293. številka. Trst, v soboto dne 27. decembra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" ttt.m.'a. enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popnludne Naročnina znaša: c* celo l«»to........24 kron r» pol leta........12 „ ta det rt leta........ 6 „ ta en mesec........ 2 kroni Naror-ntno je plačevati naprej. Na na-fočbe brez priložene naročnine se uprava ae ozira. Po tobakamah v Tr-tu se prodajajo po-aasezne številke po 6 stotink i3 nvč.»; izven Tr-ta pa 8 utotink 4 nvč.i Telefon Atr. 87o. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi Be računajo po vrstah v petitu, /a več krstno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ogla.*i itd., f»e računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj pošiljajo uredništvu. Nefraskovani dopisi se ne .sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravuistvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Tr-t. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia šiv. 12. Upravniitvo in aprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo -tv. o, il. uadatr. I idajatclj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiakarna kon&orcija lista „Edinost" v Trstu. Pc glejmo d. pr. : ves njihov program je naslonjen na nacijonalno idejo in je prikrojen v mislil nacijonalne avtonomije. V njihovih listih proslavljajo dan ua dan z vso bujno NH krivem tiru DsravD08t pri^kaj0- Ali se ne pravi to slabiti isti živelj, od katerega se oni sami »Tu li v italijanskem novinstvu se množe — j o spričevalu grofa Sanminiatellija — gla- ■ i, ki opozarjajo ua nevarnost vseuem- d majo ničesar bati J Ali ae ne pravi to na- ; t:or,a po širenju. Saj je poznana ganjati veter na jadra jedinega, v resnici ! frazeologijo, ki jim je pridodeljena v najobil-knjiga Uueradame (t.aocoskega public.sla) nevarnega protivnika, ki je v svojem teženju 1 reji meri, pravieo veaeega naroda, da goji ravn.» v halji vzbudila največ zgledovanja, na Vztok vzel v račune tudi Trst?! Tu svojo individuvalnost, da se izobraža v svo- u' n eksemp-i za to. Jeden ravnateljev raztopiti. Ali pa res m slijo, da Nemci do- narodnega življenja, ampak zahtevajo, naj ti dru tva >I»aute Aligheri«, gr< t Sanmioia- puste, da b! se italijanska sfera interesov njihovi sosedje žive v suženjski zavisnosti, telii, ki se je Politika«. Izvajanja dajali tudi srednjeveški odnošaji, svobodo — privilegirancem, nasilnikom. »Politik« pravi, da je italijanska politika zgrešena ravno zato, ker je teorija v nasprotju praškega lista prav primerno epopolnjujejo s praks?. To isto trdimo mi. »Politik« opo- zarja Italijana, da so jim le nemški hochzieli resnično nevarni. Pritrjujemo. Svarili bi pa praški list, naj se ne udaja nikakim iluzijam za di gledne čase. Res je Italijanov tudi v našem Primorju, ki že danes v zasebnih pogovorih priznavajo, da je njihova politika na krivem tiru in da je njihova slepa borba proti lastnim sodeželanom nezmiselna in da ista mora postati nevarna njim samim. Ali naše pripombe v zadnjem listu, s katerimi smo »jajodločneje odklonili moraloo zgražanje Italijanov. Tudi mi smo dokazali, kaka razlika rika pruskega. Če t »rej tak p^ltik, kakoršen je pri naših Italijanih med teorijo in prakeo. ;e j^r- * Sanminiatelli, spoznava, da Italiji je Dokler morejo le teoretično proslavljati hu ta jw>k c, da nast»pi proti nemškim poželji- maniteto in pravičnost — kakor n. pr. na- vaatim po Trstu, potem pa priznava tudi sproti bojem med Nemci in Poljaki — in jim :nd rektno, da i e bila dosedanja ne treba teorije prestavljati v prakso : dokler italijanska politika v Primorju morejo slaviti narodno tolerancijo, ne da bi z g r e - e n a. S »vani imajo tu enak interes nj:m samim navstal imperativ : bodite vi preveč so se zgubili v goščavo srda in sov- kak »r Italijan-'. Ja /i vračaj o prod ra nje nem- pravični — dobro, do tedaj ostajajo slavitelji raštva proti Slovanom, predaleč so zašli, da -kega e emen'^. Naravno torej bi morali b ti narodne pravičnosti in tolerancije. Kjer pa bi bilo misliti, da se iz te goščave skoro izvijejo -»bojo- zavezniki v tem prizadevanju. Mesto bi morali to, kar lepa beseda pri p »ved uje do prave poti. V zasebnem razgovoru ti tega pa je ve- ogenj Italijanov naperjen v Nemcem daleč tam gori v Prusijj, oni sami pripoznavajo marsikaj, ali da bi bolje spo- to, da }»o <1 *enem načrtu pritiskajo elo- izvajati v dejanju, n. pr. nasprot' nam Slo- znanje dobilo izraza v vsakdanji praktični vansk ž vel;. Nem*' imajo v Trstu svoja vencem : tedaj pa jim je praksa taka, kakor politiki — ne, toliko moralne sile nimajo v iruiat ua ere i - a n organizacije, imajo tu da niso nikdar p sali lepih teorij na adreso sebi, da bi priznali svojo zmoto in bi resno po- političao in soe jaln m V-, razvilo š)lstvo in — drugih! O, dokler jim teorija more osta- skušali popraviti storjeni greh. {»osebno še tu :i dobrohotnost v vodilnih jati — teorija, dotlej so vam divni človeko Mi moramo računati s tem, da se bo Jirog >! »vencem pa f-e ne privošča niti ek- ljubi in najugledneji čuvarji pravičnosti ; ali italijanska politika še dolgo gibala po kri- 7. stenčnega minimuma. Za vsaki šolski razred tega naj se ne zahteva od njih, da bi bili vem tiru. morajo vojevali trdovraten boj in na občini tudi v praksi taki, kakoršnji so v teoriji ! r o n u s t k k. Zabolelo jo je srce, ko se je domislila, hoteli oditi, le težje in težje jej je bilo v da bi bilo lahko drugače, da bi tudi v njeno srcu... kočo lahko prispeli angelji iz nebes in jej »Zakaj me ni nikoli obiskala, zakaj ni A "U 1 o noi^ * prinesli sreče in veselja... prišla nikdar več v rodno vas, odkar je od- .rVll, let oVCld I1UU..... >Kdo ye> kje je moja Metka, moje šla?... Da bi jo vsaj videla, da bi iz njenih Božična slicica. Zvoran. neubogljivo dete, ki me je zapustilo ter odšlo ust izvedela, da je le podla laž, kar pravijo Lahno je legala sveta noč na zemljo in v svet k tujim ljudem ?... Kako sem jo pro- hudobni ljudje o njej, o moji Metki !... e levala s sv.»jim krili tiho, gorsko vasico, sila, naj ne zapusti svoje stare matere, naj In ta negotovost, to sumničenje, kako In s sveto n »čjo so prihajali nebesni krilatci ne hodi v zapeljivi svet ! A ni me ubogala je razjedalo ubogi starki srce ! Ni mogla v ->rea zemljanov, -■» [nosili čaroben, božičen in odšla je... Kdo ve, ali stoji ob božičnem verjeti, da jej je njena Metka zagazila v mir tudi v srca i><>rnili vaščanov. drevesu, ali se spominja svoje matere, ali bi blato: nje dete, katero je ona vzgojila. Saj je Ko je tabo sveta noč nežno ogrnila bila rada pri njej v svoji rodai, zakotni va-zemljo s svojim plaščem, je obsedela stara ^ siei ? Nemara — a mogoče, da se več ne je ljubila z materinsko ljubeznijo iz dna srca, da-si je ni poslušalo in je odšlo samo rša .» tem ob pe»i v svoji kočici tam na spominja svoje stare matere, da je pozabila v Bvet in je pustilo svojo mater doma samo kon ?u vasi. Že ves dan je presedala ob pač: svoj mili, rojstni kraj... in je molila. Primaknila se je samo bližje k I>eč:. da bi se bolje ogrela, a luči ni prižgala. (. emu tudi ? Saj v temi prihajajo misli rajši v srce Človeško in mu budijo spomine na minolost. Drugje prižigajo nocoj lučice ob božičnem drevescu in stare in mlade navdaja sreča in radost ob njem. — »A jaz n mam drevesca, nimam nikogar, da bi ee veselil z mano nocoj...« Tako je mislila stara Urša. In zazeblo jo je v srcu. »Sama — tako t-ama!« In solze so silile starki v oči ob teh tožnih, težkih mislih. Kako se je trudila s svojim ranjcim možem, da bi dobro odgojila svojo Metke, da bi jo osrečila s trudom svojih rok ! Ko se je pa Metka kakor cvetka razcvela vzorno dekle, tedaj je Urši umrl mož in jo je zapustil samo z Metko... In še ta je odšla v daljni svet in zdaj je stara, slabotna v svoji koči, sama — tako sama... Urša je počasi vBtala in prižgala sve-tiljko, da bi pregnala te tožne misli. Sela je zopet na klopico ob peč, a spomini niso — tako samo... In dve debeli solzi ste pritekli Urši iz očij in jej lezli počasi nizdolu po nagubanem lica. Sklenila je veli roki in molila za svojo Metko, da bi jo angelj božji spremljal na njenih potih, da bi bila srečna, srečnejša, nego njena roditeljica v borni koči gorske vasice... Zunaj pa je bilo vse svečano mirno, sveta noč je odevala krajino, v koči pa je molila objokana mati za svojo izgubljeno hčerko... Urša je bila zatopljena v svojo mobtsv Poiihčni pregled. V Trstu, 27. decembra 1902. Deželni zbor istrski. < »tvoritvena seja predstojećega zasedanja istrskega deželnega zbora bo danes ob ."». in pol uri popo-ludne v veliki dvorani municipalne palače v Pulju. Xa dnevnem redu je: otvoritev zasedanja ; objave : izvolitev dveh tajnikov in G revizorjev : izvolitev odsekov. Poslanec Vuković o potovanju grofa Lamsdorfta. Ta poslane« je priobčil v »Neue I reie Presse« nastopni članek : »Obisk grofa IjamstloitlU na Dunaju je brez-dvomno velikega zgodovinskega pomena in nesreča bi bila za našo državo, ako ne bi naši državniki le za hip spoznavali tega in bi ne pridobili od tega obiska nikacih razveseljivih dobičkov za monarhijo. Preko Bosne, Hrvatske, Dalmacije in p o 1 u b 1 o-venskih dežel je naša monarhija po narodnih, a preko Hrvatske tudi po državnopravnih momentih aegažirana na Balkanu. Zato pa je z naše strani popolnoma opravičeno zahtevanje, da naša politika sledi na Balkanu tisti smčri, ki je opravičena po tem engagementu. Zbok naš.h tradicij, naše zemljepisne lege in naš:h gospodarskih interesov ni nobena velesila — tudi Kusija ne — tako udeležena na razvoju stvari na bližnjem Vztoku, kakor je ravno habsburška monarhija. Niti od daleč ne mislim, da bi naši monarhiji vindiciral ulogo osvojevalca, ker smatram okupacijo katere balkanskih držav trajno nemožno in neprimerno. Ali če tudi moramo obsojati vsako osvojevalno politiko, bi bilo vendar želeti, da bi naša monarhija nastopila kakor prijatelj, kakor zaščitnik malih balkanskih držav, da pridejo na Balkanu do veljave naši legitimni prometni in trgovinski interes' in da se bo od naše strani tamkaj tirala slovanska politika, kakor jo je javno mnenje v naših jugoslovanskih deželah od nekdaj zahtevalo in kakor je opravičeno zahtevati zbok narodnih in državnopravnih tradicij. Različni pojavi zadnjih let pa kažejo na to, da narodi na Balkanu ne le da ne ljubijo Avstro Ogrske, ampak da se je tudi ne bojijo in da sploh odklanjajo vsako zbližanje k habsburški veledržavi. To je resnično ali žalostno dejstvo, ^i utegne imeti v tem svoj razlog, da 111 trdnega načrta ni glede politike, ni glede taktike naše diplomacije na Balkanu, marveč da se pojavlja večno omahovanje, ki nas spravlja ob zadnje simpatije, in ni opazila, da ee je pokazal pri oknu bled obrazek z dve mi kakor oglje črnimi očmi. Se-le, ko je nekdo boječe potrkal na vrata, se je starka zdrznila in je hitela odpirat. Srce jej je burno bilo; sama ni vedela, zakaj. Ko je odprla vrata, je zagledala žensko, v črno obleko zavito. Ni je poznala. A na enkrat je neznanka zakriknila, vrgla se I rši na prsi in ihtela: »Mati, mati, odpustite mi ! .Jaz sem. vaša Metka, vaša hči !« In Btarka je razprostrla roki in je objela svojo hčer. »Saj sem vedela, da nisi pozabila svoje matere, da se vrneš zopet k njej«. Solze veselja so zalile starki oči, poljubljala je svojo izgubljeno in zopet najdeno hčer in jo pritiskala na svoje srce... Nad krajino pa je ležala prelestna sveta noč. Povsod so že bili krilatci nebesni, vsem zemljanom so prinesli novih upov, novih nad. In tudi k stari Urši so prišli in jej priveli nazaj njeno Metko... Glasi zvona so vstrepetali skozi noč, vabeči k polnočnici. Tiho so hiteli ti glasi h koči na koncu vasi, kakor da bi se bali vzdramiti Uršo iz objema izgubljene in zopet najdene hčerke.... ki jih mamo na Balkanu, in je enako nev-spehu avstrijske politike. Vse to bi pač ne bilo možno, ako bi imeli na Balkanu politiko svestno si svojega cilja. Žal pa, da glede našega razmerja do Kusije, kakor sem povdarjal v zadnjem zasedanju delegacij in kakor je pri poznal tudi naš minister za vnanje Btvari, ni konstatirati nikakega pismenega dogovora, in tudi Se nočem dvomiti na tem, da bo Rusija držala svojo ustmeno dano besedo — vendar mi pri pozna vsakdo, da govorjena beseda mora lahko imeti za seboj ne=>porazumijenja in da si je na- minister za vnanje stvari utegnil kaj druzega mislit' pod ustmenim dogovorom nego pa ruski m>n-ster za vnanje stvari. Naše razmerje je torej sedaj rahlo in problematično, da si je dovršil prava še le v poletnem semestru. Profesor Braf (promotor) je z veseljem povdarjal te okolsčine, izrazivši nado, da bo imenovani znanost, pridobivšo si v Pragi, koristno porabljal v svoji domovini. Po promočnem aktu se je g. Sernec s prisrčnim nagovorom obrnil do svojih kolegov, ki so mu zaklicali istotako prisrčen »živio«. G. dr. Božidar V o d n š e k je položil te dni na višem sodišču v Gradcu odvetniški izpit. Dalmatinski mitropolita t Rimu. Presvetli Dvornik je — kakor čitamo v »Je pinstvu« — odšel nenadoma v Rim. sredi zime, pred Božičem. Vsakdo prizna, da so ga na to pot spravili važni vzroki : Prod odhodom v Rim je bil na Dunaju in m jaz t»e kojim, ako se ne ustvarijo trdneji | dovoli naj g. mitropolit — tako vsklika re-■ - inošaji. da v momentu, ko bi bilo morda j čeni list —. da mu sporočimo glas javnosti, potrebno, ne najdemo Rusije na Balkanu Obče mnenje je, da je bil mitropolita po- na svoji strani in da ostanemo popolnoma klican na Dunaj, pred Chlumetzkega, ki zolirani. nau je pošepnil, naj čim prej odide v Rim, Seveda je razveseljivo, da Rusija pošilja kjer naj vsakako prepreči, da sv. Oce Lev nam svojega vodilnega državnika, da se XIII. ne vsprejme deputacije, ki te je pri- lazmcre na Balkanu urede in da se mesto javila, da se sv. Očetu predstavi radi gla- • lstinenih neobveznih ustvarijo pismeni dogo- goljice. Ćirn mu je stari Chlumetzkv, zagri- vori. Voditelj naše vnanje }>oIitike bo pač žen Nemec, izročil ta amanet, bržčas tudi z umel važnost momenta in ga bo znal izko- opominom, da raztolmači tudi želje visoke ristiti.« vlade, je mitropolit hitel v Rim, da tudi to Tako priobčuje Neue Freie Presse« izvrši proti narodu svojemu ter da zvajanja poslanca Vukovi«'*. Mi smo pa ustreže < hlumetzkemu, kateremu je hvaležen pooblaščeni od tega gospoda v radi — sebe. konstatacijo, da je uredništvo re- Je-li tako, ali ni, o tem nočemo ugibati, čeneira lista članek mnogo skraj- ne pritrjujemo in ne pobijamo, ampak le belega lo in mu tu pa tam celo p od t a k- žimo jednostavno; pozneje se bo najbolje videlo, n i 1 o drugačen /misel. Tako n. pr. na da-li je bil ta glas javnega mnenja resničen; mestu, kjer govori, da je naša monarhija in tedaj bomo, ako bo tako, še bolje vedeli, tudi preko polelovenakih dežel po na- da se nam v cerkvi krojijo nova pravila, rodnih momentih angažirana na Balkanu, ne zato, ker tako zahtevajo verski interesi, dcčim je gosj>od V a kovic izrecno pisal slo- ali cerkev, ampak, ker tako hočejo hofrathi venskih dežel. Tudi v tem postopanju okolo starega barona Nemca, se kaže, kaka je lojalnost rečenega dunaj- Kar tu beleži »Jedinstvo«, bilo bi pre-=ke ra lista! ! gorostasno. Visok cerkveni dostojanstvenik, Naša slovenska delegacija. V svo- slovanskega pokoljenja, ki hodi po navodila jem božičnem članku pi.~e »Su lsteierische k fanatičnemu liberalcu in sovražniku Slo-Pres^e« med drugim : »Jugoslovanski poeianci nam niso prinesli nikakih božičnih darov z Dunaja. Izvzeti >o kranjski poslanei. ki so v razpravi ker naravnost reže v zakona o krošnjarstvu izvojevali nemškim terese naroda: to bi bila prežalostna ihutra-K oče vtem mnogo koncesij ter so puteno k člankov »V podkrepljenje«, ki pri | oni ogli, da je vsa zakonska pre«lioga po- Jib priobčili v »Elinosti«. vanov — če morda tudi nekoliko manje iskrenemu, reete : bolj zahrbtnemu —, in to še ob vprašanju, ki toli razburja duhove, duševne in narodne in- Dosrodki t naši škofiji. Iz Ljubljane je dobila »Naša Sloga« nastopni popravek : »Ozirom na £ 19. tisk. zak. prosim *»tala »koro iluzorična. Kranjske poalanee občudujemo mi, bil je na čast l^amstioina ' „ . . t i . - Rimu eovore o popolnem un cenju staroslo- gala-obed. Kralj Aleksander je napil ruski '•arski dvojici, grof Lam-»doilV pa srbski kraljevi dvojic . Pred ol>edom imel je Ca «sdortf (>ogov«r s kraljem. Včeraj zjutraj je Lamsd' iti' odpotoval iz Belgrada v Sre^ec, kamor je dospel ob 4. uri pred pol u d ne. Na kolodvoru so ga govore o popolnem un cenj venskega jezika — resnica je, da odredbe urejujejo uporabo staroslovenskega jezika. 3. Ni res, da šiof Nagi namerja zadati našemu jeziku v cerkvah smrten udarec — resnica je, da kakor katoliški škof hoče imeti mir v cer k vi in izven cerkve. Prvi božični praznik je za revnejše sloje dan popevka za našo narodnost na Tržaškem in počitka, dan zabave, dan popolne svobode, na dobrem delu Primorja sploh. Zy večkrat Posluživši se tega svobodnega časa sem šel so je povdarilo v tem listu dejstvo, da mla-prvi praznik v neko tukajšnjo narodno krčmo, dina hoče peti; in ako ne zna svojih sloven-kjer sem popil čašo dobrega vipavca. — Pri skih pesmi, pije take, kakoršne zna, pa naj mizi, meni nasproti, sta sedela dva Tržačana. bodo iste italijanske, ali pa tudi kitajske. Z V krčmi je bilo malo pivcev, a ti so bili, laškimi »kanconetami« pa prehaja med našo izvzemši omenjena, sami Slovenci. Eden Tr- mladino tudi laski duh, ki potem kakor strup žačanov, mož kakih 40 let, je začel s svo- razjeda naš narod. — Res je. da imamo tu jim drugom pogovor o — ščavih. Drug, ki mnogo pevskih društev, a pesmi, katere se v je moral biti pameten, ali vsaj oprezen mož, teh društvih poučujejo, niso pristopne masi, je skočil izza mize in jo ubral na ulico. — ker vsak ni ustvarjen v to, da bi postal Predno pa je storil to, je dobro »obdelal« dovršen pevec. Vsled tega je že skrajni čas, ostalega druga. Le ta junak (kakoršnji so na- da bi vsa naša pev. društva delala Da to, da bi vadno nekateri Tržačani) pa je rekel proti se od pevskih društev »Slava« in »Veesila« ostalim gostom: zaprieeta in sedaj že tretje leto nadaljevana »Nekdaj se v Trstu, ni govorilo toliko akcija glede razširjevanja narodn b pesmi med »Per ščavo« kakor sedaj!« Ker je videl, da narod, kolikor mogoče spopolnila in razinu nikdo ne odgovarja, je čez malo časa širila. zopet ponovil gernje besede. Nekemu gostu Ker se pa tega do sedaj še ni storilo, se je to zdelo preveč, zato je rekel: »Nekdaj naj vsaj občinstvo moralno podpira to hvale- ni bilo v Trstu toliko - oslov kakor jih je vredno prizadevanje incnovamh pevskih sedaj!« Tržačan, ki mora imeti camorristično čustev na ta načm, da v velikem številu šolo, je umel ta umestni odgovor, kajti začel pohiti jutri v Cemotovo dvorano v Skednju, je bolj na drobno razpravljati vprašanje o na- kjer se bodo v prvič pele nove, lepe narodne rvščanju — ščavov. Po ecergičnem nastopu vencev, kateri bo možu pojasnili, kaj so ščav (sužnji) in kje se nahajajo isti, in ko so mu popevke. — Prvikrat bosti popevkepeli obe navzočih Slo- pevski društvi sami, o ponavljanju pa se i spremljevanjem godbe. Začetek bo ob 4. uri popoludne. Pele se bodo sledeče popevke : Etarski: vspreicli : generalni adjutant Nikolajev v „ . , r , & ... . . , . atvo pripravljati na smrten udarec — resnica imenu kneza ter ministri in drugi dostojan- r r j ss-vemki. Župan ga je |>ozdravil v imenu meščanstva i d m u | m slovanskem običaju ponudil kruha in »oli. Od kolodvora do sedeža ru--»cega odposlanstva bila so ob cesti razvrščena razna društva in druge korp >racije ter mnogo občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo ruskega ministra. Na sinočnjem banketu konfariral je minister o macedon.keui vprašanju s Kara ve- j se pojasnili, da tu nimajo Tržačani ničesar 4. Ni res, da se mora narodno svečen- i ukazovati, ker to že ukazujejo [regnicoli in »V okolici«; Zadomski : »Zbogom«; Skalo- Židje, je isti spokorno priznal, da beseda vič : »Vso srečo ti želim« ; Zmagovič: »Će ščav o ni na pravem mestu in je odslej rabil bom ljubil«; Primorjan : »Pogovor z Iju-le besedo »Slavo« ! je, da se mora pripravljati skupno s škofom, da v cerkvah zavlada mir. Tržaško-koperski škofijski ordinarijat. V Trstu, 1(J. decembra 1902. Fran Nagi, škof.« bico< Koršič : »Je-li zvest, li gori za Jaz bi ne omenjal tega - slučaja, dogo- drugo Pisemsko poštni promet ob novem letu 11)0:5. ('. k. poštno ravnateljstvo je di vsega se med pri prostimi delavci, ko bi ta slučaj ne pričal o lahonsko-židovskem hujskanju delavskih mas in o posledicah, ki ! glede na pisemsko poštni promet ob novem prepušča odgovor na lahko naV8tajajo vsled sličnega izzivanja! — , letu izdalo med drugimi sledeče cd redi e : bi navital v Izraelu, »Naša Sloga« ta popravek svojemu dopisniku: dotlej ho- pomislite, kakov krik čemo molčati tudi mi. Za družbo sv. Cirila in Metodjja. Iz Tržačana — izzivalca ! do V dosego kar naj hitrejega dostavljanja ko bi bi kdo izmed naših pošteno okrcal pisem ob novem letu 190" in olajšanja od- — Koliko črnila nosne manipulacije je p. n. občinstvo nujno lovom Petkovo« Radoslavovom, Gečovom Kanala smo prejeli iz srca pisan in do srca bi se bilo porabilo radi takega »napada« na j napn seno, da pri nepriporočeno od lanih posegajoč poziv na prispevanje za družbo sv. poVsem mirnega Italijana«! Zato, in ker so semskih pošiljatvah pnleplja znamke izključno desnem gornjem oglu naslovne in drugimi odličnjaki. Banketa naše države in Srbij :eu sta se ulelež.la tudi odposlanca Cirila in Melodija. Po neljubi pomoti je ta pravi Tržačani le žrtve sedanjega _____ve in Srbije. 1 poziv izostal iz božične številke. No, ta ro- sistema vjavni vzgoji, ker žalijo V Sredec je dosel včeraj tudi lioris doljubni klic je tudi po praznikih aktuvelen le vsled hujskaaja drugih — tujih elemen- oV ' in ga priobčujemo danes : tov, je boljše, da se jih lepo pouči, davši Sarafuv Tržaške vesti, «Kcbni vesti. Na vseučilišču v Pragi je bil dne 1 t m. sin celjskega narodnega odvetnika dr. I. Srnca, gospod G v i don Sernec, promovirao doktorjem prava. — Praški »Hlas Naroda« piše, da je gosp. G. Sernecu š-; le '23 let. Absolviral je nemško gimnazijo v Celju. R-goroziral je češko in nemško, radnjo skusnjo pa je položil popolnoma v češkem jeziku. Na dveh rigorazih je bil odlikovan, Slovenska srca ! jim primerno moralno lekcijo, brez poseganja Božič, novo leto, prazniki vseobče radosti po skrajnostih. Ker se pa kaj lanko dogaja, so tu. Vsaka i najrevnejša hišica privošči si za da kateri izmed žaljenih Slovencev ni obo-te dneve priboljšek. V brezdelju in neskrb- rožen s toliko mero hladnokrvnosti, bo bolje, nosti preživeti bo hotel vsaki, tudi delu in da bi tudi Tržačani laške narodnosti malce skrbem najbolj vajeni človek, iste praznike. — po domače rečeno — držali jetik za Z javno in zasebn > dobrotvornostjo pomagajo zobmi in da bi puščali lepo na miru one, ki ob takih prilikah premožnejši človekoljubi te- jim nočejo nič žalega. siti bol revnejšega bližnjega. t Največa neumnost je pa, ako ei kak re- V beli naši Ljubljani so rodoljubi, ki ven Tržačan laške narodnosti domišlja — vodijo našo šolsko družbo »Sv. Cirila in Me- kakor naučen po irredentovski šoli — da ima todija« v velikih skrbeh, bo-li mogoče družbo on tu več ukazovati nego pi kdo drugi, sc-še nadalje vzdrževati ! Nebrižnost Slovencev sebno, ako je ta poslednji slučajno Slovenec, samo na strani. Okol šč:na, l>opisnica-' .»rrespondenzkarte-Postkarte« odstranilo in nadomestilo z besedilom »tiskovina«. morejo se odpoš ljati proti plačilu pr -stojbioe za tiskovine, ako ni na teh dopisai-cah n kakih sprememb in dodatkov razven <»nih, ki so letni zidar Nikolaj Paneera in letni prodajalec kostanja Herman Odorico z drugimi gosti. Prepr pa se je kmalu spremenil v po polen boj in ltteli so vse križem p3 kn%mi kozarci, steklenice in posode. Slednjič so se zabliščali tudi noži in zgoraj menovana bila sta precej težko ranjena ; tako, da so ju morali odvesti v bolnišnico. < > ranilcih ni dosedaj se nikake sledi. Vremenski vestni k. Včeraj toplomer ob 7, uri zjutraj '2.0 ob 2. uri popoludne 5.0 C. — Tlakomer ob7. uri zjutraj 772.2 — Danes plima ob (5 40 predp. in ob 7.3«» pop.; oseka 0.41 predpoludne in ob O 46 popoludne. braffce premičnin. V p-med., dn* 2'.*. ' dec. ob 1C. un pred polu« In« se bodo vsi« ■ar«dW iiik. e. kr. okrainege «od?A£a e-vilne stvari vriile sledeče <1 r«*.»>« premični o : v Barkovljah in na Greti, Iršna oprava ; v sv. I van u št. 6. 1 omar« ; ulica Si po ne št. i 1. passamauterie in razno; ulica S »htario št. 27, 3 mizarske klopi in razno; ulica deL* I-; stria št. a, 12 zastavnih listkov ; ulica S. | Giovanni sr. 4, priprava plin; ulici Kandler goriško grad>5anske se obrača zau slavni deželni zbor s pr* šnjo, «la se vsprejme zakon, izdelan od deželnozborskega šolskega ipno na 1 mati šivalni stroj ki je gospođin i pomagatelj I pravi. so ustregli. ter iiovRneševatelj, ter iej je posebno na vsprejme ► ^ - . ___i! AkOfia srcu. S valni stroj jej je morda že pjinagal o prirejanju oprave Kuk< r nevesti ter jej je Akcija proti Venezueli. \VASHINGTON 2G. (H) Reutetjeva odseka s priatavkom zahtev, stavljenih danes, morda delal že prve suknjice otrokom; ko- pisarna javlja: V kabinetnem svetu je pri-in ta zakon naj stopi v veljavo s 1. janu- likor več je /njim napravila, toliko bolj je občil državni tajnik Flav vspeh kore^ponden- stroj vzdržaval ter uadajuval sv.j glasni tik-ti k. Ako manjka v kaki hiši, ie iskanje po cij z vnanjimi uradi v Berolinti, Londonu, Kimu in Caracasu ter predloge, ki jih je nedavno stavil predsednik Rooseuelt. Predsednik Caracas je privolil v to, da se stvar predloži varjena 1VK)3. X lirzojavna služba />a časa deželnega zbora istrskega. Povodom otvoritve pHpravnera novoletnem darilu zelo lali^o. istrskega deželnega zbora v Pulju dne 27. i Sing*r Co. tovarna za šivalne stro;e v decembra t. 1. ?raa poštni in brzojavni urad v Trstu Corso Palazz > S^lem je tudi letos razsodišču v Hafgu. Evropske vlasti da so v Poreču od 25. decembra t. 1. do konca obogatila svojo zalogo s krasnimi izdelki s Qe le privoiilej sporna vprašanja pred- , , . , katQriini se zamore izvršiti ne le navadne . „ , — lT , , zasedanja polno dnevno m nočno brzojavno g marver. tu>fi ranog, Zelo kra,_ W "«od,sču v Haagu, ampak da so tud, službo. «nih in umetnih pletenin. Vsako n: ilepše | predložile, da predsednik Roosewelt prevzame Vesti iz Kranjske. * Izpit iz petja in orsrel. Gospod Ivan Spraehmann, učitelj v Podbrezjah, je položil te dni na Dunaju' izpit iz petja in orgel. --I Vesti iz Štajerske. Slovenski trgovski pomočniki v Ptuju so se začeli zavedat'. Te dni se je vršila volitev odl»ora trgovskih pomočnikov, Slovenskih trgovskih pomočnikov, ki dosedaj niso prihajali na nobena zborovanja, je došlo toliko, da so se ctlo nadejali zmage. Ko pa so videli, da nemški pomočniki i pletenine izvrši se sč strojem prej n*>go na i {»osel razsodnika. Glasi se, da se bodo mo-roko ter daja Singer Co. na pr praven način rale vlasti enemu delu zahtevanega denarja vsakemu kupovalcu stroja brezpHČen pod tk. orJr< č. in da so vlasti vsprejele vprašanje --: niže denarne svote, katero hočejo zahtevati od razsodišča v Haagu. Pogajanja med Avstro in Ogrsko. BUDIMPEŠTA 27. (B) Ministerski predsednik pl. Szell je odpotova na Dunaj. Brzojav is poročil?. Požar t premogovniku. LVOV 27. (B ) Glas;>v neke vesti iz Krakovega v listih je v premr govniku v Zi-verzu iz neznanik vzrokov n«v-tal ogenj, ki je pmvzročil veliko škodo. Oorat je baje zaustavljen. Vsled te katastn je nad lisnč dela*«ev ostalo brez dela. Zidje ua Romunskem BUKAREŠTA 26. ;vea. Skril "e je v uradu hranilnice, ali uradniki s > ga zapaz li, predno so urad zaprl'. Furlin je s cer zbežil, to mol drugimi sledeče koloboeije: Z neome-*eno zavezo, ki yo zastepa — Dražbi zave-zaneu Častnega zemljišča — lltitero sestoji — zapisniku o poposič in eenotvi dre 2.'». potleli lali obrekovanj. Jaz in moja rodbina smo potrti od velike žalosti vsled smrti dobrega gospoda Antona Grill-a. pravo ne kijih žile širijo Osobito moja soproga plaka ne- po inozemstvo. Naučni m nist-r je izjav.l, da : L,tešljivO pO dobrem stricu SVOjem. ni dopuščeno Zidje ua š tolo Rimuns'.e, n« če minister pobližje govor t' o tein. Ii -som* i pr de i na dan in priznati se mora, «la je K mlinska j tolDr;iutoa in dobrohotna c« o nasoroti svo- ; podeli raj nebeški 1 Rogić Niko. I, h Sna oprava: ulici S. S£»ir. lione, Že- vinoto>a _ v občice Globasn:ea — v skupni iezna tt'atjajna ; v Skednju sL konji, kočije in voz: uliea B^rriera št. 14. hišna oprava. Društvene vesti. Na > Božfčniei« v Koeolu so darovali: g.a Marja vdora Dekleva 2 K. g. Gregorič st.. tr.a Žerjau SO et., g. Vatovec 2 K 'J*f st., g. Mršek *»0 st . g. Grmek st., g. Svggelj 20 st.. X. X. 20 st., N. X. st., X. X. *'«0 st . g. Ž-elezmk 1 K, g. Bait 2«* st., g. š"uka 40 st., g.a Kukanja 60 st., t?. Mik lav ie 2<» st.. e. Po^kaj 1 K. č. gosp. <" nk 2 K, g. Furlan 2 K. Otroški vrtee v skednju priredi dne »*'. januvarja t. 1.. na sv. Treh kraljev dan, svojo I. ž čam Program se priobči pravočasno. eeniljeu vsednosti po .">.'»)> K — se ne prodaje -- dolačitev dražbrnega ob: lika !< — To naj bi kmet razume ! Xemei pravijo, da krnet ne ume r<>ve slovenšč'ue: res je, kar take slovenske »šprahe« niktlo ne ume. — — Kateri uradnik io je neki zopet tako speljal! — Izgovarjali se hote morda, da ji Kleinm*1 ver, ki izdaje »C ilovČanko«, tako tiskal. .Muda je tako, ker on zna še boljšo kolobaeijo tiskati. neral Bildisseri (ziaa iz vojne v Afriki) je štiri leta pred zakonitim v Oprtlju kratit svoje dete. Zaprosil je *up- rokom za|,r( si| za „nirov ljenje. Vzrok temu d ka W i.kerja, da bi dete krstil po starinski, ! koraku prnvzročivšerau vseobče zgledavanje, to je, po hrvatski, ker botra ne znata nič Je napr jinj . italijanski, še manje t» latinski. Gospod j" (^ „eral Baldissera je bil na listi sena-kapelan bi U rad ustregel tej opravifeni I torjev ki M ^ ;menovati. Ali na po-ielji našfga človeka, ali g. župnik je hotelj svetovanju o tej listi v mini-terskem svetn sam Kf-t t', da.takou rdi !at n žira nje v tamo- je i7javjl Z,nardclli. da nikdar ne pod-šnji ceritv:, ki se (latiniziranjt i l>olj in bolj usi-1 p , - e imenovalnega dekreta za g e-Ijuje na škodo našega narodnega jezika io na j n er a {a ki je bil v avstrijski vojski in ki je alužd proti ta1 ijanskirn čatam. In v KKMHKtcieicKtn* vo pa si ne pridob ijLbemi n sštovanja vel ke večine žup-pljanov. X * ćiteljsko zborovanje t (»oriei. Kakor je b.lo priobčeno tudi v »Elinoet «, sešli so <*e ^vodom sastanka deželnega zbora učitelji z Goriškega. Gledaiiščna dvorana je bila n-p lnjena učiteljtT in učiteljic obeh namdoorti. Xa shod so prišli tudi pDslanci Berbuč, dr. Turna :'n Graziadio Luzzatg^ ki so tudi govorili. Zbor je vsprejel vstopno resniri -^o bri-ali ime generala Baldi^^era iz li-te Diu Ji senatorjev. Novinstvo se mnogo bavi s t:> stvarjo in veliko število listov se zavzemajo za generala Bahlissera, ker da ni K X * n n da bi se bil isti leta 1*66 bojeval proti JC ies italijanski vojski. Baldissera tla je bil mai- j več na Češkem in se je bojeval proti nem- ! škim četam. Gereral sam da izjavlja, da, ako j ni že pred letom >6. zapustil avstrijske voj- j ske.je po?topal tako le iz hvaležnosti do cesarja j Frana .1 osi pa, ki se je pobrigal zanj kakor siroto in ga je dal na svoje stroške izobraziti v nekom vojaškem institutu. kron znaša glavni dobitek lo " terije iluuajsKega društva za umetne obrti Opozarjajo naše cenjene čitatelje, da bo srečkanje nepreklicno dne 15. janu v a r j a 1903. fS&letsaniier Levi Minz! ^^ Pn» 1» *>»jTelj» tovarn« poklltv« r^ t««'a »rst. a-•: TRST J.- Svoji k avojim ! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarste zadruge y Gorici (Soiian) vpisane zadruge z omejenim poro-tvom prej firAon Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poiištva prunorsic dežele. Solidnnst zajarnčeua, tajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostori ti b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo-derni sestav. Konkurenčne cene. ^ Album poUJUv brezplodno. ttKXKttKX***XXXKKK ^(SGSiSSSSS^^ ^ X U X X X X X X X X g tovarna: j zalogu: m Via T o« a, i Piazza Rosarl« it 2 ■p? vogal I (dolako poslopja) Via UMltaan | Io Via Rlb«r«a it. 21 jg Telefon it. 670. Cr -HOH- (9 V«Hh Ix'oor tapccartj, srcml ln sUk. ll- vrtaj e amro£b« tadl po posebnih načrtih. OiBt brii konkareno«. (S ILUSTIOTilJ CIIIK ZiSTOII ii 7KAII0 Predmeti postavio se na pa> oorod m ali železnico franteo. ti* ■ 'i m '-a O) sH 50 & & Sf m m ■ I ■ ) FRAN JIRAS civilna in vojaška krojačnica TRST u licu C n ser m a štv. y se priporoča v priliki imenovanja gg. častnikov in kadetov. v rezervi. Mo>l*o oMeko i/ tu iu inozemskih snovij Izvršuje toeno iu po jako uirodnili cenah. Prodaja rcanifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. n* |w»dni*i»ic»« ,,/illa citta 5i £on8ra" I lit r Ffflf llt\f 51. 9. (Hlliininf lis:« Velika za lopa irpotovl jenih oblek za moSke in deeke. Velik izl-or oblek za mo*ke od gld 6.50 do 24, rs deeke od gld 4 do 12. suknene jope ▼ velikem izboru o«! gld 3 do 8. zimske močne in podrite jope z ovratnikom od a*trahana od gld. 5 — 11, ravno take pod-ite s koŽuhovino po gld 12. — PovrSne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32 Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinejAe od gld 5 — 9 Velik izbor oblek z* otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnitiih cenah. Hlače od moleSkina izlodjeva koža za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiru. Črtane moćne sraj e za de avce gld. 1.20 Ve lika zaloga Miovij za mo>ke obleke na ni--w»r «li tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo j točnoptjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic v ulici Fcpte nuove se zprejem:«jo izdelovanja obleki jo n eri ter pe ^e j Of-el no vdobiva vsake vrsteoblek i/»snih rimritiili m n.ersib za moške in dečke. 0 0 0 o o o M. Aite trgovina z mani takt urnim blagom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 n dovoljuje obvestiti nlavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da moie v } olni meri zadostiti vsem zahtevam ce*ij. odjemalcem. V obeh prodajaluieah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz pr ib tovarn, posebno pa snovi za moške in tenske obleke, srsjee. o\ratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in pitiOkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Išprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvr-i najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. Poskušati, za se prepričati! ZOBOZDRAVNIK ■ Univ. Med. D.r Makso Brillait v TRSTU ulica S. Giovanni štv. 5, I. nadstr. Izvršuje zadelanja z emajlem. porcelanu« v rebrom iu zlatom. Izdrluj«* p^amrzae umetne zob«ve kakor | tudi ^elo zobovje. ORDINIRA ob «.«.—12. pred]... 3. 5. poi>ol. Učenca-vajenca, ki je dovisil ljudsko šolo. !ej ega obnašan a \fcSČ«gn razven si >\ «*nsk« 1. Colognati lien., Josip Pertot. Anton Brumat v Barkovljah : Jaka Žtoka ua Kontovelju, Josip Gustinćić, Ivan Seles pri av. Križu. Ivan Fr. Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga : tvrdka J. Drufovka v Gorici. oooocoooocooc ooo Epilepsija- Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva *e brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt*.* Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fono«rrafi. plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: W0T~ Priprave za točenje piva. N B. V olajšanje natcupov-Mnia proila-v i i»rc;«lraeti tu 1« na obroke. Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem re>en skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter s»m popolnoma ozdravel, knr ? lahko vestjo potrjujem in to tinkturo zi želodec le priporočam vsem, ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsko). »I. marca Karel grof Strasoldo. Piazprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Pimorskem, Goriškem Tolminskem po oO stot. stekleuic;i. j Alojzij Caineilij i nasl. Fr. Hitty .TRST.-ul. Barricra Teccfaia 13-TRST. Zaloga snovij za moške iz tu in inozemskih tovarn. Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo. I /. b o r (lr o b n a r i.j. Sprejema naročbe za obleke po meri. ) i i > » i SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Josposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. ji r Ali i 1 ne vlojje sprejemajo se oii vsace^^ oil če tti'li m č'an društva in ol>restu-jejo {»o 4l/2'Vo» ue da bi se otli>ijal rentn. davek. I fOsOjila dajejo se sauia članom in stoer ua menjiee [>o ti °/o in nii vknjižbe p > o1/*0/o Oraduje vsaki dati od D. do 12. ure d)pol. iu oil 2. do ure popol. razve« aedel" in praznikov. Italiji Hran. vlog leta 1900. Kron 1,263.563 Poštuo-Uraii. račun štv. 837.315. PT Najkoristnejše novoletno darilo! Originalni Singerjevi šivalni stroji .«o najpopolnejši v konstrukciji in uvrSenju. Originalni Singerjevi Šivalni stroji neobholno potrebni za domačo rabo in obrt. Originalni Singerjevi Šivalni Stroji so uajb.»lj razširjen! v t »varn škem prumetii. Originalni Singerjevi šivalni stroji »o nedolžni v šivanju in trpežno3t\ Originalni Singerjevi Šivalni stroji so n?jprilienejši za moderno umeteljno vezenje. Brezplačni poučni tečaji v vseh domaćih šivalnih delih kakor tudi v modernem nmeteljnem veznji. Zalosra svile za pletenje v velikem barvi nem izbora. Elektromotori za posamične šivalne stroje za domačo rabo. Singer Co. delniško društvo šivalnih štrojev. TKST — Corso, Palazzo Salem — TRST Pariz 1900 ..Grand Priz 4 Najveće odlikovanje