[TEVILKA  43 • leto XXXVIII • cena 20 din
Celje, 25. oktobra 1984
HOV! TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
ta besedi vino in gospodarstvo v naši gospodarski praksi resnično tako ujeti med sabo, da bi si vinogradniki in
inarji po obranih grozdnih jagodah lahko oddahnili? Odgovor je nikalen, kajti slovensko vinogradništvo, žal, ne sodi
ied prednostne kmetijske, kaj šele izvozne možnosti in naloge. Pa menda ga ne bomo uvrstili med ljubiteljstvo, ali pa
ar pod brajdo.	MITJA UMNIK, FOTO: EDI MASNEC
Manjšine most med
narodi - zakaj ne?
Janez Wutte-Luc: >•Gospodarsko moč-
nejši bomo tudi politično prodornej-
ši.« Stran 12.
Vedno je še nekaj zadaj
Ob prekinitvi dela v šentjurskem Tolu. Stran 4.
Štiri ure med sončnim vzhodom in
zahodom
Bo ostal Iršič zaradi spora še vedno brez ceste? Stran 13.
Denarništvo v Celju
in njegova jubileja
Na tradiciji hranilništva,
ki je pred 120 leti vzklilo v
Celju, kot je iz zgodovine
znano v hudih porodnih
krčih, je nastala sedanja ob-
močna matična banka Ljub-
ljanska banka Splošna ban-
ka Celje. Ta deluje na teri-
toriju šestih občin v celjski
regiji in posluje predvsem s
sredstvi organizacij združe-
nega dela in sredstvi obča-
nov.
Največji razvoj je Ljub-
ljanska banka zabeležila v
sedemdesetih letih. V poslo-
vanju banke so bile doseže-
ne globalne in kakovostne
spremembe, ki jih je vsesko-
zi spremljala kakovostna go-
spodarska rast. V zadnjem
času pa banka v skladu s sta-
bilizacijskimi prizadevanji
vlaga največ v pospeševanje
izvoza in v preskrbo celjske-
ga območja s hrano.
Z bančno pomočjo ustvari-
jo članice Ljubljanske banke
90 milijonov dolarjev deviz-
nega priliva, celjsko območ-
je pa je zadovoljivo preskrb-
ljeno s kmetijskimi pridelki.
Poleg gospodarstva je
skrb Ljubljanske banke
močno usmerjena v poslova-
nje z varčevalci, saj pred-
stavljajo prihranki občanov
ker 30% od vsega zbranega
denarja v banki. Za sredstva
občanov je značilna izjemno
hitra rast, saj so se v zadnjih
desetih letih povečala kar za
petnajstkrat.
Skupna bilančna vsota
Ljubljanske banke Splošne
banke Celje znaša trenutno
35 milijard dinarjev, ki so jih
ustvarile članice s področja
gospodarstva in negospodar-
stva ter blizu 400 tisoč odpr-
tih računov občanov.
Tej uspešni osebni izkazni-
ci, ki so jo razgrnili predstav-
niki Ljubljanske banke na
svečani seji sveta varčeval-
cev pred kratkim, lahko do-
damo samo skromno zabe-
ležko o praznovanju jubile-
jev - 120 let denarništva v
Celju ter 40 letnico Denarne-
ga zavoda Slovenije.
Ob tej priložnosti so po-
novno namestili spominsko
ploščo graditeljem Narodne-
ga doma. kjer je bilo usta-
novljeno slovensko bančniš-
tvo, ki je hkrati bilo tudi no-
silec gospodarskega razvoja
v takratni Štajerski.
Ustanoviteljema bratoma
Josipu in Mihaelu Vošnjaku
so mladinci ZSMS iz Celja
ob tej priliki položili venec
pod spominsko ploščo v Sta-
netovi ulici v Celju, kjer je
eden od bratov Vošnjakov -
Mihael, v času največje bor-
be za slovenstvo tudi živel.
Zavest o potrebi varčeva-
nja je ostala vse do današnjih
dni in vse več je varčevalcev,
ki svoje prihranke zaupajo
tej ustanovi. Prav na zaupa-
nju gradijo današnji bančni
delavci, ko načrtujejo svoje
prihodnje dni.
ZDENKA STOPAR
¥ Celju za enotno
in boljše ogrevanje
V Celju že nekaj časa nih-
če ni zadovoljen z ogreva-
njem - ne tisti ki se grejejo
ne tisti, ki za to skrbe. Bore
malo je bilo narejenega za
smotrno rabo iz dneva v
dan dražje energije, nekate-
ra toplovodna omrežja so
brez lastnika, cene za ogre-
vanje so različne, usposob-
ljenega upravljalca za ogre-
vanje ni, denar zanj pa se
vse bolj preliva iz že tako
preskromnih sredstev, za
vzdrževanje stanovanjskih
hiš. Stanovanjska skupnost
si pač pomaga kakor more
in zna ob spoznanju, da
ogrevanja v Celju ni spo-
sobna voditi.
Spremembe, s katerimi bi
vse to odpravili, so očitno
nujne in tega so se v polni
meri zavedali tudi delagati
na torkovi seji skupščine sta-
novanjske skupnosti. Števil-
ne pripombe delegatov, ki so
izhajale predvsem iz sploš-
nega nezadovoljstva z raz-
merami, iz nezaupanja v no-
ve predloge in tudi težnje po
ohranjanju boljšega položaja
v nekaterih krajevnih skup-
nostih, celovitega predloga
sprememb niso omajale.
Proti spremembam družbe-
noekonomskih odnosov na
področju oskrbe s toplotno
energijo za ogrevanje so gla-
sovali štirje delegati, dva sta
se pri glasovanju vzdržala.
Največ pripomb so obliko-
vali v krajevni skupnosti Sa-
vinja. Segale so vse do mne-
nja, da bi bilo treba o tem
občutljivem področju orga-
nizirati široko javno razpra-
vo, da predlog ni dovolj po-
drobno izdelan, da v njem ne
vidijo možnosti cenejšega
ogrevanja, pa do pomisle-
kov, da nova temeljna orga-
nizacija, ki bo za ogrevanje
skrbela, ne zagotavlja uspeš-
nega poslovanja. Gotovo pa
je pri tem igrala najvažnejšo
vlogo neizrečena pripomba -
krajani v tej krajevni skup-
nosti so sedaj med tistimi, ki
plačujejo za ogrevanje manj.
kot bodo po poenotenju cen
ne glede na vir napajanja s
toploto in ne glede na vrsto
goriva. Izračunana končna
cena ogrevanja kvadratnega
metra stanovanjske površine
je 69,10 dinarjev.
Z odločitvijo delegatov za
enotno ogrevanje je v Celju
padla še ena izmed pregraj
med krajevnimi skupnost-
mi. Ni šlo zlahka, a potrdimo
lahko delegatu, ki je dejal, da
niso stanovalci krivi, če je bi-
lo pri njih ogrevanje cenejše,
tako kot tudi za to nimajo
zaslug.
MILENA B. POKLIC
Spet je na svojem mestu spominska plošča, ki so jo okupa-
torji ob svojem prihodu sneli, ker tega simbola slovenstva
niso hoteli gledati. Neki neznan rodoljub, ki jo je videl v
smeteh, jo je spravil v celjski mestni muzej in tam je
čakala do današnjih dni.
Komemoracije
ob Dnevu
mrtvih
Tudi letos bodo ob
Dnevu mrtvih v Celju
komemoracije, ki se jih
bodo poleg delegacij ob-
činske skupščine in
družbenopolitičnih or-
ganizacij udeležili učen-
ci osnovnih in srednjih
šol, ter številni občani,
ki bodo tako počastili
spomin na padle in ubite
v narodnoosvobodilni
vojni. Svečane komemo-
racije bodo v sredo, 31.
oktobra 1984. Na Šlan-
drovem trgu pri grobnici
narodnih herojev in spo-
meniku Vojna in mir se
bo slovesnost pričela ob
11. uri, v zaporih Stari
pisker ob 11.45 uri ter na
Golovcu pri grobnici
padlih borcev NOV ob
16. uri. Program pri na-
vedenih komemoracijah
bo izvedla šolska mladi-
na ob sodelovanju godb
na pihala KPD France
Prešeren in EMO Celje.
Vod vojakov pa bo na
Slandroven trgu in Go-
lovcu izstrelil tudi čast-
no salvo.
Občinski odbor ZZB
N'OV Celje je že določil
delegacije borčevskih in
družbenopolitičnih or-
ganizacij, ki bodo ob
spominskih obeležjih
padlim za svobodo polo-
žile vence.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
25. OKTOBER 1984
Za večio kakovost politično informativne dejavnosti
V okviru razprave o predlogih
sklepov 13. seje CK ZKJ se je sestal
tudi aktiv novinarjev-komunistov
in ocenil nekatera idejnopolitična
vprašanja družbene informativne
dejavnosti. Na posvetu, ki ga je vo-
dil sekretar Medobčinskega sveta
ZKS Celje Emil Roje, so novinarji
opozorili na možnosti kakovostne-
ga izboljšanja politično informa-
tivne in propagandne dejavnosti
znotraj ZK.
Najbolj pa so v razpravi izstopale
naslednje teme in vprašanja.
Materialna podlaga za delovanje
sredstev informiranja v regiji ne bi
smela biti v toliki meri pogojena s
sredstvi ekonomske propagande or-
ganizacij združenega dela, saj to do-
stikrat ovira kritično in objektivno
prikazovanje razmer v posameznih
ozdih.
Zakaj politični forumi v občinah
tako pogosto razglašajo novinarje za
dežurne krivce« in za vznemirjanje
—■ 1 .........MMT—"1
javnosti? Ali imamo v naši informa-
tivni zavesti in kulturi dovolj uve-
ljavljene kriterije ustvarjalnega in
afirmativnega obveščanja? Kakšna
je idejno teoretična usposobljenost
novinarjev za kritično diferenciacijo
do vse pogostejših teh o porušenih
razmerjih in negaciji odnosa ustvar-
jalnost - svoboda, ko gre za politične
razmere v javnem informiranju in
publicistiki in ali so dovolj razčišče-
ne koncepcijske osnove in idejna
ozadja vse bolj ponujajočega se •al-
ternativnega novinarstva«? Kaj bi
morah storiti za večjo učinkovitost
in ažurnost celotnega družbenega si-
stema organiziranja?
Postavlja se vse bolj neizogibno
tudi vprašanje, ali bomo v pogojih
sedanjih materialnih omejitev še
zmogli tako široko mrežo glasil in
časopisov v občinah, regiji in na na-
cionalni ravni. Predstavniki Novega
tednika in Radia Celje so opozorili
na skrajno kritičen materialni polo-
žaj, saj sq občutno znižuje delež regi-
je oziroma občin v financiranju obeh
regijskih medijev.
Aktiv novinarjev komunistov je
oblikoval tudi nekaj konkretnih do-
govorov:
•	Komunisti novinarji bodo v
svojih delovnih skupnostih in glasi-
lih celovito ocenili nadaljnje možno-
sti in načine prehoda v višjo kako-
vost politično informativnega dela
in pri tem okrepili delovno sodelo-
vanje z vodstvi družbenopolitičnih
organizacij v občinah in na medob-
činski ravni. Rezultate teh prizade-
vanj naj bi najmanj dvakrat letno
ocenili na sestanku aktiva komuni-
stov novinarjev in v okviru komisij
za informativno dejavnost pri vodst-
kih DPO v občinah in regiji.
•	Ob pomoči strokovnih inštitu-
cij in vodstev DPO bodo novinarji v
svojih delovnih skupnostih pobu-
dniki stalnega strokovnega in druž-
benopolitičnega izobraževanja in
usposabljanja, da bi tako lažje
ustvarjalno dograjevali skupno stra-
tegijo in pristope subjektivnih sil do
razreševanja zahtevnih družbenogo-
spodarskih, političnih, kulturnih,
socialnih in drugih vprašanj.
•	Komunisti v občinskih in me-
dobčinskem vodstvu SZDL bodo
dali pobudo za oceno optimalnosti
oziroma racionalnosti sedanjega raz-
merja in števila tovarniških listov (ki
so gotovo potrebni, če so v vlogi ak-
tualnega pripomočka v procesu po-
litičnega dela in neracionalni, če so
zgolj faktografska kronika življenja
in dela nekega kolektiva) ter občin-
skih glasil in regijskim glasilom.
Enako vprašanje naj bi postavili v
okviru republiške konference
SZDL glede optimalnosti obstoječih
dnevnikov in tednikov na republiški
ravni.
•	V okviru sveta občin celjskega
območja je potrebno čimprej obrav-
navati ter dogovoriti ustrezne reši-
tve materialnih pogojev za nemote-
no delo Radia Celje in Novega te-
dnika.
V soboto
proslava na
Creti
V spomin na prvo fron-
talno bitko Štajerskega
bataljona, ki je bila pred
43. leti pri Katarini na
Creti, bo tam v soboto ob
enajsti uri proslava, na
kateri bo slavnostni go-
vornik častni občan žal-
ske občine Tone Bole. V
kulturnem sporedu bodo
nastopili učenci osnovne
šole iz Braslovč in tam-
kajšnjega kulturno pro-
svetnega društva. Na Cre-
to je možen dostop z avto-
mobili z Vranskega, Letu-
ša in Pustega polja. Na
slovesnosti bodo v terito-
rialno obrambo sprejeli
tudi več mladincev iz žal-
ske občine.
J. V.
Skupščina ZMDA
Kozjansko 84 brez
delegatov brigad
Na ponedeljkovi skupščini Zvezne mla-
dinske delovne akcije Kozjansko 84 so
delegati obravnavali končno poročilo o
izvedbi akcije. Skupščina je bila dobro
pripravljena, žal pa se skupščine ni udele-
žil niti en predstavnik mladinskih delov-
nih brigad, ki so v letošnjem letu delale
na Kozjanskem.
Verjetno je bil temu kriv neprimerno
izbran čas ter to, da bi predstavniki mladih
iz vse Jugoslavije, ki bi se udeležili skup-
ščine, izgubili dva delovna dneva. To pa je,
če gre za delo mladinske organizacije, že
preveč za našo družbeno skupnost.
Finančno je letošnja Zvezna mladinska
delovna akcija Kozjansko uspela, saj so
mladi opravili dela v vrednosti 16 milijo-
nov dinarjev. Na skupščini so poudarili, da
imajo še posebno velik učinek skupne
udarne akcije domačinov z brigadirji in da
je potrebno pri razdeljevanju delovišč upo-
števati pripravljenost krajanov, da sodelu-
jejo z brigadirji.
Delegati so sprejeli tudi osnutek delov-
nega plana za leto 1985, ki zajema razdeli-
tev delovišč v šentjurski, laški in sevniški
občini. Tako bodo v Laškem gradili dva
vodovoda, izvajali melioracijska dela in po-
sodabljali cesto v krajevni skupnosti Vrh
nad Laškim. V občini Šentjur bodo nada-
ljevali z izgradnjo vodovoda Kapsl-Dobje,
opravili nekaj melioracijskih in elektrifika-
cijskih del ter v Sevnici meliorirali kmetij-
ske površine.
Na skupščini so ocenili za najboljšo de-
lovno izmeno letošnje akcije 2. izmeno,
najboljša brigada pa je bila Mladinska de-
lovna brigada Edi Davičo iz Beograda-
-Starega grada. Plakete Zvezne mladinske
delovne akcije Kozjansko 84 pa so prejeli
Drago Mackošek iz Šentjurja, Tone Ander-
lič iz republiške konference mladih, delov-
na organizacija Tajfun iz Planine ter kra-
jevni skupnosti Loka pri Zidanem mostu
in Jurklošter.	IVANA FIDLER
Sklepi naj pomenijo prelomnico
Gospodarske naloge v ospredju razprav konjiških komunistov
Komunisti v konjiški občini
opozarjajo na neuresničeva-
nje samoupravnih sporazu-
mov in drugih dogovorov, za
kar kasneje nihče ne odgovar-
ja. Odgovornosti je treba dati
ime in priimek, bolje urediti
davčno politiko, uresničevati
temeljna načela gospodarske
stabilizacije in bolje izkori-
ščati lastno znanje in zmožno-
sti.
To je le nekaj misli iz zaklju-
čka ocene razprav, v katerem
so v Slovenskih Konjicah po-
udarili, da naj 13. seja ostane
nekakšna prelomnica pri delu
in aktivnostih v Zvezi komuni-
stov in zato tudi razprava ne
sme ostati zaključena, ampak
naj ostane stalna naloga komu-
nistov.
Znotraj Zveze komunistov je
treba zaostriti odgovornost od
najnižjega nivoja do najvišje-
ga, kajti v nasprotnem primeru
je vprašljiv temeljni instru-
ment sporazumevanja in dogo-
varjanja. In tam, kjer le-to ni
učinkovito, je to često voda na
mlin etatističnim in admini-
strativnim težnjam. Kajti ne
gre si zatiskati oči pred dej-
stvom, da veliko ljudi potem
misli, da je bolj učinkovito in
lažje odločanje po državni poti.
je dejal Jože Florjančič, ki seje
udeležil seje občinskega komi-
teja v Slovenskih Konjicah.
Prav tako je treba bdeti nad
često prevelikim odtujeva-
njem služb samoupravnih in-
teresnih skupnosti od dejan-
skih problemov, kar slabo
vpliva na krepitev samouprav-
ljalske zavesti. Tudi to je po-
dročje, kjer čaka komuniste še
veliko dela.
Uresničevanje gospodarske
stabilizacije, ki je bila povsod v
ospredju razprav, pomeni tudi
beg od velikih gradenj in
usmeritev v boljšo izkorišče-
nost obstoječe proizvodnje.
Zato pa je potrebno bodoči
razvoj izredno skrbno načrto-
vati, kar naj zagotavlja ustrez-
na kadrovska politika, pri če-
mer pa je potrebno pobegniti
od uravnilovke, za katero mar-
sikod še težijo.
Ena od stalnih nalog Zveze
komunistov ostaja tudi delo z
mladimi, ki jih je potrebno z
zglednim delom pritegniti k
aktivnemu sodelovanju. Tudi
mladi sami so v svojem aktivu
močno nasprotovali kampanj-
skemu sprejemanju v Zvezo
komunistov.
Sicer pa so v konjiški občini
v vseh osnovnih organizacijah
podprli sklepe 13 seje v upa-
nju, da le-ti ne bi ostali samo
na papirju, kot že mnogi do
sedaj.
MATEJA PODJED
Razprave o predlogih skle-
pov 13. seje so marsikje tudi
prevetrile članstvo osnovnih
organizacij. Pred začetkom
razprav in med razpravami so
v konjiški občini v 12 osnov-
nih organizacijah izrekli 25
vzgojno-političnih ukrepov,
in sicer 5 tovariških kritik in
10 opominov, 10 članov pa so
izključili iz Zveze komuni-
stov.
V konjiški občini je precej
osnovnih organizacij, ki letos
niso sprejele nobenega nove-
ga člana, so pa tudi take
osnovne organizacije, ki svo-
jih vrst niso okrepili že tri le-
ta, kot v: LIP-tozd žaga, IMP-
tozd ISO, Kongrad, Kmetijska
zadruga, Elektro-radio, Kra-
jevna organizacija Vitanje in
Kovinar.
Neuspešna so bila prizade-
vanja za včlanjenje mladih
delavcev iz kmetijske dejav-
nosti. Ta ugotovitev pa obve-
zuje zlasti osnovne organiza-
cije Zveze komunistov kme-
tijske zadruge, gozdnega go-
spodarstva in komuniste kra-
jevnih organizacij k večji
lastni zavzetosti.
Razgibanost v razpravah še
ne pomeni politične akcije
M mozirski ZK ugotavljajo še premalo pobud za odpravo slabosti
Tudi v mozirski občini so
dosegli precejšnjo razgiba-
nost in aktivnost vseh par-
tijskih organizacij, saj so se
v zadnjem mesecu sestali
tudi nekateri aktivi, ki niso
bili sklicani vse od kongre-
sa. Pravtako so se bolj kot v
preteklosti obrnili vase in
se soočili s slabostmi in pro-
blemi v občini, v svojih
osnovnih organizacijah.
Vendar pa, kot so ocenili na
seji občinskega komiteja, je
pobud, da te slabosti tudi
odpravijo, odločno premalo
Razpravo o sklepih 13. seje
CK ZKJ so v mozirskem ob-
činskem komiteju povezali
tudi s posebno razpravo o
kadrovski politiki in vzgoji
ter izobraževanju.
V vseh šestintridesetih
osnovnih organizacijah in
desetih aktivih so izrekli
podporo sklepom, ki ne
predstavljajo novosti, tem-
več zgolj opozarjajo na neu-
resničevanje dogovorjenega.
V večini osnovnih organiza-
cij so doumeli, da lahko le
konkretizacija sklepov spro-
ži tudi dejansko akcijo, ven-
dar so ob tem zahtevali tudi
natančnejšo opredelitev od-
govornosti višjih partijskih
organov. Ce povzamemo raz-
pravo v osnovnih organizaci-
jah, so namenili največ po-
zornosti pojavom nezado-
voljstva, zaradi večanja so-
cialnih razlik, ki izhajajo iz
nedela. Ob pogovorih o krizi
socialistične morale in vre-
dnost, je še posebno izražena
nemoč do tistih, ki izkorišča-
jo demokratičnost za osebne
interese. Za premagovanje
teh pojavov, ki bolj razkraja-
jo našo družbeno skupnost
kot pa posledice težav v go-
spodarjenju, so nujne tudi
spremembe v zakonodaji in
v organih pregona.
V ekonomski politiki bi se
morali odločneje spopasti z
vsemi monopolnimi pojavi,
ki se skrivajo pod krinko pa-
nožnega samoupravnega
sporazumevanja o cenah, ter
s tistimi organizacijami, ki
izkoriščajo trenutni položaj
na tržišču. Eni in drugi neu-
pravičeno posegajo po do-
hodku drugih delavcev, ter s
tem ustvarjajo lažno podobo
svoje uspešnosti, v praksi pa
povzročajo nepopravljive
posledice. Koliko je takšnih
pojavov znotraj mozirske ob-
čine, na seji komiteja ni bilo
slišati so pa bili konkretnejši
ob razpravah o gospodarje-
nju. Kritike so bili deležni
tudi operativni organi, ki
sprejemajo preveč načelna
stališča. Težnje po admini-
striranju in prevladujoči vlo-
gi izvršilnih organov so na-
mreč prisotne tudi v občini,
a ne izvirajo samo od tam,
tako da se ustvarjalna, sa-
moupravna in oblastna vlo-
ga skupščine vse bolj izgub-
lja.
Posebna razprava o ka-
drovski politiki in vzgoji ter
izobraževanju v občini je
bolj kot iskanje rešitev po-
menila prikaz stanja. Naka-
zali so poti pri reševanju pro-
blemov kadrovanja, dajanju
družbenih priznanj, opozori-
li na potrebo spopada z zapr-
tostjo posameznih organiza-
cij v občini. Spregovorili so o
krajah kadrov med posamez-
nimi organizacijami, ter po-
sebej omenili Elkroj. Ker v
preteklosti dologoročni ka-
drovski politiki niso nameni-
li dovolj pozornosti, so danes
v težavah tudi v Gozdnem
gospodarstvu, kjer primanj-
kuje strokovnjakov. Bistven
korak pri določitvi ciljev ka-
drovske politike so zaenkrat
storili le v delovni organiza-
ciji Gorenje Glin.
Kdo in kakšna struktura
učiteljev v občini Mozirje
poučuje bodoče delavce, je
bil osnovni namen razprave
o vzgoji in izobraževanju
Med ugotovitvami razgovora
je tudi ta, da se mozirsko
združeno delo premal0
vključuje v oblikovanje in
pomoč pri uresničevanji
izobraževalnih ciljev. ,,
R. PANTELlc
Kakšnih posebnih prime-
rov diferenciacije v vrstah
mozirskih komunistov ni
bilo, le nekaj boječih prime-
rov, od katerih so na seji še
posebno izpostavili slabo
delo v osnovni organizaciji
delovne skupnosti skupnih
služb v Gorenju Glin, kjer
partijske organizacije v
ostalih tozdih sicer dobro
delajo, v delovni skupnosti
pa se vrsta komunistov ni
sprijaznila s partijskimi
kaznimi. Nesprejemljivo je
namreč, da zaradi nekate-
rih užaljenih komunistov
partijsko delo v neki osnov-
ni organizaciji zamre. Po-
dobno je v delovni skupno-
sti gozdnega gospodarstva,
kjer gre za pojave oportuni-
zma in neenotnosti med ko-
munisti. Tako kot za prvo
delovno organizacijo tudi
za to velja, da je delo komu-
nistov v tozdih boljše.
0 razmejitvi odgovornosti
Smarski komunisti o predlaganih sklepih 13. seje
Na razširjeni seji občinske-
ga komiteja ZKS Šmarje pri
Jelšah, so ocenili, da so bile
razprave v osnovnih organi-
zacijah preslabo obiskane, da
pa so bile marsikje kritične in
konkretne. V osnovnih orga-
nizacijah s področja gospo-
darstva so se razprave pretež-
no nanašale na uresničevanje
programa dolgoročne gospo-
darske stabilizacije. Komuni-
sti so najčešče ocenjevali, da
so pozitivni premiki danes že
vidni, pri tem pa opozarjali,
da stabilizacije, izključno z
več dela, ne bo mogoče dobro
izpeljati. Potrebni bodo vse-
binski premiki, vključno s
prestrukturiranjem šmarske-
ga gospodarstva, več pozorno-
sti bo treba posvetiti znanju,
strokovnosti in nagrajevanju
po delu.
Ocene so bile ostre zlasti
tam, kjer imajo delavci najniž-
je osebne dohodke. Da se bo
treba vprašati, od kot oziroma
kje izvirajo vzroki za slabe re-
zultate gospodarjenja, so mar-
sikje poudarjali. Zaskrbljenost
v delovnih kolektivih povzro-
čajo tudi slaba likvidnostna si-
tuacija, pomanjkanje obratnih
sredstev in naraščajoče obre-
sti, ki zmanjšujejo dohodek.
Neurejene so tudi tržne razme-
re in nerazumljiva cenovna
razmerja.
Veliko pozornosti so komu-
nisti v razpravah namenjali na-
grajevanju po delu. pri tem pa
zahtevali, da se ponovno prou-
či sedanja normativna ureje-
nost v samoupravnih splošnih
aktih. Prispevku posameznika
se bo treba v bodoče bolj po-
svečati.
Komuniste v osnovnih orga-
nizacijah v krajevnih skupno-
stih občine Šmarje pri Jelšah
skrbi zlasti padanje realnih
osebnih dohodkov in osebne-
ga standarda, kritični so do do-
gajanj na področju kmetijstva,
ki ob splošnih težavah ne more
biti učinkovito oziroma dono-
sno. Komunisti na terenu so
tudi mnenja, da mora biti ko-
munalni in infrastrukturni raz-
voj v skladu z materialnimi
možnostmi in da mora biti vsa-
ka naložba do grama pretehta-
na. So pa komunisti v krajev-
nih skupnostih nikakor ne mo-
rejo sprijazniti s tezo, da so za
današnje stanje odgovorni kar
vsi po vrsti. Krive oziroma od-
govorne se čutijo le za stanje v
lastnih okoljih. Se eno po-
membno misel so ob tem izre-
kli: Vprašanje odgovornosti je
treba razmejiti že pred sprejet-
jem odločitve.
MARJELA AGREŽ
Popravek
V zadnji št. NT z dne 18. 10.
1984 je bil objavljen zapis o raz-
stavi inovacij v Žalcu. V tem
članku pisec navaja, da na razsta-
vi ni sodelovala Tovarna nogavic
Polzela. Ta zapis je netočen. Ce si
je pisec razstavo ogledal, je prav
gotovo videl v tretjem prostoru
razstavnega salona pano Tovarne
nogavic Polzela, kjer so bile s fo-
tografijami in tekstom prikazane
tri inovacije. Prav tako so te ino-
vacije zapisane v priložnostnem
biltenu, ki ga je ob tej razstavi
pripravil občinski sindikalni svet
v Žalcu. Komisija za inventivno
dejavnost - predsednik
MARJAN GALJOT
25. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Mladi nočejo biti privesek
/ Mozirju so premalo razpravljali o izobraževanju in
zaposlovanju
>lladost ne sme biti ovira
jj javno izražanje mnenj, so
poudarili mladi iz mozirske
5t)čine na svoji letni pro-
gramski konferenci, a kljub
[firiu ob obravnavi svojega
dela in pri sprejemu nalog
ja prihodnje leto niso sko-
raj ničesar spregovorili o
izobraževanju, zaposlova-
nju, štipendiranju, o proble-
mih, ki so med mladimi naj-
t)olj prisotni. Največ so go-
vorili o obeleževanju dneva
in meseca mladosti ter o
mladinskem prostovoljnem
delu v občini.
Krivična bi bila trditev, da
mladi v občini niso aktivni,
malo je namreč mladincev,
|ci ne sodelujejo v številnih
akcijah krajevnih skupnosti,
pri organizaciji proslav, za
kar so prejeli tudi priznanja,
a vendar; ali mladč potrebu-
iemo le takrat, ko je potreb-
no kaj narediti ali organizira-
ti proslavo? Drago Zgojznik
jz Glina je bil edini, ki je
sploh sodeloval v razpravi in
iri je opozoril tudi na drugo
plat mladinskega dela. Mla-
dinci v Glinu so tudi s kon-
kretno akcijo v povezavi z
občinsko konferenco začeli
dokazovati, da niso le prive-
sek ostalim družbenopolitič-
nim organizacijam, pred-
vsem pa so spoznali, da si ne
morejo privoščiti pasivnosti,
saj bodo jutri oni nosilci
družbenega življenja.
Med pomembnejšimi
usmeritvami, ki so jih spreje-
li, je vsekakor boljša notra-
nja povezanost v posamez-
nih osnovnih organizacijah,
pa tudi oblikovanje novih
mladinskih organizacij. Tudi
številni kolektivi, kakor je
npr. Zgornjesavinjska kme-
tijska zadruga, še nimajo
mladinske organizacije. Pri-
pravljajo tudi novo, zanimi-
vejšo obliko občinske poli-
tične šole, več pozornosti pa
bodo namenili tudi poveza-
nosti mladih komunistov.
Prvič se bodo tudi vključili v
delo študentskega razisko-
valnega tabora.
Pri obeleževanju meseca
in dneva mladosti bodo po-
skrbeli za bqljšo organizacijo
lokalnih štafet, kako bodo
proslavili svoj mesec, pa je
predvsem odvisno od njih
samih. O oblikah se bodo še
dogovorili, poudarili pa so,
da je možnosti za prikaz nji-
hovega dela in ustvarjalnosti
dovolj znotraj občinskega
prostora. Sklenili so tudi, da
bi se morala zvezna štafeta
vsaj vsako drugo leto zadrža-
ti malce dlje tudi v njihovi
občini.
Ob problemih prostovolj-
nega dela so največ govorili
o smotrnosti organiziranja
udeležbe na mladinski de-
lovni akciji, če je v brigadi,
tako kot letos, le 18 mladin-
cev. Premajhno zanimanje
za udeležbo v brigadi bodo
skušali izboljšati z boljšim
obveščanjem, v. pomoč pri
tem pa naj bi jim bila tudi
socialistična zveza.
R. PANTELIC
Mozirski mladinci nimajo
v občini; če ne štejemo go-
stiln, niti enega prostora,
kjer bi se lahko sestajali.
Kljub temu, da je praznih in
neizkoriščenih prostorov
dovolj, do teh ne pridejo.
Nekateri poizkusi so padli v
vodo predvsem zaradi nevz-
držnih cen najemnine.
Oživljanje
dela v ZSMS
Šentjur
Na posameznih občin-
skih konferencah mladih
vse bolj ugotavljajo, da
aktivnost med mladimi
zamira. Tako so se v Šent-
jurju odločili, da v okviru
centra za idejno politično
delo pri občinski konfe-
renci preučijo delo v.po-
sameznih osnovnih orga-
nizacijah.
V okviru centra so že
ustanovili posebno komi-
sijo, ki bo pričela z delom
v prihodnjem tednu, torej
v času, ko se bodo v
osnovnih organizacijah
odvijale programsko-vo-
lilne konference. Proble-
mi s katerimi se srečujejo
posamezne mladinske
sredine, so več ali manj že
znani, zato je osrednja na-
loga komisije, da poišče
konstruktivne rešitve za
vsako posebej. Seveda pa
to ne bo lahko delo, če
vemo, da so največje teža-
ve mladih v tem, da nima-
jo primernih prostorov in
da jih v krajevnih skup-
nostih in delovnih organi-
zacijah pri pomembnej-
ših odločitvah vse preradi
prezrejo.
IVANA FIDLER
TAKSNI SMO!
Dom na Golovcu
Na meji s KS Gaberje je v čudovitem parku dom za
odrasle duševno prizadete osebe.
V tem domu živijo ljudje, ki so prizadeti od rojstva ali so r
otroštvu preboleli kakšno hudo bolezen, ki jim je pustila
posledice na duševnosti. Zato ne morejo delati v tovarnah,
kjer so njihove sposobnosti prilagajanja zmanjšane. To so
telesno odrasli ljudje, ne pa umsko. Zato prosimo, da jih
takšne kot so, okolica tudi sprejema: To so nežni, pozornosti
in topline željni ljudje, ki zelo hitro začutijo ali jih imajo
ljudje okoli njih radi in se temu primerno v stikih tudi
odzivajo.
Pn nas dopoldne delajo v prirejenih delovnih pogojih.
Popoldanski čas pa skušamo organizirati tako, da bi bil čim
bolj podoben družinskemu življenju.
Zelo smo razočarani, ker se nam v zadnjem času dogajajo
kaj naprijetne reči, prihajamo v konflikte s krajani Nove
vasi.
Z vrta nam neodgovorni ljudje odnašajo pridelke, ki so jih
s svojimi rokami in trudom, ob pomoči delovnih terapevtov
pridelali naši varovanci. Se bolj žalostno in grdo pa je to, da
prihajajo v park otroci iz okoliških naselij in obmetavajo z
jabolki in kamenjem naše varovance ter jih zasmehujejo.
Žal po dejanju zbežijo, da z njimi ni mogoče opraviti razgo-
vora.
S tem našim kratkim opisom pozivamo vse krajane Nove
vasi, da svojim otrokom razložite kdo so naši varovanci in
jim tudi pojasnite da je zelo hitro mogoče postati invalid.
Dovolj je samo visoka temperatura, ki okvari možgane ali
nerodni padec. Tako se zelo hitro iz zdravega spremenite v
invalidnega človeka, zato se ni pametno norčevati iz invali-
dov.
Upamo, da boste vzeli naš poziv resno in v bodoče ne bo
prihajalo do podobnih neprijetnosti.
Za kolektiv doma Golovec ravnatelj:
Prof. Hrnčič-Tommšek Lidija
To pismo je bilo objavljeno v glasilu SZDL KS Nova
vas, v zadnji številki Krajana.
Ne moremo kaj, da k temu ne bi dodali nakaj svojih
misli, ki se porajajo ob tem pretresljivem pismu.
Najprej tole: Odrasle krajane Nove vasi, ki kradejo zele-
njavo otrokom, ki jo obdelujejo z ljubeznijo, je potrebno
najti in jih kaznovati s ustreznim moralnim dodatkom. Če
se to ni zgodilo do zdaj, je potrebno odslej naprej, kajti
pojav tovrstnega vandalizma najbrž ne bo ostal osamljen.
Naši otroci pa so takšni, kakršne smo vzgojili. Če je
nekaterim staršem vzgoja odvečno breme, naj svoje
opravi vsaj šola, ki stoji v bližini doma na Golovcu. Tu se
otroci ne samo učijo, ampak tudi vzgajajo. Prepričani
smo, če bi otroke podučili o njihovih vrstnikih, ki so
duševno prizadeti, pa zato nič manj vredni člani naše
družbe bi nasvet najbrž ne naletel na gluha ušesa. Otro-
kom spregovori iz srca in znali bodo prisluhniti besedam.
Če bi k tej dvojni dimenziji vzgoje dodali še tretjo, na
katero v naši stehnizirani družbi večkrat pozabljamo. Na
srčno kulturo, ki ni le odraz vzgoje, ampak odčitava naj-
bolj subtilne odtenke, ki iih naši otroci vsrkavajo vase iz
okolja, v katerem živijo. Ce pa je to za vse človeške stiske
ravnodušno, potem se dogajajo take stvari, kot so se na
domu Golovec v Celju.
ZDENKA STOPAR
Zakaj med mladimi ni zanimanja za prostovoljno delo?
Osrednja tema zadnje brigadne
konference šentjurskih brigadirjev
je bilo vprašanje, zakaj med mladi-
mi ni več zanimanja za mladinsko
prostovoljno delo. Ugotovili so, da
daje širša družbena skupnost vse
premalo podpore mladim, ki se v
poletnih mesecih odločijo za odhod
na mladinske delovne akcije. Tako
se mladi delavci srečujejo s težava-
mi v svojih delovnih organizacijah,
dijaki in študenti pa počitnice iz-
koristijo za plačano počitniško
delo.
Šentjurski mladinci, ki so sodelo-
vali v mladinski delovni brigadi Mi-
loš Zidanšek, so se letos pred odho-
dom na akcijo v Požeško kotlino sre-
čevali s .številnimi težavami, kako
popolniti mesta v brigadi. Veliko
mladih, ki je želelo oditi na akcijo, je
moralo ostati doma, da proizvodni
proces v delovnih organizacijah ne
bi bil preveč okrnjen. Mladi so na
brigadni konferenci ugotovili, da do
težav pri evidentiranju brigadirjev
verjetno ne bi prihajalo, če bi mla-
dinci brigadirji pokazali večjo aktiv-
nost preko vsega leta. Tako so se
odločili, da posvetijo večjo pozor-
nost lokalnim delovnim akcijam v
občini in tako vzbudijo večje zaupa-
nje ostalih delavcev in vodstvenih
kadrov v svojih delovnih organizaci-
jah.
Z lokalnimi delovnimi akcijami
bodo pričeli že v jesenskem obdobju
in sicer nameravajo dva dni zasipa-
vati jarke za kanalizacijo v brigadir-
skem naselju Jože Perčič v Šentvidu
pri Planini, načrtujejo pa tudi uredi-
tev okolice spominskega obeležja na
Resevni in prostorov kluba brigadir-
jev. Prav tako bodo šentjurski briga-
dirji pokazali svojo prisotnost v kra-
ju tudi v zimskih mesecih, saj name-
ravajo čistiti zaledenele pločnike, ki
v Šentjurju še preradi ostajajo neoči-
ščeni.
Sklepi brigadne konference mla-
dinske delovne brigade Miloš Zi-
danšek iz Šentjurja veljajo pred-
vsem za mlade delavce, ki se odloča-
jo za mladinsko prostovoljno delo.
Odprto pa je ostalo vprašanje, kako
spodbuditi dijake in študente, da bi
tudi med njimi poraslo zanimanje za
mladinske delovne akcije. Morda bi
v centrih za mladinsko prostovoljno
delo in na občinskih konferencah
mladih morali več skrbi posvetiti
razvoju mladinskih delovnih in raz-
iskovalnih taborov? Oblikam pro-
stovoljnega dela, ki nudijo več
ustvarjalnih možnosti za mlade, to-
rej. Časa za razmišljanje ni več veli-
ko, če nočemo na pomlad spet jadi-
kovati, da med mladimi tako ali tako
ni več pripravljenosti za odhod na
mladinske delovne akcije.
IVANA FIDLER
Mladini je najtežje
pri zaposlovanju
Težave pri zaposlovanju
mladine, nerešeni problemi
usmerjenega izobraževanja,
neustrezna delovna praksa
'n naraščanje brezposelno-
sti so slabosti celjske obči-
ne pri zaposlovanju v tem
letu. O njih je obširneje
spregovorilo predsedstvo
občinskega sveta ZSS.
Številne organizacije zdru-
ženega dela so letos zmanjša-
le število zaposlenih, v mno-
gih so omejili izmensko delo.
sočasno pa narašča nadurno
delo. Odstotek delavcev, ki
delajo samo v eni izmeni se
ie povečal od 64,5 na 69,7 od-
stotkov. Delovne organizaci-
je, ki so izmensko delo pove-
čale so redkost, največja
^ed njimi pa Železarna.
Med iskalci zaposlitve, ki
Jih je bilo v polletju 404, je
bilo 137 takšnih, ki so zapo-
slitev iskali prvič, med njimi
Pa predvsem mladi iz šol.
Kavno mladina se srečuje z
Največjimi težavami. Razpra-
va je opozorila, da delovna
Praksa v številnih organiza-
c'jah združenega dela ne za-
gotavlja učencem pridobiva-
nja določenega znanja. Vse
več je mladih, ki ne prejema-
jo štipendij in nima zagotov-
ljene delovne prakse in ka-
sneje tudi pripravništva in
zaposlitve. Zagotavljanje
pripravništva postaja vse
bolj trd oreh. Letos so na pri-
mer organizacije združenega
dela načrtovale 718 priprav-
niških mest, pričakujejo pa.
da bo potreb preko tisoč.
Sindikati se bodo morali z
vsem tem resno spoprijeti.
Ob obravnavi devetmeseč-
nih rezultatov gospodarjenja
bodo zato morali pogloblje-
no spregovoriti tudi o ure-
sničevanju politike zaposlo-
vanja in tudi ukrepati. Teži-
šče mora biti v zaposlovanju
mladih z nadomeščanjem
nadurnega dela in širjenja
izmenskega dela ter skrbi za
zagotovitvi ustreznega pri-
pravništva. Občinski odbori
sindikatov dejavnosti bodo
posebej obravnavali organi-
zacije, ki odstopajo od dogo-
vorjenih obveznosti pri za-
poslovanju, svoje pa naj bi
pri pripravništvu naredila še
Medobčinska gospodarska
zbornica.
MILENA B. POKLIC
pogled v svet s kovinotehno
»Zgodovinske« kitajske odločitve
Po enotedenskem zasedanju za zaprti-
mi vrati so v Pekingu 20. oktobra objavi-
li sporočilo tretjega plenuma CK KP Ki-
tajske, ki so ga domači in tuji komenta-
torji takoj označili kot drugo zgodovin-
sko prelomnico v novejšem razvoju te
dežele. Plenum CK je sprejel načelna
izhodišča za krepitev gospodarske refor-
me, ki so jo začrtali na prvem zgodo-
vinskem zasedanju", to je decembra
pred šestimi leti, ko je prav tako za zapr-
timi vrati zasedal drugi plenum CK
KPK.
Ker gre za zelo pomembna dogajanja,
ki niso povezana samo s prihodnjim raz-
vojem več kot milijarde kitajskega pre-
bivalstva, temveč bodo imela prejkone
tudi širši mednarodni odmev, je treba
poseči nekoliko nazaj, da bi vsaj v gro-
bih potezah pojasnili te dogodke. De-
cembra pred šestimi leti se je politično
vodstvo dežele, ki je moralo prej politič-
no obračunati s tako imenovanimi levi-
čarskimi« napakami iz preteklosti
(vključno z Mao Zedongovimi), začrtalo
novo strategijo Kitajske na notranjem
in mednarodnem področju. Notranjo
opredeljuje politika štirih moderniza-
cij- (se pravi, modernizacija vseh po-
membnih področij družbenega življe-
nja, od gospodarstva do kulture in zna-
nosti), zunanjo dimenzijo pa politika od-
prtih vrat do tujine in miroljubnega so-
žitja.
Na Kitajskem so se sočasno lotili go-
spodarskih reform v kmetijstvu in v in-
dustriji. V petih reformnih prizadevanj
se je pokazalo, da so v preobrazbi kme-
tijske proizvodnje dosegli presenetljivo
dobre rezultate, kar jim priznajo tudi v
tujini. Ti rezultati pa so bili možni z
uvajanjem nekaterih temeljnih spre-
memb v kmetijstvu: dekolektivizaciia.
osebna materialna stimulacija za večjo
in bolj kakovostno proizvodnjo in kredi-
tiranje kmetijske proizvodnnje.
Takšnega vsebinskega zasuka kitaj-
ska vas ni doživela v dolgih stoletjih in
celo tisočletjih bogate zgodovine dežele.
Rezultati so se pokazali v nekaj letih:
kmetijska proizvodnja se je v petih letih
povečala več kot za polovico, dohodek
na kmečkega prebivalca se je povečal
skoraj za dvakrat,
Po drugi strani se je pokazalo, da re-
forma v mestnem gospodarstvu ni dala
želenih rezultatov, kajti kitajsko gospo-
darstvo je še vedno vse preveč centrali-
zirano in tudi zbirokratizirano, da bi se
mogle uveljaviti osebne pobude delav-
cev. Poskušali so z različnimi načini ma-
terialne stimulacije, ki se niso obnesli.
Tretji plenum CK KPK je izpričal poli-
tično odločenost, da je treba z reformo v
mestnem gospodarstvu nadaljevati in jo
okrepiti, kajti za Kitajsko ni druge poti,
kakor da s pospešenimi koraki stopi po
poti modernizacije gospodarstva in
vseh drugih pomembnih družbenih se-
stavin, če se seveda hoče rešiti zaostalo-
sti in nerazvitosti.
Odločitev političnega vodstva, v kate-
rem se po vsem videzu bijejo tudi hudi
spopadi med privrženci različnih pogle-
dov na kitajski razvoj, je nedvomno
izredno pomembna. Mestno gospodar-
stvo (industrija, promet, trgovine, grad-
beništvo, storitvene dejavnosti) namreč
sestavlja več kot mlijon državnih in ko-
lektivnih podjetij, ki zaposlujejo okrog
SO milijonov delavcev in uslužbencev in
ustvari približno štiri petine narodnega
dohodka v industriji in v storitvah.
Glavne zahteve so povezane z decentra-
lizacijo gospodarskega planiranja in od-
ločanja ter z materialno stimulacijo de-
lavcev in uslužbencev. Od uspeha ali
neuspeha teh prizadevanj pa je seveda
odvisna modernizacija Kitajske, ki je
velikanskega pomena tako za to državo
kot v širših mednarodnih razmerjih.
Piše Avgust Pudgar
4. STRAN - NOVI TEDNIK
H
25. OKTOBER 1984
CeSisice msmšmstm zaostala
¥ svojem tehnološkem razvoju
Brez usposobljenih delav-
cev in tehnološkega razvoja
ni napredka". Tega se v celj-
ski občini v polni meri za-
vedajo ob načrtovanju raz-
vojnih možnosti za nasled-
nje srednjeročno obdobje,
ki predstavlja prvi korak k
uresničevanju dolgoročne-
ga plana. Zaradi razmer,
kakršne so pri usposoblje-
nosti delavcev in pri tehno-
loški ravni, si višjega cilja,
kot je doseganje slovenske-
ga povprečja do leta 2000, ni
mogoče zastaviti.
Načrtovanje kadrov, do-
sledno usmerjanje v izobra-
ževanju, razvoj kadrov v or-
ganizacijah združenega dela
in razvoj razvojnorazskoval-
ne dejavnosti v tesnem pre-
pletanju z množično inven-
tivno dejavnostjo so naloge,
ki lahko le delno pomagajo
preseči tehnološko zaostaja-
nje in izrazito zastarelost
opreme celjske industrije.
Zastarela proizvodna opre-
ma celjske industrije, ki je v
osemdesetih odstotkih že
odpisana, seveda ne omogo-'
ča uvajanja računalniške ozi-
roma informacijske tehnolo-
gije, ki predstavlja v razvitih
gospodarstvih osnovo te-
hnološkega razvoja in pove-
čanja produktivnosti.
Sicer pa že pri avtomatiza-
ciji delovnih priprav v občini
ni bilo kaj bistvenega nareje-
nega. Prevladujejo stroji z
ročnim streženjem, še zlasti
v kovinsko-predelovalni in-
dustriji, strojegradnji, ke-
mični industriji, proizvodnji
končnih tekstilnih izdelkov
in proizvodnji nakita. Na
polavtomatih v celoti temelji
predelava papirja, grafika,
proizvodnja tkanin in velik .
del lesne industrije. Avtoma
ti imajo večji delež le v črni
metalurgiji in predelavi ne-
kovin ter delno v proizvod-
njah in naložbah v zadnjih
letih.
Računalnikov celjska in
dustrija skoraj ne uporablja.
V posameznih proizvodnih
procesih jih uporabljajo le
Železarna, EMO, LIK Savi-
nja in Ingradova industrija
gradbenega materiala. Ven-
dar pa so možnosti za po-
stopno uvajanje računalni-
ško krmiljenih strojev in jih
ponekod že načrtujejo.
Nikakršnih možnosti pa
sedaj in v prihodnjih desetih
letih ne vidijo za uvajanje ce-
ličnih obdelovalnih siste-
mov in robotov. Izjema so le
skromna predvidevanja za
njihovo uporabo v kovinsko-
predelovalni industriji.
Ob tolikšnem tehnolo-
škem zaostajanju je pospe-
šen razvoj nuja, saj bo samo
ta lahko omogočil večjo pro
duktivnost in s tem tudi
možnosti za enakovreden
nastop na tujih tržiščih.
Vsak korak na tej poti je do-
brodošel. Računalniške dne-
ve, ki jih pripravlja Zveza or-
ganizacij za tehnično kulturo
skupno z nekaterimi delov-
nimi organizacijami Celja in
Zavodom Golovec, že lahko
označimo za stopinjo na tej
poti.
MILENA B. POKLIC
Računalniški dnevi bodo
v Golovcu od 7. do 9. no-
vembra. V Celju bodo prvič,
namenjeni pa bodo tako pe-
dagogom osnovnih in sred-
njih šol kot delovnim orga-
nizacijam. S tem bo neloč-
ljivo povezana še poslov-
nost, organizatorji pa pri-
pravljajo privlačne raču-
nalniške igre tudi za naj-
mlajše obiskovalce. Raz-
stavljeni izdelki bodo skup-
no z vrsto spremljajočih
prireditev brez dvoma po-
magali spoznavati veliko
možnosti, ki jih dajejo raču-
nalniki v vsakodnevnem
življenju in delu.
Vedno je še nekaj zadaj
Ob prekinitvi dela v šentjurskem Toiu
Menda je ni prekinitve dela, ki bi
nastala zaradi enega samega razlo-
ga. Tudi za tisto, ki je bila prejšnji
torek za dobro uro ob zamenjavi
izmenj v šentjurskem Tolu to velja.
Razkrivanje celovitega ozadja in
razmer v tej delovni organizaciji je
prekinitev vsekakor vzpodbudila.
Največ naj bi dal skupni sestanek
predsedstva občinskega sveta Zve-
ze sindikatov, izvršilnega odbora
osnovne organizacije, samouprav-
nih organov in odgovornih delav-
cev Tola.
Osnovni razlogi za nezadovoljstvo
so se razkrili že ob prekinitvi dela.
Izplačani osebni dohodki za mesec
september so bili nižji kot v prejš-
njih dveh mesecih, ko so delavci v
dveh delih prejeli poračun za dobro
poslovanje v prvem polletju v višini
60 odstotkov mesečnih osebnih do-
hodkov. Že ko so se odločili za pora-
čun so se dogovorili, da bodo zvišali
vrednost točke, ko bodo znani de-
vetmesečni rezultati poslovanja. O
tem so sklepali na zboru delavcev in
na seji delavskega sveta, a po oceni
predsedstva občinskega sveta ZSS
je bilo odločanje v času letnih dopu-
stov dokaj površno in večina delav-
cev ni poznala samega postopka iz-
plačila.
Sicer pa so v Tolu osebni dohodki
dejansko nizki - s povprečnim oseb-
nim dohodkom okoli 18.000 in z naj-
nižjimi pod 13.000 so na repu občine
in republiškega povprečja, pa če-
prav letos dobro gospodarijo in so
polletne načrte presegli za 7 odstot-
kov, saj se že kažejo uspehi preu-
smerjanja v bolj zahtevno proizvod-
njo, usmerjeno tudi v izvoz. V
prvem polletju so sicer že dvignili
osebne dohodke za 45 odstotkov, a
to pri nizkih osnovah iz preteklih let
in izredno previdni politiki delitve
sredstev zanje ne pomeni mnogo.
Vse to bo še ob nadalje ugodnih
rezultatih poslovanja mogoče prese-
či. Mnogo težje pa bo naravnati iz-
krivljene medsebojne odnose meči
vodstvom, strokovnimi delavci in
delavci v neposredni proizvodnji,
zlasti pa samoupravne odnose v de-
lovni organizaciji. Ravno zaradi ne-
zadovoljstva z njimi tudi direktor
delovne organizacije. Stanko Zu-
pane vztraja pri odstopu, ki ga je
ponudil ob prekinitvi dela.
MILENA B. POKLIC
Kovinotehna na 29. mestu
Ekonomska politika« je izdala pregled podatkov o naju-
spešnejših delovnih organizacijah po posameznih področjih
lani v Jugoslaviji. Med 60 največjimi organizacijami združe-
nega dela s področja trgovine in gostinstva v letu 1983 po
celotnem prihodku je na 29. mestu Kovinotehna Celje, med-
tem ko je bila leto prej šele dvainštirideseta. Med delovnimi
organizacijami iste panoge pa je celo na enajstem mestu,
medtem ko med slovenskimi na osmem. Vzpon je zaradi
uspehov zunanje trgovine z izvozom na konvertibilno po-
dročje ter nadaljnjim razvojem maloprodaje.
Med 200 delovnimi organizacijami na celotnem področju
gospodarstva, ki so presegle 4,5 milijard dinarjev skupnega
dohodka, pa je Gorenje SOZD na 26. mestu (letu 1982 na
33.), Kovinotehna na 102., SOZD Merx Celje 106.. SOZD
Hmezad Žalec 120., SOZD Agros Šempeter 153., REK Vele-
nje 169., Cinkarna 238. in Aero 246. Napredovali so Kovino-
tehna, Gorenje, Agros in Cinkarna, nazadovala pa REK
Velenje in Aero.
TV
Poslovni dnevi
EMO
V prostorih SRC Golo-
vec v Celju se od pone-
deljka do petka predstav-
lja delovna organizacija
EMO. Razstavljeni izdel-
ki na 480 kvadratnih me-
trih pokritih in 500 kva-
dratnih metrih odkritih
površin so nemenjeni po-
slovnim partnerjem EMA
iz vse Jugoslavije. Od po-
slovnih dnevov pričaku-
jejo vrsto sklenjenih do-
govorov, pogodb in sa-
moupravnih sprazumov.
MBP
Dober komunist ali trgovec
Komunisti Kovinotehne opozarjajo na vrsto nasprotij
Težak, neenakopraven
položaj trgovine v združe-
nem delu prinaša s seboj
splet nasprotij v položaju
komunistov. V Kovinotehni
so na problemski konferen-
ci Akcijske konference Zve-
ze komunistov o njih spre-
govorili odkrito ob obrav-
navi uresničevanja razvoj-
nih nalog delovne organiza-
cije v skladu s sklepi 13. se-
je Centralnega komiteja
Zveze komunistov Jugosla-
vije.
Položaj trgovine v naši
družbi je bila ena osrednjih
tem. Na slabosti so komuni-
sti uspešno opozarjali in nji-
hove pobude so prišle vse do
najvišjih organov federacije,
a vsebinskih sprememb niso
dosegli. Borba za enakoprav-
nost tako ostaja, slab položaj
pa s seboj prinaša tudi po-
globljena razmišljanja o
njem in spoznanja, da trgovi-
na mora izgubiti klasično
vsebino ter se usmeriti tudi v
prodajanje znanja in obliko-
vanje celovitih poslov.
Občutek nemoči in brez-
plodnosti jih pogosto zajame
pri spremljanju delovanja
delegatskega sistema. S po-
močjo in sodelovanjem stro-
kovnih služb so delegati Ko-
vinotehne prispevali že šte-
vilne tehtne razprave in pri-
pombe, na primer v zboru
združenega dela. Večina jih
je zaradi preglasovanja mol-
čeče večine delegatov pro-
padla. Tudi zato je bil potre-
ben ponoven sklep, da so ko-
munisti dolžni vzpodbujati
delegate in jim pomagati.
Položaj komunista v trgo-
vini še posebej otežuje dvoj-
nost ki so ji vedno znova iz-
postavljeni kot komunisti in
kot trgovci. Kot komunisti
bi morali dosledno zastopati
stališče, da se razmere nebo-
do spremenile na primer z
dvigovanjem marže, truditi
bi se morali za čimširši izbor
izdelkov. A ne eno ne drugo
ne omogoča uspešnega po-
slovanja.
Prav tako težko je iskanje
pravega razmerja med eko-
nomskim položajem in zapo-
slovanjem. Se celo lastne šti-
pendiste vse težje zaposluje-
jo, v maloprodaji je še preveč
zaposlenih. Ce bi prešli na
ekonomsko edino upravičen
deljen delovni čas, bi bilo de-
lavcev še preveč, vsi pa bi se
znašli v težkem položaju, saj
ni pripravljenost, da bi se
jim drugi prilagajali, pa naj
gre za prevoze ali za otroško
varstvo.
Nekaj pa so se v Kovinote-
hni trdno odločili - socialno
varnost bodo zagotavljali le z
delom. To pa pomeni spre-
membe pri nagrajevanju, ki
jih v tem času že pripravlja-
jo. Z njimi postavljajo v več-
jo odvisnost od temeljnih or-
ganizacij ,delovno skupnost
in uvajajo različno nagraje-
vanje po temeljnih organiza-
cijah - pač glede na uspeš-
nost.
MILENA B. POKLIC
Pohištvo Šempeter izvaža
Kolektiv temeljne organi-
zacije Pohištvo Šempeter v
sestavi LIK Savinja Celje,
vse leto izpolnjuje zahteva-
no nalogo, premostiti teža-
ve iz preteklega leta in
ustvariti trdne temelje za
perspektiven razvoj. Rezul-
tati teh prizadevanj so ugo-
dni in lahko zapišemo, da so
po nekaterih odločnih spre-
membah v proizvodni
usmeritvi v Šempetru -naš-
li samega sebe« in si v po-
hištveni industriji priborili
svoj prostor.
Napore so vložili pred-
vsem v dvig produktivnosti
dela, boljši izkoristek vseh
vrst materialov, borbo za
čim manjše zaloge in kot naj-
važnejše - opredeliti najbolj-
ši in najugodnejši program
glede na svoje zmogljivosti
in posebnosti.
V Šempetru gre namreč za
odločen poseg v obstoječo
prakso in miselnost, da je
potrebno proizvajati niz pro-
gramov z zelo širokim izbo-
rom elementov (kar skriva v
sebi nevarno past visokih za-
log). Se lani so izdelovali kar
deset programov, kar je bil
tudi vzrok za slabše poslov-
ne rezultate.
Naša današnja usmeritev
je zelo enostavna,« pravi Jo-
že Cerovšek, direktor
TOZD. -Proizvajati kosovno
pohištvo za švedsko firmo
IKEA, tako da vsak kos po-
hištva proizvajamo nepreki-
njeno dva meseca. Vzpore-
dno s temi programi pa teče
proizvodnja programa Peter,
ki je po ugotovitvah najbolje
prodajani pohištveni pro-
gram v Jugoslaviji v zadnjih
desetih letih.«
Za šempetersko Pohištvo
je značilna usmerjenost v
izvoz, saj je razmerje 70 proti
30 v korist prvega. Letno bi
tako izvoz presegel milijon
dolarjev. V izvoz bi lahko
praktično usmerili vso proiz-
vodnjo, vendar se zavedajo,
da morajo ohraniti stik z do-
mačim kupcem.
Izvažajo ekskluzivno za
firmo IKEA in sicer v Avstri-
jo, ZRN, ZDA, Kanado in se-
veda na Švedsko. Ta znana
multinacionalka ima svoje
blagovnice na vseh celinah,
proizvodi Šempetra pa so
piedstavljeni na vidnem me-
stu njihovega letnega katalo-
ga, ki izhaja v kar 20 milijo-
nih izvodov. Letošnja naro-
čila so tolikšna, da jih ne bo-
do uspeli izpolniti, del bodo
prenesli v prihodnje leto, če-
prav je že vse prvo polletje
zasedeno s fiksnimi naročili
Pomembno pa je tudi to. da
je IKEA zelo dober plačnik-
med drugim so jim ponudili
tudi pomoč pri nakupu no-
vega skobeljnega stroja (na
sliki). Jasno pa je, da kljub
takšni usmeritvi v Šempetru
ne bi uspeli, če njihovi izdel-
ki ne bi bili Kakovostni.
M.SENICAB
Foto: T. TAVCAB
Ciril Šuster pri skobljanju elementov.
25. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Harodna bit odvisna od gospodarske moči
/ Pliberku smo se pogovarjali o boljšem sodelovanju čez »most manjšine«
Kmečka gospodarska zadruga in
posojilnica v Pliberku sta prejšnji te-
den pripravili skupno z Zvezo slo-
venskih zadrug iz Celovca novinar-
ko konferenco, ki so se je poleg novi-
narjev z obeh strani meje, celovškega
predstavništva Gospodarske zborni-
ce SFRJ udeležili še predstavniki
celjske in koroške medobčinske go-
spodarske zbornice, Ljubljanske ban-
ke, Cestnega podjetja Maribor, pa se-
veda posojilniški in zadružni delavci
iz Pliberka.
Nočemo nikakršne miloščine od
matice, ampak si želimo še boljšega
sodelovanja v obojestransko korist,«
je bilo eno temeljnih sporočil tega po-
govora. Ne gre zgolj za izredno pestro
in ceneno ponudbo zadružne blagov-
nice, ki so jo z zavidljivo mladostno
zagnanostjo Slovencev v Pliberku od-
prli pred dvema letoma - žal, mesec
dni pred uvedbo depozita z naše stra-
ni, niti za splošno trgovsko ponudbo
Pliberka, ki je večkrat večja glede na
potrebe pliberške občine. Povsem ja-
sno je, da to območje tudi trgovsko
računa na obmejne občine in širše na
naši strani, kar v pliberški zadrugi po-
trjujejo tudi tako, da prodajajo že pre-
cej blaga naših delovnih organizacij,
pri čemer so se dobro povezali s Slo-
venj Gradcem.
Predvsem gre za to, da s pomočjo
Zveze slovenskih zadrug, naše združe-
no delo lahko pridobi vrsto zanimivih
gospodarskih in drugih informacij za
izvoni predor na avstrijsko tržišče.
Dejstvo je, da sta gospodarska moč in
organiziranost Zveze sloveskih zadrug
na avstrijskem Koroškem že takšni, da
ju ne kaže spregledati. Ce bi to z naše
strani bolj smotrno upoštevali, se mor-
da npr. ne bi zgodilo, da so nas z av-
strijskega trga pri marmorju izrinili
Albanci, pa čeprav smo bili na tem
trgu tradicionalno prisotni in bi še da-
nes s svojim naravnim marmorjem
lahko dosegali cene, ki veljajo tam za
umetni marmor. Samo primer, ki pa bi
jih bilo mogoče našteti še več.
Gospodarstvo in turizem nikakor ni-
sta enosmerni cesti, to pa je sicer že
dostikrat ponovljena ugotovitev, tudi
sklepna misel pogovora v Pliberku.
Ali je naključje, da smo se o tem pogo-
varjali dan pred drugo, neslavno oblet-
nico uvedbe depozita, hkrati pa ta pri-
spevek objavljamo dan pred avstrij-
sim državnim praznikom? Vprašanje,
ki ne vrta samo v narodnostne, matič-
no-manjšinske razsežnosti, ampak po-
nuja v razmislek obstoječe in mogoče,
prihodnje ter boljše vezi med sosedi.
MITJA UMNIK
Zveza slovenskih zadrug na av-
strijskem Koroškem je osrednja or-
ganizacija slovenskih zadrug na dvo-
jezičnem ozemlju južne Koroške. Va-
njo je včlanjenih 15 posojilnic z 18
poslovalnicami (tudi v njih bi se lah-
ko vrtelo več dinarjev in deviz iz po-
slovno-gospodarskega sodelovanja!),
10 kmečko-gospodarskih zadrug z
dvema poslovalnicama, štiri živino-
rejske zadruge, ena semenarska ter
13 drugih pravnih in 22 fizičnih oseb.
Predvsem pa zveza pomeni vse moč-
nejšo gospodarsko osnovo za obstoj
in razvoj slovenskega življa na av-
strijskem Koroškem, saj obvladuje
vse več blagovnih in denarnih tokov,
v zadnjem letu pa se je uveljavila že
tudi v turizmu in prav pred dnevi je
bil celovški Tages Zeitung poln hva-
le turistov, ki jih je na Komate v
Jugoslavijo popeljala Cartrans, turi-
stična agencija koroških Slovencev.
Simbol rasti za socializaciio okolja
Na videz bi samemu dogodku zado-
ščala le vest: v krajevni skupnosti
Nova va§ v Celju so končno uspeli
postaviti skulpturo akademskega ki-
parja Vasilija Četkoviča-Vaska, ki je
nastala že pred štirimi leti in za kate-
ro je kipar že zdavnaj dobil honorar.
Toda pojav sam terja besedo več:
res. postavitev je uspela po dolgem
času, kajti kipar je skulpturo ustvaril
že pred štirimi leti in je ves ta čas
deponirana čakala na svojo nadaljnjo
usodo. Prvi zapleti so se začeli že s
tem, kdo jo je sploh naročil in kdo je
pristojen financirati takšne objekte.
Temu vprašanju so sledila vprašanja
nekaterih krajanov Nove vasi v tem
smislu, kaj bi s sodobno skulpturo,
postavimo raje kaj drugega, sicer pa.
ali je sploh nas kdo vprašal, če skulp-
turo želimo... in podobna vprašanja.
V tisku se je celo pojavila lažna in
žaljiva teza, da je kipar prejel honorar
za nekaj, kar še sploh ni ustvaril.
Zdaj je skulptura tu! Nastala je iz
cikla Hortikultura 80 Celje in je sestav-
ni del širokega opusa, ki ga je kipar
Cetkovič tudi predstavil v Likovnem
salonu v Celju, v Jakopičevem razsta-
višču v Ljubljani in še na nekaterih
manjših razstavah. Kritika ga je oceni-
la kot izredno uspelo obliko poseganja
v prostor in likovno obdelavo temati-
ke Hortikulture. Podobna skulptura iz
istega cikla stoji v Mestnem parku in
obe tvorita skupni imenovalec v priza-
devanju za spreminjanje okolja na lep-
še, na poduhovljeno vsebino. Takšnih
objektov nam sicer ne manjka. Ne mi-
slim samo v Celju. Na sploh - so se-
stavni del izražanja kulture v najšir-
šem pomenu te besede. Da v nove (pa
tudi stare) stanovanjske soseske po-
stavimo peskovnik, klopi in zasadimo
nekaj zelenja, nam je samo po sebi
umevna reč in tudi ta navsezadnje ni
tako poceni in v bistvu pomeni rutini-
ran postopek. Za postavitev skulpture
pa se vse zatakne. To je pač negospo-
darska investicija, kot je na videz ce-
lotna kultura - kar seveda ni res. Toda
določena spoznanja zahtevajo več ča-
sa. Skulptura v Novi vasi, ki je s tem
kot krajevna skupnost, pa seveda tudi
Celje, bogatejša za kulturni spomenik,
je delček v mozaiku takšnih spoznanj,
oziroma prispevek več, ki naj pomaga
razjasnjevati nekatere razsežnosti naše
pripravljenosti po dialogu z okoljem in
višjo kakovostjo sožitja z njim. Navse-
zadnje je to tudi delo akademskega
kiparja, ki je v našem prostoru priso-
ten že petnajst let in več. O njegovem
delu je medtem izšla posebna mono-
grafija, ravno sedaj razstavlja svoja
najnovejša dela na svetovnem trienalu
male keramične skulpture v Zagrebu,
trenutno pa išče nove izraze v tehniki,
kakršno dobro poznajo ljubečenski
opekarji, saj že nekaj tednov v njihovi
tovarni snuje podaljšek stoletne tradi-
cije.
Tako skulptura v Novi vasi ni le ki-
parjev dosežek, je tudi dosežek skup-
nosti, predvsem pa tistih v njej, ki s
pogumom strežejo žlahtnim idejam
humanizma in umetnosti za dolgoroč-
ne cilje družbe. Simbol rasti, kot se
delo imenuje, z imenom pooseblja to
hotenje.
D. M.
Računalniški
klub v
Podčetrtku
Osnovna šola v Podče-
trtku je v svojo izobraže-
valno dejavnost vključi-
la tudi računalniške pri-
prave. S temi so pričeli
že aprila letos, vendar so
uspeli komaj septembra
in oktobra te priprave
»okronati« z računalni-
ško opremljenostjo.
Ta je sedaj razmeroma
dobra, kar je posebej
spodbudno, saj je osnov-
na šola v Podčetrtku ena
prvih šol, ki je v svoj pe-
dagoški proces vključila
tudi računalniško tehno-
logijo.
Z računalniško opremo
želijo v šoli podpreti tudi
krajevni oziroma občin-
ski napredek v tej smeri.
Šola v Podčetrtku je bila
namreč tudi pobudnica
sklica ustanovnega obč-
nega zbora računalniške-
ga kluba Podčetrtek.
Na sestanku, ki je bil v
petek, so se dogovorili o
vsem, kar pogojuje delo-
vanje kluba, zlasti pa o
nalogah in posameznih
nosilcih zadolžitev.
M. A.
Ni povpraševanja po jeklenih konjičkih
Tudi za zadnji avtomobilski sejem pri hali Golovec je bilo značilno, da je bilo veliko
avtomobilov in radovednežev ter malo sklenjenih kupčij. Avtomobili so se sedaj, na jesen,
malo pocenili vendar so še zmeraj precej dragi. Zanimivost sejma je bil opel rekord, letnik
1961, za katerega je lastnik zahteval novega fička. Priznati je treba, da je bil avtomobil
odlično ohranjen. Za 14 let staro lado je hotel prodajalec 100 tisoč din, za dve leti star renold
18 pa 900 tisoč din. Zastavi 101, na sejmu jih je bilo kar precej, se je cena gibala od 120 do 400
tisoč. Tudi "fičoti« so imeli visoke cene. Za štiri leta starega in prevoženih 30 tisoč
kilometrov je lastnik obesil ceno 170 tisoč din. Tudi golfov je bilo precej. Za letnik 1977 je
hotel lastnik rumenega golfa 370 tisoč din, vendar se ni oglasil noben resen kupec.
T. TAVČAR
TEDNIKOV INTERVJU
Moti me, ker rušimo,
kar smo ustvarili
Prijazno me je sprejel v
Domu mladine in borcev v
Titovem Velenju. Čeprav se
mu je mudilo na ogled kra-
ja, kjer so naslednji dan od-
krili že 84. spominsko obe-
ležje, je našel toliko časa, da
je poleg pogovora pokazal
tudi Titovo sobo in novo na-
stajajočo Kardeljevo. »Naša
glavna naloga je, da spravi-
mo v borčevsko sobo vse
gradivo, ki ima zgodovin-
sko težo. Čimveč gradiva
moramo pustiti mladim, da
bodo znali ceniti pot, ki smo
jo prehodili,« pripoveduje
med odpiranjem vrat v po-
samezne izredno domiselno
urejene sobe Nestl Žgank,
75 let, od letošnjega občin-
skega praznika Velenje tudi
njihov častni občan.
NT: Kaj vas najbolj
moti?
NESTL ŽGANK: Mene
marsikaj moti zato, ker člo-
vek, ki je šel skozi vse pro-
bleme in težave, borbo, da
smo vse to dosegli in prišli
do nivoja, naenkrat poruši. V
rudniku smo začeli iz nič,
stanje je bilo nemogoče. Lju-
dje so trpeli, za kar je bilo
krivo vodstvo. Ko smo prišli
med rudarje in ustvarili
vzdušje ni bilo več proble-
mov, ki se jih ne bi dalo reši-
ti. Kaj vse so takrat rudarji
naredili! Maksimalne rezul-
tate smo dosegali! Za to pa je
bil pogoj dobro vzdušje, do
tega pa smo prišli po dolgi
poti. Sli smo z rudarji na de-
lo in oni so ob tem vriskali in
peli. To je bilo zame največ.
Ko smo to dosegli in prišli iz
jame, ni bil noben problem
dobiti jih še na udarniško de-
lo za izgradnjo kraja, kjer
smo živeli. To je bilo Titu
najbolj všeč. Danes pa vse to
blatijo! Včasih ni bilo hrane,
saj smo bili lačni še do leta
1954. Danes, ko smo siti, pa
takšna kritika. Vidite, to me
moti!-
NT: Začeli ste iz nič...
NESTL ŽGANK: Točno.
Prišli smo na požgano, pobi-
to, lačno zemljo. Zavedali pa
smo se svobode in to je bila
potrditev naše revolucije. O
tem smo se pogovarjali že
pred vojno in štrajkali z že-
ljo, da enkrat svobodno zadi-
hamo. Človeka boli, kar se
zdaj dogaja... Ce se te po-
mankljivosti ne bodo hitreje
in energičneje odstranjevale,
bo problem še večji, kot je.
Ne razumem, da danes ni
hrane, če pa je! Takšne ljudi
bi bilo treba poklicati na od-
govornost, tudi zapreti! Saj
bodo drugače ljudje izgubili
zaupanje! In danes je milijar-
derjev pri nas več kot pred
vojno. Sicer pa nepravilnosti
lahko naštevam celo dopol-
dne, pa ne bova prišla do
konca.«
NT: Vidite izhod?
NESTL ŽGANK: Ce ni
hrane, kot trdijo, vemo pa,
da je, potem dajmo za mini-
stra pametnega kmeta, pa bo
vse uredil! Ce bi na njivah
več pridelali, bi imeli zase in
še izvažali bi lahko za drago-
cene devize. Zemlja pa je
mrtva ali premalo izkorišče-
na. Gre za nedisciplino,
neodgovornost in seveda ne-
razumljivo popuščanje. Pri
nas je žal vse preveč nepro-
duktivnega folka... Naša
zemlja je izredno bogata od
pokrajine do surovin. Ko bi
to imeli Japonci! Imamo
takšno morje, jezera, plani-
ne, gorice, to je vse naj.«
NT: Kako gledate na
ljudi v tej situaciji?
NESTL ŽGANK: Ljudje
se že odpirajo in, ko bodo
lahko vse povedali, se bo re-
snično odprlo. Ce bi šlo
naenkrat, bi bilo morda pre-
boleče."
NT: Izgubaši, lenuhi...
NESTL ZGANK: Kdaj
smo že žačeli o njih govoriti,
pa nič. Nasprotno, podpirali
smo jih oziroma jemali pri-
dnim za lenuhe. Ali je treba,
da je to tako dolgo trajalo?-
NT: Kakšne so ob tem
metode vzgoje?
NESTL ŽGANK: Različ-
ne! Najprej poskusiš enkrat,
dvakrat ali trikrat z lepo, člo-
veško besedo, če se ta ne pli-
me, je treba seči po ostrejših
kriterijih. Saj se da ljudi tudi
zamenjati! Veliko govorimo
o kadrih, pa premalo naredi-
mo. Poglejte: vsak, ki pride
na socialistično, sindikat,
mladino, mora po mandatu
za direktorja. To je narobe,
naj gre v proizvodnjo, saj bo
tam tudi lahko in še učinko-
viteje ljudem razlagal politi-
ko, ki jo je prej »delovno-
zastopal. In ljudje bi morali
iz šole najprej v fabriko, ne
pa kar v pisarno.«
NT: Vidite rešitev?
NESTL ŽGANK: Veliko
vzrokov je, zakaj smo začeli
drseti in potrebno bo še več
časa, da bomo dosegli nov
vzpon. Predvsem pa se mora
samo vodstvo izkazati in lju-
dje bodo šli za njim.«
NT: Kljub slabi volji
ste vseeno veseli?
NESTL ŽGANK: Ne toli-
ko vesel, kot ponosen, da je
Velenje, ki ga po vojni skoraj
ni bilo, postalo Titovo Vele-
nje. Veseli me, da smo dobili
Titov trg, da smo postali me-
sto in da smo končno z vsem
delom dokazali, da upraviče-
no nosimo kot mesto Titovo
ime. Vse to potrjuje naše
pravilno delo pa čeprav so
vmes tudi težave, odstopa-
nja, nepotrebne neprijetno-
sti, tudi z Gorenjem. Ali nam
je bilo to potrebno? Ne! Do-
biti Titovo ime je največ in
na to sem kot občan izredno
ponosen. Tito je bil pri nas
štirikrat, k nam je pošiljal
najvišje državnike sveta. To
so priznanja, na katera smo
ponosni in nas tudi obvezu-
jejo.«
TONE VRABL,
Popravek
Ker je prišlo v članku o problemih kurjenja v Radečah do
bistvene napake, vas prosim, da objavite popravek.
Objava, da smo dvignili ceno za centralno ogrevanje zaradi
neplačnikov, ne drži. Povišanje cen je bilo posledica dviga cene
kurilnega olja in novih merjenj o porabi kurilnega olja. Da bi s
povišanjem cene krili neplačevanje, je nemogoče, saj bi to ne
imelo nobenega kritja, tako s strani porabe olja kakor tudi s
strani rednih plačnikov.
JORGI KRALJ
6. STRAN - NOVI TEDNIK
25. OKTOBER 1984
Krajani Marija
Gradca so
praznovali
Petindvajsetega okto-
bra pred štiridesetimi le-
ti je bila izvedena drzna
akcija krajanov Marije
Gradca v sodelovanju s
partizani. Takrat so na-
mreč s 74 vozovi prebi-
valci z mlinarjem Tur-
kom izpraznili njegovo
mlinsko skladišče z mo-
ko in žitom in ga pred
okupatorjem prepeljali
v osvobojeni Jurklošter.
Ta dan iz narodnoosvo-
bodilne vojne si je kra-
jevna skupnost izbrala
za svoj krajevni praznik.
Vse delo krajevne sa-
mouprave je več ali manj
usmerjeno v ureditev ko-
munalnih zadev. Zelje
krajanov na tem področju
so velike, potrebe tudi.
manj pa je v te namene
sredstev, ki se stekajo iz
krajevnega samopri-
spevka.
Vodna ujma pred dve-
ma letoma na področju
zaselkov Reke in Olešč je
bila za krajevno skupnost
zahteven zalogaj, ker je
zahtevala za tri milijone
dinarjev sredstev. Skro-
men del sredstev iz skla-
da solidarnosti in zato
večja iznajdljivost kraja-
nov je pripomogla, da je
bila sanacija urejena v do-
brem mesecu. Prav tako
so lani dokončno rešili
cestno ožino in jo asfalti-
rali. Največje breme za
krajevno skupnost pa so
brez dvoma vaške ceste.
Teh je za okrog 50 kilo-
metrov. Vse zahtevajo ve-
liko gramoza, neurejeno
odvodnjavanje pa po-
vzroča, da vsaka večja
ploha pesek odnaša v do-
lino.
Več nalog iz tega srednje-
ročnega obdobja pa bo
potrebno prenesti v na-
slednje- obdobje zaradi
pomanjkanja sredstev.
Tako naj bi naslednje leto
pričela teči široko zastav-
ljena akcija širitve tele-
fonske mreže v vse zasel-
ke krajevne skupnosti
Marija Gradec, kakor tudi
v krajevni skupnosti Bre-
ze in Vrh nad Laškim.
V.M.
Težave s celjskim bazenom
l	i II llllllilHI lili lili MITI1 lil WI~TiWinillMrrnriHMWMMITO
Čeprav smo pred nekaj le-
ti bili veseli in ponosni, da
smo v Celju dobili lep zim-
ski bazen in s tem možnosti
za napredek plavanja pa
smo zdaj razočarani, saj so
bazen odprli šele prejšnji
ponedeljek.
Mladi perspektivni celjski
plavalci so tako po uspešno
opravljeni lanski sezoni osta-
li brez vodnega treninga, ker
pač v celjskem zimskem ba-
zenu ni bilo vode.
Predsednik plavalnega
kluba Neptun Drago Vra-
čun:
Izračunali smo, da je vsak
celjski plavalec zaradi nepla-
vanja v zaostanku za vrstniki
v drugih krajih za okoli 250
do 300 kilometrov, saj so iz-
gubili dober mesec plavanja.
Drugi so s treningi za novo
sezono začeli v začetku sep-
tembra, mi pa 15. oktobra.
Tako smo se omejili na suhe
treninge v tri m kabinetu Ae-
ra ter 1. osnovni šoli. Da so
tako pozno odprli celjski
zimski bazen je vzrokov več.
med njima tudi naslednja:
med sejmom obrti so ga upo-
rabili celo za razstavni pro-
stor, saj so imeli mize v ba-
zenski školjki (!), sanitarna je
po tem zahtevala temeljito
čiščenje, drugi pa v dragem
ogrevanju. Sami smo ponu-
dili pomoč, da bazen očisti-
mo, vendar...
Problem je tudi v izredno
visoki najemnini, saj je za en
dan treba plačati 2500 din ali
za celo zimsko sezono okoli
600 tisoč din, medtem ko
smo prejšnjo zimo dali samo
250 tisoč din. Lepo smo zače-
li z našim delom, dosegli tu-
di odlične rezultate, letošnje
sezone pa se zaradi vseh ne-
prijetnosti s prekrasnim ob-
jektom resnično bojimo.-
TONE VRABL
Prvi se je prijavil Viki Ašič
Za XII. revijo narodnih ansamblov, ki bo tokrat v nedeljo, 25.
novembra v Libojah, se je prvi prijavil ansambel Vikija Ašiča iz
Celja, za njim pa Tone Videč iz Strmeča pri Vojniku in na veliko
presenečenje ansambel Toneta Kudra iz Ljubljane. Prijavil se je
tudi ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, ki je poleg Veselih
hmeljarjev iz Žalca edini nastopil na vseh dosedanjih revijah.
Rok za prijave še ni zaključen, tako da organizator upravičeno
pričakuje še nadaljnje prijave, zlasti tistih ansamblov, ki so na
širšem celjskem območju - Vesele hmeljarje, CIK, Slovenija,
Pogladič, Klaužar, Cvrle, Dobje, Smeh, verjetno pa se bo po
daljšem času predstavil tudi ansambel Savinjskih 7, ki sicer
nastopa v tujini.
Letošnjo revijo bodo popestrili tudi člani celjskega radia z
Zveplometrom. Revija bo imela v obnovljeni dvorani v Libojah
dva koncerta ob 15. in 18. uri, pokrovitelj pa je Keramična
industrija Liboje, ki naslednje leto slavi 170 letnico obstoja. Pri
organizaciji revije sodelujejo tudi Kulturna skupnost Žalec,
Zveza kulturnih organizacij Žalec, Krajevna skupnost Liboje ter
vsi ostali, ki imajo radi dobro domačo glasbo. Ves program bo
tudi posnel Radio Celje ter ga po delih predvajal v svojih odda-
jah-	T. VRABL
Garaže ne bodo kazile okolja
Večino garaž, ki jih gradijo v štirih celjskih krajevnih skupnostih - Medlog, Nova vas,
Gaberje in Na otoku - bo po zagotovilih gradbincev, končana do letošnje zime. Srečni
lastniki so zanje odšteli od 120.000 do 160.000 dinarjev, graditelji pa hkrati zagotavljajo, da
bodo primerno uredili tudi okolico garaž. Ker je zanimanje za nakup garaž še vedno
precejšnje, gradnja garaž verjetno tudi v naslednjem letu ne bo pojenjala.
Danes jaz tebi, jutri ti meni
V Titovem Velenju je bila letos že tretja krvodajalska
akcija ki je tokrat trajala tri dni. Tudi tokrat je bil odziv
občanov izredno velik, delavci Zavbda za transfuzijo krvi iz
Ljubljane pa so pri tem pokazali svoje dobre organizacijske
sposobnosti, kljub temu pa je bilo potrebno ojačanje ekipe,
ki je štela dvajset ljudi. Medicinci iz Ljubljane so po končani
krvodajalski akciji dejali, da se na akcijo v Titovem Velenju
vsakokrat še posebej dobro pripravljajo, ker vedo, da jih
bodo znova presenetile dolge vrste prostovoljnih darovalcev
te nenadomestljive tekočine. Kri je v akciji, ki je bila 18., 19.
in 20. oktobra darovalo 1361 občanov, zlasti pa je ob tej
številki razveseljivo, da je bilo med njimi tudi veliko mladih.
L. OJSTERŠEK
V Zgornji Brezen
je pritekla voda
Vodnjake, kapnice in ci-
sterne z vodo je v zaselku
Zgornji Brezen nad Vita-
njem v soboto zamenjala
voda iz vodovodnih cevi.
Pritekla je do enajstih kme-
tij in le en kmet ni pristopil
k skupni akciji za napeljavo
vodovoda.
Prireditev, ki so je pripra-
vili v soboto, je sodila v
sklop praznovanj občinske-
ga praznika, zato so ob od-
prtju vodovoda domači
učenci osnovne šole in mla-
dinci pripravili kulturni pro-
gram, predsednik krajevne
skupnosti Franc Mlinšek je
kot slavnostni govornik ob
tem, za ljudi v teh krajih izre-
dno pomembnem dogodku,
nanizal tudi vsa prizadeva-
nja, ki so se zvrstila v zadnjih
dveh letih za to, da bi ljudje v
tem zaselku 700 metrov viso-
ko nad Vitanjem, dobili
zdravo pitno vodo.
Vselej ni šlo gladko. A po-
novno se je izkazalo, da je
mogoče s skupnimi napori
veliko narediti. Krajanom so
priskočili na pomoč vojaki
in brigadirji in opravili okoli
3500 prostovoljnih delovnih
ur. Seveda tudi krajani niso
stali križem rok. Tako je na-
peljava vodovoda in izgrad-
nja črpalnice in rezervoarja s
33 tisoč kubičnimi metri pro-
stornine veljala le 3 milijone
dinarjev, medtem ko je bila
predračunska vrednost veli-
ko višja.
MATEJA POD JED
Franc Starman
»Za jamo Pekel in nje-
no okolico bi naredil in
dal vse, vsekakor več ka-
kor za dom,« je o njem
dejala njegova žena, sicer
tudi marljiva društvena
delavka šempetrskega tu-
rističnega društva, sam
pa o tem pravi: -Že od
malega in pozneje, ko
sem se poklicno ukvarjal
z gozdarstvom, sem imel
rad naravo in vse kar je
povezano z njo. No, tako
mi je tudi ta jama prirasla
k srcu
Franc Storman, upoko-
jeni gozdar je bil tako
navdušen nad lepotami
šempeterske kraške ja-
me, da je hotel omogočiti
ogled njenih skrivnosti
tudi drugim. Ne sam, kaj-
ti za takšen podvig jih je
potrebno več, za kar pa v
Podlogu in Šempetru ni
bilo nikoli problema. A
pravijo, da je temu sam
najbolj »kriv-.
V začetku ni bilo nobe-
ne poti, vse zaraščeno, za-
puščeno. S svečami so šli
noter in delali, betonirali,
raziskovali naprej. Včasih
je tudi do zgodnjih jutra-
njih ur ostajal v jami, sam
in načrtoval, tuhtal, kako
bi stvar kar najbolje ure-
dili. Pred dvanajstimi leti
so odprli spodnji del ja-
me, potem so odkrili še
zgornjega. Prišli so stro-
kovnjaki in povedali, da
zgornjega dela ne bo mo-
goče usposobiti. Franc m
poznal besede nemogoče.
S sedanjim predsed-
nikom turističnega druš-
tva Slavkom Struclom
sta opravljala meritve, iz-
delali so konstrukcijo, ki
je spodnji del povezala z
zgornjim, še leto dni trde-
ga dela in odprli so še
zgornji del. Obiskovalci
se iz jame niso več vračali
tam, kjer so vstopali.
Ce boste Franca iskali,
ga najdete morebiti v go-
stinskem objektu pri jami
Pekel, kjer je upravnik,
če ga ni lam, mogoče vodi
kakšno skupino v jami,
ali pa po gozdni poti, lah-
ko tudi. da je na kakšni
seji odbora v krajevni
skupnosti ali pa se kje do-
govarja za sprejem skupi-
ne izletnikov. Ce ga ne
najdete, nič hudega, a ve-
dite, da je takšnih dru-
štev, kot je šempetersko
in takšnih društvenih čla-
nov kot je Franc Stor-
man, malo.
RADO PANTELIC
Sodi iz Modrice pri Kruševcu
Ob popraševanju po ozimnici in cvetju je na celjski tržnici največje zanimanje za sode.
Zadnji čas je, da se pospravijo grozdje in jabolka ter spravijo v ustrezni prostor. Prvič je v
Celje pripeljal sode iz hrasta in akacije Radiša Pavlovič (v sredini) s pomočnikom Radosla-
vom Stevanovičem iz vasi Modrica pri Kruševcu. V vasi so domala sami sodarji in zato ni
čudno, da so se pojavili tudi v Celju. Radiša je za uvod pripeljal nekaj več kot trideset sodov,
od najmanjšega 30 literskega do največjega, v katerega je možno spraviti tudi 250 litrov vina
ali jabolčnika. Priprava za dober sod je izredno dolga, saj traja kar tri do štiri leta, medtem
ko kasneje hrastov sod lahko ob dobrem oskrbovanju preživi tudi do sto let. In cena? Za
liter 60 dinarjev!
TV - Foto: EDI MASNEC
25. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
pomoč prizadetim s cerebralno paralizo
Člani Društva za pomoč
.[•izadetim s cerebralno pa-
[alizo Celje se zavedajo, da
^za njihovo dobro delo po-
sebnega veliko znanja, za-
o se je kar devet članov
jdeležilo mednarodnega
iimpozija o novih dogna-
njih pri ocenjevanju zgod-
njih možganskih okvar, o
„jihovem odkrivanju in
pravljenju, ki je bil sep-
lembra na Bledu.
Zanimiva poročila stro-
kovnjakov z vsega sveta o
raziskavah in odkritjih v zve-
ži s cerebralno paralizo so
udeležence simpozija navdu-
šila in vzbudila pričakova-
nja, da bo delo na tem po-
dročju še bolj zaživelo v vsej
Sloveniji.
Pii cerebralni paralizi je
najpomembnejše, da okvare
pri otrocih čimprej odkrije-
mo in takoj začnemo z zdrav-
ljenjem. Na ta način lahko
nekatere okvare celo po-
vsem odpravimo. Pri tem
imajo starši pomembno vlo-
go, saj lahko pod vodstvom
strokovnjakov enakovredno
pomagajo prizadetim otro-
kom.
Delo z otrokom je izredno
zahtevno, zato je potrebno
pomagati ne le otroku, tem-
več tudi staršem, da bodo
zmogli prebroditi vse krize
in prenašati velike napore,
saj večina staršev omaga po
nekaj letih. Pri tem pa lahko
odigra pomembno vlogo tu-
di Društvo za pomoč priza-
detim s cerebralno paralizo.
Vsi starši prizadetih otrok
se lahko včlanijo v Društvo
za pomoč prizadetim s cere-
bralno paralizo Celje. Kot
člani društva bodo lažje po-
magali svojim prizadetim
otrokom, saj skrbi društvo
za povezovanje strokovnih
ustanov, za medsebojno po-
moč staršev, v programu ima
strokovna predavanja in or-
ganizacijo plavalnih in smu-
čarskih tečajev. Vse to omo-
goča otrokom s cerebralno
paralizo hitrejše vključeva-
nje v normalno okolje.
Informacije dobite pri
Mojci Šorn na nevrofiziote-
rapiji Zdravstvenega centra
Celje.
H. C.
Kmetijstvo v
celjski občini
Čeprav gre za mestno in
industrijsko občino, pa v Ce-
lju zadnja leta uspešno po-
spešujejo razvoj kmetijstva.
Tudi pogled v prihodnje je
za zeleno fronto« v Celju ta-
ao naravnan, da predvide-
vajo štiriodstotno rast kme-
tijske proizvodnje, kar bi v
dolgoročnem smislu zagoto-
vilo tudi 70-odstotno samo-
oskrbo. Povsem jasno je, da
v Celju nikoli ne bodo mogli
pridelati in prirediti dovolj
pšenice, mesa in mleka, kjer
bo potrebno vlagati na dru-
gih območjih, lahko pa bi
pridelali dovolj krompirja.
Tudi sadjarstvo bi bilo mo-
goče bolj razviti, pa tudi ne-
katere druge dopolnilne
kmetijske dejavnosti. To pa
pomeni še bolj izkoristiti
ipuščena kmetijska zemlji-
šča, jih meliorirati in za več
jridelka in prireje vložiti v
tmetijstvo tudi več znanja
itroke. Najbrž pa tudi v celj-
;ki občini še niso rekli zad-
ije besede pri varovanju ob-
stoječih kmetijskih površin.
53 tisoč krizantem v Medlogu
V Vrtnarstvu Medlog v Celju so se dobro pripravili na bližnji Dan mrtvih, 1..november, saj
imajo v njihovih sodobno urejenih rastlinjakih kar 53 tisoč velikocvetnih krizantem.
pajkovk in margaretk različnih barv. Skupinovodja za rezano cvetje v Vrtnarstvu Medlog
Ivanka Gajšek je povedala, da bo skupina desetih delavk pred Dnevom mrtvih delala od
zore do pozne noči če bo hotela izpolniti vsa naročila, ki so jih že dobili ali pa jih še
pričakujejo. Poleg prodaje krizantem bodo pripravili tudi aranžmane iz drugega cvetja.
Letošnja zaloga krizantem je ista kot lani, ko so prodali vse. To pričakujejo tudi letos. In
cena? Lani je bila za velikocvetne krizanteme 90 dinarjev komad, o letošnji enotni ceni za
vso Slovenijo (družbeni sektor) pa so odločali v torek dopoldne v Ljubljani.
Na posnetku Irena Kranjc, Dušanka Cebanovič, Jelka Vovk in Angela Mrak med Krizan-
temarhi, ki jih bodo začele prodajati danes.
TV - Foto: EDI MASNEC
Anica Ribič
Življenje pokoj niče je bi-
lo polno tiste žlahtnosti, ki
jo oblikuje le osebna ple-
menitost in dolgoletno so-
žitje z ljudmi.
Vojničanka po rodu, roje-
na v zavedni slovenski dru-
žini leta 1908, je ostala do-
mala vseskozi zvesta doma-
čemu kraju. Upokojila se je
kot poštna uradnica v Voj-
niku, leta 1959.
Medtem pa je v svojem
ustvarjalnem življenju pre-
hodila mnogo težkih po-
staj. Mlada se je vključila v
napredne organizacije, ob
okupaciji je zaradi napre-
dnosti svoje družine bila
skupaj z domačimi odpelja-
na v Brestanico, od tam pa
v ustaški taborišči v Sla-
vonsko Požego in v Po-
dravsko Slatino. Vsa ta leta
je preživela in ko se je po
osvoboditvi vrnila domov
je našla svoj dom požgan.
Vedela je, da mora poprije-
ti z delom, pa ne samo zato.
da bi obnovila svoj dom,
ampak je gradila tudi dru-
god, kjer je bilo potrebno.
Vključila se je v družbeno-
politično delo, kjer je sode-
lovala do konca svojega
življenja. Nenadomestljiva
je bila kot tajnica turistič-
nega društva v Vojniku,
kjer je organizirala izlete,
če pa je bil kraj v plevelu,
ga je z lastnim rokami tudi
očistila. Delavna je bila tu-
di v društvu upokojencev,
pa v krajevni skupnosti,
kjer je bila posebno aktiv-
na kot član socialne komi-
sije. S svojim plemenitim
srcem je znala prisluhniti
revnim in ostarelim lju-
dem, za katere je vedno
znala najti toplo besedo.
Anica Ribič je vseskozi
ostala skromna delavka, ki
ni želela priznanj. Kljub te-
mu pa so njeno marljivost
spoznali drugi, zato je pre-
jela vrsto odlikovanj, ki pa
ne odtehtajo vsega njenega
dela.
Uspela akcija
»Knjige v knjižnice«
Knjiga je najzgovornejša
priča, da se narod zaveda
sebe, da živi, da hoče živeti.
V nje j je ohranjena narodna
preteklost, naša usoda, ka-
kor se je preoblikovala iz
stoletja v stoletja...«
O. Župančič
Republiški svet Zveze sin-
dikatov Slovenije je letos
spomladi razpisal akcijo
»Knjige v knjižnice«, ki smo
se je skrbno lotili tudi v ko-
njiški občini. Vodil jo je ob-
činski svet ZSS Slov. Konji-
ce, ki je to zamisel posredo-
val v vsa delovna okolja, kjer
bi osnovne organizacije sin-
dikatov zbrale sredstva v vi-
šini 20 din na člana sindi-
kata.
Odziv je bil zelo dober, saj
so se v vseh osnovnih orga-
nizacijah sindikatov naše ob-
čine opredelili in pozdravili
to akcijo, kar je bilo razvidno
iz njihovih poročil oz. skle-
pov. Posebej je pomembno,
da so se akciji odzvale naj-
prej male delovne sredine in
pozdravile njen namen: da bi
se na policah naših knjižnic z
njihovo pomočjo povečal in
obogatil knjižni fond.
Ob zaključku akcije se je
na posebnem računu Občin-
skega sindikalnega sveta v
Slov. Konjicah zbralo
138.040. din 50.000, din pa je
prispeval tudi sam Občinski
sindikalni svet, skupaj torej
188.040 din.
Komisija za kulturno de-
javnost pri OS ZSS Slov. Ko-
njice je na svoji seji v mese-
cu septembru, katere so se
udeležili tudi mentorji šol-
skih knjižnic,- zavzela stali-
šče, da vsaka osnovna šola v
naši občini prejme sredstva
za nabavo knjig za njihovo
šolsko knjižnico v znesku
30.000 din.
Naloge mentorjev in šol-
skih knjižnic je bila, da ta
sredstva čim bolje naložijo v
izbor knjig in obogatijo svoj
knjižni fond. Mentorji so se
odločili predvsem za nabavo
mladinske leposlovne litera-
ture, saj vemo, da učenci ve-
dno pogostje segajo po dobri
knjigi, pa tudi knjig za do-
mače obvezno branje in bral-
ne značke je v šolskih knjiž-
nicah vedno premalo.
Glede na to, da 30.000 din
pri današnjih cenah knjig ne
pomeni veliko vsoto, lahko
akcijo »Knjige v knjižnico« v
naši občini označimo z bese-
do »veliko«. To pa zato, ker
so v njej sodelovale prav vse
delovne sredine in je vsak
njihov član pripomogel k te-
mu, da bo knjiga postala
bližja in laže dostopna učen-
cem. Le na tak način pa bo
tudi dosegla svoj namen: po-
stati zvesta človekova
spremljevalka.
Sašo Sepec - Tone
Naš prijatelj Sašo Sepec-
Tone, blag in zaslužen člo-
vek, borec NOV, se je rodil
8. 10. 1927 leta. K zadnjemu
počitku pa smo ga spremili
njegovi številni prijatelji in
znanci 18. 10. 1984. Umrl je
16. 10. 1984 v Topolšici.
Ko listam po monografiji
Vrb je natisnjeni 1. 1982, se
mi spomin vrača v otroško
dobo, v čas, ko je tudi Sašo
doživljal lepe dneve otroš-
tva. Zelo rad se je uveljav-
ljal kot telovadec pri Soko-
lu v Žalcu, pa tudi kot
uspešen nogometaš v mla-
dinskem moštvu NK Slavi-
ja v Vrb ju.
Bil je sproščen, ljubezniv
in bister fant. Skrbna mati
je gospodarila na urejeni
kmetiji. Sašotov oče je bil
izgubil življenje v težki av-
tobusni nesreči, in skrbela
za sinovo izobraževanje.
Toda 11. aprila 1941 so tudi
v Vrbje vrdrli nacisti. Med
tistimi sokoli, ki so prijeli
prostovoljno za orožje, da
bi ščitili Objekte pred sabo-
tažo, je bil tudi Sašo. Žal pa
je bilo treba desetega aprila
puške vrniti v Sokolski
dom.
Že poleti enainštiridese-
tega se je v Vrbju pri Žalcu
v Savinjski dolini pričelo z
zbiranjem cigaret, oblačil
in denarja za pomoč prvim
partizanom. Tudi Sašo in
njegova mama sta sodelo-
vala. Čeprav je bil Sašo
Tonček Sepec ob pričetku
vojne star šele trinajst let.
je skupaj z mamo bil vsa
leta vojne povezan z aktivi-
sti OF. V letu 1943 je pričel
organizirano delovati v
Zvezi mladine Slovenije v
Vrbju, 5. 8. 1944 pa je postal
.terenec'. Jeseni štiriinštiri-
desetega je bil sprejet v
SKOJ, postal pa je tudi
član Okrajnega komiteta
SKOJ Žalec. Pozneje je bil
vključen v Agitprob Okraja
OF Žalec, konec vojne pa je
dočakal kot vodja kurirske
postaje (stanice) na Zgornji
Ponikvi pri Žalcu na Jurč-
kovi kurirski liniji.
Ker sva med vojno precej
sodelovala pri zbiranju po-
moči OF in pozneje kot ak-
tivista pa tudi kot borca
NOV, naju je povezovalo
polno medsebojno zaupa-
nje. Zadnji mesec sem bil
na okrevanju na Zgornji
Ponikvi pri Žalcu in sem ga
večkrat spremil na kurirski
poti do ,glavne ceste' pri
Koloficu.
Občudoval sem njegov
pogum in njegovo tovari-
ško požrtvovalnost. Bil je
vselej pripravljen deliti
kruh in drugo, kar mu je
čestoma pošiljala pa tudi
osebno prinesla njegova
plemenita mati na Ponik-
vo. Po vojni je vkljub temu,
da je vodil kurirsko postajo
Okraja OF Žalec v Sempe
tru, bil tudi izvoljen za se-
kretarja SKOJ takratnega
Okraja OF Žalec. Zelo pa se
je udejstvoval tudi pri orga-
niziranju mladine v Žalcu
in Vrbju. V Komunistično
partijo se je vključil v
osnovni organizaciji KP
Vrbje 27. junija petiinštiri-
desetega leta. Tisti dan, se
spominjam, smo njegovi
prijatelji v tej osnovni orga-
nizaciji čutili pravo praz-
nično razpoloženje, priso-
stvoval pa je temu spreje-
mu tudi okrajni namestnik
sekretarja KP tov. Tone Ža-
gar-Težak. Bil je soustano-
vitelj ene prvih kmetijskih
obdelovalnih zadrug v Slo-
veniji Kmetijske obdelo-
valne zadruge Slavka Slan-
dra v Vrbju, ustanovljene v
začetku februarja 1946 leta.
Bil je med prvimi sloven-
skimi kmeti, ki so pretežni
del zemlje svojega posestva
priključili med zemljišča
obdelovalne zadruge. Se-
stinštiridesetega leta je od-
šel na Češko v Žalec in tam
uspešno končal hmeljarsko
šolo. Pri nas take šole ni
bilo.
Poleg tega, da je bil v le-
tih po vojni med najbolj po-
žrtvovalnimi aktivisti, saj je
deloval tudi kot član Okraj-
nega komiteta SKOJ in
ZMS v Okraju Celje Okoli-
ca, ter v drugih okrajnih or-
ganih, tudi kot odbornik, je
še posebej veliko pripomo-
gel k napredku hmeljar-
stva. Precej časa je sodelo-
val tudi na Institutu za
hmeljarstvo v Žalcu pri
poizkusih ustvariti nove
vrste hmelja. Bil je odbor-
nik v žalski občinski skup-
ščini, bil je večkrat član or-
ganov družbenopolitičnih
skupnosti in neumorno je
desetletja deloval v družbe-
nopolitičnih organizacijah
ZK, SZDL. ZB. pa tudi v
športnih društvih.
Kot borec NOV je dobil
tudi oficirski čin. Nanj je
bil vselej zelo ponosen.
V zadnjem desetletju nje-
govega vseprekratkega živ-
ljenja mu je zdravje vse
bolj oviralo aktivistično
udejstvovanje. Toda odne-
hal ni nikoli. Lahko reče-
mo, da je ta plemeniti,
skromni človek, ki pa je
hkrati bil izredno družabne
narave, do zadnjega diha
svojega življenja razdajal
samega sebe za' razvoj so-
cialistične samoupravne
družbe. Zato ni čudno, da
smo se številni prijatelji in
znanci pa tudi občani
Vrbja, Žalca, Savinjske do-
line in mnogi aktivisti OF.
borci in drugi s solzami v
očeh poslovili od njega na
žalskem pokopališču, s tr-
dnimi obljubami v srcih, da
se bomo spominjali njego-
ve plemenitosti in njegovih
zaslug za našo družbo.
DANE DEBIČ
V SPOMIN
UGODNA PRODAJA
IZVOZNIH IZDELKOV
GARANT Pohištvena industrija Polzela obvešča
cenjene potrošnike, da lahko od 29. 10.-15. 11.
1984 po znižani ceni do 40% nabavijo razno
kosovno pohištvo, nizke in visoke omarice, pisalne
mize, omarice za čevlje in kompletne garniture za
opremo predsob
Zglasite se v salonu pohištva v podjetju:
-	ponedeljek in sobota	od 7.-12. ure
-	torek in četrtek	od 7.-14. ure
-	sreda in petek	od 7.-18. ure
8. STRAN - NOVI TEDNIK
25. OKTOBER 1984
Jubilej jugoslovanskega filma
V kinih Metropol in Dom filmi v čast 40 letnice jugoslovanske
kinematografije
Oktobra 1944 so prvič v
novi Jugoslaviji zabrnele
filmske kamere. Ustanov-
ljen je bil poseben filmski
oddelek, ki je imel nalogo,
da s filmsko govorico sporo-
ča svetu o borbi jugoslovan-
skih narodov in narodnosti
za svobodo, da širi resnico o
NOB in da ohrani zgodovini
pomembne dokumente o
tem času.
Nastale so Filmske novosti
- nekak filmski časopis, ki je
še dolgo let zatem uspešno
opravljal zastavljene naloge
in bil pred televizijsko revo-
lucijo v Jugoslaviji izjemno
pomembno sredstvo obve-
ščanja.
V spomin na dogodke in
1944 leta in na prve posnete
filmske metre v novi Jugo-
slaviji, praznujemo letos 40
letnico jugoslovanskega fil-
ma. S posebnim sporedom
izbranih domačih filmskih
del bo to obletnico počastil
tudi Teden domačega filma.
V kinih Metropol in Dom se
bo odvrtelo petnajst po-
membnih filmov, ki imajo le
eno skupno značilnost - so
najbolj izrazit in kakovosten
odraz filmskih snovanj v
vseh jugoslovanskih repu-
blikah in pokrajinah.
Prav tako kot ti filmi, če ne
še bolj, pa bo zanimiv spored
kratkih filmov, ki jih bo
spremljal. V obeh dvoranah
se bodo namreč v projektor-
jih znova zavrtele Filmske
novosti in to prve številke
teh pomembnih žurnalov. Se
vzrok več, da ima ta spored
svoje zasluženo mesto v pro-
gramu Tedna domačega fil-
ma in razlog več, da si ga
ogleda čimveč ljubiteljev do-
mačega filma. Vstopnice so
že v prodaji, po subvencioni-
rani ceni 35 dinarjev, kar je
res poceni, celoten spored pa
je s sprejemom svojega po-
kroviteljstva omogočil ko-
lektiv Razvojnega centra Ce-
lje.
BS
Celjsko občinstvo bo lah-
ko znova videlo Slavico, ki
je prvi jugoslovanski igrani
film, ob njej pa še filme Zbi-
ralci perja. Nezaslišan ču-
dež, Čuvaj plaže pozimi, Se
spominjaš Dolly Bell, Veter
in hrast, Trofeja, Rdeči
konj, Iz oči v oči, Deveti
krog, Rdeče klasje, Ples v
dežju, Lisice, Ko bom mrtev
in bel in Beštije.
Dogodek v mestu Gogi v SLG Celje
V	nedeljo ob pol osmih zvečer bo na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje gostoval 60.
članski ansambel Beograjskega dramskega gledališča z uspešno uprizoritvijo enega najpomemb
nejših slovenskih dramskih besedil - z dramo Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi, v režiji
Zlatka Svibna, na sceni Miodraga Tabačkega, v kostumih Bjanke Andžič - Ursulov, ob glasbi
Zorana Simjanoviča in v koreografiji Dragane Ivanji.
V	tej srhljivi groteski na meji realnega in nadrealnega bodo med drugim nastopili: Ksenija
Jovanovič, Tatjana Lukjanova, Štela Cetkovič, Zoran Rankič, Rade Markovič, Nikola Milič, Mile
Stankovič, Rahela Ferari, Božidar Stosič.
Gostovanje iz Beograda ponuja izjemno redko možnost, da hkrati doživljamo slovensko kla-
sično besedilo in srbsko gledališko omiko, kar bo gotovo privlačno tudi za mnoge prebivalce
Celja, ki so s srbohrvaškega jezikovnega območja.
Slovenski
vestnik
o Amadeusu
Poročali smo že, da je ansambel Sloven-
skega ljudskega gledališča Celje v nedeljo.
14. oktobra na povabilo Slovenske prosvet-
ne zveze gostoval v Mestnem gledališču v
Celovcu z delom Petra Shafferja Amadeus,
v režiji Dušana Mlakarja.
Slovenski vestnik iz Celovca, ki je na go-
stovanje opozarjal že v zadnjih nekaj števil-
kah, prinaša v zadnji (19. oktober), laskavo
oceno z naslovom: Briljantna uprizoritev
Shafferjevega Amadeusa.
»Ansambel SLG Celje je pričaral na oder
vse superlative gledališke umetnosti«, piše
Slovenski vestnik. »Znal je pritegniti gle-
dalca, da je pozorno sledil vsaki besedi in
kretnji. Občudovanje je zbudil Janez Ber-
mež v vlogi Salieria že zaradi dolgega in
zahtevnega besedila, ki ga je podajal z ne-
verjetno perfekcijo igre. Wofganga Ama-
deusa Mozarta, glasbenega genija je z vse-
mi odlikami in napakami prepričljivo upo-
dobil Zvone Agrež. Ob tem ga spremlja
temperamentna, muhasta in zapravljiva že-
na Constanca, Anica Kumrova, ki zaklju-
čuje trikotnik zahtevnih, a odlično podanih
vlog. K odlični izvedbi celotne drdme pa je
pripomogel celoten ansambel.
Režiser Dušan Mlakar je dokazal, da se
slovenska gledališka umetnost lahko spo-
pade z deli svetovne literature. Gledališki
kritiki avstrijskega časopisja so postavili
delo celo za zgled, kako se ga da z enostav-
nimi, a učinkovitimi prijemi postaviti na
oder.«
O najboljših dosežkih v
slovenskih filmih bo tudi le-
tos razsojala žirija sloven-
skih filmskih delavcev »Me-
tod Badjura«. V žiriji so: Jo-
že Babič, Silvan "Furlan, Bo-
jan Adamič, Olga Meglič in
Zdravko Papič.
O najboljših igralskih do-
sežkih v letošnjih slovenskih
filmih pa bo razsojala žirija
revije Stop in Novega tedni-
ka ter Radia Celje. Žiriji
predseduje Anica Kumer,
igralka SLG Celje, člana pa
sta Miha Brun in Branko
Stamejčič.
V prodaji so že značke 12.
TDF, ki so letos v rjavi barvi.
Za 30 dinarjev jih lahko ku-
pite pri blagajnah kinemato-
grafov v Celju in v oglasnem
oddelku Novega tednika in
Radia Celje. Na voljo so že
tudi programski letaki z ur-
nikom vseh prireditev 12.
TDF, od ponedeljka naprej
pa bo mogoče pri blagajnah
kinematografov in v prosto-
rih Novega tednika dobiti
brezplačno že tudi katalog
12. TDF z opisi vseh filmov.
Premierne filme 12. TDF
bodo letos videli tudi v obči-
ni Šmarje pri Jelšah. V Ro-
gaški Slatini bodo na spore-
du filmi Ljubezen, Varljivo
poletje 68, Balkanski špijon,
Nobeno sonce in Dediščina.
V Šmarju pa bodo vrteli fil-
me Veselo gostiivanje, V žre-
lu življenja. Ambasador in
Leta odločitve. Premier se
bodo udeležili tudi igralci in
drugi ustvarjalci filmov, re-
zervacije za vstopnice pa že
sprejemajo.
Starožitnost v gravurah
slikarja Adija Arzenška
Minilo je 18 let, ko smo se prvič v
Celju v foyerju SLG srečali z likovni-
mi deli slikarja Adija Arzenška. Po
tolikih letih trdega dela, učenja in
pridobljenih novih spoznanj s po-
dročja likovne umetnosti, se je Adi
Arzenšek oblikoval v povsem svoj-
stvenega ustvarjalca.
Slikarstvo Adija Arzenška je od vse-
ga začetka tesno povezano z rodno po-
krajino - Savinjsko dolino, kateri je
posvetil večji del svojega ustvarjanja.
Nostagija za prvobitnostjo te doline, ki
je z industrijskim razvojem izgubila
svojo starožitnost s hmeljavkami pre-
prečene doline, je izražena na prefinje-
no obdelani kovinski površini. Vrsto
del z naslovom »Moja dolina« avtor
obdeluje na povsem svojstven način, s
poudarjeno simboliko, ki jasno izraža
pomen in poslanstvo opredeljene vse-
bine.
V piramide postavljene hmeljevke,
kot simbol »Moje doline«, se vzpenjajo
iznad koprenastih oblakov, ali ne-
stvarnega okolja, iščejo svojo identite-
to, ki jo je prehitel čas. Prepredenost
vizionarnih mrež, dekorativnih ele-
mentov, ki razstejo iz ene točke in se
nestvarno gibljejo in razpredajo po po-
vršini, so zapuščina Adijeve risarske
komponente, ki je poudarjena že od
samega začetka. Zategadelj tudi da-
nes, po tolikih letih še vedno obravna-
vamo Adijevo delo kot risarsko, minia-
turno, zapeto v skrivnostne mreže te-
mine, zlata, izokefalije, kot odraz zazr-
tosti v neskončnost lastne izpovedi.
Pod naslovom »Spomin na ikone«
začutimo vzhodnjaški ikonopis, ki pa
je le zunanji videz podobe. Arhaičnost
figur, postavljenih v arhitektonske
kompozicije se z vso svojo fantastično
dekoracijo ter zlato in modro barvo
navezuje na vzhodnjaško srednjeve-
ško izročilo. Govorimo o formalni
opredelitvi, o navezovanju na določe-
no likovno izročilo, ki je zapolnilo s
svojim izrazom prostor detajlov, sple-
tih iz vizionarnega sveta in sveta re-
sničnosti v celoto, ki ji kljub dekora-
tivnosti ne manjka svojskosti, estet-
skih in likovnih vrednot.
ALENKA DOMJAN
Kulturni dinar -
ima dvojno vrednost
Ob rob odprtju kulturnega doma v Dobju
pri Planini
Gradnja kulturnega do-
ma v sedanjem času pomeni
pravi podvig in junaško«
dejanje, še posebno v kraju,
ki ni središče občine. Ob ta-
kem dejanju bi lahko napi-
sali debelo knjigo, napisal
pa bi jo lahko tisti, ki je ži-
vel z in za idejo več kot de-
set let. Prehojena pot, se-
stanki, prevoženi kilometri,
težko pridobljeni milijoni
(v sedmih letih vredni ve-
dno manj), lastno prosto-
voljno delo in delo številnih
Dobjanov - to so teme, ki bi
lahko služile kot motiv za
novo TV nadaljevanko -
lahko bi rekli - tudi humo-
ristično, vendar saino za ti-
stega, ki vsega tega ni doži-
včl.
Odprli smo nov kulturni
dom, opravili smo nagovore,
zaigrali obvezno koračnico,
zaplesali narodni ples in se
posedli na oblazinjene stole.
Ali ni čudovito!? Seveda
smo popili tudi kozarček -
le-ta je obvezen pri takem
dogodku - na zdravje in
»dolgo življenje« kulturnega
objekta, ki so si ga v tem kra-
ju tako želeli. Formalno vse
lepo in prav.
Za vsem tem pa se skrivata
dve usodi, pravzaprav ena
sama. Jožica in Franci sta
ustvarila svoj življenski cilj.
Morda se v današnjem času
sliši kar bogokletno, če koga
posebej imenuješ in poudar-
jaš njegovo ime, saj smo v eri
samoupravnega odločanja.
Tega sta se zavedala tudi Jo-
žica in Franci, zato sta se le
skromno nasmehnila ob
imenovanju enega izmed nji-
ju. Upam si trditi, da brez
njiju tega kulturnega hrama
nikoli ne bi bilo - za tako
delo sta si zaslužila najvišje
priznanje. Res je, da sta ne-
kaj priznanj tudi dobila, res
pa je, da je potrebno ob takih
priložnostih napraviti tudi
obvezno ustrezno diferencia-
cijo.
Kulturni dom so gradili v
Dobju več kot sedem let,
vmes je bilo veliko ljubo-
sumja, včasih so bili tudi
trn v peti« - povsod, kjer so
razpravljali o težko pridob-
ljenem dinarju. Vztrajala sta
tudi takrat, ko nista vedela
ne kod, ne kam, ko sta pri-
sluhnila prigovarjanju prija-
teljev naj nastajajoči dom
funkcionalno in estesko ure-
dijo zdaj, kajti pozneje tega
denarja ne bo več. Vztrajala
sta in uspela.
Denar, ki so ga porabili za
izgradnjo in opremo kultur-
nega doma ima dvojno vre-
dnost: oplemenitene sred-
stva kulturne skupnosti in
drugih sofinancerjev ter mo-
ralno zmago plemenite trdo-
vratnosti, vztrajnosti, lastne-
ga odrekanja in polaganja
•na oltar« kulture velik del
svojega življenja. Taki ljudje
so v našem skomercializira-
nem svetu kot oaza plemeni-
tega zelenja. Kulturni dom v
Dobju pri planini stoji na le-
pem griču kot Cankarjeva
bela krizantema; žal pa ima
ob našem odnosu ta krizan-
tema tudi nekaj trnov, ki so
narekovali ta zapis.
Želimo, da bo ta dom vre-
den truda Francija in Jožice,
vreden vsega kar sta dožive-
la v sedmih letih. Njegova
vsebina mora biti bogata in
namenjena vsem! To bo naj-
lepše priznanje za človeka,
kakršnega danes še kako po-
trebujemo!
ŠTEFAN Ž VI ŽE J
Kultura
slovenskih
železarjev
V soboto se bodo v Što-
rah srečali delavci-ljubi-
telji kulture iz sozda Slo-
venskih železarn. Zbralo
se bo preko 200 aktivnih
kulturnih delavcev: sli-
karjev, literatov in gle-
dališčnikov.
Srečanje se bo pričelo
ob 10. uri z odprtjem sli-
karske razstave - kolonije
Sozd 84, v avli kulturnega
doma v Storah. Uro ka-
sneje se bodo s svojimi
deli predstavili literati, ob
15. uri pa se bo v mali
dvorani kulturnega doma
v Storah pričela razširje-
na seja komisije za kultu-
ro. Ob 18. uri bosta kar
dve gledališki predstavi.
Ravenski železarji se bo-
do predstavili v dvorani
kulturnega doma v Sto-
rah, jeseniški pa v kultur-
nem domu v Trnovjah.
Jutri bo v kulturnem do-
mu v Šentjurju predstava
za mladino, katere pokro-
vitelj je Žična Celje. Ob
19. uri pa bo na celjskem
poklicnem odru gostova-
lo amatersko gledališče
Železar Celje-Store.
MP
Izposojevalnica
knjig tudi v
Lučah
Tudi Luče imajo od prejš-
njega tedna svojo izposoje-
valnico knjig, ki jo je v tam-
kajšnji osnovni šoli Blaža
Arniča uredila matična
knjižnica iz Mozirja. Začetni
fond v tej novi izposojevalni-
ci predstavlja 750 knjig.
Matična knjižnica iz Mozirja
je tako odprla že svojo osmo
izpostavo. Do sedaj so si na-
mreč lahko prebivalci Gornje
Savinjske doline izposojali
knjige v Matični knjižnici Mo-
zirje in sedmih izposojevalni-
cah v krajevnih skupnostih
Le Šmartno ob Dreti še nima
svoje -knjižnice«, vendar, kot
obljubljajo v Mozirju, ob pri-
hodnjem Slovenskem kultur-
nem prazniku v občini Mozir-
je ne bo več krajevne skupno-
sti, kjer ne bi imeli lastne iZ'
posojevalnice. Knjige za nov
oddelek v Lučah je prispevalo
Prosvetno društvo iz Luč
Matična knjižnica iz Mozirja-
ki je poskrbela tudi za uredi
■tev prostorov.
RP
25. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Gostinstvo in turizem so predvsem kadri
fal, pa ni veliko zanimanja za gostinski poklic
V Hmezadovi delovni organizaciji
(Jostinstvo-turizem ob devetmesečju
ijc beležijo izgube, a tudi kakšnega
posebnega ostanka dohodka ne bo.
gicer pa so v delovni organizaciji
uresničili načrtovano, saj so v okviru
prenove svojih poslovnih enot letos
obnovili dva gostinska objekta. Za
kakšno posebno zaskrbljenost torej
ne bi bilo vzrokov, če ne bi imeli
hkrati tudi velikih kadrovskih pro-
blemov.
Vrsta gostinskih delavcev se odloča
za zaposlitve v drugih delovnih organi-
zacijah, kjer jim omogočajo boljše de-
lovne pogoje. To so predvsem tiste or-
ganizacije, ki poleg svoje osnovne de-
javnosti opravljajo tudi gostinsko de-
javnost, a imajo bistveno drugačne od-
piralne čase v svojih lokalih, za gostin-
ce, ki si seveda želijo proste sobote ali
nedelje, bistveno ugodnejše. Gostince
privabljajo tudi delovne organizacije z
lastnimi obrati družbene prehrane,
kjer je delo največkrat enoizmensko,
ob sobotah, nedeljah in praznikih pa
so prosti. Precej kvalificiranih gostin-
cev pa odhaja tudi v proizvodne delov-
ne organizacije, kjer za strojem preje-
majo tudi do deset tisoč dinarjev višje
osebne dohodke.
Vrsto let je bilo gostinstvo zapostav-
ljeno, v žalski občini pa ob tem le 10 let
nazaj ni imelo nikakršne tradicije, ta-
ko da danes v gostinstvu ni strokovnih
delavcev, pa tudi mladi se zaradi de-
lovnih pogojev in tudi slabšega nagra-
jevanja neradi odločajo za ta poklic.
Kaj storiti? Razprave na delavskem
svetu, v komisiji za delovna razmerja
in na kolegiju delovne organizacije sa-
me po sebi ne bodo privabile mladih,
da se odločijo za ta poklic. S problema-
tiko so v Hmezadu seznanili tudi
ustrezne službe v skupščini občini, a
tudi to ob pomanjkanju sistemskih re-
šitev, verjetno še ne pomeni izhoda iz
težav. Gostinstvu bo treba dati ustrez-
no družbeno veljavo, kajti podobno
kot v Hmezadu je tudi drugod. V Hme-
zadu so zaenkrat ubrali svojo pot, s
tem da vključujejo učence osnovnih
šol za proizvodno delo. V Preboldu se
je na osnovi tega nekaj učencev že od-
ločilo za poklic kuharja, natakarja.
Vseh svojih problemov s tem ne bodo
rešili, korak naprej pa je le. Še vedno
pa ostaja, da bo, če hočemo govoriti o
razvoju turizma, gostinstvo najprej po-
trebno postaviti na ekonomsko trdnej-
še temelje.
R. PANTELIC
Tudi zakon o usmerjenem izobraže-
vanju gostinstvu ni prinesel pričako-
vanih rezultatov. Novi vzgojno izo-
braževalni programi v srednjem izo-
braževanju sicer omogočajo višjo
splošno izobrazbeno raven, vendar
pa dajejo manjšo stopnjo usposoblje-
nosti za samostojno opravljanje go-
stinskih del. Novi diplomanti se sre-
čujejo s šestmesečnim pripravniš-
tvom, ter si na tak način pridobivajo
pomanjkljivo praktično znanje. V
tem času pa marsikdo, še posebno če
nima pravega mentorja, lahko izgubi
veselje do poklica.
Velenjski grad
in njegove zbirke
Med obnavljanjem ve-
lenjskega gradu ter dopol-
njevanjem njegovih zbirk je
Kulturni center Ivan Na-
potnik Velenje izdal tudi
novo brošuro z naslovom
•Velenjski grad in njegove
zbirke«. Izdajo sta omogoči-
li Kulturni skupnosti Vele-
nje in Slovenija, brošuro pa
sta uredila Jože Hudales in
Marjan Marinšek.
Na 67 straneh s črnobelimi
in barvnimi fotografijami
(avtorji Marjan Marinšek,
Marjan Tekauc, Zavod za
varstvo naravne in kulturne
dediščine Celje, Muzej naro-
dne osvoboditve Maribor in
Kulturni center Ivan Napot-
nik Velenje) objavlja tekste
sedem avtorjev: Ivan Stopar
piše o velenjskem gradu, Jo-
že Hudales o muzeju sloven-
skih premogovnikov in ma-
stodontu, Pavla Štrukelj o
afriški zbirki Františka Foi-
ta, Milan Ževart o delav-
skem gibanju in NOB, Mir-
ko Juteršek o slovenskem
slikarstvu od impresionizma
do danes in galeriji Lojzeta
Perka, Milena Moškon o
zbirki cerkvene umetnosti in
Marjan Marinšek o batiku.
Prevod v angleščino ter
nemščino je opravila Inge-
borg Cas.
Zanimivo brošuro, ki so jo
v 3000 izvodih natisnili v ti-
skarni REK Titovo Velenje,
je možno kupiti na velenj-
skem gradu (odprt vsak dan
vključno z nedeljo), v knižni-
ci Ivana Napotnika in knji-
garni Mladinska knjiga v Ti-
tovem Velenju. T VRABL
Mastodont
V prostorih nekdanje
konjušnice na velenj-
skem gradu hranijo
predzgodovinsko najdbo,
ki ima veliko znanstveno
vrednost in bi se z njo po-
našal vsak evropski mu-
zej. Gre za ostanke dveh
vrst sescezobov ali ma-
stodontov, ki so jih avgu-
sta in novembra 1964 naš-
li v Skalah pri Velenju.
Velenjski mastodont pri-
pada razvojno najmljaj-
šim oblikam, ki so živele
v najstarejšem pleistoce-
nu. Velenjska najdba ma-
stodonta ni edina v Slove-
niji in Jugoslaviji, je pa
pomembna, saj tako bo-
gatih ostankov te živali
drugje niso našli ali pa so~
bili ti ostanki uničeni.
Podaljšano
smučišče na
Celjski koči
Zveza za telesno kultu-
ro Celje se je odločila, da
bo za letošnjo zimo na no-
vo uredila smučišča na
Celjski koči. Tako so pro-
stovoljci že opravili po-
sek grmičevanja, medtem
ko so težja gozdarska dela
v rokah delavcev gozdne-
ga gospodarstva. S takš-
nim čiščenjem terena bo-
do pridobili 200 metrov
proge proti vrhu Tovsta,
sicer pa bo celotna proga
dolga okoli 1000 metrov
in primerna za vse zvrsti
rekreativnega smučanja.
V urejevanje smučišč
na Celjski koči so se po-
leg ZTKO vključili tudi
Izletnik, smučarsko druš-
tvo Toper in predstavniki
celjskih delovnih organi-
zacij. Ce bo dovolj snega
bo letošnjo zimo smuka
na terenih Celjske koče
odlična, to pa je tudi ra-
zveseljivo, saj so »poho-
di« na oddaljenejša smu-
čišča zaradi prevozov pre-
dragi. Da bi bilo smučišče
resnično dobro urejeno,
bodo pripravili še eno
prostovoljno akcijo in to
v soboto, 27. oktobra.
TV
Razstava ob 120-letnici denarništva v Celju
Posnetek je iz otvoritve razstave, ki jo je pripravila Ljubljanska banka - Splošna banka v
Celju v Muzeju revolucije v Celju in bo odprta do konca tega meseca. Na razstavi so
prikazane zanimivosti iz zgodovine denarništva v Celju ter nekaj značilnosti iz delovanja
Denarnega zavoda Slovenije v času od 1944. do 1946. leta.
Z. S., FOTO: EDI MASNEC
Do zime saniran
odsek ceste
Radeče-Litija
V Laškem so pričeli s sani-
ranjem cestnega odseka Ra-
deče-Litija, ki ga je avgu-
stovsko neurje s točo močno
poškodovalo. Ta del cestišča
je sedaj neprevozen in delav-
ci, ki so zaposleni v Radečah
se morajo voziti na delo pre-
ko Svibnega.
Obvoz preko Svibnega bi
bil v zimskem času nemo-
goč, zato so v Laškem tem-
bolj veseli, da bo Cestno po-
djetje iz Litije z deli končalo
še pred zimo. Ce do dokon-
čanja sanacije ne bo prišlo
do kakšnih nepredvidenih
težav, bo cesta med Radeča-
mi in Litijo prevozna že v
novembru.
IVANA FIDLER
Organizirano preživljanje
prostega časa
V Celju se bo jutri pričel seminar centra za organi-
zirano preživljanje prostega časa, ki deluje v okviru
republiške konference Zveze socialistične mladine
Slovenije. Seminar bo v Domu učencev Karla De-
stovnika Kajuha, glavni namen pa je vključiti čim-
več mladih, ki bi s svojimi idejami še poživili delo
centra.
Sicer pa bodo udeleženci seminarja iz vse Slovenije
spregovorili o delu družbenih organizacij in društev
ter financiranju prostočasnih dejavnosti in o delovanju
mladinskih klubov Pripravili bodo tudi dve sekcijski
razpravi o odnosu med množično in profesionalno te-
hnično kulturo ter o književni mladini Slovenije. V
centru za organizirano preživljanje prostega časa pa so
pripravili za celjski seminar tudi zaključek razprave o
dnevu mladosti in štafeti mladosti. IVANA FIDLER
Izlet za jesen
Jesen je, ne le zaradi go-
barjev in tistih, ki v teh
dneh vneto nabirajo ko-
stanj, med najlepšimi časi
za našo pot v gozd, na malo
višjo vzpetino, skratka za
sprehod na katerem si plju-
ča napolnimo s svežim zra-
kom. To pot vas vabimo na
Kočo na Lopatniku in na
Ramšakov vrh.
Do naše izhodiščne točke,
Vinske gore, se lahko pripe-
ljemo z avtobusom (Celje
21 km, T. Veljenje 5 km), ter
se tam po stezi mimo Šent-
jažkega potoka napotimo do
cerkve sv. Janeza. Od tam je
po asfaltni cesti do koče na
Lopatniku le slaba 2 kilome-
tra. Koča, ki je na višini 60
metrov, je odprta ob sobotah
od 19. do 24. ure, ob nedeljah
in praznikih pa od 15. do 22.
ure. Pred kočo bomo našli
tudi skrinjico z vpisno knji-
go in žigom, malo pod kočo
pa nas smerna tabla usmeri
na Ramšakov vrh. Stopamo
po južnem pobočju in po do-
bri vkrebrici pridemo v sla-
be pol ure na razpotje. Šale-
ška pot drži naprej do Ram-
šaka, mi pa se obrnemo in
dvigamo na Ramšakov vrh
(969 m). S tega vrha, kjer je
urejeno tudi počivališče, je
lep razgled na Uršljo goro,
Šentviško hribovje, Paški
kozjak, pod nami pa je Loka.
Od Visokega ter mimo Jurka
se po nasprotnem bregu
navzdol spušča tudi pot
XIV. divizije.
Po oddihu nadaljujemo
pot po slemenu, se še enkrat
razgledamo po dolini, v sla-
be, pol ure pa pridemo do Ra-
dojča (937 m). Skozi gozd in
mimo razgledne jase se spu-
stimo nad Šaleško dolino.
Spust do Gonžarja kjer ima-
jo žig s poti, je kratek, kmalu
smo tudi na Gonžarjevi peči
(425 m). Na skalah je velik
napis TITO. Mimo zanimive-
ga muzeja in Kranjca (425 m)
kmalu pridemo spet do glav-
ne ceste pri gostišču Obirc
(ZG. Crnova), kjer počakamo
na avtobus.
Natančen opis najdemo v
dnevniku -Po poteh Vinske
gore«, ki ga je izdala Planin-
ska sekcija TVD Partizan
Vinska gora. Pot je dobro
vzdrževana in označena.
Lahko je opravite tudi v
obratni smeri.
Š.J.
Džavni rekord v vozlanju
Skupina enajstih članov (dve ekipi) OHB iz Slov. Ko-
njic, se je od 12. do 14. oktobra udeležila zvezne akcije Po
poteh revolucije v Umki pri Beogradu.
Akcija je bila organizirana v obliki taborniškega tekmova-
nja in je zavzemala orientacijski pohod s posameznimi nalo-
gami na progi in samostojno tekmovanje v vezanju vozlov.
Program orientacijskega tekmovanja je bil resnično zahte-
ven in tako se je lahko izkazalo, kdo je najboljši. Od dvajse-
tih sodelujočih ekip sta naši ekipi osvojili 6. in 7. mesto.
Seveda ti uvrstitvi nista slabi, a izkazalo se je, da nam
vozlanje gre bolje od rok in tako je skupina »Satani« (Rajh
Stane, Martinčič Vito, Kladnik Tanja in Bračun Darja) po-
stavila nov državni rekord z rezultatom 2 minuti in 35 se-
kund.
Na tekmovanju smo dobili zopet nekaj novih izkušenj, kar
nam bo v veliko korist pri našem nadaljnjem delu. Spoznali
pa smo tudi številne taborniške odrede iz raznih krajev naše
domovine in z njimi navezali prijateljske stike.
DARJA BRACUN
PLANINSKI
KOTIČEK
Srečanje
planincev na
Homu
Zadnjo nedeljo so se na
Homu srečali zabukovški
in ostali planinci, šolskih in
ostalih društev, kajti to sre-
čanje je bilo združeno tudi
z snidenjem pohodnikov
po Savinjski poti.
Tajnik zabukovškega
društva je najprej sprego-
voril o opravljenem delu v
PD Zabukovica in o preho-
jenih transverzalah njiho-
vih planincev. Letos so na-
mreč prehodili sedem no-
vih transverzal, skupno pa
so jih spoznali že 64. Dobra
je tudi povezava z OO ZZB
Griže, skupno so namreč
letos organizirali izlet na
Rab, borci pa pomagajo pri
organizaciji pohodov po
poteh NOB. Planinci iz Za-
bukovice so bili letos
uspešni tudi pri organizaci-
ji orientacijskih tekmo-
vanj, pri obnovi koče itd.
Predsednik KO PD Žalec
Božo Jordan je spregovoril
tudi o Savinjski poti, ki jo
je doslej prehodilo že 1050
planincev. Omenil je tudi
otvoritev gozdno-geološke
poti v Peklu, ki je ena
izmed točk Savinjske poti.
Preseneča le to, da ob njeni
otvoritvi Savinjska pot
sploh ni bila omenjena.
Na srečanju je predsed-
nik občinskega odbora
ZZB Žalec, ki je spregovo-
ril o povezavi med planinci
in člani ZBB, podelil tudi
značke XIV. divizije, ostale
značke pa so podelili funk-
cionarji društva.
FRANC JEZOVNIK
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
ŠMARJE PRI JELŠAH
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti
objavlja
prosta dela in naloge
ANALITIKA - STATISTIKA
POGOJI:
-	Visoka izobrazba ekonomske smeri, 1 leto delov-
nih izkušenj ali pripravnik
-	Višja izobrazba ekonomske smeri, 1 leto delovnih
izkušenj ali pripravnik	^
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, na-
domeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Pismene ponudbe z dokazili in kratkim življenjepi-
som pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Skupna
strokovna služba SIS družbenih dejavnosti Šmarje
pri Jelšah štev. 111.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po konča-
nem zbiranju ponudb.
10 STRAN - NOVI TFHN«*
25. OKTOBER 198*
iai Šoštanjem štiri
pašne skisnnpsli.....................
TOK Kmetijstvo Šoštanj
ima na svojem področju
dve pašni skupnosti. Prva v
Belih vodah, kjer se pasejo
pitanci, je začela delovati
že lani, druga na Lomu nad
Topol šico, kjer se pasejo
plemenske telice pa letos.
Pašnik na Lomu je na 800
metrih nadmorske višine ter
je od Šoštanja oddaljen dva-
najst kilometrov. Pašne po-
vršine so last TOK Kmetij-
stvo Šoštanj in merijo nekaj
manj kot 18 hektarov. V paš-
ni skupnosti Lom so kmetje,
ki imajo organizirano mleč-
no proizvodnjo in vzrejo ple-
menic: Franc Rotnik, Ivo Ar-
lič, Anton Špital, Jože Te-
kavc, Ivan Ločan in Ivan
Špital. Celotna investicija za
pašnik Lom je milijon 200 ti-
soč dinarjev. Medtem, ko v
letošnjem letu zaradi zado-
voljive moče ni bil problem
napajanja živine pa ta obsto-
ja za prihodnja leta, ko bo
treba izpod Slemena v dolži-
ni treh kilometrov napeljati
vodo. Zal, pa zaenkrat še ni
zagotovljenega denarja, del-
no rešitev pa iščejo v opušče-
nih vodnjakih in napajalni-
kih.
Trenutno pri TOK Kmetij-
stvo Šoštanj pripravljajo te-
ren za še dve pašni skupno-
sti in sicer v Zavodnjah na
površini 7 hektarov in v Be-
lih vodah na površini 13 hek-
tarov. V Zavodnjah je zemlja
zasebna, vendar pomaga
TOK Kmetijstvo, možno pa
bo v začetku pasti okoli 15
telic. To bosta opravila dva
člana te pašne skupnosti
Zdravko in Jože Ročnik. V
Belih vodah, zemlja je last
TOK kmetijstvo, se bo lahko
paslo 30 pitancev, ki bodo
last treh članov pašne skup-
nosti Viktorja Urlepa iz Pa-
ške vasi ter Marije Napotnik
in Melhiorja Mazeja iz Belih
vod. Letos oktobra naj bi pri-
pravili teren, prihodnjo sezo-
no pa začeli pasti. Obstojajo
možnosti, da se pridružijo
tudi ostali kmetje.
Anica Verbič iz TOK Kme-
tijstvo Šoštanj meni, da so
na njihovem področju še
možnosti za ustanovitev no-
vih pašnih skupnosti, kar še
posebej velja za področje Be-
lih vod.
T. VRABL
Gniloba čebelje zalege
V štirinajstih čebelarstvih v konjiški občini so letos ugoto-
vili kužno bolezen čebel - hudo gnilobo čebelje zalege (Pe-
stis apis). Zakon predvideva, da je v takem primeru treba
obolele čebele in opremo za čebelarjenje sežgati, ne glede na
to, da je en panj vreden 10,000 dinarjev, povprečna odško-
dnina za uničene čebele pa znaša le 4000 do 5000 dinarjev.
Do sedaj ocenjena škoda zaradi bolezni čebel, oziroma od-
škodnin čebelarjem znaša v konjiški občini 150.000 dinarjev.
Čebelarji se bojijo, da se bo prihodnje leto bolezen še razši-
rila in da bo škoda še večja. O tem, kako jo omiliti, so
spregovorili tudi na včerajšnji seji izvršnega sveta skup-
ščine občine Slovenske Konjice, kjer so obravnavali tudi
osnutek odredbe o pristojbinah za veterinarsko sanitarne
preglede in dovoljenja na območju občine.
MP
Rekordna
letina lešnikov
Ne lešnikovi plantaži
šentjurskega kmetijske-
ga kombinata pod Rifni-
kom so letos obrali kar
nekaj čez 23 ton plodov.
To je rekordna letina 4,5
hektarov velike plan-
taže.
V kmetijskem kombi-
natu računajo, da bo koli-
čina izluščenih plodov
presegla sedem ton, kar
je spet največ, kar so v
zadnjih nekaj letih proda-
li naši živilsko predelo-
valni industriji. Sicer pa s
prodajo lešnikov v Šent-
jurju nimajo težav. Z našo
živilsko predelovalno in-
dustrijo, predvsem ljub-
ljanskim Žitom, imajo
sklenjeno dolgoročno od-
kupno pogodbo. Povpra-
ševanje po lešnikih je v
času omejevanja uvoza
na našem trgu zelo pora-
slo, zato v Šentjurju ra-
zmišljajo o razširitvi te
proizvodne veje. S kon-
kretnim delom bodo pri-
čeli že v jesenskem ob-
dobju in sicer namerava-
jo povečati plantažo za
dobra dva hektara povr-
šin.
Prav tako pa v šentjur-
skem kmetijskem kombi-
natu načrtujejo tudi na-
kup luščilnega stroja za
lešnike. Doslej so lešnike
pošiljali v Križevce pri
Ptuju, kjer so jih oluščili.
Z razširitvijo gojitvenih
površin, pa bi bil nakup
luščilnega stroja za šent-
jursko kmetijstvo potreb-
na in hkrati tudi rentabil-
na naložba. Seveda pa je
nakup tega stroja vezan
na uvoz in v kmetijskem
kombinatu lahko le upa-
jo, da se ob nakupu ne bo
kje zataknilo.
IVANA FIDLER
Mošt že polni sode
Medtem, ko so na Štajerskem pričeli letos z obiranjem grozdja bolj pozno, so v kleteh
Erine temeljne organizacije Vino v Smartnem ob Paki napolnili sode in cisterne z moštom.
Ker izkušnje kažejo, da prodajo tu veliko mošta, so se odločili in ga nabavili tudi letos. Več o
tem direktor TOZD Vino Šmartno ob Paki Jože Aristovnik: Naša TOZD vsako leto nabavi
nekaj tisoč litrov mošta. Tako smo iz Sežane dobili pet vagonov kakovostnega vinskega
mošta, predvsem terana in ga prodajamo po 65 dinarjev. Dobili smo tudi nekaj belega
mošta, ki pa smo ga prodali kar prvi dan. Naš redni program bo letos imel šest vrst vin,
računamo pa, da bomo napolnili okrog 260 vagonov.« Na sliki: Prodaja mošta v kleti
Šmartno ob Paki.	T. TAVČAR
Težave obilne letine jabolk
Preobremenjene zmogljivosti v Vilalu Mestinje
Na višku je tudi odkup
oziroma industrijska prede-
lava sadja, ki letos zlasti
pridelovalcem in predelo-
valcem jabolk povzroča ne-
malo problemov. Z njimi se
srečujejo tudi v Slovinovi
temeljni organizaciji Vital
v Mestinju. Letošnja ja-
bolčna« letina je namreč ta-
ko bogata kot je bila pred-
lanska.
Vital namerava letos odku-
piti okoli sedem tisoč ton ja-
bolk. Z območja Šmarja štiri
tisoč ton, osem sto ton iz
Kmetijske zadruge Sloven-
ske Konjice, tri sto petdeset
ton od Slovinovega tozda iz
Brežic, ostale količine pa od
mariborskega Talisa. Vital v
Mestinju namreč nima last-
nega koncentratorja, zato
mora svoje sokove koncen-
trirati v Mariboru, kot pro-
tiuslugo pa je dolžan ponudi-
ti 40 odstotkov svojih zmog-
ljivosti Talisu.
Do sedaj so v Mestinju od-
kupili okoli dva tisoč ton ja-
bolk z območja domače ob-
čine Šmarje, okoli tri sto ton
iz občine Slovenske Konjice
in okoli osem sto ton Taliso-
vih jabolk. Vsega skupaj je
odkupljenih tri tisoč pet sto
ton, kar pomeni približno
polovico letos načrtovanega
odkupa.
Težav pa ob obilni letini
jabolk ni malo. Vsi kmetje
oziroma prodajalci bi radi
svoja jabolka oddali takoj, v
tem času, ne ozirajoč se na
dnevne zmogljivosti prede-
lave in na dejstvo, da mora
predelava sadja oziroma ja-
bolk trajati najmanj osemde
set do devetdeset dni. V Me-
stinju se držijo dinamike
predelave, kmetje pa so ne-
strpni in težko jim je dopo-
vedati, da lahko prodajo ja-
bolka tudi še decembra ali
celo januarja. Letos je pro-
blem še večji kot predlani,
ker prihajajo tudi kmetje iz
sosednje republike Hrvaške,
kjer je odkupna cena indu-
strijskih jabolk precej nižja
kot je v Sloveniji, kjer kmetu
od prodanega kilograma
ostane deset dinarjev, kar je
za tri dinarje manj kot na
drugi strani Sotle.
V temeljni organizaciji Vi-
tal Mestinje zagotavljajo, da
bodo svoje obveze do pride-
lovalcev jabolk v celoti izpol-
nili. Hmezadovemu Kmetij-
skemu kombinatu v Šmarju
pa so predlagali, naj se s
kmeti-kooperanti dogovori-
jo, kako hraniti jabolka za
prodajo v kasnejšem času,
ko bodo predelovalne zmog-
ljivosti manj obremenjene.
Enako se je dogajalo tudi le-
ta 1982, brez škode za kmeta,
vsakdo je lahko prodal svoja
jabolka.
Od 9. do 12. oktobra je pre-
delava sadja v Vitalu stala
zaradi kotla, ki ne ustreza
normativom republiške inš-
pekcije parnih kotlov. Na
srečo je zmagala zdrava pa-
met in v Vitalu je 13. septem-
bra lahko proizvodnja pO:
novno stekla. V primeru to-
gosti republiškega energet-
skega inšpektorata bi danes
lahko samo računali škodo,
ki bi nastala z ustavitvijo
predelave. Seveda so morali
v Mestinju zagotoviti, da bo-
do pomanjkljivost odpravili
še letos.
MARJELA AGREŽ
Uspešna ribiška
»žetev«
Ribiška družina iz Celja
dobro upravlja z vzrejnimi
ribniki v Blagovni, ki so
glavni vir prihodka in tudi
odhodka družine.
V zgodnji pomladi vložijo
mladice krapov, linjev, belih
amurjev in tolstolobikov v
pripravljene ribnike. Vsako
jesen pa ob tem času spusti-
jo vodo iz teh vodnih objek-
tov ter po nizki, blatni vodi
poberejo plemenke, porcij-
ske ribe in mladice.
Sest do sedem ton rib pre-
peljejo v posebnih kadeh in
pod kisikom v Šmartinsko
jezero ter v druge lovne re-
virje. Ostale ribe so namenje-
ne drugim ribiškim druži-
nam in široki potrošnji.
Na sliki: pranje in razkuže-
vanje rib.
SANDIUDERMAN
»Že čriček prepeva, ne morem več spat,
v trgatev veleva, spet pojdemo brat...«
To je ena izmed kitic stare, znane pe-
smice, ki je v celoti ponarodela in ki jo je
napisal veliki Slovenec, ponkovški do-
mačin škof A. M. Slomšek. Prišel je čas,
ko je v naših vinskih goricah vse živo.
saj je prav v tem tednu trgatev v polnem
teku. Trgači s škarjami režejo grozde in
jih spravljajo v škafe in vedrice, brenta-
či s svojimi palicami, na katere zarezuje-
jo število brent, pa odnašajo grozdje v
prešnice, kjer ga v posebnih mlinih z
lesenimi valji zmeljejo.
Seveda je med lansko in letošnjo trga-
tvijo precejšnja razlika tako po kakovo-
sti in količini grozdja. Mokro leto prav
posebej v času, ko je trta cvetela, je
kvarno vplivalo na razvoj grozdja, hkra-1
ti pa je celotna rast nekako v triteden-
skem zaostanku v primerjavi z normal-
nimi letinami. K sreči je prav v zadnjih
dveh tednih bilo sonce nekoliko bolj
darežljivo, tako da je grozdje le pridobi-
lo še nekaj sladkorja. Sladkorna stopnja
mošta se giblje nekako med 11° in 14°
odvisno od sorte kar pomeni, da bo mo-
štu nujno potrebno dodati sladkor.
Pred leti je v Drameljskih goricah na
južnih pobočjih Uršule, Pletovarij, Sve-
telke in Slemen oznanjalo bližajočo tr-
gatev kar lepo število klopotcev, opaža-
mo pa, da jih je iz leta v leto manj. Tudi
starih klasičnih stiskalnic s kamnom,
vitom in težkim hrastovim slemenom je
vse manj; te stare klasične stiskalnice
vse bolj nadomeščajo stiskalnice s hi-
dravliko. Pred leti je pred vsako večjo
zidanico med trgatvijo stal voz lojtršek s
konjsko ali volovsko vprego - danes teh
ni več - živinsko vprego so nadomestili
traktorji in osebni avtomobili s prikoli-
cami. Tudi tistega razigranega prisrčne-
ga trgatvenega veselja ni več toliko, kot
ga je bilo nekoč. Kar neverjetno se čuje,
da smo v razmeroma kratkem času do-
brih 30 let odpravili toliko res izvirnih
ljudskih običajev.
ERNEST RECNIK
Delovna organizacija
LIK »Savinja« Celje,
objavlja
dodatno k razpisu del in nalog, ki je bil objavljen
dne 18. 10.1984 naslednje:
Kandidati naj svoje pisne prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po
objavi razpisa na naslov: LIK »Savinja« Celje,
Mariborska 116, Celje - za razpisno komisijo.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v roku
30 dni po končanem zbiranju ponudb.
25. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 11
»Pokol« dreves
Prejšnji teden so na Šlan-
drovem trgu celjski komu-
nalci opravili pravi pokol«
nad drevjem, ki je rastlo ob
gostišču Ojstrica in na Šlan-
drovem trgu. Občani Celja se
sprašujemo, komu je bilo to
drevje v napoto, saj vendar
vemo, kaj pomeni v mestu
drevored, ki duši hrup in je
filter onesnaženega zraka.
Ker to ni prvi primer, da se
brez pravega razloga sekajo
drevoredi (lani je takšno uso-
do doživel drevored v bližini
Kidričevega stadiona), se
utemeljeno postavlja vpraša-
nje, ali bo enaka usoda dole-
tela tudi ostala drevesa, koli-
kor jih je v mestu še ostalo.
Urbanisti oziroma ljudje, ki
o tem odločajo, bi se morali
zamisliti, saj bo že čez nekaj
let mesto »golo«, če se bodo
poseki nadaljevali. Drevo
namreč potrebuje 30 ali pa še
več let, da zraste do veliko-
sti, kot so bila drevesa, ki so
jih sedaj posekali. Sodeč po
sedanjem ravnanju so si pri-
stojni zastavili nalogo, da bo-
do v Celju čimprej uničili še
preostale zelene površine.
MARIJA MOHORIC.
Celje
Zgodovinski
arhiv
V	zadnjem času se mnogo
razpravlja o tem, kaj spraviti
Zgodovinski arhiv v Celju,
ki je zdaj v zelo utesnjenih
prostorih Protnasyevega
dvorca na Trgu svobode V
Celju. Za preselitev označu-
jejo razne prostore v Celju in
celo izven mesta, omenjajo
celo zgraditev nove stavbe,
kar je v času stabilizacije do-
cela neprimerno.
V	Celju imamo staro zgo-
dovinsko stavbo, nekdanji
mogočni spodnji grad celj-
skih grofov, ki je bil leta 1750
večkrat prezidan, končno
razširjen in spremenjen v vo-
jašnico, ki je še ne dolgo tega
služila temu namenu. Usoda
te velike stavbe še ni odloče-
na. Bodo tu nameščene de-
lovne organizacije, kak za-
vod ali morda stanovanja?
Vsekakor mogočnih zidov
ne bi kazalo porušiti.
V	tej stavbi je posebno vi-
den levi trakt, ki ima glavni
vhod z dvorišča in poseben
vhod s ceste, ki je bil pred
leti zazidan, ostale so le stop-
nice. V tem delu vojašnice so
bile mnogo let pisarne, ofi-
cirska menza in nekaj stano
vanj za vojaške uslužbence.
Prostore dobro poznam, saj
sem bil večkrat v njih, tudi
kot vojak celjskega 87. peš-
polka.
Ta trakt je prostoren, po
opremi in načinu zidave lo-
čen od vojašnice same. V
pritličju in v nadstropjih je
tu dosti uporabnega prosto-
ra. Ali ne bi kazalo, da se v to
zgodovinsko zgradbo preseli
celjski zgodovinski arhiv?
Spodaj bi bile upravne pisar-
ne, v vsem ostalem obsež-
nem delu pa prostori za ar-
hivsko gradivo, obstoječe in
tisto, ki bo še mnoga leta pri-
hajalo.
Bolj primerne rešitve za ta
pereč problem ni. Ureditev
prostora za namene Zgodo-
vinskega arhiva ne bi bila
povezana z velikimi stroški,
selitev ne bi bila težavna, na-
ši občinski možje bi bili reše-
ni velike skrbi, občinska bla-
gajna pa velikih izdatkov.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Športni dosežki
celjskih
upokojencev
Na novo ustanovljena Zve-
za društev upokojencev v
celjski občini je do zdaj orga-
nizirala Teden starejših ob-
čanov. Ker pa se je v zad-
njem času izkazala tudi kot
dobra organizatorica v šport-
nih tekmovanjih, je vzklila
misel, da naj bodo vnaprej
vsa športna republiška tek-
movanja v celjski občini.
Na zadnjem takem šport-
nem tekmovanju je ekipa
Društva upokojencev posta-
la republiški prvak v balina-
nju, tretje mesto ima v keg-
ljanju, dobri so v šahu in
streljanju. Tekmovalci - go-
barji iz DU Hudinja so na
četrtem republiškem tekmo-
vanju upokojencev - gobar-
jev v Ljutomeru zasedli tret-
je mesto.
Ker se zimska sezona že
bliža, se bo potrebno pripra-
viti na drugo republiško pr-
venstvo smučarjev v teku in
veleslalomu. Pred tem bodo
pripravili občinska in me-
dobčinska srečanja in prosi-
jo vse kandidate, da se prija-
vijo pri svojih društvih.
KARL ŠMAUC
Guzaj - Guzej
Oglašam se v zvezi s pod-
listkom, ki ga k povesti Ra-
zbojnik Guzaj za Novi tednik
piše Milenko Strašek. V NT
štev. 39 je v tem podlistku
Ivan Penič pripovedoval no-
vinarju o raznih Guzajevih
dogodivščinah. V napisa-
nem me moti samo en sta-
vek, ki ni resničen; namreč:
Ni še dolgo, ko je umrl nje-
gov sorodnik (Guzajev) Jurij
Guzaj.«
Pred nekaj leti je v visoki
starosti umrl moj brat Jurij
Guzej (ne Guzaj). Bil je ugle-
den duhovnik, kaplan, žup-
nik v več župnijah. Po nak-
ljučju je bil zadnja leta upra-
vitelj župnije Prevorje, kjer
je pokopan sloviti razbojnik
Guzaj.
Naš rod se že stoletja nazaj
piše s priimkom Guzej in ni
bil nikoli v nikakršnih so-
rodstvenih zvezah z rodom
Šarklov - Guzajev iz Primo-
ža. To je razvidno tudi iz sta-
rih matičnih knjig, o tem pa
ve povedati tudi moja na 80
let stara sestra Terezija, ki ži-
vi v Domu upokojencev v
Šmarju pri Jelšah.
Ker to še ni tako davna
preteklost, živijo pa še pravi
sorodniki Guzaja, jih je treba
poiskati, saj bi verjetno po-
vedali še veliko zanimivega
o slovitem nekakšnem socia-
listu in razbojniku Guzaju.
JANEZ GUZEJ,
Botričruca
Nujen znak
Privoz motornih vozil s
Trga svobode na Ljubljan-
sko cesto med Narodnim do-
mom in parkirnim prosto-
rom pri Turški mački v Celju
je potreben velike previdno-
sti. Tu bi morali vozniki mo-
tornih vozil hitrost na ovin-
ku pri vhodu na Ljubljansko
od dovoljenih 60 km zmanj-
šati na 30 ali 40 km/h. Za tem
nevarnim ovinkom prihajajo
na cesto stanovalci več po-
slopij, kupci iz zaporednih
poslovnih lokalov in drugi.
Prehod preko ceste je daleč
naprej, v bližini Ojstrice.
Skoraj vsak občan prečka
cesto že pri kioskih ali pri
vhodu proti Jurčičevi ulici.
Podnevi pogosto močno
zaškripajo zavore motornih
vozil, ki navadno prehitro
pripeljejo izza ovinka. Na
tem kraju je črna točka za
maš mestni promet in nujno
potrebno je, da se pred ovin-
kom postavi prometni znak
za omejitev hitrosti na
30 km/h. Delajmo preventiv-
no, da ne pride do prometnih
nezgod.
Dr. ERVIN MEJAK;
Celje
Turški vampi
Pred dnevi me je v Novem
tedniku zbodel v oči članek z
naslovom »Vampi na turški
način«. Vsebina mi je bila ze-
lo všeč. Kmalu zatem sem
imel opravek v Celju, ujela
me je ploha in ker sem bil
prav blizu Turške mačke,
sem se spomnil na tiste vam-
pe in jih šel poskusit.
Prijazna natakarica me je
napotila v jedilni salon. Pri-
jazno sva poklepetala prav o
tistih vražjih vampih, potem
pa sem jo poprosil, da jih tu-
di meni servira na isti način,
se razume, s špago. Ko sem ji
v šali povedal, da želim malo
daljšo špago, da jih bom lah-
ko spet v en potegnil in poje-
del, ko bom lačen, se je na-
smejala. Pa bi bil to kar prav-
šen izum v sedanjih časih.
Kmalu mi je servirala vam-
pe, žal brez špage, za kar se
je posebej opravičila, da pa
bodo zato cenejši, je rekla.
Takoj sem se jih lotil in dobri
so bili. Poklical sem prijazno
natakarico da bi plačal. Se-
veda me je vprašala, kako je
bilo. Odgovoril sem, da so bi-
li zelo dobri vampi, le da so
surove skuhali. Bila je zelo
začudena in se opravičevala,
da se pač zgodi in da ni ona
kuhala, in ali pokliče kuhari-
co. Rekel sem ji, da bom že
sam povedal kuharju. Pelja-
la me je v kuhinjo in tudi
kuhar se mi je resnično lepo
opravičil, ker je skuhal suro-
ve vampe, nakar so vsi sku-
paj obljubili, da se to pač lah-
ko vsakemu zgodi in da se
nikoli več ne bo. Odšel sem k
šanku še na deci terana.
Smeh me je posiljeval, ko so
tako pohlevno in prizadeto
poslušali mojo šaljivo kriti-
ko. Potem sem hotel plačati,
pa so me presenetili. Nika-
kor niso hoteli sprejeti plači-
la, ker sem pa moral pojesti
»surovo skuhane« vampe.
Nisem mogel dopovedati, da
se vampi vedno kuhajo suro-
vi. Sami pa tudi niso doume-
li šale. No, pa sem se zahvalil
in obljubil, da se bom še
oglasil.
Ce boste tole objavili, do-
dajte moje opravičilo in ob-
ljubo, da se bom še vrnil k
Turški mački, kjer so vampi
res dobri, osebje pa prijazno
in pridno. Takrat bom porav-
nal tudi račun. Verjetno jih
»surovi vampi« ne bi prese-
netili, če ne bi bili tako po-
parjeni, ko sem omenil čla-
nek v Tedniku. Zato prosim,
da objavite tole moje pismo
in jih vse skupaj pohvalite,
saj so potrebni vzpodbude,
da se bodo še bolj potrudili
in da bodo njihovi gostje za-
dovoljni.
FRANC VENIŠNIK,
Rogaška Slatina
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Petek, 26. oktobra ob 18.: A.P. Cehov: STRlCEK VANJA. Za
abonma Laško in izven.
Sobota, 27. oktobra ob 19.30: Burns-Veras: VESELI BE-
RAČI. V organizaciji sindikatov Železarne Store gostuje Ama-
tersko gledališče Zelezar Store - Celje.
Nedelja, 28. oktobra ob 19.30: Slavko Grum: DOGODEK V
MESTU GOGI. Gostovanje Beograjskega dramskega gledali-
šča v okviru 19. Borštnikovega srečanja - Izven abonmajev.
Ponedeljek, 29. oktobra ob 12.: A.P. Cehov: STRlCEK VA-
NJA. Za IV. mladinski abonma in izven.
Ob 19.: A.P. Cehov: STRlCEK VANJA. Za abonma Žalec in
izven.
Torek, 30. oktobra ob 19.30: A.P. Cehov: STRlCEK VANJA.
Za abonma četrtek in^ izven. Predstava za ta abonma je izje-
moma prestavljena.	»
Kulturni dom Zarja Trnovlje
V	soboto, 27. oktobra bo v Trnovljah gostovalo Amatersko
gledališče Tone Cufar iz Jesenic. Predstavili se bodo z delom
Carla Goldonija Sluga dveh gospodov, predstava pa bo ob
18.30 uri v Kulturnem domu Trnovlje.
Kulturni dom Store
V	okviru srečanja amaterskih gledališč, literatov in likovni-
kov sozda Slovenske železarne, ko bo v soboto, 27. oktobra v
kulturnem domu v Storah, bo vrsta prireditev. Dopoldne ob
10. uri bodo v avli kulturnega doma v Storah odprli slikarsko
razstavo Likovna kolonija SOZD SZ 84, ob 11. uri se bodo v
dvorani kulturnega doma srečali literati SOZDa SZ. Na sreča-
nju bo sodelovalo devet pesnikov amaterjev, njihova dela pa
bodo predstavili člani Amaterskega gledališča Zelezar Celje -
Store.
Ob 18.30 uri pa bo v dvorani kulturnega doma predstava
gledališke skupine KUD Bratstvo Železarne Ravne na Koro-
škem. Uprizorili bodo komedijo Dragutina Dobričanina Člo-
vek z Marsa.
Dom kulture Slovenske Konjice
Jutri, v petek ob 17. uri bodo v domu kulture odprli razstavo
likovnih del konjiških likovnih amaterjev: Francija Rateja.
Slavka Slapnika, Slobodana Milosavljeviča, Milana Lamovca
in Janija Vozelja.
Ob 19. uri pa si boste v domu kulture lahko ogledali kome-
dijo Marcela Archarda Boing, Boing, ki jo bo izvedla gledali-
ška skupina DPD Svoboda iz Slovenskih Konjic.
Zdravilišče Rogaška Slatina
V	dvorani Zdraviliškega doma bo v soboto, 27. oktobra ob
19.30 uri koncert Moškega pevskega zbora Zdravilišča, ki mu
dirigira Franc Plohi.
Kulturni dom Prebold
Teater mladih DPD Svoboda iz Griž bo v ponedeljek. 29.
oktobra gostoval v Preboldu. V tamkajšnjem kulturnem domu
bodo uprizorili musical Eve Janikovoszkv Le po kom se vrgel
je ta otrok. Predstavi bosta ob 9. in 11. uri.
Dom Svobode Polzela
V	Domu svobode bo v soboto, 27. oktobra ob 17. uri zabavna
prireditev, na kateri se bo predstavila plesna skupina in an-
sambel Stop domačega delavsko prosvetnega društva.
Narodni dom Celje
V	Narodnem domu boste lahko jutri ob 19.30 uri prisluhnili
koncertu akademskega pevskega zbora France Prešeren iz
Kranja.
Zdravilišče Laško
V	dvorani zdraviliškega doma bo jutri zvečer ob 20.30 modna
reviia V kluba z modernimi plesi ob sodelovaniu ansambla
<1 STRAN - NOVI TEDNIK
mmmmmmmamiummmmammi
25. Ql
Manjšine most med
narodi - zakaj ne?
Janez Wutte-Luc: »Gospodarsko močnejši bomo tudi
politično prodornejši!«
Z Janezom Wuttejem-Lucom, predsed-
nikom koroških borcev, sva se srečala že
pred leti. V dneh, ko je divjalo nasilje in
so ljudem zaradi narodnostne zavedno-
sti natikali lisice na roke. Ko so ob ce-
stah hrešče lomili dvojezične krajevne
napise. V deželi Miklove Zale je bilo v
tistih dneh zagatno vzdušje - in vendar
so ti na cestah na slovenski pozdrav od-
govarjali slovensko.
Tršat možakar, tale Luc, koroški parti-
zan, domoljub, odrezav in oster. Odločen
v besedah, neizprosen v dejanjih. Druga-
čen na Korškem biti ne moreš, če hočeš
vzdržati. Na avstrijskem Koroškem.
Luc ima v Št. Primožu gostišče. Na
pročelju slovenski in nemški napis. Na
človeka naredi vtis. Podobno kot njegov
lastnik. Tudi Lucov sin je očetove baže.
Družinsko okolje določa njihova pota.
Ko sva se srečala vdrugič, sva premle-
vala isto: nič se ni spremenilo v tej deželi-
ci. Prej je šlo na slabše. Tokrat, v Atom-
skih toplicah pri Podčetrtku, kjer se Luc
zadržuje že tretjič, so koroški problemi
dobili nove, težje razsežnosti. Morda je
tudi Janez Wutte-Luc nekoliko drugač-
nejši, trši. Trpkost pricurlja včasih med
besedami, jedkost ne more zamreti med
stavki, boj jekleni telo a tudi topi rezilo
duha.
Ce sva se prvič srečala, ko so divjaško
lomili table z dvojezičnimi napisi, sva se
tokrat morala sprijazniti z rezultati voli-
tev, ki nikakor niso ugodni za slovenski
živelj pa z izsiljenim referendumom o
dvojezičnem šolstvu, ki prav tako ni pri-
nesel Slovencem onkraj Karavank nič do-
brega. Najino tretje srečanje ob Sotli, kjer
so se od davnine srečevali različni tokovi
in kjer je zgodovina ljudi družila v neneh-
nem boju za pravice in ne razdvajala, pa je
minevalo še ob 64. letnici koroškega ple-
biscita, ki je odločil usodo deželice, kjer
so se rodili zametki slovenske državnosti
na čelu*s Samom.
Ravnanje, ki demokratično
urejeni republiki ni v čast
10. oktober 1920 je obljubljal. Da bodo
Slovenci na Koroškem »lahko živeli v mi-
ru kot doslej in obdržali svoj jezik in šo-
lo.« Naslednje leto bo natanko trideset let
od podpisa avstrijske državne pogodbe,
ki je prinesla tudi »sloviti« 7. člen.
Diskriminacijski referendum o dvoje-
zičnem šolstvu, ki bi rad spravil Slovence
v n kakšen šolski »geto«, je minil, v dru-
gem stavku 7. člena avstrijske državne
pogodbe pa piše:
»Imajo pravico do osnovnega pouka v
slovenskem... jeziku in do sorazmernega
števila lastnih srednjih šol. V tej zvezi
bodo šolski načrti pregledani in bo usta-
novljen oddelek nadzorne oblasti za slo-
venske ... šole.«
Še več piše v 7. členu avstrijske državne
pogodbe. Pred štirimi leti, premlevava z
Lucom, Avstrija nikakor ni izpolnila teh
svojih obveznosti. Takrat so namreč av-
strijski Korošci praznovali kopico oblet-
nic. Danes, ta hip, sredi razburskanega
političnega ozračja, ne praznujejo, od ob-
ljubljenega pa je ostalo prav tako zelo
malo.
Luc je nemiren možakar, Popoldan mo-
ra v Catežke toplice, navrže. Ocenjuje do-
godke. Živahno in v lepi slovenščini.
»Nacionalizem se krepi, močnejše po-
stajajo tudi demokratične sile. Predvsem
mladi odklanjajo šovinistično in naciona-
listično politiko in drobnjakarske, stran-
karske interese. Vse več je namreč tistih,
ki vse pogosteje vprašujejo vlado, čemu
ne izpolnjuje v državne dokumente zapi-
sanih pravic manjšine. Zakaj se po tolikih
letih krepe od plebiscita, od podpisa dr-
žavne pogodbe raznarodovalni pritiski,
ravnanje, ki demokratični avstrijski repu-
bliki nikakor ni v čast«.
Mlade je treba nenehno
opozarjati
Neugoden izid volitev na Koroškem
Luca ni presenetil. 2e pred njimi je opo-
zarjal na Haiderjevo vlogo, na Heimat-
dienst. Zelo dobro ve, da je nazadnjakom
marsikaj uspelo - na škodo Slovencev in
da bo poslej boj še težji. Ce so nekateri
prezrli, da je Haider znan sovražnik in
nasprotnik Slovencev in da je šel po na-
tanko isti poti kot vsi šovinisti pred njim,
pomeni to le - napačen korak.
■V dneh referenduma za dvojezično šol-
stvo in ob času volitev sem govoril z mla-
dimi. Bolestna mržnja, nemški »pra-
strah«, na katerega se izgovarjajo nazad-
njaške sile s koroškim Heimatdienstom
na čelu, mladih ne zanima. Še več, ograju-
jejo se od tega in so se pripravljeni spopa-
sti za pravico. To je zelo pomembno.«
Od kje torej začeti, se je vsililo vpraša-
nje v tišini skromne sobice v hotelu
Atomske toplice.
Luc ve: najprej oceniti položaj. Nacio-
nalisti so se z volitvami okrepili, stranke
stopicajo za njimi, nazadnje popuste. Bor-
ci bi v teh razmerah utegnili imeti velik
vpliv. Mlade je treba nenehno opozarjati
na posledice.
»Ne pozabite, jaz sem star politik in
poznam vse vrste ukan. Obljubam ne ver-
jamem. Raznarodovalni pritisk se bo na-
daljeval, jaz pa poznam njihove temne na-
mene.«
Prevarali so se tisti, je prepričan, ki me-
nijo, da bodo Korošce nekoč vendarle uti-
šali. Borcem je jasno, da se je v tem polo-
žaju treba povezati z vsemi naprednimi
silami doma in v Avstriji nasploh in pre-
prečiti nadaljno gonjo in pritiske ter ra-
zlične oblike manipulacij s slovenskim
življem.
Smo frontovska organizacija. Med na-
mi je dovolj prostora za vse zavedne in
zdravo razmišljujoče demokrate ne glede
na idejno ali politično pripadnost.-
Kapital krepi tudi občutek
moči naroda
Ko se je začela gonja o ločenosti nem-
ških in slovenskih šol, s katero naj bi se
razbila z zakonom zajamčena dvojezič-
nost in spravila Slovence v popolno loče-
nost, v geto, so se v Celovcu dogovorili, da
ob referendumu ne bodo izvajali nikakrš-
nih akcij.
»Da se ne bi kompromitirali pri avstrij-
skih demokratih. Uspelo je. Uspelo zato,
ker smo napredno avstrijsko javnost sez-
nanili s temnimi nameni korošnih nacio-
nalistov. Štirinajst avstrijskih mladinskih
organizacij različnih političnih usmeritev
se je javno izreklo z izjavo proti vsiljene-
mu referendumu.«
Luc pa seveda tudi zelo dobro ve, da se
bodo poslej menjala pravila boja za naro-
dnostne pravice in z njimi metode. Bržko-
ne najpomembnejše pravilo je, biti gospo-
darsko močan.
Trša temu možakarju se zasvetijo oči,
sunkovito se dvigne ob mizici, kjer sva se
naselila, globoko vdihne cigaretni dim...
»Da je tako, mi je bilo jasno že od vsega
začetka. Dolga leta smo bili nemočni, ka-
pitala nismo imeli, v celoti smo bili odvi-
sni od drugih, zlasti tistih, ki so nam kroji-
li usodo. Začel sem poudarjati gospodar-
sko neodvisnost Slovencev. Vedel ser.i,
da nam bo to delo občutek trdnosti, s tem
pa tudi politične enotnosti in prodornosti.
Reberca je bila pred ustanovitvijo tovarne
celuloze, mešanega jugoslovansko-av-
strijskega podjetja Odir, žarišče neofaši-
zma in nacionalizma. Danes je kraj zaradi
dobrega poslovanja tovarne celuloze žari-
šče demokracije in enakopravnosti. Mo-
čan, politično krepak Korošec bo le Koro-
šec s trdno gospodarsko podlago. In če bo
tako, bo tudi vse manj možnosti za politič-
ne in kakršne koli manipulacije z njim.«
Stiki z matično domovino
Vendar ne gre le za gospodarsko osamo-
svojitev, temveč takšne oblike sodelovanja z
matično domovino prinašajo tudi druge ugo-
dnosti, razpreda Luc. Gre predvsem za stike
z domovino nasploh. Ne zahtevajo veliko,
zato so ogorčeni zaradi pologa, ki jim je že
krepko načel njihove, dokaj razvejane in utr-
jene vezi z matično domovino.
Zakaj nekateri ljudje pri vas tega nočejo
dojeti? Za nas stiki z domačimi ljudmi veliko
pomenijo. Zaradi tega se spreminja narava
našega boja.
Enotnost? Iz leta v leto je večja, strankar-
ski zapleti izginjajo, vse bolj osveščeni smo.
Informiranost je vse boljša, pretok informa-
cij enakomernejši. Razumemo, da je matična
domovina v težavah in da to vpliva na vsa
področja. Kljub temu menim, da nismo pre-
zahtevni, če si želimo, da bi nam vendarle že
enkrat posredovali TV sliko ljubljanske tele-
vizije in glas ljubljanskega radia. Vidite, v
Sloveniji nikomur ne pade v glavo, da bi se
razburjal zaradi tega, ker lahko domala ves
štajerski predel gleda avstrijsko televizijo in
da velik del Primorske z Ljubljano vred in še
naprej spremlja italijanski program. Nam,
avstrijskim Korošcem, pa branijo videti pro-
gram matične domovine, pri čemer so še
kako glasni, ko gre za kakršne koli pravice
svojih rojakov na Južnem Tirolskem ...!-•
Primerjava ne trpi ugovora, tudi po politič-
ni plati ne, položaj pa, v katerem so Slovenci
onstran Karavank, jasno govori o diskrimi-
naciji. Na stotine lepih besed o manjšinah, ki
so most med narodi«, tako izgublja na po-
menu.
Pravic Južnih Tirolcev s pravicami Slo-
vencev skorajda ni moč primerjati.
Celovški radio »dovoljuje« Slovencem že-
lje poslušalcev, govorjenje o verskih zade-
vah, spremljanje kulturnih dogodkov, ven-
dar nikomur na kraj pameti ne pade, da bi
Slovenci vsaj pet minut na mesec govorili o
svojem političnem trenutku. To je za pisano
strankarsko življenje na Koroškem bržkone
prehudo in - prenevarno za koroški »pra-
strah«, ki tako leži v kosteh heimatdienstov-
cev?
Bo že držalo, se živčno preseda Janez
Wutte, Korošec, ki ne zna odstopati niti za
ped. Morda bo kdo mislil, da nergamo. Ne, le
to si želimo, da v Sloveniji odnosno v Jugo-
slaviji, še bolj spoznajo nakane avstrijskega
in nemškega nacionalizma in šovinizma!«
»Ljudje tukaj so boli
sproščeni!«
In ko z Lucom zavijeva v nemir hotelskih
hodnikov, s pogovorom ne končava. Sto
vprašanj je še, rešila jih ne bova. Luc je že
tretjič v Atomskih toplicah. Politično in go-
spodarsko življenje doma, domače gostišče
in neprekinjen, utrujajoč boj za pravice slo-
venskega življa, združen s posledicami voj-
ne, vse to pritiska nanj.
•Spoznal sem vaše ljudi. Globoko občutim
njihovo prijaznost in toplino - resnici na lju-
bo, pri nas je ni. Izginila je v nenehnih sooča-
njih z nazadnjaštvom in nasprotovanjem.
Skušal sem prisluhniti Kozjancem, ljudem v
Obsotelju, glejte, ljudje tukaj so bolj sprošče-
ni, elementarnejši, neposrednejši, prepričani
vase, trdnejši... ni se jim treba boriti. Mi
smo se borili, odkar smo na svetu. Zato, da
lahko govorimo slovensko... Počutim se kot
doma.«
Luc pa kajpak ne pozna miru. Z direktor-
jem Atomskih toplic sta se vsedla in dorekla,
kaj bi bilo še moč storiti, da bi bili stiki še
pristnejši, plodnejši... da bi vsi imeli nekaj
od tega. Ni vrag, da bo tudi polog izginil.
Prepričan sem, da so možnosti neizčrp-
ne,« mi je segel v roko. Krepak stisk roke, ki
se ji pozna delo. In še:
»Povejte vsem, da so dobrodošli med na-
mi, Korošci!«
MILENKO STRASEK
Štiri ure m
Bo ostal Iršič zaradi spora še *ei
Brez nasprotij tudi soglasja ne bi bilo, zato k
vadnega, če se spreta soseda. Vse skupaj k
mnogo bolj zapleteno, če začne kdo izmed sp™
škodovati drugemu. Tudi Anton Iršič in Franci
iz Spodnjega Doliča v krajevni skupnosti Vita
vrsto let sprta. Kdo je komu škodoval v preteki
le sama, gotovo pa je, da je trenutno Ošlak tis
duje Iršiču. Zaradi spora je namreč Iršičeva)
vedno brez prave povezave s svetom.
Soseda se tožita že več kot
petnajst let in med sabo ne
spregovorita niti besede, če-
prav Iršič še vedno opravlja
pri Ošlaku dnino, ker mu je
le-ta omogočil dostop do vo-
de, ki izvira na njegovi zem-
lji. Iršič mora vsako leto na-
rediti štiri ure med sončnim
vzhodom in zahodom, kajti
Ošlak ne pristane na nobeno
drugo plačilo. Svojega dni-
narja pa obvešča le še prek
advokata. Čeprav dninarstvo
vse manj sodi v našo družbo,
ni to bistveni problem med
sosedoma. Spor se je namreč
že tako razvnel, da Ošlak ni
pripravljen odstopiti ali za-
menjati nekaj arov gozda, ki
bi ga bilo potrebno posekati,
da bi lahko Tok Slovenske
Konjice speljal cestni prik-
ljuček do Iršičeve kmetije.
Ošlaka so skušali že večkrat
pregovoriti, tako Tok kot
krajevna skupnost, vendar
brez uspeha.
Takšen revež bo
mene tožil?
Iršiči morajo še vedno ho-
diti- nekaj sto metrov peš po
strmi in dotrajani kolovozni
poti. Nositi pa morajo tudi
gospodinjske in druge apa-
rate, če se pokvarijo, družin-
ske člane, če se poškodujejo
ali zbolijo in živino. Seveda
včasih tega ni kriva cesta, ki
je ni, ampak nehuman odnos
zdravnikov in veterinarjev,
ki se jim ne ljubi priti do
kmetije peš. Tako so morali
nazadnje Iršiči nositi do ce-
ste pujske, da jih je veterinar
cepil. Da Iršiči potrebujejo
cesto zgovorno priča tudi po-
datek, da zapade pozimi več
kot meter snega in da živita
na kmetiji tudi teti Terezije
Iršič, obe stari nad 70 let.
Starejša, ki ima 8(
pokretna. In nena
kmetije je nemog
ljati večjo kolieij
nega materiala, ^
možna obnova ,
poslopij.
O sporu pa ^
pravi: »Z Ošlakoj
dobro razumeli, 4
mu v zameno za]
delali petnajst-dn
no. Ker zaradi m
tega nismo več zrj
smo lahko v Vita
žito za dva delov
smo Ošlaku odp<
tem smo se mu ze
in začeli so se spo
pa nas je zasovrai
ga prvič tožil. Taki
ril: Takšen revei
tožil«. Z Ošlakoi
kljub temu skuša
meti. Ker se izgov
Tu se začenjajo si«
kmetije. Na sliki '
Jesenska m
polharji na
Pravijo za trdno, da polhe goni vrag na pašoJ i
šel sam z drugimi ponoči v gozd, kjer navadno H1
Tu smo slišali močno pokanje in tleskanje, k I
vozniki z bičem. Ko so prišli in pritekli nato pol)11
nih množinah, so kmetje okrog mene slekli suh (
škornje ter vse skupaj pometali od sebe. Zl® |
polhov noter, da so jih bili suknjiči in škornji či i
je bila polšja armada (ali vojska ali čreda) mi"1
čila skrite polhe pobili in pobrali. To mi mol t
moja lastna ušesa in oči. Vendar se to ne dogaj
ampak le ob sobotah in o drugih svetih časih.
(J.V.VALVASOR, Slava vojvodi
Prav nič takega se ni zgodilo
tisto noč, čeprav je bila sobota,
nebo pa tako jasno, da nisi mo-
gel razločiti vseh brezštevil-
nih, drobnih zvezd na nebu.
Res ne vem, kaj je bilo temu
krivo, najbrž pa drži, da so se
časi od Valvasorja sem precej
spremenili. Vsekakor si z goli-
mi rokami nismo mogli prav
nič pomagati, ampak smo pri
ulovu morali računati le na po-
moč pasti.
Sicer-pa začnimo pri začet-
ku: na Notranjskem je polha-
nje še živo in prijatelji iz Cer-
knice so naju povabili, da pri
njih preži vi va pi"3' 1
noč. Seveda sva s1 i
strpnim pričak"
zvala in tako srn« 5
bote že v mraku h
tomobil: Srečko.1 C
na, Oki in jaz, ter t
snežniškim hostak
kaj ovinkih je &
veliko tablo z J*
ZOR! PODROCJ)
DA. Skušala sert1
prijetni občutek. 5
skal želodec, PaJ
polharski mače^C
valic je polovil s \
sen), brž natres^1»
NOVI TEDNIK - STRAN 13
sončnim vzhodom in zahodom
.........................................................................................■■■........—............................... ............................................
l ceste? Ošlak s svojo trmo škoduje tudi sebi.
izgubil preveč gozda, če bo
dovolil gradnjo cestnega
priključka, sem mu ponudil
v zamenjavo svoj gozd, ven-
dar noče ničesar slišati o
tem -.
Franc Ošlak je bil do pred
kratkim tudi brez ceste.
Zdaj, ko jo ima, pravi, da je z
njo več izgubil kot pridobil.
Res je da kljub cesti v večji
površini gozda še ne more
sekati, vendar pri tem pozab-
lja, da bi mu to omogočil rav-
no cestni priključek do Irši-
čeve kmetije. Prav tako ga
ne zanima, koliko gozda so
morali odstopiti drugi sose-
dje, da je dobil cesto tudi on.
Se vedno vztraja pri svojih
prvotnih besedah: Z Irši-
čem ne maram imeti nobe-
nega posla več in še na misel
mi ne pride, da bi z njim za-
menjal gozd, ker se ne drži
nobenega dogovora. Z njim
se lahko pogovarjaš le prek
advokata. Svojega gozda pa
ne dam, ker so mi že zdaj
veliko posekali, veliko lesa
pa je ostalo tudi zasutega. Ir-
šič nima več kot 200 metrov
do ceste in če sem jaz lahko
hodil peš, lahko tudi on. Po-
leg tega lahko naredi Tok ce-
sto tudi po drugi zemlji. Za-
kaj ne gredo k Speglju?«
Neizkoriščeno je več
kot deset hektarov
gozda
Tok Slovenske Konjice, ki
je investitor izgradnje goz-
dne ceste od Firerja do Kav-
čiča, je ugotovil, da obstajajo
idealne možnosti za cestni
prikluček do Iršičeve kmeti-
je. Tako bi bila cesta Kričej-
-Borovnik tudi gozdno pro-
duktivna, saj bi odprla okoli
10 hektarov Ošlakovega goz-
da, ki ga lastnik, zaradi te-
žavnega spravila navzgor, že
več let ne seka. Strokovne
službe Gozdnega gospodar-
stva Celje so izdelale projekt
izgradnje priključka, toda
Tok, kljub večkratnemu pre-
pričevanju, ni mogel dobiti
od Ošlaka odstopne izjave.
Tako niso mogli pričeti z iz-
gradnjo, čeprav so ostali so-
dedje odstopili svoj gozd.
Aleksander Golob, vodja
Tok Slovenske Konjice, je
povedal: Gre za odnos veli-
kega kmeta do bivšega ko-
čarja. Ošlaku smo naredili
cesto in dovozne poti v gozd.
ne da bi karkoli prispeval.
Zdaj, ko bi bilo treba naredi-
ti še cestni priključek do Ir-
šičeve kmetije, pa nasprotu-
je. Posekati bi morali okoli
200 metrov njegovega gozda,
v širini 6-7 metrov, kar znese
približno 18 arov in je v pri-
merjavi z desetimi neizkori-
ščenimi hektari gozda izre-
dno malo. Čeprav je Ošlak
dolžan sekati tudi v tem delu
gozda, nismo doslej dobili iz
tega gozda niti kubika lesa.
Ves čas pravi, da les lahko
spravi navzgor, vendar vsa ta
leta ni še ničesar naredil. Ce
bo hotel les spraviti brez
cestnega priključka, ga bo
vse skupaj stalo dvakrat več.
Ni res-, da je zaradi gradnje
ceste večja količina lesa pod-
suta, kolikor ga je, pa je po
njegovi krivdi, ker ga ni pra-
vočasno spravil. Res je, da bi
lahko naredili cesto tudi sko-
zi Špegljov gozd, vendar gre
za prelomnico terena, ki bi
gradnjo podražila vsaj za 50
odstotkov. Poleg tega bi bila
cesta na strmini mnogo manj
obstojna kot po Ošlakovem
terenu, ki je razmeroma ra-
ven. V kolikor se bo Ošlak
premislil, je Tok še vedno
pripravljen zgraditi cestni
priključek do Iršiča in pri-
spevati 70 odstotkov sred-
stev. Glede na to, da gre za
očitno oviranje gospodarje-
nja z gozdovi obstaja tudi
možnost razlastitve, ki jo je
Tok že predlagal.«
Z razlastitvijo se
strinja tudi krajevna
skupnost
Gradnjo cestnega prik-
ljučka do Iršičeve kmetije
je načrtovala tudi krajevna
skupnost Vitanje v srednje-
ročnem programu, ker želi
povezati doličko in rakov-
ško cesto ter odpreti in po-
vezati vse kmetije s ka-
mionskimi cestami. Spor
med Iršičem in Ošlakom ze-
lo dobro poznajo, ker so ga
že večkrat skušali zgladiti,
zlasti zadnje čase, ko gre za
gradnjo cestnega priključ-
ka do Iršičeve kmetije. Ker
je bilo vso prepričevanje
brez haska, so na zadnji seji
sveta skupščine krajevne
skupnosti sklenili, da bodo
podprli predlog Toka za ra-
zlastitev in s tem seznanili
oddelek za inšpekcijsko
nadzorstvo v Slovenskih
Konjicah.
Edvard Fijavž, bivši taj-
nik, zdaj član sveta krajevne
skupnosti, je v zvezi s tem
dejal: »Vse skupaj se vleče
že štiri leta in zaradi tega
smo že vsi dobili sive lase. Ta
dva človeka se tožita že več
kot petnajst let, na smrt in
življenje. Kako bo s predlo-
gom o razlasitvi, ne vem. Mi-
lan Veljič, referent za pre-
moženjsko pravne zadeve,
pravi, da je malo možnosti za
uspeh. Čeprav Iršiča nikoli
nismo dajali na stranski tir
in vsi razumemo njegove te-
žave, bo verjetno še lep čas
ubogi Iršič. Več možnosti bo
imel, ko .bo potekel desetlet-
ni plan sečnje, kajti gozdarji
bodo lahko takrat prisilili
Ošlaka, da se bo spametoval.
Ker doslej v spodnjem goz-
du ni sekal, ne bo mogel
naenkrat posekati in izvleči
150 kubičnih metrov lesa.
Plan bo potekel čez dve ali
tri leta.-
Če je šlo pred
petnajstimi leti, bi
lahko šlo tudi zdaj!
O možnosti razlastitve, pa
je Ivan Pečovnik, načelnik
oddelka za urbanizem, grad-
bene in komunalne zadeve,
dejal: »Ne moremo iti kar v
tri dni v razlastitveni posto-
pek, ampak moramo prej
ugotoviti, ali gre za javni in-
teres ali ne. Ošlak se lahko
namreč pritoži sodišču, zato
moramo biti pripravljeni in z
argumenti zagovarjati svoje
stališče. Ce bomo skupno
ugotovili, da gre za splošni
družbeni interes, bomo pri-
pravili predlog za razlastitev
in o njem bo odločala skup-
ščina. Seveda pa ni dovolj
pobuda gozdnega gospodar-
stva in Iršičev dopis, ampak
mora predlog podpreti tudi
krajevna skupnost. Najlažje
pa bi bilo, če bi se soseda
med seboj sporazumela, do-
slej smo namreč vse podob
ne spore v občini rešili spo
razumno. To bomo skušal;
doseči tudi v tem primeru.
Sporazumna rešitev bi bi-
la gotovo najboljša, kajt:
tako Iršič ne bi dobil le nuj
no potrebne ceste, ampal
tudi možnost, da vzposta\
s svojim sosedom odnose, ki
bodo sloneli na zdravih te-
meljih. Navsezadnje sta
kmetiji le nekaj deset me-
trov narazen in ni dvakrat
reči, da bo tudi Ošlak kdaj
potreboval pomoč, ki mu jo
bo lahko nudil le Iršič, če-
prav je njegova kmetija
mnogo manjša. Ce je šlo
pred petnajstimi leti, bi
lahko šlo tudi zdaj, ne glede
na nesporazume in dnino.
VILI EINSIELER
Foto:
FRANCEK PUNGERClC
Letos avgusta si je stanje
ogledala tudi komisija iz
oddelka za inšpekcijsko
nadzorstvo občine Sloven-
ske Konjice. Ugotovil je, da
so krajevne ceste zelo slabo
vzdrževane in skoraj nepre-
vozne, ker je povprečna ši-
rina teh cest na terenu ko-
maj 1,50 metra in ker je at-
mosferska voda zaradi str-
mega nagiba terena po sre-
dini vozišča napravila glo-
boke zajede. Razen tega so
brežine cest globoke do dva
metra ter zaraščene z viso-
kim smrekovim drevjem,
tako da ni mogoča vožnja
niti s vprežnim vozilom.
Komisija je predlagala kra-
jevni skupnosti, da skupaj s
koristniki obnovi cesto od
nove lokalne ceste do Irši-
čeve kmetije. Krajevna
skupnost je poskušala tudi
to, vendar Ošlak ni dovolil,
da bi vozili prek njegove
zemlje z buldožerjem, brez
katerega pa je cesto nemo-
goče popraviti.
ri gozda, po katerem naj bi stekla cestna povezava do Iršičeve
Sič in hčerka Irena.	*
Karolina in Franc Ošlak pravita, da sta za cesto dala že dovolj gozda in da je ne bi dala
niti bratu več.
i med
ležniku
sem
'ali.
tajo
jet-
zuli
liko
Ko
hla-
diti
noč,
ske)
sko
:ne-
od-
so-
' av-
'ma-
>roti
1 ne-
1 na
PO
VE-
i ne-
sti-
star
Oži-
a je-
hlji-
vih zgodbic o tem, kako je že
marsikateri v boju z med ve-'
dom glavo izgubil. S strahom
sem se pričela ozirati v vrhove
smrek, ki so brzele mimo nas
in se spraševale, kako hitro bi
uspela priplezati do vrha.
Kmalu smo prispeli do roba
jase, kjer je že leta pripravlje-
no ognjišče, nalašč za polhar-
je. Jože si je oprtal nahrbtnik
in s Srečkom sta izginila med
drevjem. Ostali trije smo zače-
li pripravljati ogenj. Opazila
sem, da moja prijatelja prav
tako pozorno prisluškujeta
sumljivemu šumljanju in lo-
mastenju med grmovjem, kot
jaz. Vsi smo kar naprej mislili
na medveda, le da tega drug
drugemu za nič na svetu ne bi
priznali.
Cez pol ure se je v ponvi nad
ognjem že cvrl lepo rejen ku-
nec, obložen s krompirjem, ze-
lenjavo in gobami, ki smo jih
nabrali kar okrog avtomobila.
Ko sta se Srečko in Jože vrni-
la, je bil ravno pravi čas za ve-
čerjo. Posedli smo ob ognju,
obirali kunčje koščice in jih
zalivali z žganjem in pivom,
vmes pa premleli vso notranjo
in zunanjo politiko, se vrgli v
razpravo o enakopravnosti
nežnejšega spola in mimogre-
de natresli še nekaj pametnih
o naših stabilizacijskih priza-
devanjih. Kdo je prebral Jurči-
čevo Jesenko noč med sloven-
skimi polharji, bo potrdil, da
je tudi topogledno polhanje
dandanašnji nekaj čisto dru-
gega kot nekoč. Potlej je Jože
pomodroval. »Ne vem, če se
bo danes kaj ujelo. Vse preveč
tiho je med drevjem.«
Koliko je ura?«
»Deset bo.»
No, saj pravim. Zdajle bi
moralo biti tu okrog vse živo.«
Prisluškovali smo v temno
noč. Le tu in tam se je oglasil
kakšen osamljen polh z mev-
žastim glasom, ki ga je kmalu
preglasilo čukovo vriskanje.
»Čuk je tam, kjer so polhi,«
je povedal Jože, potem pa smo
ob tlečem ognju spet modro-
vali in prisluškovali govorici
nočnega gozda.
Greva pogledat, če se je le
kaj ujelo,« je rekel Jože čez
čas. Pa ne verjamem,« je še.
dodal, preden sta s Srečkom
zakoračila v temo.
Res se ni ujel niti en sam
polh. Meni je bilo kar všeč ta-
ko Še najbolj pa sem bila vese-
la, da tudi niti enega medveda
ni bilo na spregled.
NADA KUMER
Radovedni polhi niso radi mokri
Polharji in gobarji so po svoje
precej sorodne duše, zakaj vsak
polhar ljubosumno skriva »svo-
je« polšje luknje pred drugimi.
Tudi še zdaj, ko ljudje iz Cerkni-
ce, Starega trga, Loža in drugih
krajev v dolini pod Snežnikom
polharijo bolj za zabavo. In ka-
kor gobarjev, pravijo, je tudi pol-
harjev že več kot polhov.
Polh je precej radovedna žival-
ca,« je razlagal Jože Leveč, ko sva
mu nastavljala past pri prvi polšji
luknji. Jože je pod vzmet v pasti
nastavil še košček jabolka, potem
pa strokovnjaško ocenil, na katero
bukev bi se lahko povzpela žival-
ca, če bi le uspela ven iz luknje.
Tako sva nastavila past tudi na
bližnjo bukev.
Skoda, da je čez dan deževalo.
Polhi pridejo ven le, če je suho in
kolikor toliko toplo,« je modroval
Jože, ki je svojčas ulovil tudi po
več kot sto polhov na noč. »Pa
tudi precej strahopetni so, zato
prvi dan, ko jim nastaviš past, ne-
radi pridejo ven. Bojijo se. Šele
čez dan, dva se ponavadi le okoraj-
žijo.-
Kljub temu sva poskusila, že za-
to, da potešiva mojo radovednost.
Tema je že začela objemati poboč-
ja Snežnika, ko sva se odpravila
po senožeti proti naslednji luknji.
Kakšnih petnajst let je od tega,
kar je Jože nazadnje polharil. Me-
ni se je zdelo, da je bilo to včeraj,
zakaj tako zanesljivo se je spo-
mnil, kjer je naslednja polšja luk-
nja. In tudi kasneje, ko sva obho-
dila vse luknje in pregledala pasti,
se je zdelo, da tudi v temi pozna
vsak kotiček tega dela Snežnika.
Včasih sem nastavil več deset
pasti,« je pripovedoval, ko sva ka-
kor dva medveda lomastila po gr-
movju. »In če je bilo dobro leto in
na bukvah dovolj žira, sem pri
kakšni luknji ujel tudi nekaj deset
polhov. Zgodilo se mi je že, da
nisem mogel sproti nastavljati pa-
sti in so mi polhi kar med nogami
bežali na vse strani. Tudi pravih
polharjev je bilo več in, ko si zau-
kal, so se ti kot odmevi oglasili
drugi lovci.«
Do trde teme sva nastavila vseh
deset pasti in mimograde nabrala
še nekaj gob, ki sva jih naključno
osvetlila z lučjo.
»Včasih so bile tu gori lepe se-,
nožeti in precej krme smo zvozili v
dolino. Zdaj pa je vse zapuščeno
in ob času košnje le tu in tam še
vidiš kakšnega osamelega kosca,«
je pripovedoval Jože, sva se prebi-
jala med gostim grmovjem, ki je
obraslo precej veliko senožet.
»Ljudje so našli debelejši kos kru-
ha v tovarni, zato so tudi senožeti
opustele.«
Ko sva se nekoliko ogrela pri
ognju, potegnila dolg požirek -ta
kratkega« in malo poklepetala,
sva se že v trdi temi odpravila na
obhod. Jože je ves čas poslušal, če
se kje oglašajo polhi, in vsakokrat
zmajal z glavo: Slabo kaže.«
In res je bil tako prvi, kot drugi
obhod pasti neuspešen. Polhi ta
večer niso nameravali iz svojih lu-
kenj. Nekaj pred enajsto uro sva
se potem odločila, da pobereva pa-
sti. Postajalo je že hladno in tudi
»ta kratkega« je zmanjkovalo. Mo-
ja radovednost je bila le deloma
potešena, čeprav sem doživel lep,
večer med notranjskimi polharji.
Le lovske sreče ni bilo in polha
spet nisem videl od blizu - če se-
veda odštejem tistega, ki nam je
na poti nazaj tik pred avtomobi-
lom prekrižal pot.
S. SROT
14. STRAN - NOVI TEDNIK
25. OKTOBER 1984
PO GUZAJEVIH SLEDEH Milenko Strašek
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi Je vsa skupaj utihnilo, med ljudmi pa se Je
začela najprej docela neopazno, potem pa vedno bolj In
bolj spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem
razbojniku Guzaju In njegovi druščini.
V neposredni bližini
Drobnetovega doma pre-
življa sobote in nedelje v
svoji gorci, med trtami,
strmo raztegnjenimi pod
ozkim kolovozom, Ivan
Zalokar, doma prav iz ti-
ste vasi, kjer je strel pretr-
gal Guzajevo življenje.
Na kolovozu, pod sen-
co, ki jo je daleč naokoli
metal košat oreh, je pri-
pravljal škropivo, ko smo
se spustili po strmini.
»Zdi se mi - in mislim,
da se ne motim preveč -
da sem tukaj bržkone edi-
ni, ki še kaj ve o Guzaju,«
je razpredal, ko smo se
prepustili hladu temne,
obokane kleti.
»Moj pradedek, Miha
Zalokar, je bil takrat, v le-
tu Guzajeve smrti, 1880,
pastirček. Menda je bil
rojen okoli leta 1869. Bli-
zu neke smrečice, vem,
kje, pokazali so mi jo, je
pasel živino. Preko seno-
žeti sta prišla dva nezna-
nca in ko sta prišla zelo
blizu, je spoznal, da sta
žandarja. Pozneje so izve-
deli, da sta bila s Planine.
»Slišiš, dečko,« sta re-
kla, mu stisnila v roko ne-
kaj drobiža, »stopi no k
Drobnetu v gostilno in
kupi malo kruha. Mimo-
grede poglej, če je tamkaj
kakšen tuj stric in če te
bodo vprašali, kdo te po-
šilja, nikar ne povej. Si
pač prišel po kruh.«
To sicer ni bilo najbolj
umno, je pozneje pripo-
vedoval in po svoje ra-
zmišljal pred sinovi in
vnuki stari Zalokar. Če-
mu bi hodil v gostilno po
kruh, če je bil doma z bo-
gate kmetije, kjer je bilo
kruha dovolj? To bi bilo
tudi za tiste s kratko pa-
metjo sumljivo, je razmiš-
ljal.
Zandarjeva volja
ukaz.
Fantič ni pomišljal.
Spustil se je proti Drob-
netovi domačiji. Zgoraj, v
izbi, ni bilo nikogar. Bo-
sopetec se je napotil v
klet. Lepo je pozdravil,
pogledal naokoli, se spre-
hodil bežno po obrazih
gostilničarke, Drobneta
in tujega moškega. Pogo-
varjali so se, pili... in uti-
hnili.
»Dajte mi, prosim, kru-
ha,« je zaprosil in pomolil
denar. Nihče ni ničesar
rekel, nikomur se ni zdelo
sumljivo. Tuji mož ga je
zvedavo, od strani, pogle-
doval, rekel pa ni nič.
Pastirček se je jadrno
vrnil.
»Da je pri hiši tujec,
praviš, sta rekla in se spo-
gledala. Obdrži kruh in
drobiž.«
Z dolgimi koraki sta se
spustila proti Drobnetovi
domačiji.
Ko ju je Drobnetova
družba videla, se je naj-
prej po bregu spustil go-
stilničar. Za njim jo je
ucvrla še žena. Vrata so se
nanagloma zaprla. Guzaj
je ostal v kleti.
Žandarja sta streljala in
streljala, zahtevala preda-
jo. Guzaj je zvijal Barbki-
na pisma in jih metal sko-
zi ključavnico. Ko je žan-
dar prijel pismo, je Guzaj
ustrelil in ranil žandarja v
roko.
S staro žantlogo (ne-
kakšno sekiro, op. p.) je
Guzaj skopal na vrt luk-
njo. Potem je odvrgel re-
volver, da bi prevaral
oblegovalca. Ni pomaga-
lo, naletel je na sebi po-
dobne.
Ivan Zalokar
Pestra ponudba modnih oblačil za
jesen in zimo v veleblagovnici T - na
oddelku ženske in moške konfekcije
ter prodajalnah Salon T in Novost.
Ernest Tiran
Guzaj '
42
Na kapi in na ovratniku in vsepovsod,
kjer je bilo kaj prostora, je imel polno
zlatih našivov in še zlat meč ob strani,
pogrebnik pa je samo črn in meča
sploh nima! Seveda je za okrajne gla-
varje postavljala vlada samo svoje naj-
boljše ljudi, večinoma so bili vsi ple-
menitega stanu in naduti Nemci, od
drugih skoraj nihče ni bil politično do-
volj zanesljiv. Kakšno posebno znanje
jim ni bilo potrebno, delali so itak vse
drugi, saj jih je bilo dovolj po pisarnah,
oni so se samo podpisovali in jemali
ljudi v roke, če ni bilo zadosti lepo
napisano. Okrajni glavar je imel v svo-
jem okraju skoro neomejeno oblast,
razpolagal je z žandarmerijo, počel vse,
kar je hotel, hotel je pa seveda to, kar je
od njega zahtevala vlada. Za to odgo-
vornost je dobival visoko plačo, da je
lahko svojemu odlično plemenitemu
stanu primerno živel, to se pravi, si
preganjal dolgčas, kakor se je pač kje
dalo in kakor je kateri vedel in znal,
kakor gaje veselilo. Grof Attems v Bre-
žicah je naprimer, kakor smo že pove-
dali, redil konje za šport. Imel je v hle-
vu vedno po pol ducata ali še več sko-
raj ravno tako plemenitih živali kakor
je bil on sam, pa jih je od časa do časa
pošiljal na dirke ali na razstave, ki so
jih prirejali po velikih mestih, včasih
so zmagali in je dobil zanje visoko na-
grado ali premijo, včasih pa nič, in je
bil potem užaljen in jezen na takega
konja in ga je čimprej prodal in kupil
spet drugega.
Graščinski oskrbnik Tscwrtitschka
je torej nimala, konjička sta pa taka, da
bi niti samega presvitlega cesarja ne
bilo treba biti sram, če bi se peljal z
njima. Naj mu njegova grofovska mi-
lost blagovoli dovoliti konja na lastno-
ročni ogled pripeljati v Brežice njihovi
grofovski milosti udano pokorni in glo-
boko se klanjajoči Franz Tschwr-
titschka, graščina Kozje.
Na to pismo je že v štirinajstih dneh
dobil prijazen odgovor, naj bodo konji
zanesljivo in točno tega in tega dne ob
peti uri popoldne postavljeni pred hle-
ve njihove grofovske milosti v Breži-
cah, da si jih bo milostljivi gospod grof
mogel ogledati in tudi sam preizkusiti
v napregi. Ako bosta konja milostljive-
mu gospodu grofu všeč in po volji, ju
bo proti v redu podpisani pobotnici
plačal takoj, ob prevzemu in v gotovini.
Spremljevalec, ki bo konja pripeljal,
dobi za potne stroške še posebej deset
goldinarjev in za čas bivanja v Breži-
cah vso oskrbo.
Oskrbnik je bil tega pisma seveda
neznansko vesel in ga je prebral že naj-
manj petkrat, ko se je domislil in po-
gledal še enkrat v pisanje, kdaj naj pri-
pelje konja v Brežice. Zdaj se je spo-
mnil, da ima prav za ta dan naročene
voznike za les in da mora biti pri nakla-
danju brezpogojno sam zraven, druga-
če bo spet narobe, na te preklete vindi-
šarje se človek nikdar ne sme zanesti,
hudiči bi se nažrli, les naj se pa sam
naklada! Da se je moral grof spomniti
prav tega dneva! Konja morata v Breži-
ce, a kje naj dobi človeka, da jih bo tja
peljal, dovolj zanesljivega zanje in za
denar! Pa še nemško mora znati, se je
hkrati spomnil. Nima ga, nikjer ga ni, -
hudič, hudič!
Ko je stiska najhujša, je pomoč naj-
boljša. Prišla mu je dobesedno sama
nasproti v obliki in obleki gozdarja
Franceljna, njegovega najboljšega pri-
jatelja. Danes je nosil čez ramo samo
klešče za merjenje lesa na panju. Fran-
celj bo šel! On je zanesljiv, on zna nem-
škp, nikjer ni boljšega! Pa ga je burno
pozdravil in prijel pod roko in ga pova-
bil seboj, morata se nekaj važnega in
nujnega pogovoriti! Da nima časa! Za
svojega najboljšega prijatelja si ga mor
apač vzeti! Sicer se pa ne bo toliko
zamudil, samo četrt ure največ! Pa mu
je obrazložil svoje konjske in grofov-
ske križe in težave. Naj mu vendar po-
maga v sili, naj bo tako prijazen, veli-
kansko uslugo mu bo napravil! In za-
stonj mu tudi ne bo! Zna voziti s konji?
Gozdai' sprva sploh nobehe ni rekel,
samo poslušal ga je in odkimaval in
spraševal vse to vmes. Šele potem mu
je povedal, da bi rad, strašno rad, da pa
res ne more, služba je služba, moral bi
prosit za dopust, same sitnosti, in
sploh - grof! S takimi zverinami še nik-
dar ni imel opravka, res rajši ne. Res
ne. Pa ga je oskrbnik tako milo prosil
in ni odnehal, dokler gozdar le ni oblju-
bil, da bo. Samo ga vseeno skrbi, voziti
že zna, za to ga ni skrb, a vse drugo.
Grof ga ne pozna, moral bi mu dati
pismo seboj in pooblastilo za denar!
Naj le gre rajši sam. Pa ni hotel oskrb-
nik zdaj niti slišati več o tem, obljubil
mu je še deset goldinarjev posebej za
pot, še poleg tistih desetih, ki jih bo
dobil od grofa. Dvajset goldinarjev za
dva dni! Nikoli več ne bo imel take
priložnosti.
Končno je gozdar le privolil, da bo
pač poskusil, kakor bo, pa bo. če bo kaj
narobe, naj sam sebi pripiše!
Pa ga oskrbnik niti poslušal ni več.
Še žal mu bo!
Drugega dne se je gozdar potem res
zglasil. Zdaj je bil oblečen bolj po
kmečko, pa prav lepo in snažno, pred
grofa ne moreš s predpasnikom! Tudi
za vse drugo je bilo že pripravljeno,
pismo za grofa s pooblastilom za ku-
pčijo in sprejem denarja, a že podpisa-
na pobotnica za 1200 goldinarjev in še
grofovo pismo, da bo bolj verjel. Po-
tem sta se še zmenila, kako bo hodil
nazaj, ko ne bo imel več konj, kje ima
najbližje, pa to gozdarja ni veliko skr-
belo, se bo že vrnil, kakor mu bo pač
najbolj kazalo, ali z vlakom do Rajhen-
burga in odtod v Kozje peš, ali pa ga bo
morda kdo vzel na voz, bo že videl,
kako mu bo najbolj prilično.
In če ga Guzaj na poti napade?
Haha, tisti Guzaj! No, njega pa se res
ne bojim. Ima seboj pihalnik, tak na
pet lukenj, oskrbnik se še znašel ni, ko
je že merila črna cev naravnost vanj in
je gozdar skočil in zavpil: »Roke gor!«
Oskrbnik se je prav pošteno prestrašil
in se precej naglo odmaknil, seveda pa
bi bilo že zdavnaj prepozno, če bi šlo
zares. Potem sta se oba naenkrat za-
smejala.
»Si zmeraj tako nagel?« je rekel
oskrbnik.
»Samo takrat, kadar je treba!«, je de-
jal gozdar in v očeh se mu je zabliskalo.
Naslednji trenutek revolverja spet ni
bilo nikjer več.
Kozje.
25. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Za uvod v novo rubrike
V Otroškem vrtiljaku bo odslej majhen kotiček name-
njen vsem tistim, ki jih zanima novinarsko delo. Mnogi
člani dopisniških krožkov na osnovnih šolah namreč po-
leg literarnih del oblikujejo tudi novinarske zvrsti. Vsem
tem bi radi v nekaj nadaljevanjih predstavili nekatera
najosnovnejša pravila novinarskega dela. Zaenkrat se
bomo omejili na časopisno poročanje, ki je v nekaterih
podrobnostih drugačno od radijskega ali televizijskega,
čeprav pravila v grobem veljajo za vse tri medije.
Upamo, da boste z našo novo rubriko zadovoljni, in da
boste v njej našli kakšen koristen napotek za svoje delo.
Naš naslov poznate, in če vas karkoli zanima, nam pišite.
Vaših vprašanj bomo zelo veseli, saj nam boste tako poma-
gali, da bomo rubriko oblikovali po vaših željah in potre-
bah. Pisma pa nam bodo tudi dokaz, da rubriko MLADI
NOVINAR radi prebirate, in da vam je dobrodošla.
Vsakič vam bomo na koncu zastavili tudi nalogo, z željo,
da se o obravnavani temi pri krožku pogovorite in tudi
praktično preizkusite.
eden otroka
V torek bomo praznovali teden
troka. Tudi šolarji bomo delali
izne izdelke. Risali bomo na as-
Jt in oblikovali v razredu iz na-
avnih plodov. V četrtek bomo
aredili razstavo.
NATAŠA GORENJAK, 2. a
ZREČE
;as
Sprašujem se, kakšen zlomek
\ ta čas. Enkrat ga imamo na
|-etek, nikamor se nam ne mudi
i vse delamo počasi. Drugič zo-
et srno sitni in nestrpni, brez
iave hitimo.
Poznamo več vrst časov:
PROSTI CAS - tega imamo
najrajši. Takrat smo prosti in po-
čenjamo kakršnekoli stvari Jaz
lepim posterje na steno, urejam
znamke...
ZGODNJI JUTRANJI CAS -
tega najbolj sovražim. Iz postelje
te začne vleči sredi spanja, ko bi
rad še spal.
NEDELJSKI CAS - tudi ta
spada k časom, ki te ne mučijo.
Pusti te spati, dokler te je volja.
Poznamo pa še... ah, če bi ho-
tela opisati vse vrste časov, ki jih
poznamo, bi potrebovala kar celo
knjigo.
SAŠA ZIDANŠEK. 7. a
OS Slavko Slander
CELJE
Odpadnega papirja
ne zmanjka
Organizacija RK na naši šoli je
zelo aktivna, saj smo že prvi me-
sec pouka izvedli dve zbiralni ak-
ciji. Zbirali smo papir in stekleni-
ce. Obe akciji sta bili zelo uspeš-
ni. Tovarišica Mimikova, mento-
rica šolskega RK je takole odgo-
vorila na moja vprašanja:
-	Kako vi ocenjujete akcijo
zbiranja papirja?
Spet smo ugotovili, da imajo
ljudje veliko odpadnega papirja.
Učenci so napolnili že dva kon-
tejnerja, najbrž bodo še tretjega.
Akcijo smo široko zasnovali, pri
čemer nam je pomagala tudi ob-
čina. S privlačnimi lepaki smo
opozarjali na zbiranje papirja vse
krajane.
-	Koliko papirja smo zbrali?
Katere oddelčne 'skupnosti so
zbrale največ?
Zbrali smo 3968 kg papirja.
Pohvaliti moram vse oddelčne
skupnosti, še posebej pa učence
3. a in 7. c razreda. 3. a je zbral
350 kg papirja. S tem si je prislu-
žil pohvalo za prizadevno delo in
slončka. 7. c je zbral 657 kg. Po-
leg pohvale so učenci prejeli tudi
Vučka.
V 3. a razredu so mi povedali,
da so v akciji sodelovali prav vsi
učenci. Marjan je odšel po papir
kar k mesarju, Jerneja je prispe-
vala 200 kilogramov, pripeljal pa
ga je njen očka s tovornjakom.
Spomladi bomo spet zbirali pa-
pir, steklo in železo. Tovarišica
Mimikova je prepričana, da bodo
zaslužili pohvalo vsi naši učenci.
DARJA LESJAK, 7. c
OŠ Miroslav Sirca
PETROVCE
Najlepša želja
Imam veliko želja. Ena od teh,
ki je tudi največja, je, da bi posta-
la zdravnica. Za ta poklic sem se
odločila, ker me zanima in privla-
či, in ker želim pomagati ljudem,
ki so telesno ali duševno bolni.
Predvsem bi rada pomagala du-
ševno bolnim. Ce bom imela
možnost bi se rada specializirala
za psihiatra. Ce pa te možnosti ne
bo, bi bila rada vsaj splošna
zdravnica. Malo pa imam tudi
pomislekov, saj je študij zelo
dolg, in tudi štipendij je za zdrav-
niški poklic malo. Četudi bi do-
bila štipendijo in kasnejšo zapo-
slitev v kraju, ki je daleč od moje-
ga, bi jo sprejela. Ta poklic me
veseli in imam mnogo, volje, da
premagam težave in uspem. Ce
se mi bo ta največja želja uresni-
čila, bom zelo srečna.
VLASTA MOCENIK, 7. a
OŠ 3. bataljona VDV
VITANJE
Pismo
Draga prijateljica!
Že na začetku tega pisma naj ti
povem, da se počutim zelo O, K.
Upam, da je s tabo enako. Veš.
tukaj je vsak večer ples in spoz-
nala sem že veliko prijateljev.
Tudi naših ljudi ne manjka, zato
se moram tu in tam pogovarjati
tudi v slovenščini. No, na moje
veliko začudenje, je letos kamp
nabito poln. še posebej ■makaro-
narjev<• (beri Italijanov) je veliko.
Lahko si misliš, kako je hudo, ko
jim poskušam razložiti kakšno
stvar, pa me ob koncu že kar po-
šteno bolijo roke. Edino, kar mi
je uspelo izvedeti, je to, da se v
šoli učijo večinoma francosko, le
ponekod angleščino, pa še ta dva
jezika jecljajo, kot bi jih kdo po
hrbtu vžigal. Sedaj si lahko mi-
sliš, kakšne šleve so, sami pa se
hvalijo, da so korak pred svetom.
Za konec pa ti moram zaupati,
da sem med temi Italijani spoz-
nala enega malo bolj uravnoveše-
nega frajerja, o katerem pa ti ma-
lo več povem dom \rltj(.
Cao
VITKA FRANKOVIC, 8. c
OŠ Vera Slander
POLZELA
Kamilice
Jaz, Polonca in Danica smo na-
birale kamilice. Jaz jih nisem ra
da nabirala. Nabrali smo veliko
cedilo kamilic. Dali smo jih na
podstrešje. Mamica je bila v služ-
bi. Ko je prišla domov, je šla na
podstrešje in ko je videla kamili-
ce, se je razveselila. Suhe smo
dali v vrečko in zdaj pijemo ka-
milični čaj.
KLAVDIJA REBERNIK, 2. r
OŠ STRANICE
Telovadba, Narisal DARKO KRIŽANEC, 3. d, OS Ivan Kovačič - Efenka, CELJE
>ionirji fotografirajo
Fotografijo za ta teden je posnel Dušan
Iren iz fotokrožka osnovne šole Edvard
Kardelj iz" Slovenskih Konjic. Svoje so-
olce je v svoj objektiv zajel na izletu
>red mogočnim spomenikom. Prav ta
Mogočnost pa povsem pomanjša sošolce,
dajejo sliki življenje. Slikal je z normal-
lim objektivom, zato se je moral tudi
lekoliko oddaljiti, če je hotel zajeti vse.
ri tem pa mu pada v ospredje nezaželje-
'a steza in trava. Mogoče bi bilo bolje, da
»i aparat nekoliko dvignil oziroma, da bi
'porabil širokokotni objektiv, se skupini
imbolj približal, slikal pa bi pod kotom,
spomenik bi bil sicer popačen (zožan
proti vrhu) vendar pa bi bil učinek prav
gotovo drugačen. Še enostavnejše pa bi
bilo, če bi skupino za nekaj metrov (mo-
goče 20) postavil pred spomenik.
Člani fotokrožka iz Slovenskih Konjic
so ta posnetek napravili že v preteklem
šolskem letu. letos pa se še niso oglasili.
Njim in ostalim, ki ste letos kar malce
zaspali, želimo, da se z novimi fotografija-
mi čimprej pojavite v Novem tedniku.
Saj se konec koncev tudi velja potruditi
za lepe nagrade, ki jih pripravljamo ob
koncu šolskega leta.
Urednik fotografije
Atkina zanka
NACEK F.VERB
prav rad prebira dela znanega slovenskega pisa-
telja, ki je že umrl, pisal pa je tudi za mladino. Ali
,veš katerega?
Uganko, kakeršno ti zastavlja Atka danes, si v tem ko-
tičku že večkrat srečal. Zato najbrž ne boš imel težav pri
reševanju. Premešati moraš črke imena in priimka bralca,
ki smo ga navedli. Te vrste uganko pa imenujemo POSET-
NICA.
Rešitev pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a.
63000 CELJE, do torka, 30. oktobra 1984. V uredništvu že
čaka nagrada, ki jo je za reševalce prispeval AERO.
V prejšnji številki ste se spoprijeli s SKRITO KRIŽANKO.
Kar precej težav vam je delala, saj smo prejeli le malo
rešitev. Vsi tisti, ki ji niste bili kos, si lahko ogledate rešitev
v današnji Atkini zanki. Nagrado pa dobi: Aleš Gorenak,
Na zelenici 1, 63000 Celje.
Presenečenje na preži
Med počitnicami se mi je zgodilo, mnogo
prijetnega, pa tudi žalostnega, kot recimo
dogodek, ki ga bom opisala.
Vroč, dolgočasen poletni dan je bil. S pri-
jateljico Sonjo in bratom smo se zmenili, da
gremo na sprehod. S kolesi smo se odpravili
proti cilju: dolini, v kateri je kakšnih pet
lovskih prež.
Ko smo končno le prišli do opazovalnice,
nas je postalo strah. Kdo bo prvi vstopil?
Mogoče je kdo notri? Kaj pa, če nas vidijo
lovci? »Ti pojdi, Primož, saj si fant!« rečem
bratu.
»To pa ne, saj sem najmlajši,« se je upiral.
Končno je privolil in se počasi napotil proti
lestvi. Vrata so bila odprta. »Tudi mi jih
moramo tako pustiti,« sem pomislila.
»Pojdi ven,« je mrmral Primož v opazoval-
nici. Kdo?« sva se s Sonjo oglasili od spo-
daj. »Ah. osa!-
Pridita brž gor,« naju je povabil Primož.
Lepo smo se usedli. »Pozor!« sem vzkli-
knila in z glasnim treskom zaprla vrata. Vsa
opazovalnica se je stresla. Naenkrat so z
vseh strani začele brenčati ose. Bilo jih je
vse polno. Ker smo bili v kratkih hlačah, je
bilo še huje. Ose so sedale na kožo in pikale,
pikale... Sonja je jokala, tudi meni je šlo na
jok. Primož je klical mamico. Končno se je
nekdo le spomnil, da moramo ven. Hitro
smo plezali po lestvi, da smo drug drugemu
stopali na prste, toda nihče se ni zmenil za
to, saj nas je bilo preveč strah.
In tedaj... O, groza! Primožu se je preveč
mudilo in na hrbet je priletel v travo. Pobra-
la sem ga, on pa se je prijemal za glavo in
roko. »Saj bo dobro,« sem ga brez uspeha
tolažila. Sedel je zadaj na moje kolo in poča-
si sva se odpeljala proti domu. Vedno teže
sem vrtela pedala, ker mi je zatekala opika-
na noga. Primož pa je glasno tožil.
Končno sva le prišla domov. Mamica naju
je prestrašena sprejela. Brž smo se odpravili
k zdravniku, kjer je Primož dobil mavec.
Na našo pustolovščino so nas še dolgo
spominjali boleči piki.
SELENA RAUTER, 7. c
QŠ ŠENTJUR
Krvodajalska akcija
V Slovenskih Konjicah je bila krvodajal-
ska akcija. Tudi moj atek je krvodajalec. Dal
je štiri decilitre krvi. Kri bodo rabili v bol-
nišnici za operacije. Ponosna sem na svoje-
ga očeta. Tudi jaz bom krvodajalka.
ANDREJA MORAVEC, 5. r.
OŠ Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
16. STRAN - NOVI TEDNIK
25. OKTOBER 1984
Prvi poraz z Vojvodino
Maloštevilni gledalci na drsališču
v Mestnem parku so v 3. kolu zvezne
lige doživeli neprijeten šok, ko je Voj-
vodina visoko 3:13 premagala Cin-
karno. To ni več tista Vojvodina, kot
smo jo bili vajeni gledati še lani in,
ko so vsi po vrsti neusmiljeno polnili
njen gol.
Z mnogo denarja so ekipo okrepili
in zdaj so pravi strah in trepet za vsa-
kogar. V Celju bi bil rezultat verjetno
ugodnejši, če se ne bi že v prvi tretini
težje poškodoval trener in igralec To-
maž Lepša, ki so ga morali celo odpe-
ljati v bolnišnico. Na mlade igralce je
to neugodno vplivalo, gostje pa so pri-
dno izkoriščali s tem, da so dajali gole.
V naslednjem kolu morajo Celjani
na težko gostovanje v Beograd, kjer se
bodo ^rečali z drugim presenečenjem
letošnjega prvenstva, Crveno Zvezdo,
ki celo vodi in je med drugim gladko
odpravila tudi Jesenice. Celjani si ob
sedanji neugodni situaciji v Beogradu
pač ne morejo obetati kaj boljšega kot
čimtesnejši poraz.	J.KUZMA
Aero na zadnjem mestu
II. zvezna liga moški: rokometaši
Aera so izredno slabo startali v letoš-
njem prvenstvu. Neugoden žreb (v
prvih štirih kolih tri gostovanja), šte-
vilne poškodbe že tako maloštevilnega
kvalitetnega igralskega, kadra in še
kaj, vse to je pripeljalo celjske roko-
metaše trenutno na nezavidljivo zad-
nje mesto z eno samo točko (osvojili so
jo doma proti Potisju). Zadnje sreča-
nje na Reki proti Zametu so izgubili
visoko 27:18. Ob tem gre omeniti, da
so realizirali samo 50 odstotkov kazen-
skih strelov (10:5). V soboto bodo igra-
li doma proti Krivaji, ki je trenutno na
7. mestu.
II. zvezna liga ženske: tudi Velenj-
čanke imajo po 4. kolih samo eno toč-
ko kot Celjani in so na predzadnjem
mestu. V tem kolu so tudi gostovale na
Reki proti Zametu in izgubile 26:19. V
soboto bodo igrale doma proti Zrinj-
skemu iz Cakovca, ki je deveti.
Republiška liga moški: do prijetne-
ga presenečenja je prišlo v Ajdovščini,
kjer je Šoštanj dobil derbi z domačini
28:32. Ddlični Puc je dal kar 50 odstot-
kov vseh golov, 16. Minerva je doma
igrala samo neodločeno z Astro Jadra-
nom 24:24. Vodstvo so prevzeli roko-
metaši Šoštanja, Minerva je osma. V 8.
kolu igra Šoštanj doma proti Krškem,
Minerva pa gostuje v Izoli proti Jeklo-
tehni.
Republiška liga ženske: Po 7. kolu
so rokometašice Smartna s tremi toč-
kami na zadnjem mestu, saj so dožive-
le visok poraz in to doma proti Fuži-
narju 7:18. V prihodnjem kolu gostuje-
jo v Mariboru proti Braniku.
T. VRABL
Marko Urankar
znova najboljši
V Borovu je bilo 11. državno pr-
venstvo za mlajše mladince v dvi-
ganju uteži, kjer sta uspešno nasto-
pila tudi predstavnika Partizana
Celje mesto, sekcija dviganje uteži,
Marko Urankar in Adi Kanduti.
Marko Urankar je kljub poškodbi
(odtrgalo mu je žulj na roki in oče
ter trener Jože Urankar je rekel, da
sam v takšnem primeru ne bi nada-
ljeval s tekmovanjem) postavil tri
državne rekorde in bil sploh naj-
boljši udeleženec prvenstva ne gle-
de na kategorijo. Z doseženim rezul
tatom v olimpijskem biatlonu
290 kg bi »ustrašil« tudi starejše
mladince ter celo člane. To je potr-
ditev, da je bil pravilno izbran za
kandidata za nastop na olimpijskih
igrah 1988 v Seulu.
Adi Kanduti je v kategoriji do
90 kg osvojil odlično drugo mesto
pa čeprav bi bil lahko tudi prvi.
Vzrok0 Težji je bil od zmagovalca,
oba pa sta dvignila isti rezultat
207,5 kg.
Po tekmovanju je Marko Urankar
dobil poziv zveznega selektorja, da
bo nastopil v članski reprezentanci
Jugoslavije na Balkanskem prven-
stvu, ki bo 15. novembra v Kikindi.
Na priprave bi moral odpotovati že
v teh dneh v Beograd, vprašljivo pa
je, če mu bodo izostanek dovolili v
šoli. Kakorkoli že, oba celjska dvi-
galca uteži sta na državnem prven-
stvu uspela, kar je nov dokaz, da
Jože Urankar, nekdanji udeleženec
olimpijskih iger v Miinchnu 1972
dobro dela ne samo s sinom Mar-
kom, ampak tudi ostalimi.
T. VRABL
Prva zmaga Libele
V	3 kolu 1. B zvezne lige so košarkarji Libele po uvodnji
porazih proti Borovu in Olimpiji dosegli po odlični lrgi p^
zmago nad lanskim finalistom jugoslovanskega pokala. Prerr^
gali so Alkarja iz Sinja 95:76. Večinoma so se odlikovali
igralci, še posebej pa razpoložena Tovornik, ki je dal 34 in Pipaf
21 košev. Libela je na lestvici deseta, v 4. kolu pa gostuje v Tu?]j
kjer se bo srečala s Sloboda Dita, ki je na petem mestu.
Celje v krosu tretje
V	Litiji je bilo že XIX. jesensko republiško prvenstvo v krosn
katerega pokrovitelj je DELO. Na letošnjih krosih po posame?
nih občinah je nastopilo skoraj 200 tjsoč tekmovalcev, najbolj
pa so v Litiji zastopali 45 občinskih reprezentanc ZTKO. \
celjski ekipi je bilo okoli 60 tekmovalcev, ki so po treh posam^
nih zmagah (Kvas, Mihovljanec in Rozman) ter drugih uspešni
uvrstitvah ob koncu osvojili 3. mesto za Kranjem in Tržičem,]^
sta imela popolnejši ekipi od Celjanov. Med st. pionirji je zmag^
Suhadolnik iz Titovega Velenja.
TV
Šport in rekreacija v EM0
Dva jubileja slavijo v letošnjem letu v EMO - 900 let tovarne
in 5 let, kar imajo svoje rekreativno športno društvo! Čeprav
je društvo po letih mlado pa to ne pomeni, da se v tovarni s
športom niso ukvarjali že prej. Nasprotno, šport je bil vedno
sestavni del EMO tako po kvaliteti kot tudi po pripadnosti ij
zavesti delavcev.
V	rekreativnem športnem društvu EMO trenutno obstoja de-
vet družin, sekcij in taborniški odred, odbori za številne športne
panoge ter komisije za športno rekreacijo v vseh temeljnih
organizacijah, ki so neposredno vključene v odbore osnovnih
organizacij sindikata v tozdih. Čeprav je po statutu vsak zapo-
slen v EMO tudi član sindikalnega športnega društva, jih je
izmed 3000 zaposlenih aktivnih 1000, za vse to pa skrbi okoli 100
organizatorjev rekreacije.
Rekreativno športno društvo EMO, ki je že preraslo meje
delovne organizacije, daje velik prispevek športu, predvsem pa
delavskemu rekreativnemu športu. Med številnimi priznanji so
doslej najbolj ponosni na Bloudkovo plaketo. Jubilejno leto
praznujejo tako, da bodo ob 90-letnici tovarne pripravili 90
prireditev. Večino so že izpeljali, zadnja pa bo na vrsti decembra
V rekreativno športnem društvu EMO pravijo, da delo še m
končano in da si bodo prizadevali svoje delo še izboljšati ter
privabiti v sodelovanje še več zaposlenih.
T. VRABL
Mesarec državni prvak
V	Novi Gorici se je končalo republiško in državno prvenstvo v
kartingu, kjer so lep uspeh dosegli tudi trije predstavniki AMD
Slander iz Celja. Mesarec je postal državni prvak v kategoriji do
90 ccm nacional, tretji mesti pa sta osvojila Brečko med mla-
dinci do 100 ccm in Bitenc do 100 ccm člani. Ekipno AMD
Slander ni bil med prvimi tremi!
Rogaška startala z zmago
Začelo se je tekmovanje v II. zvezni ligi, kjer so košarkarice
Rogaške že v uvodni tekmi dosegle lep uspeh, ko so »doma« v
Šmarju pri Jelšah premagale bivšega člana prve lige ekipo
Mursa 96:82. Koše za Rogaško so dosegle: Pešič 30, Virant 36.
Cepelnik 16, Kamenšek 5, Bajramovič 3, Cujež 6. V 2. kolu bo
Rogaška" nastopila proti ekipi Revija Elemes.
Pred Frenkovim memorialom
Na turnirjih v okviru XX. Frenkovega memoriala v namiz-
nem tenisu ter organizaciji prizadevnega društva Partizan
Gaberje Celje je že sodelovalo preko 300 igralcev v različnih
kategorijah. V teh dneh bodo s tekmovanji končali tudi po
osnovnih šolah, tako da se bo število sodelujočih povzpelo na
okoli tisoč.
Rezultati nekaterih zadnjih turnirjev:
V	Železarni Store so bili med člani do 35 let najboljši Pustek.
Stalekar in Fen ter nad 35 let Pajk, Zumer in Janežič. V LIK
Savinja so slavili Horjak, Blazinšek in Kukovič, pri Partizsfnu
Kovinar Store pa do 35 let Fijavž, Kačičnik in Zupane ter nad 35
let Skoberne, Grubenšek in Goršak. V EMO so bili med starej-
šimi člani najboljši Končan, Resinovič in Kovačič, med člani
Kristan, Dvoršek in Pesan ter članicami Vovk, Kužina in Anton-
čič.
Turnir so pripravili tudi v dvorani KS Nova vas, kjer je sodelo-
valo presenetljivo veliko tekmovalcev - štirideset. Med pionirji
do 6. razreda so bili jnajboljši Sešler, Denkovski in Murko, med
mlajšimi mladinci Perovič, Sedej in Brečko ter starejšimi mla-
dinci Raketa, Vukakovič in Kandušič. METOD TREBlCNIK
NA KRATKO
Dragoceni točki
Kladivarja
V	9. kolu so nogometaši Kladi-
varja v republiški ligi dosegli te-
sno vendar zasluženo zmago nad
Muro iz Murske Sobote 4:3.
Strelci Bevc 2, Koren in Podgor-
šek.
Lokalni regijski derbi v Tito-
vem Velenju med Rudarjem in
Šmartnim se je končal s prese-
netljivim (morda tudi prijatelj-
skim?) remijem 2:2. Strelca za
Rudar Boškovič in Pavlin, za
Šmartno Golob in Podvratnik.
Vodi presenetljivo Kopet s 14.
točkami, velenjski Rudar je sed-
mi, Kladivar deveti in Šmartno
enajsto med štirinajstimi ekipa-
mi. Do konca jesenskega dela so
ostala še štiri kola. V nedeljo bo-
do v 10. kolu igrali: Vozila -
KLADIVAR, Triglav - RUDAR
(TV) in ŠMARTNO - Koper.
TV
Judoisti v soboto za
točke
Po treh kolih so judoisti Ivo
Reya v zvezni ligi s petimi porazi
in eno zmago na devetem mestu.
V	soboto jih čaka pomemben na-
stop v Celju, ko se bodo dopol-
dne pomerili v telovadnici Te-
hničnega centra proti ekipama
Dubrovnika* in Akademika iz
Nikšiča. Iz tega srečanja morajo
dobiti vsaj dve točki, če želijo
mirno potovati na zadnji turnir,
ki bo v začetku novembra v
Ljubljani. Marjan Habjan, eden
najboljših celjskih judoistov, si
od celjskega nastopa veliko obe-
ta, saj bodo po daljšem času na-
stopili kompletni in nepoškodo-
vani. V ekipi se bo namreč po
daljši odsotnosti znova pojavil
odlični Oštir, kar je upanje za Ce-
ljane, to pa seveda samo v prime-
ru, da se mu daljša odsotnost ne
bo preveč poznala.
TV
Štefan Jug v Italiji
Mednarodni rokometni sodnik
Štefan Jug iz Celja je skupaj s
Herbertom Jegličem gostoval v
Italiji, kjer je sodil tekmo evrop-
skega pokala med domačimi Ro-
verettom in prvakom Belgije.
Novo priznanje za celjskega
športnega delavca!
Aero premagal
Hmezad
Na kegljišču Golovca je bil der-
bi medobčinske lige za ženske,
kjer je Aero premagal Hmezad iz
Žalca 2403:2292 ali z 111 keglji
razlike. Celje: Nežmah, Hudour-
nik, Spilar, Zimšek, Petak (428).
Podbrežnik, Hmezad: Stampar,
Milošič, Cilenšek, Simič, Napru-
dnik in Kuder (427). Po 12. kolih
vodi Aero pred Hmezadom. Do
konca prvenstva sta ostali še dve
koli: Aero bo kegljal doma z Li-
belo in Obrtnikom iz Mozirja,
Hmezad pa doma z Obnovo in v
Celju s Cinkarno.
Zaradi čiščenja ob
naslov
Na mladinskem državnem pr-
venstvu v Beogradu sta velik
uspeh dosegli mladinki keglja-
škega kluba Celje Biserka Petak
in Mira Kuder, ki sta osvojili dru-
go mesto. Zanimivo pa je, da sta
podrli prav toliko kegljev kot
zmagovalki, vendar sta bili slabši
v čiščenju. Tako sta naslovu re-
publiških prvakinj dodali £e dru-
go mesto na državnem prven-
stvu, kar pa je dobro tudi za uvr-
stitev v mladinsko državno re-
prezentanco, ki bo prihodnje leto
v ZR Nemčiji. Nastop v Beogra-
du je bil namreč tudi prvo izbir-
no tekmovanje.
Vodi Manchester
V 1. ligi KS Žalec v malem no-
gometu so odigrali 7. kolo. Rezul-
tati: Cozmos - Sušil de Brasil 3:6,
Manchester - Sokoli 6:2, Parti-
zan - Juteks 2:2, Borut - Rekrea-
cija 0:4, Gradnja - PM Žalec 5:2.
Vodi Manchester 12 pred Parti-
zanom Žalec 11, Juteksom 10
točk itd. Tekme so dobro sodili
Jereb, Rumpf in Veršnak, naj-
boljši strelci: Šarlah (Manche-
ster) 14, Jančič (Sušil de Brasil).
Dokič in Sekič (oba Juteks), vsi
po 8 golov itd.
Ferralit pred
Juteksom
V	počastitev 45-letnice Juteksa
je njihova osnovna mladinska or-
ganizacija pripravila turnir v ma-
lem nogometu, kjer so nastopile
štiri ekipe. Vrstni red: Ferralit,
Juteks, Partizan Žalec, KIL Li-
boje. Najboljši strelec Augustič
(Ferralit) 4, vse tekme je dobro
sodil Pesjak.	-
GREGOR CULK
V Šentjurju tri lige
V	občini Šentjur imajo tri lige
v malem nogometu. Rezultati A
liga 5. kolo: Prijatelji - Tratna
8:2, Magnum - Veterani 2:1, pan-
terji - Grobelno 3:0, Dramlje A -
Cosmos 8:1, Ponikva - Aero Lo-
ka 8:4. Vodi ekipa Panterjev 5 5 0
0	16:8 10 točk) pred Dramljami A
(54 10 32:8 9 točk), Ponikve (540
1	24:10 8 točk) itd.
B 1. liga 4. kolo: Stopče - Ha-
zarderji 8:1, Hruševac - Trnovec
2:3, Maratonik - Dramlje B 6:0,
ekipa Jakoba je bila prosta. Le-
stvica: Stopče 8 točk, Hazarderji
4, Hruševac 3, Dramlje B 3, Ja-
kob 2. Maratonik 2, Trnovec 2.
B 2. liga 4. kolo: Šentjur - Ge-
neracija 1:7, Vrbno - Primož 0:3,
Cevarna - Blagovna 1:0, Amater-
ji - Magirusi 7:0. Lestvica: Gene-
racija 7 točk, Primož 7, Cevarna
6, Amaterji 4, Blagovna 4, Šent-
jur 2, Vrbno 2, Magirusi 0 točk.
2alec premagal
Vojnik
V	7. kolu članske lige MNZ Ce-
lje je vodeči Partizan Žalec v Voj-
niku premagal domačine 2:5
(2:3). Strelci za Partizan Žalec
Kotnik 2, Mavrek, Avgustič in
Šlogar. Tako je Partizan Žalec še
vedno nepremagan, v 8. kolu pa
bo v nedeljo igral na žalskem no-
gometnem igrišču proti NK Po-
nikva.
Kovinar Štore in Vili
Dečman
Na strelišču v Slovenskih Ko-
njicah so pripravili tekmovanje z
vojaško puško v hitrostnem stre-
ljanju. Nastopilo je 12 ekip s pre-
ko 40 tekmovalci. Premočno je
zmagala SD Kovinar Store 325
pred Cometom 256, Uniorjem
254 krogov (oba Zreče) itd. Med
•posamezniki so osvojili prva tri
mesta predstavniki Kovinarja
Štore Vili Dečman, Ivan Hočevar
in Franc Kočevar, medtem ko sta
bila četrti ter peti predstavnika
Uniorja Zreče Marjan Podgraj-'
šek in Darko Repnik.
VINKO LAVRINC
Slabo na
mladinskem
kegljaškem
prvenstvu
Na kegljišču Golovca je bilo
državno prvenstvo za mladinske
dvojice. Celjska para sta v družbi
najboljših dosegla manj, kot smo
od njih po uspehu na republi-
škem prvenstvu ter domačem
kegljišču pričakovali. Mesarec -
Gmajner sta osvojila 9. mesto.
Turk - Laubič pa dvajseto. Med
posamezniki je bil Celjan Beno
Mesarec trinajsti, nastop pa je že
služil za izbor za uvrstitev v mla-
dinsko državno reprezentanco,
ki bo prihodnje leto nastopila na
svetovnem prvenstvu v ZR Nem-
čiji.
V	Šempetru remi in
zmaga
Člani ŠK Savinjčan Šempeter
so se srečali s šahisti Sevnice.
Dvoboj se je končal neodločeno
4:4, medtem ko so kasneje v hi-
tropoteznem dvoboju prepričlji-
vo zmagali domačini 38,5 proti
15,5 točke.
Skok pred
Štormanom
Na rednem mesečnem hitropo-
teznem turnirju ŠK Savinjčan je
zmagal Skok pred M. Štorma-
nom in Kurtičem.
JOŽE grobelnik
V	pokalu trije naprej
Na področju Slovenije so se tri-
je klubi s celjskega območja uvr-
stili v nadaljne tekmovanje med
štiri najboljše ekipe. Aero je v
Ormožu premagal domačin«
33:19, Šoštanj v Trbovljah Ru-
darja 31:30 in ženska ekipa Vele-
nja v Brežicah 33:19.
JK
Vitezi pred Azuri
Za pokal Grička v malem no-
gometu v organizaciji TTG Celje
je nastopilo šest ekip, zmagali Pa
so Vitezi pred Azuri, Svobodo-
Vučkom, Gričkom in KS Center
JK
Prizadevni strelci v Rečici
V Rečici pri Laškem že 34
let (ustanovljena leta 1950)
deluje ena najuspešnejših in
najbolj delavnih strelskih
družin v Sloveniji z imenom
»Dušan Poženel«, katero v
tem mandatu vodi tudi odlič-
ni strelec in prizadevni orga-
nizator Vinko Lavrinc.
Imamo 320 članov, od kate-
rih je resnično aktivnih okoli
50. V zadnjih letih smo uredili
več strelišč za zračno puško,
vojaško in MK. Prihodnje leto
imamo v načrtu še strelišče za
hitrostrelno pištolo in MK
standard za ženske. Ob oblet-
nici pa bomo pripravili tudi
večje tekmovanje ter nanj po-
vabili vse najboljše slovenske
strelce, ki so že tako ali tako
naši redni gostje.«
Vinko Lavrinc ne more mi-
mo številnih imen prizadevnih
članov, ki so pomagali, da so
vsa strelišča z lepim strelskim
domom vred uredili. Mirko
Lah je izredno prizadeven go-
spodar strelišča. Tu so še Jože
Sušič (dolgoletni član in sode-
lavec pri gradnji obeh strelišč),
Blaž Grešak (blagajnik druži-
ne), Stanko Brečko (marljiv or-
ganizator in strokovni delavec
pri SD), Karel Krašek, Jurij
Maček, Stanko Peklar ter tek-
movalci Albin Lancer, Stanko
Lončar in Franc Fajfer, k vsem
pa je treba prišteti še sogovor-
nika Vinka Lavrinca.
Pri ustanovitvi strelske dru-
žine pa so največ naredili Vik-
tor Jeran (odstopil zemljišče za
strelišče), Tine Krašovec, Miro
Klemen, Peter Podbevšek.
Franc Ferlin in žal že pokojni
Jože Šmerc.
Leta 1980 so zgradili prizi-
dek k strelskemu domu, kjer je
sodelovalo več kot 200 kraja-
nov ne glede na to ali so strelci
ali ne. Stanko Maček je takrat
popolnoma zastonj uredil cen-
tralno kurjavo, z največ prosto-
voljnimi urami pa so se odliko-
vali Vinko Lavrinc (preko 900),
Stanko Peklar, Mirko Lah.
Stanko Brečko, Jože Sušič,
Silvo Lesičar, Blaž Grešak in
še mnogi drugi. Pobudo za
gradnjo strelišča za streljanje z
vojaško puško je dal laški ru-
dnik s takratnim direktorjem
Matijo Pelkom. Vinko Lavrinc
pove, da skoraj ni sobote ali
nedelje, da na njihovih streli-
ščih ne bi bilo tekmovanj ali
treningov ter da si zlasti v zad-
njem času prizadevajo poleg
množičnosti zagotoviti tudi
čimveč kvalitete, kar se že ka-
že med mlajšimi strelci, kjer je
v ospredju Helenca Lavrinc, ki
je že dvakrat oblekla tudi repu-
bliški dres. Da je njihovo stre-
lišče kvalitetno kaže tudi po-
datek, da je dvakratni udeleže-
nec olimpijskih iger Franc Pe-
ternel st. pri njih letos postavil
neuradni državni rekord, ko je
od 600 možnih nastreljal kar
595 krogov.
TONE VRABL
25. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
•	V gostilni Culk je raz-
bijal kozarce Ibrahim B. iz
Ključa. Miličniki so poskr-
beli. da se je treznil na bolj
primernem mestu v pro-
storih Postaje milice.
•	V četrtek zvečer so si
štirje mlajši fantje privošči-
nekoliko objestnosti v
Oblakovi ulici, ko so hodili
po avtomobilih. Miličniki
jih še iščejo.
•	Jože R. iz Celja in Ja-
nez O. iz Košnioe sta v pe-
tek zvečer uprizorila pretep
na avtobusni postaji v Ce-
lju. Oba sta skupila nekaj
udarcev le, da je moral Jože
iskati še zdravniško po-
moč, ker je Janezu uspel
dobro merjeni udarec z ro-
ko, na kateri je imel mavč-
no longeto.
•	Prejšnjo sredo zvečer
so miličniki pridržali Rudi-
ja L. z Dobrne, ki je spraz-
nil preveč kozarcev, potem
pa neutrudno razbijal v Ko-
lodvorski restavraciji.
•	Prejšnji torek zvečer
je neznanec vlomil v dva
osebna avtomobila v sredi-
šču mesta Celja in ukradel
le prometni dovoljenji. Ne-
znani tat verjetno ne verja-
me govoricam, da po No-
vem letu ne bo več bonov
za bencin, zato si je že sedaj
priskrbel še dve prometni
dovoljenji.
•	V Ljudski restavraciji
je razbijal Franjo H. Precej
vinjen je bil že ob 13. uri,
miličniki pa pravijo, da ni
to zanj nič neobičajnega.
S. S.
Gasilska slavia na Celjskem
Ob mesecu požarne var-
nosti je bilo na celjskem ob-
močju več posvetovanj, raz-
stav gasilske opreme in, se-
veda, gasilskih vaj. Inšpek-
torji za požarno varnost pa
so ta mesec pregledali tudi
številne objekte in opozori-
li na pomanjkljivosti pri
skladiščenju lahko vnetlji-
vih snovi in druge napake,
ki slabijo požarno varnost.
Na medobčinskem posve-
tovanju, ki je bilo v Titovem
Velenju, pripravilo pa ga je
tamkajšnje društvo varnost-
nih inženirjev in tehnikov,
so se najdlje zadržali pri ugo-
tovitvah inšpektorja za po-
žarno varnost. Preventivni
pregledi so namreč pokazali,
da je za požarno varnost še
marsikje zelo slabo poskrb-
ljeno, čeprav je naša zakon-
daja na tem področju precej
stroga. Tako je inšpektor
ugotovil, da so lahko vnetlji-
ve snovi marsikje neustrez-
no skladiščene, kot takšen
izrazit primer pa so navedli
velenjsko filialo Intereuro-
pe, kjer za- lahko vnetljive
snovi sploh nimajo skladi-
šča. Slabo je za požarno var-
nost poskrbljeno tudi v dvo-
ranah ob večjih prireditvah.
Izpostavili so tudi nekaj no-
vih sosesk kot na primer
Kardeljevo ploščad v Tito-
vem Velenju, ki je arhitek-
tonsko neustrezno zasnova-
na oziroma zgrajena proti
vsem pravilom požarne var-
nosti, še posebej, ker so po-
samezne zgradbe težko do-
stopne za gasilska vozila. Na
posvetu so menili, da bi mo-
rali več narediti za boljšo po-
žarno varnost, saj statistika
govori, da je požarov vsako
leto več in tudi škoda, ki jo
povzročijo požari, hitro ra-
ste.
Predstavniki mariborske-
ga inštituta za varstvo pri de-
lu so v Titovem Velenju pri-
pravili tudi predavanje o
projektiranju požarnovar-
nostnih naprav in načrtov v
skladu z novim Zakonom o
požarni varnosti.
Osrednja vaja v velenjski
občini je bila v soboto na
Kardeljevi ploščadi, sodelo-
vali pa so gasilci, enote civil-
ne zaščite, strokovne službe
in občine in krajani. Prikaza-
li so načine gašenja požarov
in reševanje ljudi iz višjih
nadstropij stanovanjskih
blokov. '
Osrednja slovesnost v celj-
ski občini ob mesecu požar-
ne varnosti pa je bila prejš-
njo soboto na Dobrni.
Že dopoldne so si lahko
krajani in gostje Zdravilišča
ogledali razstavo najsodob-
nejše gasilske opreme, ki sta
jo pripravili celjska občinska
gasilska zveza in dobrnsko
gasilsko društvo. Velika vaja
združenega gasilskega odre-
da celjskih gasilskih društev
pa se je začela popoldne.
Preiskusili so sistem alarmi-
ranja, načine reševanja ljudi,
sredstva za gašenje v hotelu
in gasilsko tehniko. Vaja, ki
si jo je ogledalo precej kraja-
nov in gostov Zdravilišča, je
dobro uspela, gasilci iz celj-
ske občine pa so dokazali, da
so dobro pripravljeni.
Po vaji je bil zbor gasilcev,
govoril pa je predsednik celj-
ske občinske skupščine Edi
Stepišnik, ki se je gasilcem
in občinski gasilski zvezi
zahvalil za njihov dosedanji
trud, hkrati pa jih pozval, da
tudi v bodoče delajo tako,
kot so zapisali v dokumen-
tih, sprejetih na letošnjem
gasilskem kongresu v Mari-
boru.
Ob tej priložnosti so na
Dobrni podelili tudi prizna-
nja Gasilske zveze Jugosla-
vije. Prejeli so jih Janko Re-
bov, Ivan Pasero in Anton
Sentočnik, Anton Mackov-
šek pa je dobil priznanje ga-
silske zveze Slovenije.
Dd ponedeljka naprej je v
Zavodu za požarno varnost
ob Dečkovi cesti v Celju od-
prta tudi razstava sodobne
gasilske opreme, ki si jo lah-
ko ogledajo vsi krajani, gasil-
ci pa računajo na še posebej
velik obisk celjskih šolarjev.
Traktor ga je povozil
Štiriletni PRIMOŽ R. je se-
del na kupu lesa, naloženem
na priklopniku traktorja, ki ga
je po klancu navzgor vozil nje-
gov stric, 34-letni ALOJZ RO- (
ZMAN iz Skomarij. Zaradi te-'
že tovora je Rozman med vož-
njo sunkovito menjaval presta-
ve, tresenje pa je vrglo malega
Primoža s prikolice. Takrat pa
je traktor začel drseti navzdol
in kolo ga je prevozilo, tako da
je deček na kraju nesreče
umrl.
Neprevidno na
parkirišče
Po Pucovi ulici v Celju je vo-
zila z osebnim avtomobilom
MATILDA PREMUZ, 54, iz
Celja in zavijala v levo na par-
kirišče. Nasproti se je pripeljal
s kolesom na pomožni motor
MEKRIJ PAJlC, 21, iz Celja,
ki se je zaletel v osebni avto in
padel, pri čemer si je Pajič zlo-
mil levo roko.
izkoreniniti
lažno solidarnost
Varovanje družbenega premoženja v delovnih or-
ganizacijah je vedno še precej pomanjkljivo, ugotav-
ljajo na celjskem Temeljnem sodišču, kjer so skupaj
s celjsko Upravo za notranje zadeve pripravili poro-
čilo o tatvinah v treh večjih celjskih delovnih orga-
nizacijah: EMO, Cinkarni in Železarni Store.
Zal ugotovitve, da je varnostna služba slabo organi-
zirana in premalo učinkovita, da so ograje okrog proiz-
vodnih prostorov in skladišč slabo vzdrževane, da
imajo v delovnih organizacijah ponavadi slabo evi-
denco in tatvin niti ne ugotovijo oziroma kasneje za-
radi tega težko uveljavljajo premoženjsko pravne za-
htevke na sodišču, niso nove. UNZ in Sodišče sta že
večkrat opozarjala na te pomanjkljivosti, le da je to-
kratna analiza temeljitejša in pa, kar je najbolj po-
membno, obogatena s predlogi sklepov oziroma ukre-
pov, ki bi jih morali uresničiti, da bi bilo družbeno
premoženje bolje varovano.
Zal so doslej v večini delovnih organizacij posvetili
premalo pozornosti tudi odkrivanju kaznivih dejanj.
Zato, menijo na sodišču, bi morali izkoreniniti tako-
lmenovano lažno solidarnost med delavci, ko ne prija-
vijo kraje sodelavca, ker računajo, da bodo tudi sami
kdaj potrebovali takšno »pomoč«. Ker so tudi samou-
pravne delavske kontrole večinoma le -na papirju«,
veliko večino kaznivih dejanj v delovnih organizacijah
odkrijejo organi za notranje zadeve. Ti sicer imajo
najpomembnejšo vlogo pri odkrivanju kaznivih de-
janj, a njihovo delo bi bilo veliko lažje, predvsem pa
učinkovitejše, če bi jim v oškodovanih delovnih orga-
nizacijah bolj pomagali.
Temeljno sodišče se je v analizi omejilo le na škodo,
ki jo imajo delovne organizacije zaradi tatvin, celjski
izvršni svet, ki je poročilo že obravnaval, pa meni, da bi
morali enako pozornost nameniti tudi zatiranju takoi-
menovanega gospodarskega kriminala (poneverbe, ne-
vestno gospodarjenje, itd.), kjer gre ponavadi še za
višje zneske, ki si jih prisvajajo posamezni delavci.
Poročilo o varovanju družbenega premoženja bodo
obravnavale tudi celjske družbenopolitične organiza-
cije in občinska skupščina, ki naj bi tudi sprejela pred-
lagane sklepe in delovne organizacije zavezala, da jih
uresničijo.
Vsekakor bi veljalo pohvaliti prizadevanja sodišča in
organov za notranje zadeve pri preprečevanju Krimi-
nala, takšna poročila oziroma analize pa bi morale
postati stalna oblika dela teh organov.
S. SROT
Preizkus usposobljenosti enot
civilne zaščite v KS S. Slander
V krajevni skupnosti S.
blander v Celju so ob koncu
Prejšnjega in začetku tega
neseca pripravili praktično
■isposabljanje pripadnikov
mot civilne zaščite. Da so
Jnote res dobro pripravljene.
Pa so dokazale na tekmova-
nju, ki je bilo 13. oktobra. Pri
eševanju pismenih nalog iz
teoretično-praktičnih prime-
"ov vzajemne samopomoči,
iz nudenja prve medicinske
Pomoči, odvzema vode iz hi-
Jranta in pravilne izbire ter
•»porabe gasilnega aparata so
5e najbolj izkazala enota iz
Škvarčeve ulice št. 6-12 (To-
Polovec, Jurak, Crešnik,
Kessler in Topolovec), druga
ie bila enota iz Vojkove ulice
H. 11-17 (Burnik, Žličar.
bravinec, Stefanič, Pezero-
Wč), tretja pa enota iz ulice
v. prekomorske brigade št.
5-7 (Spec, Crep, Crep, Kopi-
tar, Potočnik).
Najboljši bodo prejeli priz-
nanja na slovestnostni ob
prazniku krajevne skupno-
sti, ki bo danes, v četrtek 25.
oktobra ob prazniku krajev-
ne skupnosti S. Slander, tek-
movanje pa je bilo pomemb-
no tudi zato, da so se med
sabo spoznali sosedje, ki so-
delujejo v isti splošni enoti
civilne zaščite.
EDIVRANJEK
Srečanje gasilcev
veteranov v Grižah
Na sobotni slovesnosti v
Grižah so se zbrali gasilci-
veterani iz žalske občine.
Od 224 gasilcev v občini, ki
so stari več kot 60 let, se je
slovestnosti udeležilo več
kot 100 veteranov.
Izkušnje starejših gasilcev
so še vedno zelo dobrodošle,
je v govoru poudaril pred-
sednik žalske občinske gasil-
ske zveze Jože Kuder. Gasil-
ci-veterani pa tudi nikoli ne
odklonijo sodelovanja, saj so
gasilstvu posvetili velik del
svojega življenja.
Zal se srečanja oziroma
slovesnosti v Grižah niso
udeležili predstavniki druž-
benopolitičnih organizacij iz
žalske občine. Gasilci, ki so
žrtvovali precej prostega ča-
sa tudi za razne udarniške in
druge akcije, bi se vsekakor
zaslužili, da jim kdo reče
hvala« za njihova prizade-
vanja.
Na slovesnosti v Grižah so
podelili tudi priznanja. Pre-
jeli so jih 75-letni Franc Vo-
dovnik iz Letuša, ki je že 56
let gasilec, 81-letni Angelik
Lazar z Vranskega, ki je že 45
let med gasilci, 70-letni Šte-
fan Vidmajer iz Žalca, ki je
prav tako 45 let med gasilci,
72-letni Stanko Miklavžin iz
Vrbja, ki je 54 let gasilec, 74-
letni Martin Pire iz Šempetra
je med gasilci že 54 let.
Srečanje je bilo zelo prisrč-
no. Veterani so bili veseli, da
se jih je spomnila občinska
gasilska zveza, le drugi so že
pozabili nanje...
FRANC JEŽOVNIK
Obležal je pod
traktorjem
IVAN BREZNIK, 51, iz Čr-
nega vrha je vozil traktor iz Ta-
bora po lokalni cesti proti do-
mu. Zaradi nepazljivosti pa je
zapeljal s ceste in se kotalil 2 m
globoko, kjer je obležal mrtev
pod traktorjem.
V ovinku s ceste
Iz Titovega Velenja proti Ar-
ji vasi je vozila voznica osebne-
ga avtomobila VESNA LE-
BEN, 20, iz Dobrove. V levi
oster ovinek v Veliki Pirešici
je pripeljala prehitro, zato jo je
zaneslo v desno, kjer je avto-
mobil obstal na travniku. Voz-
nica se je huje poškodovala,
štirje sopotniki pa niso ranjeni.
Škode je za 200.000 dinarjev.
Tekmovanje mladih kolesarjev iz
žalske občine
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v žalski
občini je pripravil občinsko tekmovanje »Kaj veš o pro-
metu«, na katerem je nastopilo 72 tekmovalcev iz vseh
osnovnih šol.
Tekmovali so v ocenjevalni in spretnostni vožnji s kole-
som pony na avtopoligonu Ločici pri Polzeli, morali pa so
odgovoriti tudi na testna vprašanja o cestno prometnih
predpisih, opremi kolesa in prometni etiki.
V	mlajši skupini (5. in 6. razred) je zmagala ekipa osnovne
šole »Vlado Bagat« iz Braslovč, druga pa je bila ekipa OS
Peter Sprajc-Jur iz Žalca. Med posamezniki je zmagal Jani
Basle pred Rafkom Irmanom (oba iz Braslovč), tretji pa je
bil Samo Sadnik (Žalec).
V	starejši skupini (7. in 8. razred) je prav tako zmagala
ekipa osnovne šole »Vlado Bagat«, drugi pa so bili učenci iz
osnovne šole »Nada Cilinšek« iz Griž. Med posamezniki so
bili najboljši Matija Debelak, Marjan Donko in Miran Cizej
(vsi iz Braslovč.)
T.TAVCAR
SREDNJA SOLA ZA
EKONOMSKO USMERITEV
TONE GRČAR Celje
Vodnikova ulica 10
še vpisuje kandidate za izobraževanje ob delu v
smeri:
- ekonomski tehnik
štiriletno oziroma dvoletno izobraževanje (1. letnik)
Vpisujemo do 10. 11. 1984 in sicer od 10. do 13. ure,
informacije o vpisu dobite na šoli ali po telefonu: 23-
146.
STEŽE
POMISLILI
NA 0BJA¥0
V RADIU CELJE!
18. STRAN - NOVI TEDNIK
25. OKTOBER 1984
25. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Gasilska društva v celjski občini
Piše: Franio Mauer
Nastopili so tudi na drugih hitrostnih
?kmovanjih, in sicer v Skofji vasi (4. me-
to), v Levcu, v Zabukovici (2. mesto in
okal), v Skofji vasi (1. mesto v celjski regiji
i pokal), v Saleku (dve desetini), v Sentjur-
J, v Prožinski vasi (.1. mesto in pokal) in še
rugje.
O uspešnosti na tekmovanjih priča 7 po-
alov, ki so v vitrini v gasilskem domu.
Na občinskem gasilskem tekmovanju v
itorah so dosegli naslednje rezultate: pio-
lirji A - 9. mesto, pionirke A - 4. mesto,
lionirji B - 3. in 16. mesto. Člani do 30 - 3.
lesto, člani nad 30 - 2. mesto, članice do 25
1. mesto, Skupaj je bilo na občinskem
ekmovanju 7 desetin.
Na področnem tekmovanju v Žalcu sta
ili dve desetini pionirjev in ženska dese-
ina.
Gasilci so se udeležili tudi drugih med-
ruštvenih tekmovanj in si priborili 11 po-
alov.
V	letu 1983 so bili doseženi še boljši rezul-
ati in večja udeležba. Na občinskem gasil-
kem tekmovanju v Storah je tekmovalo že
0	desetin društva. Doseženi rezultati: pio-
lirke A - 2 mesto, pionirji A - 8. mesto,
'ionirke B - 1. mesto, pionirji B - 10. me-
to. mladinci - 2. mesto, člani do 30 - 3.
"lesto, člani nad 30 - 6., 9. in 13. mesto,
lanice nad 25 - 2. mesto.
Na občinskem tekmovanju so osvojili 3
'okale, na drugih hitrostnih meddruštve-
ih tekmovanjih celjske regije pa skupaj
7.
Na kongresnem tekmovanju so bile 4 de-
etine, in to pionirji A, pionirke A, člani A
1	članice.	*
V	požarni okoliš gasilskega društva šteje
udi KS Nova vas. zato so v članstvo priteg-
ni tudi krajane s tega območja. V Novi
vasi imajo gasilsko in reševalno ekipo, ki je
edina specializirana prostovoljna ekipa na
območju OGZ Celje, usposobljena za reše-
vanje iz višin. Ekipo uspešno vodita Ivan
Ovčan - gasilsko in Zdravko Cestar - reše-
valno.
V	okviru društva že dve leti deluje gasil-
ski krožek na šoli Frana Roša pod mentor-
stvom društvenih gasilskih častnikov.
Za pridobivanje finančnih sredstev pri-
pravi društvo vsako leto družabno priredi-
tev.
Zadnja večja prireditev je bila 31. 8. 1958
ob odkritju spominske plošče žrtvam NOB
na gasilskem domu. Do naslednje priredi-
tve - proslave 30. letnice - je preteklo 19 let.
Od takrat naprej pripravi društvo družabno
prireditev vsako leto. Na «.eh prireditvah
igrajo znani slovenski ansambli, ki privabi-
jo v Lokrovec veliko obiskovalcev. Med
najbolj uspešne prireditve sodi nastop Loj-
zeta Slaka s pevci, ki je bila 11. 7. 1981. S
pridobljenim dohodkom so kupili novo
motorno brizgalno Ziegler 800 lit. z vsem
pripadajočim cevnim materialom.
Na prireditvi leta 1982 so razvili svoj
društveni prapor.
Spričo take dejavnosti v društvu pa je
postal gasilski dom že pretesen, predvsem
zaradi predvidene avtocisterne.
V	začetku leta 1982 so pričeli z zbiranjem
lesa za gradnjo prizidka h gasilskemu do-
mu. Kmetje iz Lokrovca in Dobrove so po-
darili društvu več kot 20 kubičnih metrov
lesa.
Z gradnjo prizidka so pričeli 23. aprila in
pohiteli z deli, tako da je bil prizidek zasil-
no pokrit do 4. julija, ko je aktiv ZB KS
Ostrožno imel v njem proslavo.
Pri gradnji prizidka so bili člani in kraja-
ni zelo požrtvovalni. Opravili so več kot
4200 ur prostovoljnega dela. S prevozi so
priskočili na pomoč kmetje in opravili 93
traktorskih ur. K prizidku so zgrajeni tudi
novi sanitarni prostori.
Funkcionarji gasilskega društva:
Predsedniki: Ivan Stermecki st.
(1950-1959), Anton Oheržan (1960-1961),
Ciril Kosmač (1962-1965), Ivan Stermecki
ml. (1966-1969), Martin Cokan (1970-1971),
Drago Lipovšek (1972-1979, 1984-), Janko
Turnšek (1980-1983).
Poveljniki: Jože Resnik (1947), Ivan
Stermecki ml. (1948, 1956-1959), Martin
Veternik (1949), Mihael Jelen (1950-1953,
1968-1969), Jože Lipovšek (1954-1955),
Slavko Velenšek (1960-1965), Stanko Ja-
mnikar (1966-1967, 1970-1971), Darko Sev-
šek (1972), Vlado Jamnikar (1973-1976),
Stanko Golavšek (1977-1978), Jože Žerjav
(1979-1983), Janko Turnšek (1984-).
Tajniki: Ivan Stermecki (1947,
1960-1961), Franjo Mauer (1948-1949, 1955,
1967-1972), Minka Veternik (1950-1951),
Dorica Jezernik (1952-1954), Leopold
Skofca (1956-1958), Peter Denžič (1959), Jo-
že Lipovšek (1962-1965), Anica Pečnik
(1966), Martin Cokan (1973), Marjan Ribežl
(1974-1975), Dragica Jamnikar
(1976-1983), Anja Cemažar (1984-).
V	letu 1983 so imeli v načrtu zaključek
gradnje prizidka, vendar so od načrta od-
stopili. Odločili so se, da adaptirajo ves ga-
silski dom, nekaj še. pozidajo in dom na
novo pokrijejo. Napravili in montirali so
samo garažna vrata. Nadaljevanje gradnje
predvidevajo v letošnjem letu, takoj ko bo
izdelana potrebna dokumentacija in ko bo-
do zbrana sredstva.
V	letu 1983 so priredili v dvorani Golovec
prvi gasilski ples, na katerem je igral an-
sambel Lojzeta Slaka s pevci. Plesa se je
udeležilo preko 1000 gostov, predvsem ga-
silcev, članov sosednih gasilskih društev.
Drugi gasilski ples je bil februarja 1984.
Igral je ansambel Vita Muženiča. Tudi s
takimi prireditvami zbira društvo denar za
svoje potrebe.
Društvo šteje 157 članov. Od tega je 94
članov (75 m.. 19 ž. , mladincev 12 (8 m., 4 ž.)
in 51 pionirjev (31 m., 20 ž.).
Po strokovnosti: 2 višja gasilska častnika, 8
gasilskih častnikov, 3 nižji častniki, 14 ga-
silskih strojnikov in 12 šoferjev.
Gasilsko društvo Lopata
Nekateri krajani Lopate in Medloga so
bili člani gasilskega društva Babno. Ti sO
bili tudi pobudniki za ustanovitev gasilske-
ga društva na Lopati. V poletnem času je
bila Lopata zelo izpostavljena neurjem, po-
gosti požari so narekovali potrebo po lastni
gasilski četi.
Nadrejena gasilska župa je bila sicer proti
ustanovitvi samostojnega gasilskega druš-
tva, toda trdno odločeni krajani, med njimi
Ivan Krajnc, predsednik pripravljalnega
odbora, niso krenili od začrtane poti.
Leta 1929 so s prostovoljnimi prispevki
prebivalstva ustanovili gasilsko društvo
Lopata. Kupili so motorno brizgalno s po-
trebnimi cevmi. Da so lahko kupili motor-
no brizgalno, so morali najeti bančno poso-
jilo. Listino so podpisali poroki Ivan
Krajnc, Kovač in Petrič.
Mlado gasilsko društvo je vidno napredo-
valo. Naslednje leto so že kupili star avto-
mobil in načrtovali gradnjo gasilskega
doma.
Potrebno stavbišče je za nizko ceno pre-
pisnine in geometrskih stroškov odstopil
Franc Lešar. Vse priprave kakor tudi poz-
nejša gradnja so hitro napredovale. Anton
Mirnik je oskrbel potrebne načrte in grad-
beno dovoljenje pri stavbeniku Konradu
Golograncu.
Vsi člani društva so bili zelo aktivni, izva-
jali so akcijo za akcijo. Kmetje bližnje in
daljne okolice so darovali les in prispevali v
denarju. Delavci, zidarji in tesarji, vsi člani
društva so sicer preprosto zgradbo hitro
dogradili. Gasilski dom so postavili brez
podpore takratne oblasti. Dom je imel moš-
tveno sobo, orodjarno in lesen stolp. Leta
1932 so gasilski dom svečano izročili svoje-
mu namenu.
Društvo je v poznejših letih uspešno de-
lovalo.
Pred vojno je pri gasilskem društvu zelo
aktivno delovala dramska skupina in tam-
buraški zbor.
V letih okupacije je bila na Lavi gasilska
straža pod vodstvom celjske gasilske čete.
Gasilci in krajani območja so aktivno sode-
lovali v NOB.
Po osvoboditvi je gasilsko društvo po-
novno oživelo. K starejšim članom so pri-
stopili tudi mladi. Gasilci so vneto sodelo-
vali v mnogih akcijah pri obnovi domovine,
krepili svojo dejavnost ter se izpopolnje-
vali.
(Nadaljevanje prihodnjič)
20. STRAN - NOVI TEDNIK
25. OKTOBER 1984
MODNI NASVETI
Pripravlja
Duška Šorn
Zmešnjava v letošnji modi
Kakor je letos zmešano vreme, takšna je tudi letošnja moda. V modnih stilih vlada
prava zmeda in je nemogoče določiti vodilni slog. Toda kljub vsemu lahko izlu-
ščimo tri smeri.
Prva novost je italijanska klasika s predstavnikom Giorgijem Armanijem na čelu.
Iz bližnjega vzhoda prihaja smer, ki jo vodi kreator Azedin Alajos, iz dalnje Japon-
ske vstopa na evropska tla japonska smer z več kreatorji, ki jo že nekaj let prikazu-
jejo v Parizu. Avtorji japonskih modelov so Kenzo, Mijaze in drugi.
Rezanci z
zmletim mesom
in paradižniki
Potrebujemo: dve žlici oliv-
nega olja, dve žlici surovega
masla, skodelico na drobno
zrezane čebule, dva stroka na
drobno sesekljanega česna, en
kg zmletega govejega mesa,
250 g na drobno zrezane mor-
tadele, pol žličke pimeta v
prahu, žličko nastrganega
muškatnega oreščka, pol žlič-
ke zmlete sladke rdeče papri-
ke, pol žličke soli in popra, tri
skodelice paradižnikove oma-
ke, 250 g kuhanin in odcejenih
širokih rezancev ter parme-
zan.
Na olju in maslu prepražimo
čebulo, potem pa še česen. Na
to stresemo zmleto meso in sa-
lamo in pražimo med stalnim
mešanjem 15 minut. Vmes do-
damo začimbe in počasi duši-
mo. V ognjevarno posodo zlije-
mo skodelico paradižnikove
omake, denemo vanjo čertino
kuhanih rezancev in jih prekri-
jemo s tretjino pripravljenega
zmletega mesa in vse potrese-
mo s parmezanom. Ta posto-
pek ponovimo tako, da imamo
nazadnje v skledi štiri plasti re-
zancev in tri plasti mesa, potre-
senega z nastrganim parmeza-
nom. Vse še polijemo s pre-
ostankom paradižnikove oma-
ke in posodo damo v dobro se-
greto pečico in pečemo približ-
no 20 minut. Jed postrežemo
toplo, zraven pa zeleno solato
in kozarec vina.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Saditev drevja in grmovnic
Listopadne grmovnice in drevesa sadimo oktobra in
novembra, pa še spomladi, preden se olistajo. Ce je vreme
ugodno, lahko sadimo tudi bolj pozno jeseni ali celo po.
zimi. Zimzelene grmovnice in iglavce sadimo že prej, ko-
nec avgusta in septembra ali pa tudi spomladi. Nekoliko
bolj občutljive grmovnice kot budleje, oslez (Hibiscus),
krčnice (Hypericum) in japonske ponešpljice (Cotonea-
ster) sadimo raje samo spomladi.
Zakaj razlike med listopadnim drevjem ter iglavci in
zimzelenimi grmovnicami? Listopadno drevje izgubi je-
seni listje, potem nastopi tako imenovana doba mirovanja.
Preprosto rečeno: drevo je pozimi »mrtvo« in ničesar ne
potrebuje. Drugače je z iglavci in zemzelenkami. Pri obeh
skupinah rastlin listi, oziroma iglice ostanejo, skozi nje še
naprej izhlapeva voda. To vodo mora rastlina iz zemlje
nadoknaditi, mora biti torej ukoreninjena, sicer ne more
vsrkavati vode. Ukoreniniti pa se iglavci, oziroma zimze-
lene grmovnice tik pred zimo ne morejo več. Zato jih
sadimo že konec avgusta ali septembra.
Na dobro pripravljeni zemlji ni treba kopati globokih
jam. Odkopljemo samo toliko, da bomo rastlino lahko lepo
posadili. Predolge ali poškodovane korenine pred saje-
njem malo prirežemo in skrbimo, da so korenine čim manj
časa na svetlobi. Pri sajenju prikrajšamo ali samo razred-
čimo tudi veje (krono). Izjema pri tem so: lešnik, majnica
(Syringa), octovec (Rhus), jesen, ginkovec. Nikakor ne
smemo saditi v mrazu. H koreninam nasujemo dobre zem-
lje, ne smemo pa jim dati svežega gnoja. Rastlina naj ne
pride globlje v zemljo kot je bila prej. Ko smo jo presadili,
jo nekoliko potlačimo in zalijemo.
Drevesu damo tudi kol. Tega zabijemo preden drevo
posadimo. Kol naj bo nekoliko nižji od krone, stoji naj na
južni strani drevesa. Drevo potem privežemo in sicer v
obliki osmice. Po saditvi ne smemo pozabiti zastirke. Za-
stiramo z listjem, z gnojem, s slamo, travo in podobnim
materialom. Zastirka varuje zemljo pred zmrzovanjem
(pozimi) in pred hudo sončno pripeko (poleti). Pod njo je
zemlja rahla in vlažna, drobnoživke se nemoteno množijo
in delujejo.
(Prihodnjič: Saditev vrtnic in saditev trajnic.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Kilavec
Kilavec (Herniaria glabra L.) je neznatna trajnica s
številnimi, do 30 cm dolgimi stebelci. Ta se plazijo v
krogu po tleh ter nosijo drobne, sedeče nasprotne
liste. Listi so podolgovati, suličasti ali jajčasti, goli
in imajo po dva prilistka. Vlistnih pazduhah so
zbrani drobni, zelenkasto rumeni cvetovi in kilavec
cveti pozno poleti od junija do oktobra. Po oprašitvi
se iz cvetov razvijejo drobna črna, leči podobna se-
mena. Rastlina raste skoraj povsod, ob njivah, po
puščah, ledinah, prodiščih in po peščenih tleh.
Nabiramo cvetočo rastlino. V suhem vremenu jo
odrežemo pri tleh in očistimo morebitne prsti. Sušimo
jo v senci na prepihu, pri tem pa moramo paziti, da se
ne navlaži. Dobro posušeno rastlino drobno razrežemo
in hranimo v temnih, dobro zaprtih kozarcih.
Sama rastlina je brez vonja, šele posušena rastlina
ima prijeten vonj po kumarinu. Kilavec je grenko sla-
nega okusa in je nekoliko pekoč.
Kilavec vsebuje veliko zanimivih snovi, ki so tako
zdravilne, da se je rastlina ohranila tudi v lekarni kot
odlična zdravilna rastlina. Vsebuje namreč precej tri-
terpenskega saponozida, nekaj kumarina in njegove
derivate umbeliferon in herniarin, pa še kvercitozid,
rutozid in flavonske heterozide, nekaj eteričnega olja
in še nekatere nepoznane alkaloide, čreslovine in gli-
kozid saponin.
Kilavec je odlično zdravilo za ledvica, ko so vneta.
Posebno je priporočljiv pri vnetju sečevodov, pri le-
dvičnih kamnih, pri bolezenskem zapiranju vode, pri
beljakovinah v seču, pri vnetju mehurja, ker pospešuje
izločanje vode je odlično zdravilo pri vodenici in zaradi
prisotnih saponinov tudi uspešen pri hudih pljučnih
boleznih.
Kilavec uporabljamo kot čaj. Lahko vzamemo sa-
mega, lahko pa mu dodamo še druge zdravilne rast-
line, ki uspešno delujejo na ledvica in na dihala.
Kilavec pomešamo z enakimi deli ursi čaja ter veliko
žlico te mešanice poparimo s pol litra vrele vode, ohla-
dimo in precedimo. Dobimo napitek, ki ga pijemo v
čim večjih količinah pri ledvičnih obolenjih, čisti pe-
sek iz ledvic in pomirja tudi krče zaradi prisotnega
kumaronskega derivata umbeliferona. Dodamo lahko
še brezovo listje, gladeževe korenine, meto in tudi
laneno seme.
Pri tem je pomembno da pri ledvičnih obolenjih
spijemo čim več čaja, da se lahko vnetni produkti tem
hitreje spirajo iz telesa.
BORIS JAGODIC
SOZD MERX
DO ZDRAVSTVENI
ZAVOD
ZDRAVILIŠČE
DOBRNA
Komisija za delovna
razmerja objavlja naslednja
dela in naloge
1.	NATAKARSKA
OPRAVILA
(več delavcev za nedoločen
čas)
-	natakar (IV stopnje zahtev-
nosti)
-	šest mesecev delovnih iz-
kušenj
-	poznavanje predpisov o
varstvu pri delu, higienski mi-
nimum
-	poskusno delo 2 meseca
2.	PRIPRAVA JEDIL
(več delavcev za nedoločen
čas)
-	kuhar (IV stopnje zahtev-
nosti)
-	šest mesecev delovnih iz-
kušenj
-	poznavanje predpisov o
varstvu pri delu, higienski mi-
nimum
-	poskusno delo 2 meseca
3.	POMIVANJE
POSODE
(več delavk za določen in ne-
določen čas)
-	delavka z dokončano ali
nedokončano osnovno šolo
-	1 mesec delovnih izkušenj
-	poznavanje predpisov o
varstvu pri delu, higienski mi-
nimum
-	poskusno delo 2 meseca
4.	ČIŠČENJE
POSLOVNIH
PROSTOROV
(več delavk za določen in ne-
določen čas)
-	delavka z dokončano ali
nedokončano osnovno šolo
-	1 mesec delovnih izkušenj
-	poznavanje predpisov o
varstvu pri delu, higienski mi-
nimum
-	poskusnu delo 2 meseca
Pisne prijave z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev objave,
naj kandidati pošljejo v 8
dneh na naslov:
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
Splošno kadrovska služba
63204 Dobrna
25. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
25. OKTOBER 1984
25. OKTOBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
25. OKTOBER 1984
■ i\ S ' i H LH f "UP * f i Vi H I H i i * I [ M ■
Ik-A .	..........-1111*1 r	•:
Grede na Dunaj, pusti trebuh zunaj
Koliko je rek naših očan-
cev veljaven še danes? Se-
veda je drag, zlasti za obi-
skovalce, popotnike, tujce
predvsem. Velemesta, zlasti
večstoletne metropole ima-
jo nalogo oskubiti popotni-
ka, ki je prišel past radove-
dnost. Kaj pa drugega.
Vzdrževanje vsega tistega,
kar mami turiste k obisku,
ni poceni. In ker pred, reci-
mo Štefanovo katedralo ni
mogoče pobirati vstopnino,
jo plačaš v bližnjem »kafi-
ču«, v elegantnem trgov-
skem lokalu in kakšni stilni
restavraciji, na svoj način
pa tudi v primestni gostilni.
Cene na Dunaju so avstrij-
ske, razen v luksuznih četr-
tih. kot na cesti Marije po-
močnice ali Koroški cesti, v
vsej prvi četrti, blizu zname-
nitih kulturno-zgodovinskih
spomenikov in seveda sno-
bovskih pobočjih Dunajske-
ga gozda in Leopolberga.
kjer pečene race letijo v usta
po hudo namazani drči.
Za Dunajčane je v bolj
skritih ulicah, v nezanimivih
stanovanskih četrtih dovolj
priložnosti za cenejši nakup,
le vedeti moraš kod in kam
po kaj. Tega pa izletnik niko-
li ne ve. Ce si pri gostiteljih,
se ne moreš izkazati bolj
nehvaležnega, kot če si želiš,
da bi nakupil nekaj malen-
kosti, ki pa so tako različne
narave in uporabi, da je tre-
ba obresti vse mesto, da bi te
malenkosti kupil po kar se
da malenkostni ceni. Za več-
je nakupe imajo Dunajčani
in tisti, ki gredo na Dunaj
nakupovat v pričakovanju
boljše založenosti, nakupne
centre v predmestjih. V sme-
ri na jug proti zdravilišču Ba-
dnu je že tak center. Tu ima-
jo avstrijske veletrgovine,
svetovne firme iz drugih
držav, in specialistična za-
stopstva na voljo trgovsko
mestece. Pripeljete se z av-
tom, zapravite nekaj ur ali
ves dan za ogled, pol urice pa
če veste kaj hočete in kje to
dobite. Dobite pa vse, kar
»cesarski« Dunaj ponuja v
svojih univerzalnih in spe-
cialističnih lokalih. Razen
seveda butikov, draguljarn,
zares specialističnih proda-
jaln. večjidel namenjenih po-
tujočim snobom, ki jih spo-
minki za prvim vogalom ne
zadovoljijo.
Seveda Dunaj ponuja. Ma-
lone tudi ptičje mleko. Zato
ker je pač prestolnica nekda-
nje velesile. Zato lahko jeste
po tirolsko in po dalmatin-
sko, po vlaško in po laško,
po poljski in po češki, pa tu-
di po kitajsko in japonsko, in
če bi iskali, menta tudi po
laponsko. Ce imamo pri nas
socialistične monopole, ko
na interesnih ozemljih ne do-
biš piva druge znamke, kot
tamkajšne pivovarne, na Du-
naju pač poiščeš lokal, kjer
točijo tistega, ali več piv, ki
so po želji. Tudi »Goldhorn«
iz Laškega lahko staknete,
predvsem ga pijejo Dunajča-
ni. ki kupujejo pivo v zabojih
pri trgovcih.
Na strehi zahodnega kolo-
dvora se v nočeh blešči veli-
kanska feklama za »GORE-
NJE«. Bevvust robust! Men-
da je že prav tako. Zdržati je
treba krizne čase. Na tržišče,
kot je Dunaj, ne prideš mi-
mogrede. Sicer pa je prei-
skušeno, da reklamni stroški
naraščajo s padanjem pro-
meta blaga.
In še nekaj. Ikea je švedska
firma, namenjena predvsem
prodaji opreme stanovanja,
oziroma hiše. Stoji v naku-
povalnem centru z velikimi
parkirišči. Vsaj trikrat večja
je ta trgovska palača od ljub-
ljanskega »maxija«, pa vse
kar si izbral in na vozičku
prepeljal k izhodu, plačaš pri
eni blagajni (seveda jih je ce-
la vrsta) in z vozičkom odpe-
lješ nakupljeno do avta.
Da pusti avto zunaj, če
greš na Dunaj, prihodnjič!
JURE KRAŠOVEC
V okolici Dunaja, zlasti v Grinzingu ali ob cesti čez dunajski gozd ter na Leopoldov hrib
je polno luksuznih gostišč z odlično kuhinjo in še odličnejšimi cenami.
Bodice
Obstaja možnost, da vse cene naenkrat
padejo, toda samo pod pogojem - da pade
na tla cenik.
Zadnje čase delavci radi stanujejo v
stolpnicah - tako so vsaj med prostim ča-
som na visokem položaju.
Gospodarstveniki so pogosto kot
majhni otroci - silno radi se igrajo z og-
njem.
V eni od celjskih prodajaln je razstav-
ljeno krzno, nad njim pa napis: ugodno
ovčje krzno - manjka še pripis: po neugo-
dni ceni.
MARJAN BRADAČ
AMADEUS POROČA
Prav resnično sem postal mesečnik. Vendar nisem
jaz nič kriv temveč grozne sanje, katerih pa so krivi
ogabno kruti filmi v kinu Metropol. Nikar mi ne
očitajte, da sem staromoden. Svojim otrokom smo
včasih rekli: Ne v kino Dom pa ne boš šel, ker smo
vedeli, da tam vrtijo Bruse Lije in njemu podobne
vzgojne mesarje. Sedaj pa je kar naenkrat nastal
problem, v kateri kino lahko pustimo svojega uka
žejnega otroka...
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Stane Jeršič - Razprodaja.
Aii je Topoišica »ozdravila« jugoslovanski nogomet?
R Pred tekmo Jugoslavija - M-Club v Titovem Velenju je
nastal še tale spominski posnetek, ki je zlasti dobrodošel
M-Clubovcem, saj ni kartako vsak dan igrati proti čla>
nom državne nogometne reprezentance.
Vse kaže, da je sedemdnevna terapija v Topolšici najbolj-
šim jugoslovanskim nogometašem tokrat koristila, če so-
dimo po njihovi igri in zmagi v Leipzigu proti NDR 3:2.
Fantje Miloša Milutinoviča so igrali tako sproščeno in po-
djetno kot že vrsto let ne. Eden izmed trenerjev Ivan Toplak
pa je v izjavi tudi omenil koristnost priprav v Topolšici ter
sploh enkratnega sprejema, ki ga je pripravil sponzor ekipe
Modni salon iz Titovega Velenja. Po vsem tem sodeč se
bodo jugoslovanski nogometaši morda še kdaj vrnili v raj
zdravilišča Topoišica ter v okrilje Modnega salona, po njiho-
vem receptu pa bodo morda nadaljevali tudi drugi vrhunski
športniki.
TV - Foto: EDI MASNEC
Tekmo je sodila domača trojka zveznih sodnikov (od le\'e
proti desni) Slobodan Jovanovič, Miro Sitar (glavni) i"
Jo viša Krsmanovič.