Nabavili smo največ Blaira, ki je bil vsaj takrat še najsolidnejši papir, kateremu je bilo vsaj obrestovanje po T'A in 8% od nominale zagotovljeno. Danes je ta papir na vrednosti izgubil, toda dokler mu je obrestovanje po nakupni vrednosti zagotovljeno, bi utrpeli izgubo šele takrat, če bi te papirje prodajali. Ker pa izplačujemo rente iz obresti naloženega kapitala (kapitalno kritje), pa papirjev ni treba prodajati, zlasti, ker bi nas zakon prisilil, da nakupimo druge papirje, za katere pa je veliko vprašanje, če bi bili boljši in ne slabši.
V	posojilih, meničnih (30 milij.), hipotekarnih (50 milij.) in stavbnih (38 milij.), mamo naloženega kapitala ca 125 milijonov Din. Ta posojila, zlasti hipotekarna in stavbna, so polno varna in se tudi obresti zlasti pri stavbnih v redu izplačujejo. Donos obresti od te postavke je 8.63%, kar je znak, da ta denar ni le varno, temveč tudi plodonosno naložen.
Vloga pri denarnih zavodih 15 milij. Din je v današnjih časih gotovo bolj eks-ponirana, toda tudi tu velja pravilo, da se da s paniko kvečjemu kaj pokvariti, ničesar pa izboljšati.
Lepo vsoto 73 milijonov Din ima zavod vloženo v lastnih stavbah. Če se pri ostalih postavkah ne da reči, da je to ali ono potrebno nujne korekture, je pri tej postavki treba nujno urediti sistem, da se bo to premoženje čim plodonosnejše upravljalo. Varnost je tukaj stoodstotna, toda obrestovanje 3.4% je preskromno.
Iz lastne prakse vem, da ima tudi tu kriza svoje prste vmes. Lokale v zgradbah je težko oddati, ker trgovina usiha, za stanovanje je težko dobiti tako najemnino, da bi	se stavba	dovoljno obrestovala.	Toda
marsikaj je pa mogoče vendarle zboljšati, če	se	v tem-	pravcu stalno dela.	Tega
stremljenja pa ni mogoče pričakovati, če se upravlja ta resor od obče uprave zavoda, ki ima rešavati vsak dan na stotine uprav-notehničnih zadev.
To vprašanje je treba rešiti približno tako, kakor so n. pr. občine že davno ločile svoja komunalna podjetja od politično-upravnih poslov. Tudi P. Z. mora stremeti, da	bo	ta resor	čimpreje komercijaliziran in
da	se	bo vodil	povsem, po splošno	trgov-
skih načelih. S to preuredbo bo oproščena splošna uprava zavoda od cele vrste podrobnega dela, ki mora mnogokrat vsled Prezaposlenosti, biti odloženo, ki je pa take narave, da takoj nastane škoda, če se ga sproti inicijativno ne rešuje.
O teh važnih vprašanjih bi bilo treba še marsikaj spregovoriti, če smo dali povod, da se bo debata na občnem zboru zavoda vršila tudi okoli teh — po našem mnenju najvažnejših vprašanj — smo s tem člankom dosegli svoj namen.
Protestno zborovanje ptujskega delavstva
V odločni manifestaciji smo protestirali
V	četrtek zvečer je tudi naša podružnica »Splošne delavske zveze« v Ptuju tako odločno in manifestantno podala protest ptujskega delavstva proti okrnitvi delavskih zakonov, kot tega niti sami nismo pričakovali. Dvorana »Svobode« je bila to pot mnogo premajhna za delavstvo, ki je privrelo iz delavnic, da sliši, kak atentat pripravljajo delodajalci na socijalno zakonodajo. Iz »Petovie« in Pirichove tovarne usnja so prišli kar korporativno. Izredno mnogo je bilo tudi žen in deklet, delavk. Zborovanje je otvoril s. Šmid, nakar je v nad poldrugournem govoru razložil referent s. dr. Avg. Relsman razvoj socialne zakonodaje, boj deiavstva za njeno zboljšanje in zahrbtni napad delodajalcev na komaj pribojevane zakone. Predavatelj je opozoril
tudi na nedostatke socialne zakonodaje, ki so nujno potrebni izpopolnitve. Predvsem nam grozi škoda od razsodišč, če bodo res sestavljena z upravnim uradništvom, namesto s poklicnimi sodniki, ki poznajo temeljito soeialno zakonodajo. Potrebna pa je zlasti enotna fronta delavstva, močna strokovna organizacija z razvitim delavskim, časopisjem.
Navzoči so bili tudi člani Narodno strokovne zveze, ki so tudi skupno z ostalim delavstvom ponovno ploskali prepričevalnim izvajanjem govornika. Moški zbor »Svobode« je zaključil ob sprejetju predložene resolucije ta mogočni protestni zbor proletarijata v Ptuju. Tudi novi naročniki »Delavske politike« so se prijavili po zborovanju.
Maribor
Kulturno gibanje v tekstilnih tovaroaK
Tekstilni delavec nam piše: »Kakor že znano, si je delavstvo, zaposleno pri tvrdki Hutter in drug, ustanovilo svojo godbo. To-da povdariti je treba, da je to mogoče samo v takšnih tovarnah, kjer mezde vsaj delno odgovarjajo življenskim potrebam delavstva. Vzgledi pa spodbujajol Tako so se naenkrat pojavili razglasi tudi v nekaterih drugih tekstilnih tovarnah, s katerimi se oznanja veselo vest, da bo skoraj ustanovljena godba ali pevski zbor. V tovarni Doctor in drug je bil te dni nalepljen razglas, ki se glasi: >Na splošno željo delavcev in delavk se bo osnoval pevski mešani zbor in tamburaiko društvo za tovarno Doctor in drug. Pripravljalni odbor.« — Na drugem razglasu pa s« že navedeni prispevki (3 Din), ki se bodo pobirali od uslužbencev. Bledih in izmozganih obrazov stoje delavke in delavci pred razglasom, čitajo in često kdo glasno zamrmra: »Dajte nam najprej mezde, da ne bomo primorani stradati, potem pa muziko.« Spominjamo se, kakor je nastopil delodajalec ob priliki zadnje spontane stavke, ki je
izbruhnila radi sramotno nizkih plač in neznosnih razmer, ki vladajo v tej tovarni. Dvanajst žrtev je na cesti, med njimi pet obratnih zaupnikov. Da bo pa svet strmel, kako dobro se godi delavstvu, se naj osnuje muzika, akoravno so mezde polovico nižje kakor pri konkurentu. Predpisali bomo članarino, delavstvo pa naj molči. — Namen je prozoren, toda kljub udarcu, ki ga je do^ bilo delavstvo ob priliki zadnje stavke, še ni vseh dni konec. To si zapomnite gospodje, ki trenutno samovoljno odločate o naši nso-di.« — Nas veseli trezen glas iz vrst delavstva,, ki se mora zavedati, da §i bo izboljšalo svoj položaj le s pomočjo močne strokovne organizacije, ki bo v stanu priboriti delavstvu večji kos kruha. Op. ur.
Polaganje pomočniških Izrltov. Združenje krojačev v Mariboru poziva vse vajence In vajenke v tej stroki, ki so dovršili učno dobo, da se prijavijo v zadružni pisarni radi polaganja izpitov, ki se bodo vršili dne 24. junija. Istotam se dobijo tudi vse potrebne tozadevne informacije.
Novo napisno tablo odvetnika s. dr. Avg. Reismana so v noči dne 6. t. m. žalostni junaki zopet razbili. Za storilci se vrše poizvedbe.
Avtobusne vožnje na Mariborski otok. Mestno avtobusno podjetje opozarja občinstvo ,da bodo počenši od nedelje, dne 10. t. m. vsi avtobusi, ki vozijo na Mariborski otok, provizorično vozili iz Trga Svobode po dosedanjem voznem redu, in sicer po Kopališki, Tattenbachovi ulici, Glavni trg, Koroška cesta itd. Dosedanja avtobusna postaja na Glavnem trgu bo premeščena pred trgovino Ošlak.
Nerazumljiva nehvaležnost bi bila, ako ne bi kupili vsaj eno srečko »Dobrodelne tombole« naših poštarjev, ki Vam celo ieto nosijo pisma in važna vesela in žalostna obvestila, pa tudi dolgo zaželjene denarne nakaznice. Z eno samo srečko Vam lahko izkažemo svojo hvaležnost s tem, da Vam izplačamo nekaj »jurjev« v gotovini. Tombola se vrši v nedeljo, dne 10. junija popoldne na »Trgu Svobode«. Pridite in poskusite zvezdo svoje sreče. Čisti dobiček je namenjen samo v podporo bolnih članov in sirot poštnih uslužbencev. Dobitki so na vpogled od petka naprej v izložbi garaže hotela »Orel-Zemljič«, Grajski trg. Pri tomboli igra godba poštnih nižjih uslužbencev.
I.	Delavsko kolesarsko društvo, podružnica Studeuci, bo v zvezi s centralo Maribor in podružnico Pobrežje priredila v nedeljo, dne 10. junija skupni izlet v Rače-Podovo. Odvoz od društvenega lokala pri Majheniču ob 14. uri in ob isti uri tudi odvoz izpred društvenega lokala centrale.
Delavci in nameščene! jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu St. 6.________________________________________
Kongres „2Čveze delavskih 2ena in deklet"
V	nedeljo, dne 3. junija, se je vršil v mali dvorani Delavske zbornice kongres Zveze delavskih žena in deklet, ki je s tem kongresom stopila v 11. leto svojega delovanja. Otvorila ga je predsednica s. Brezarjeva, nakar je v imenu kulturne zveze Svobode in Strokovne komisije pozdravil s. Vuk želeč, da bi šla zveza v drugem desetletju svojega delovanja še z večjo agilnostjo svojo vzgojno in razredno bojevno pot naprej. Kot proletarski ženski parlament naj kongres z vso resnostjo in razumnostjo, upoštevajoč težke prilike, v katerih se danes nahaja proletarijat, naredi sklepe za prihodnjo periodo iz stališča proletarske solidarnosti, miselnosti in revolucionarne ideologije, da bo naš skupni boj proti skupnemu sovražniku — kapitalizmu čimpreje z uspehom, dobojevan.
Za tem je' odbor podal poročila o delovanju v preteklem letu ter je predsednica v kratkih obrisih podčrtala najvažnejše akcije v preteklih desetih letih. Zveza je tekom zadnjih dveh letvlepo napredovala in ima danes že 6 podružnic (Jesenice, Trbovlje, Zagorje, Črna, Ptuj, Maribor), v osnovanju pa sta nadaljni dve (Mežica in .Javornik) ter je število redno plačujočih članic nad 1000.
Po poročilih centralnega odbora in de-legatinj iz podružnic je bila sprejeta raz-rešnica staremu odboru in je bil soglasno izvoljen novi odbor: častna predsednica Rakovec Marija (ustanoviteljica Zveze), predsednica Brezar Štefanija, tajnica Selan Marija, blagajničarka Rudoli Štefka, ter ožji in širši odbor, v katerem se nahajajo zastopnice vseh podružnic; podružnice, ki imajo nad 200 članic, pa imajo po dve zastopnici.
Soglasno so bile sprejete resolucije na Ministrstvo financ radi uredbe o redukciji draginjskih doklad, nadalje na Ministrstvo prosvete radi otvoritve ženskih učiteljišč in potrebnih šol ter programi nadaljnega delovanja zveze, iz katerega posnemamo:
Cilj delavskih žen bo dosežen, kadar bo delovno ljudstvo samo vživalo sadove svojega dela.
Do tega cilja nas pa vodi pot preko postopnih socialnih in kulturnih pridobitev, ki bo tem krajša, čim solidarnejše in vztrajnejše se bomo za te pridobitve borili.
Zato je dolžnost delavskih žen, da se ramo ob rami z marksističnim delavstvom bore za:
načrtno gospodarstvo v svrho odprave brezposelnosti:
eksistenčni minimum in eksistenčni maksimum:
enako plačilo za enako delo: za starostno in onemoglostno zavarovanje vsega delovnega ljudstva, in sicer tudi onih žen, ki niso imele samostojnega zaslužka;
podaljšanje šoloobveznosti do dovršenega 16. leta in brezpogojno prepoved pridobitne zaposlitve mladostnikov izpod 16. leta;
reformo zakona (braka), da bo zakoncem olajšano sožitje oziroma nova združitev z drugo osebo v slučaju ločitve s prvo in za neodvisnost ločene žene od moževji alimentacij.
Razume se, da je dolžnost Zveze delavskih žen in deklet, da sodeluje pri vseh akcijah, katere bodo podvzele sorodne marksistične organizacije.
Pred zaključkom je predlagala s. Sbaschnikova daljšo resolucijo o ciljih in delovanju zveze, katera bo razposlana vsem podružnicam.
Skromno so proslavile organizirane delavske žene in dekleta desetletni jubilej obstoja svoje organizacije, zavedajoč se izredno težkega položaja, v katerem se nahaja delavski razred in v katerem' največ trpe ravno proletarske žene, zato je treba pozdraviti enodušnost, s katero so bili sprejeti zaključki, da je potrebna enotnost In solidarnost ter vztrajnost v boju za dosego boljše bodočnosti.
Trbovlje
»Svoboda« Trbovlje bo priredila
I. Veliki delavski prosvetni večer
s sodelovanjem vseh delavskih pevskih in godbenih društev iz rudarskih revirjev: Trbovelj, Hrastnika in Zagorja v nedeljo, dne
10.	junija 1934 s pričetkom ob pol 20. (pol 8. uri večer) na prostem, na dvorišču »Delavskega doma« v Trbovljah (v slučaju zelo slabega vremena v dvorani).
Nastopili bodo:
Združeni delavski pevski zbori (nad 200 pevcev, dirigent Alojz Podlogar). Godbeno društvo steklarjev iz Hrastnika (kapelnik Peter Ignjatev). Pevski odsek »Svobode« iz Zagorja (dirigent Gustav Pirc). Pevsko društvo »Zarja« iz Trbovelj (dirigent Rudi Dolničar). Rudniška rudarska godba iz Hrastnika (kapelnik Franc Turnšek). Pevski odsek »Svobode« iz Trbovelj (dirigent Milan Beltram). Moški zbor pevskega odseka »Svobode« iz Hrastnika (dirigent Alojz Podlogar). Rudniška godba iz Zagorja (kapelnik Srečko Godina). Pevski odsek »Svobode« II iz Hrastnika (dirigent Bruno Diermeier). Mešani zbor pevskega odseka »Svobode« I iz Hrastnika (dirigent Alojz Podlogar). Delavska godba iz Trbovelj (kapelnik Tone Hu-darin). Združene delavske godbe (okrog 100 godbenikov, kapelnik Tone Budarin).
Naciji v razkroju. Z umazano demagogijo so trboveljski naciji že več let skušali priti do veljave. Pri agitaciji so se posluževali groženj in obljub. Posebno med rudarskim delavstvom so bile obljube za boljše stanovanje, boljše plače, boljše služ-bice, kakor tudi delo ob praznovalnih dneh njihov priljubljen agitacijski materijah Kdor ni hotel	parirati,	so	ga	denuncirali.
Akoravno so jim nekateri predpostavljeni pridno gonili »nacijske« kozličke skppaj, jih je končno le zadela usoda, kakor že številne njim. sorodne rodoljubarske skupine, ki so v Trbovljah rasle večkrat kakor gobe po dežju. Trboveljski rudarji ne bodo kmalu pozabili umazanega terorja pri zadnjih občinskih	volitvah,	ki	so	ga izvajali
»nacijonalisti«.	Tudi ne	bodo	pozabili na
preganjanja po	volitvah,	ki	so	jih zakrivili
»naciji«. Prišli so že tako daleč, da si pri prihodnjih občinskih volitvah ne bodo upali kandidirati svojega znanega kandidata za županski stolček. Ko se bo docela dvignil zastor, za katerim se skrivajo trboveljski »naciji«, bo prišlo v Trbovljah do zaželje-nega miru.
Ruše
Protestni shod radi predloga za poslabšani« delavske Zakonodaje s strani industri-jalcev priredi podružnica Splošne delavske zveze v Rušah to nedeljo, dne 10. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v gostilni Magdič. Poročal bo s. Ag. Reisman iz Maribora.
Tudi za nameščence. V predlogih za poslabšanje delovnega prava hočejo znatno okrniti tudi nameščence. Vsled tega se bo razpravljalo na nedeljskem zboru pri Magdiču tudi o teh načrtih gg. industrijalcev in zato so vabljeni tudi prizadeti zasebni uradniki in uradnice.
Šport
Iz tajništva SK Svobode, Maribor. Dne
17.	t. m. se bo vršila v Celju prva kvalifikacijska tekma za I. razred med SK »Olimpom in SK »Svobodo«. »Svoboda« bo organizirala za ta dan v Celje izlet z avtobusom. Vsi, ki se zanimajo za delavski šport in se nameravajo izleta udeležiti, se naprošajo, da se prijavijo s. Selinšku na igrišču ali pa v tajništvu.
NAZNANILO!
Na cesta povpraševali ja tem potom vljudno naznanjam sl. občinstvu, da še vedno popravljam vsakovrstne ure precizno in po najnižji ceni z lletnim jamstvom. Za vse nove, pri meni kupljene ure pit se izdaja najmanje 31etna pismena garancija.
Se še v nadalje priporoča
ZDRAVKO RANT, urar
Jesenice-Fužine, v trafiki pri Kino Radio (nasproti tovarne).
Velik shod steklarskega delavstva v Hrastniku
Steklarjem je zopet odpovedana slu2ba
V	nedeljo, dne 3. junija se je vršil na dvorišču Konzumnega društva rudarjev javen shod, katerega so sklicale svobodne strokovne organizacije v Hrastniku. Poročal je s. Toman iz Jesenic o položaju delavstva in o nameri podjetnikov za poslabšanje obrtnega zakona. V tričetrturnem, govoru je prikazal obči položaj delavstva v naši državi, dotaknil se je tudi jeseniške borbe, katera je bila zaključena z uspehom za delavstvo, o nameri podjetnikov za poslabšanje naše socialne zakonodaje in za znižanje že itak nizkih mezd. Da se to prepreči, je edina rešitev v močni strokovni organizaciji. Za njim je sodr. Beutl razložil, kako se hujska proti nam marksistom med kmeti, češ, ne nasedajte jim* ker ti vam hočejo vzeti vašo zemljo itd. Da je tako govorjenje največja neumnost, ni treba še posebej povdarjati. Prikazal je, kako se kmeta ščuva proti industrijskemu delavcu tudi na ta način, češ, da je delavec velik gospod, ker dela samo 8 ur na dan in je boljše oblečen, na drugi strani pa zopet kakšen industrijski delavec misli, da se kmetu dobro godi, da ima vsega dovolj. Pozabljajo pa eni kakor drugi, da sta oba izkoriščana od kapitalista, kateri se obema smeje, ker nista složna in ima on od tega dobiček. Pozval je vse navzoče, da skušajo kmetom raztolmačiti, kako potrebno je, da kmet in delavec enotna nastopita.
Sodr. Kellner je poročal o položaju delavstva v steklarni. Podjetje je predlagalo
8)4 odstotno redukcijo plač za steklarje. Svoj predlog utemeljuje s tem, da drugače ne more eksportirati stekla in so prisiljeni eno peč ugasniti ter okrog 200 ljudi odpustiti. Vršila so se že pogajanja, a do sporazuma ni prišlo. Delavstvo je vpričo težkega položaja pristalo na 3 odstotno redukcijo, kar seveda podjetju ne zadostuje in je v soboto, dne 2. junija vsemu delavstvu odpovedalo službo, da tako delavce ustraši. Pozval je delavce, da drže disciplino in počakajo končni rezultat. Zastopnika politične oblasti je pa pozval, da se zainteresira za celo zadevo. Predlagal je resolucijo na Delavsko zbornico v Ljubljani in na URSSJ v Beogradu proti vsakemu poslabšanju obrtnega zakona ter je bila soglasno sprejeta. Ožigosal je nacionalne organizacije, ki so na več shodih obrekovale naše organizacije. Navedel je, kako so nacionalne organizacije na jugu dobile od raznih podjetnikov po 5 do 80.000 Din podpore. Take organizacije potem niso delavske, ampak podjetniške. Sodr. Toman je k temu dodal še nekaj svojih misli. Oba sta pozvala navzoče nacije, da to ovržejo, če ni res, pa so bili tihi, kakor miš. Vsi govorniki so želi mogočen aplavz. Tako je hrastniško delavstvo pokazalo, da si ne bo pustilo vzeti svojih pravic in da tudi ne bo nasedlo raznim demagogom in obrekovalcem. Le tako naprej in bodočnost bo naša. Želimo si še več takih shodov. — Shoda se je udeležilo nad 500 delavcev in delavk.
Komunistični pisatelji v nacionalističnem listu.
Kulturno denuncijant-stvo je 2e pohujšano
Petelin še ni skoro trikrat zapel, ko je tukajšnji nacijonalistični list izlil gnojnico na »levičarsko literaturo, strup za mladino«, ker ta literatura negacije in razkroja baje nima mesta v naših javnih knjižnicah. To je baje literatura golega nraterijalizma, sadistične in negativne analize sedanjega družabnega reda in družbe. Mladina, ki ne čuti romantično herojično, baje nič ne pomeni za svoj narod. S prstom je zaplotni pisatelj pokazal na knjižnice, ki imajo takšno strupeno literaturo in našteval nekaj levičarskih literatov, ki jih je pobral iz Hitlerjevih organov. V nezdravem duhu so vodene knjižnice, v katerih so pisatelji sicer svetovnega slovesa med kulturnim izobraženci, Heinrich Mann (ki pa ni noben 'komunist, op. ur.), Toller, Feuchtvvanger itd. Ni se baje čuditi, če potem naša mlajša generacija ne mara solzavih romanov kakšnih domačih tudi-pisateljev in rajše malikuje pred raznimi »boljševiškimi in poboljševi-škimi beletristi«.
No in v številki »Borbe« z dne 1. junija 1934, št. 22 je objavljen na dveh stolpcih odlomek romana, sicer izvrstnega bolj-ševiškega marksističnega komunističnega češkega pisatelja Ivana Obrachta »Aria«. Samo da čedni list niti ničesar tega ne pove o Olbrachtu, niti, da je to prevod iz češčine. niti ne objavlja imena prevajalca.
Takšna blamaža in ignoranca!
Ali pa morda tako hitro pohujšanje kulturnega denuncijantstva? Najbrže je sotrud-nik »Borbe« po zadnjem članku iz radovednosti šel v zaznamovane pogubonosne knjižnice in se pred potekom dveh tednov že pohujšal in okužil ter podkrepil upravičenost članka o levičarski literaturi z dne
18.	maja.
Kaj pa bo sedaj? Velika zadrega v vrstah oponašalcev hitlerjevskih metod v Mariboru.
Jesenke
Čudno postopanje. Pri nas na Jesenicah .sta bila v zadnjem času na pošti zaplenjena dva kovanca, eden za 1 Din, drugi za Din 10.-—, ker sta imela bolj slaboten blesk in sta bila zaradi tega »osumljena potvorbe«. Toda finančno ministrstvo oz. dravska fin. direkcija, kamor sta bila poslana, sta ugotovila, da novca nista ponarejena, nego sta zaradi prometa samo obrabljena.
— ... -v*	,*»	v.	„m
Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo. dne 9. in lt). t. m. ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) krasen ruski sovjetski zvočni film »Tihi Don«. V glavnih vlogah hudožestvenika Cezarska-ja in Abrikosov. Po romanu D. Šolohova. Režija Preobraženskaja in Pravov. Produkcija Mežrabpom-Film, Moskva. Dodatki običajni. — Prihodnji spored: Žareča pusta.
I
Najboljši cviček
I
Is Oadove p« II tar pristna štajerska
■ VIHARNA Al BRIŠKI i
Ljubljana, palila „araflke“.
LEGAT
ŠPECERIJA DELIKATESE ZAJTRKOVALNICA
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28
Nabirajte
nove
naročnike
2(uptsjte svoje potrebščine pri naiih inserentih.
Ljutomer
Protestno zborovanje radi načrta delodajalcev za poslabšanje socialne zakonodaje sklicuje Z. P. N. J. v Ljutomeru v nedeljo, dne 10. t. m. ob 15. uri v gostilni Triglav. Poročal bo s. Petejan iz Maribora. Delavci in nameščenci, pridite polnoštevilno.
Vabilo
na XI. redni občni zbor Sploš. gradb. gosp. produkt, zadruge »Naprej« r. z. z o. z. v Celju, ki se vrši v nedeljo, dne 24. junija ob 10. uri dopoldne v restavracij Baštevc, Gaberje, Tovarniška ulica (poprej Šribar). Dnevni red:
1. Čitanje zadnjega zapisnika o X. občnem zboru.
2. Poročilo načelstva, rač. zaključek za 1. 1933.
3. Poročilo nadzorstva in odobritev bilance za 1. 1933.
4. Sprememba pravil.
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Citanje revizijskega poročila.
7. Raznoterosti.
Vse člane se opozarja na § 20 društvenih pravil.	Načelstvo.
ifi
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. -	,	=
Laško
Rudnik Drobni dol leži kakšne 3 ure hoda od Laškega. V tem rudniku je zaposlenih okoli 80 rudarjev, ki so po večini mali okoliški posestniki in njihovi sinovi. Iz socialnega stališča so razmere pri tem rudniku skrajno neugodne. Rudar zasluži dnevno 24, učni kopač 22 in vozač 20 dinarjev za storjen šiht. Povrh so še te plače mesece v zaostanku. Rudarji ne prejemajo deputatnega premoga in tudi ne odškodnine za stanovanje. Jame so v takšnem stanju, da se človek zgrozi, ko vidi v kakšnem blatu in nevarnosti morajo rudarji delati. Rudnik nima ne kopalnice in ne oblačilnice. Za obratnega vodjo je tam inž. Keck, ki je avstrijski državljan, in ga imajo rudarji v Kočevju v dobrem spominu. S 1. junijem se je hotelo rudarjem v Drobnem dolu zopet znižati plače za 10 odstotkov. Pri tem je omenjeni obratovodja zahteval od delavskega zaupnika, da mora to znižanje plač zaupnik naznaniti delavstvu. Delavstvo je pa zahtevalo, naj to stori obratovodja sam. Ker je obratovodja le silil zaupnika, je to delavstvo tako razburilo, da jih je nekaj stopilo v pisarno in so ing. Kecka vrgli iz pisarne. Ob istem času se je tudi ustavilo delo, ker so delavci rekli, da v tako zanemarjene jame ne gredo več. Obratovodja je delavstvo oškodoval občutno s tem, da jim je črtal vozičke. Vodstvo rudnika je takoj brzojavilo po zastopnika rudarskega glavarstva in javilo to lastniku rudnika v Srbijo. Pogajanja niso imela nikakega uspeha za delavstvo. ki zahteva odstranitev Kecka in stare plače. Ponovna, pogajanja, ki jih je preko rudarskega glavarstva uvedlo načelstvo
li.	skupine, se bodo v kratkem vršila.
Milno pri,HM’
Javljam, da sem se preselil iz Kolodvorske ul. 26 (gostilne Orehek) in da sem otvoril lastno gostilno
v Trnovskem pristnim L
Najboljša vina, mrzla in gorka jedila vedno na razpolago.
Se priporoča:
Marko Samaluk
Ljubljana, Trnovski pristan 4
n m
CENE GOVORE!
Plasti za dame ne od Dm 190‘-Obleke za moške ze od om 170'-Obleke za fante ze od om 60'-
Dosezen Je naš cilj — Oblekli jmo vje ljudi dobro in poceni!
Preprliajte se o vsem brez-obvezno v naših prodajalnah
TIVAR-OBLEKE
.11
Tiska: Llndska tiskarna, d. d. ▼ Maribor«, predstavltell Josip Ollak t Marlhora. — Za konzorcij izdaja ta arejmj« Viktor Eri«, v Maribora.