KMETOVALEC. Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in )5. vsaki mesee. — Udje e. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto. Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam. Štev. 4. V Ljubljani, 15. aprila 1884. Leto I. Praktična vinogradska orodja. Spisal R. Do'ene. Vsakemu praktičnemu kmetovalcu je do dobrega znano, da je kakovost, kakor tudi kolikost dela, katerega si upa delavec pri prekopavanji in premetavanji zemlje v gotovem času izvršiti, odvisna ne le od drugih okoliščin — kakor kamnitosti sveta, jakosti de-lalca itd. — temveč eminentno tudi od dobrote orodja, katero on rabi. Dobrota orodja odvisna je pa zopet od dveh pogojev, namreč v prvo od prave konstrukcije ali prave osnove prave sostave orodja, in v drugo — to pa se ve da le do gotove mere — od velikosti, oziroma teže orodja samega. No, v kmetijstvu zahteva pa ravno trtorejstvo ali vinogradarstvo največ prekopavanja in premetavanja zemlje , in to osobito pri napravi novih zasaditev, novih vinogradov. Ako se hoče namreč vinograd tako na novo zasaditi, da bodo trte dolgo in dobro, to je, plodno vspevale; prekopati se mora v to namenjeni svet čez in čez meter globoko. Vse, kar je manj, je igrača. Za tako globoko prekopavanje, katero Nemci s tujim izrazom „Rigolen" nazivajo, pa tudi za redna vsakoletna dela po vinogradih, kakor za okopavanje, grabenčanje, pletev trt itd., treba pa je posebnega orodja. Prekopavanje za nove vinogradske zasaditve je pa drago, jako drago delo, in tistemu, kateri ga misli izvršiti dati, ne more nikakor vse eno biti, s kakim orodjem delalci delajo; to osobito po tem ne, ako se delo v lastni režiji — na dnino — in ne v akordu vrši. Pa tudi vsakoletno obdelovanje vino-gradskega sveta je prilično drago delo, in tudi ono zahteva, da se ga v gotovem času zadosti in dobro opravi, pred vsem pa pravega orodja. Pripoznati zamorem. da so mi orodja, kakoršna se po avstrijskih trtorejskih deželah, bodi-si za nove zasaditve, bodi-si za opravljanja vsakoletnih vinograd-skih del v rabi, baš do dobrega znana, toda na tako praktično orodje, kakor se v vipavski dolini in na sosednjem Primorskem nahaja, nisem nikjer našel. Da, v nekaterih vinogradskih deželah , pred vsem pa na Dolenjskem. potem pa skoro ne manj na Stajarskem, Hrvatskem itd. opazoval sem vinogradska orodja, katera za opravljanje vsakoletnih vinogradskih del, posebno pa še za globoko prekopavanje sveta v namen novih zasaditev vinogradov nikakor do dobrega usluž-Ijiva niso, katera uže skoro — v primeri k delu, za katero imajo služiti — na igrače meje. To pa zato, ker niso prave konstrukcije, prave oblike, posebno pa še tudi za to. ker niso k delu, za katero imajo služiti, in tudi ne k sili, katero lahko delalec razvija, v nikaki pravi primeri, pravi teži. Na Dolenjskem. Stajarskem , Hrvatskem vidi se lahko za nove zasaditve vinogradov namenjeni svet z ravno tistim orodjem prekopavati, s katerim se trte vsako leto okopujejo, k večem da se mu lohak krampiček pridruži. To pa le tam, kjer je svet le nekoliko kamnit, kajti sila kamnitega se ali niti ne prekopuje, ali pa le tako, da se kamenju izogiblje. V istih deželah je pa tudi slučajno , da se vsakoletna vinogradska zemeljna dela z ravno istim orodjem opravljajo, s katerim se krompir sadi ali pleve. osiplje itd. In vendar kak velikanski razloček je, ali bi vsaj moral biti med saditvijo in pletvijo krompirja in pa grabenčanjem trt, okopava-njem trt itd. ? Namenu dela, nezadostljivo orodje imeti more pa le to posledico, da se delo znabiti sicer res da še hitro, toda slabo opravlja, in to v tem večo škodo gospodarju. čim porednejši je svet, in čim dražji so delalci. Vipavec je v položaju najtežji soldanasti (lapo-rasti) vinogradski svet razdelovati in obdelovati, kateri je vrh tega še prav na gosto s kamenjem prevlečen. Vsled tega je on primoran. se le dobro konstruiranega in prilično težkega orodja posluževati. In taka so njegova orodja, zato je pa tudi delo, katero ž njimi opravlja, izdatno po času, ne manj pa tudi temeljito po kakovosti. Na Dolenjskem in Stajarskem našel sem nasprotno le tako zvano „rovnico" in „ma-tiko" po vinogradih v rabi in še to tako nerodno v obliki, posebno nasadu, in tako lahko, da se pač skora odrastlenui, količkaj junaškemu delalcu čisto nič ne pristoja. Ees, da ni tam tako hud svet, kakor v Vipavi, pa pri vsem tem zahteva vinogradarstvo vendar le drugačno boljši orodje, kajti drugači tudi delo pravo biti ne more in v resnici tudi nikakor ni. Oporekati se mi utegne, da na Dolenjskem tudi ženske vinogradska dela opravljajo, in da mora zaradi njih orodje bolj lahko biti.' No, na to se ne more druzega reči,, kakor — žalibog! da je temu tako. Prvi pogoj napredku dolenjskega, štajarskega itd. vinogradarstva je temeljitejše obdelovanje zemlje, osobito globoko prekopavanje pri zasaditvi novih vinogradov. V to dosego treba je boljšega orodja, treba vipavskega vinogradskega orodja vpeljati, katero je na drugi strani pojasnjeno. Najpoglavituejše vipavsko orodje za prekopavanje sveta v namen zasaditve novega vinograda je pač ,,pik-' pod. 1. To orodje ima na eni strani trn a) za lom kamenja ali trdega lapora (soldane) opoke, na drugi strani pa za kopanje namenjeno kopalnico b) v podobi dleta. Teža tega orodja znaša — brez roča ah Pod. 5. nasada — povprek 7 Vs do 8 starih funtov, *) in funt stane, kar velja tudi od vseh sledečih orodij, 33 kr. ali staro dvajsetico. Toraj velja tak pik pri fužinarju 2 gold. 47 kr. *) Naši fužiuarji razumevajo se še vedno najbolje na staro težo. Pis. Kako izvrstno delo da tak pik v pravih rokah opravlja, to ni moč popisati, to je treba le videti, kedar ga pravi vipavski delavec vihti. Ni potrebno ravno, da bi bil delavec Bog vedi kakošen junak, ki hoče. ž njim delati; odveč slaboten, se ve da pa tudi ne sine biti. Kaj dosti doprinaša pa k izvrstnosti tega orodja tudi to, da sta trn, kakor tudi kopalnica, proti nasadu ali roču „toporišču", v pravem kotu nagnjena, ne preveč pod roko, ne preveč od sebe. Tudi nasad ali toporišče pri tem orodji ni ravno brez pomena. Ta je namreč prvič prave oblike, osobito pa je on drugič v ušesih dobro utrjen, ker ona mu niso okrogla votlina. ampak lepo položno piramidalna, kar velja tudi o vseh sledečih orodjih, razun o lopati. Vipavec izdela sploh vsak nasad, vsako toporišče na reziv-nem stolu, iz klanega lesa, in se ne poslužuje v to vsake bližnje preklje, in to je ravno pravo. Kar se tiče velikostnih mer pika, so mu te — kakor vsakemu sledečemu orodju — v podobi natanko dodane. Drugo vipavsko vinograd-sko orodje kaže pod. 2. Ono je tako rekoč pik brez trna, in se izdeluje v popolnem enaki obliki, v dveh velikostih, ali boljši rečeno, v dveh težah. S težo 3 '/« do 4 funtov služi za vsakoletno okopavanje trt, pa tudi za drugo bolj lahko kopanje, in imenuje se „kopal-nica"; s težo 5 do 5 '.2 funtov služi pa za globoko prekopavanje bolj kamenje prostega sveta, in zove se ,.pikon" ali „štrapaea". S tako kopalnico je Vipavcu prav lahko mogoče, trte po stari in dobri navadi globoko okopati 'pod 20 centimetrov globoko ne okopuje on nikdar trte, in to brez da bi jih moral kaj raniti, kajti ona je le 5 Va cm. široka, in približa se torej ž njo kopač lahko trti prav do lubada, magari, ako je tudi več trt na enem in istem mestu blizo skupaj rastečik. Kopalnica se rabi tudi za poljedelska dela, kakor za poravnavanje za plugom itd. Ta kopalnica služi enako dobro v lahkem, kakor tudi prav težkem, kamnitem ali kamenja prostem svetu, in to ravno zato, ker je podobe dleta. Kak razloček je med dovršenim oko-pavanjem s to kopalnico in pa med onim, dovršenim se široko dolenjsko ali hrvaško motiko! — Podoba 3. predstavlja čisto navadno na krivem nasadu nasajeno lopato. Sicer je lopata zelo povsod po Avstriji za vino-gradska dela nerabljeno orodje in vendar kako izvrstno ne služi za premetavanje — trebljenje — prekopanega drobnega sveta bodi-si pri zasaditvi novih vinogradov, pri grabenčanji, gnojenji itd.? (Konee prih.) O pridelovanji hmelja. (Konec.) Oni del rastline, kateri se za pivovarstvo rabi in paradi katerega hmelj pridelujemo, je cvetje. Kakovost pridelanega hmelja je odvisna od pravočasne trgatve. Ko prične cvet rumenkasto zeleneti, močno dišati, med cvetnem listjem nahajoča se moka tolsta postajati, prišel je čas trgatve; obtrgujejo se najprej zrelejše rastline. Hmeljev cvet se mora po trgatvi varčno sušiti; to se prav dobro zgodi na prostornih in zračnih podstrešjih; za 100 kilogr. treba je 1V4—11/2 štirjaških metr. prostora. Med sušenjem treba ga je pridno obračati, in ko je suh, se ga spravi na kup ter se ga z rjuhami pokrije. Ako se pa hmelj dalj časa hoče spraviti, treba ga je v zaboje, kateri imajo vse špranje s papirjem zalepljene, dobro stlačiti. Pridelek na hmelju od enega hektara določiti je težko, ker on še le od 4. leta naprej dobro rodi in ker se v 12 letih računi 6 slabih, 4 srednje in 2 dobri letini; povprečno se računi na hektar 10—12 m. stotov hmeljevega cveta in 60 metr. stotov trstja in listja. Sledeča pregleda naj čast. bralce podučita v potrebi dela in denarja pri pridelovanji hmelja, ako ra-čunimo, da so vrste in rastline med seboj ena od druge 160 centimetrov oddaljene: I. Prostora ima vsaka rastlina . štirj metr. 2-56 na en hektar pride rastlin .... • • » 3-906 pridelek od vmes sajene pese ali zelja met. stot. 70 drogi stanejo okolo....... gold. 586 obresti v drogih naložene glavnice 29 en hektar da hmeljevega cvetja, če ena rastlina 0-035 kilogr. da . . kilogr. 137 0-047 ,. ,. . . 184 0-070 „ „ . . ?? 273 0-140 „ ,. . . ?? 546 0-280 ,. ,. . . 1092 0-420 , „ . . » .1638 II. Delavni dnevi Delo za 1 hektar za 100 rastlin '3, 03 M "o 3