C.  C.  Postal*. — Eact  Ofjni mtrcoltdi a vanardi    — 1 giugno 1928.
Poaamazna  itevilka  25  atotink.
Ixhmja vsako sredo
In  patek  zjutraj.
Stane za celo leto 15L
»       » pol leta    8»
»       * četrt leta 4»
Za   inozemstvo
celo leto lir 40.
Na    naročila   brez   do
poslane   naročnine   se
ne  moremo   ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.

Št. 43
V Gorici, v petek 1. junija 1928.        utoxi.
Nefrankirana piama »u
ne sprejemajo. Oglant
ae računajo po dogo«
voru in ae plačajo t
naprej. — List izdajv
konsorci} »Got. Str&
že«. — Tiak Katoliiku
tiskarne  v   Gorici.  Ri-.
va Piazzutta it. 18.
Uprava in  uredniitvo:
ulica   Mameli   itev.   5
Št. post, tek.rač. 11/1147.
Teles,    int.   itev.   30$.
„Namen posvečuje
sredstvo",
»Namen posvečuje sredstva.« Ali
je dovoljeno, da kdor zasleduje kak
vzvišen, lep cilj, v dosego tega eil ja
vpovablja tudi slaba, nedovoljena
sredstva? Ali se nedovoljena sredt
stva pri tem očistijo in posvetijo z
ozirom na cilj, katerega zasledu;
jejo?
Na to vprašanje odgovarjajo raz*
ni koristolovei in tudi mnogi polU
tiki in znanstveniki — pritrdilno.
Krščanska morala je pa v vseh časih
in po vseh svojih zastopnikih na;
čelo: »Namen posvečuje sredstvo«
odklanjala in ga obsojala. Vendar
pa živi in se vzdržuje že skozi sto*
letja obrekljiva izmišljotina, da so
si jezuiti osvojili to grdo načelo in
že stoletja sem ponavljajo nasproU
niki katoliške cerkve to laznjivo
pravljico. Pri vseh mogočih prilikah
se poslužujejo tega zlobnega izreka
in skušajo z njim sramotiti zasovra?
zene jezuite in posredno katoliško
cerkev samo.
Ker vemo, da se tudi med nami
sem pa tja najde kaksen »prijatelj«,
ki z natolcevalno strastjo hoče na*
prtiti ta izrek katoliškim moralist
torn, naj navedemo v naslednjem
dva procesa, ki sta se bavila v tes
kočem letu s tem obrekovanjem.
Prvi proces se je vršil na Norvešt ',
kern. Tarn Družbi Jezusovi postavt
no ni dovoljena   nastanitev.   Pred
iremi leti so pa nekateri    poslanci \
predložili drz. zboru zakonski   na; j
črt, po katerem   bi se ta   zastarela j
postava odpravila. Ta   predlog   je
zbudil v norveški javnosti živahen
odmev. Mnogi, ki se radi postavlja;
jo kot varuhi ogrozene   domovine,
so začeli proti predlogu ostro gonjo.
Med njimi je bila tudi neka   vdova
Martha Steinsvik,  ki nosi po svo-
jem mo/.u na Norveškem zelo zna?
no in spoštovano ime. Napisala je v
norveske liste več člankov, v kate*
rih je na podlagi zgoraj navednega
obrekovanja nupadala jezuitski red \
in slikala kako poguben bi bil njegov '¦
prihod na Norveško za vse versko,
moralno in sploh   javno   življenje.
Neki xupnik je nastopil za   prega*
njane jezuite in je krepko   odbijal
sramotilne očitke. Posledica je bila, \
da je prišlo do obravnave, ki je par I
dni vso drzavo drzala v napetosti. i
Sodni dvor, ki je obstojal iz protet \
stantov, kajti na Norveškem so kat ,
toličani v veliki manjšini, je zupnika j
oprostil z utemeljitvijo,   da so bili
očitki bojevite vdove krivični. »Zup*
nikova kritika«, tako so izrekli sod?
niki» »je bila sicer grenka, toda nU
kakor neopravičena, kajti članki got
spe Steinsvik so vsebovati najglobo*
kejše ialitve za katoličane«.
Skoro ob istem času se je odigral ;
sličen proces v Budapešti. Bivši pot
slanec Polonyi je v nekem listu
ponovno očital jezuitom načelo:
»Namen posvečuje sredstva«. Msgr.
dr. Czapik je v nekem katoliškem
listu odločno zavrnil natolcevalca,
kateremu je javno vrgel v obraz, da
zavestno obrekuje. Prišlo je do ob*
ravnave, ki je končala z oprostitvU
jo toženega monsignorja, OprostiU
no razsodbo je sodni dvor tako utet
meljil: »Jzneseni očitki tožiteljevi so
se izkazali za neresnične; načelo
»Namen posvečuje sredstva« ni
nauk jezuitov; obtozha Druz.be Jet
zusove vsebuje obrekovanja. Kdor
pa obrekuje, je obrekovalec in se
;ga tako tudi lahko imenuje.«
Kaj se godi po svetu?
Nettunski dogovori in njih usoda
šc vedno razburjajo duhove. Jugo*
slovanska javnost se po zaslugi
opozieija, ki izrablja to mednarod*
no koeljivo zadevo v svoje stran*
karske namene, vedno bolj razbur*
ja. Naj bolj vre med akademiki v
vseh vseučiliških mestih. Oglejmo
si dogodke zadnjih dni po njihovi
važnosti in pomenu.
Pribičevič interpelira.
Vodja kmetsko*demokratske ko*
alieije Svetozar Pribičevič je v ime?
nu svojega poslanskega kluba na-
slovil v torek 29. maja na zunanjega
ministra nujno vprašanje, ali res
misli prcdložiti nettunske dogovo*
re narodni skupščini v odobritev.
Ako je to res, naj navede razloge,
ki so ga nagnili k temu koraku. Dr.
Marinkovic je vendar obljubil, da
se bo v nettunskih dogovorih raz*
pravljalo samo v zvezi z ureditvijo
jugoslovansko * italijanskega raz*
merja, ne pa eisto loeeno. Pribieevie
protestira proti temu, da bo narod*
na skupščina pod pritiskom iz ino-
zemstva prisiljena odobriti nettun*
ske dogovore. To da je kršenje ju*
goslovanske državne neodvisuosti
in kapitulaeija pred Italijo.
Ko ie Pribieevie utemeljil    svojo
interpclacijo,  je povzel besedo ra*
dieevec Drljevie, ki je izjavil, da bo
i  opozicija uporabila    vsa    zakonita
|  sredstva, da sc prepreei odobritev
! nettunskih dogovorov.  Pribičevičev
in Drljevieev govor   so   prekinjali
medklici in hrum. Seja skupščine se
je nato prekinila.
Dr. Marinkovie odgovarja.
Naslednji dan se je seja nadaljeva*
la. Govorila sta Črnogorec Račič in
zemljoradnik Lazie. Nato je dobil
besedo prizadeti minister dr. Ma*
rinkovic, ki je izjavil, da ne more
sprejeti nujnosti Pribičcvičevega
vprašanja. Takisto ne more pove?
dati, kdaj bo vlada predložila net*
tunske dogovore skupščini, ker je
to odvisno od.ureditve nekaterih še
nerešenih vprašanj, ki so s temi do*
I govori v zvezi. Odobritev nettun*
| skih dogovorov ni v nikaki zvezi z
j na jet jem posojila v Angliji. Opo*
I zieija trdi, da se ljudstvo razburja
! in da zahteva pojasnil. »O nenadni
predložitvi nettunskih konvencij ne
more biti govora,« je vzkliknil dr.
Marinkovie, »ker so bile sklenjene
pred tremi kti in ker jih je vlada,
v kateri je bil tudi Stefan Radič, že
pred dvema letoma predlagala skup*
ščini za odobritev. Radic in opozi*
cija govori jo izmišljene stvari, ka^=
dar trdijo, da je Italija prisilila via*
do, naj poskrbi za odobritev. Tri*
naj st mesecev sem že zunanji minist
ter. \ tem času ni Italija nikdar sto*
rila nobenega koraka v tej smeri.
Niti Italija niti kaka druga velesila
ni nikdar zahtevala kaj podob^
nega.«
Nato se je vršilo glasovanje. Na*
rodna skupščina je z veeino glasov
odklonila nujnost Pribioevičevega
predloga in prešla na dnevni red.
Nemiri v Zagrebu.
V Zagrebu so akademiki organi*
zirali veliko protesno manifestaeijo
proti nettunskim konveneijam. Zna*
eilna je brzojavka, ki jo je akadem^
ska mladina poslala nemškim aka^
demikom v Innsbrucku. Brzojavko
posnemljemo po tržaškem »Picco*
lu«. Glasi se:
»Nemškim akademikom vseuei*
lišča Innsbruck, Tirolsko. Ob pri*
liki vašega možatega protesta proti
delovanju Italije, ki je naperjeno
proti vašim in proti našim bratom,
izjavljajo slušatelji vseučilišča v
Zagrebu, da se z vami popolnoma
strinjajo v nezrušljivem prepriča«
nju, da nas boste našli ob svoji stra*
ni v skupnem boju za vzvišena na^=
čela človečanstva in prava.«
Hudih nemirov pa v Zagrebu ni
bilo. Hujši so bili
izgredi y Belgradu.
Belgrajski akademiki so tudi pri*
redili protestno zborovanje, ki se je
vršilo v univerzitetnih prostorih.
Po zborovanju so se dijaki in ob*
činstvo .zbrali v sprevod, ki pa ga je
polieija razpršila. Proti večeru pa
so se demonstranti nanovo zbrali in
pred Narodnim gledali.ščem vzkli*
kali proti Ita.llji. Razburjenje je ra^
slo. Policiji se je zdelo potrebno
poseči vmes. Dijaštvo se je branilo.
Ko so pritisnili še orožniki, so se
dijaki morali umakniti do hotela
»Pri ruskem carju«. Tarn so pa de«
monstranti vdrli v hotel, pometali
na cesto pohištvo in naredili bari*
kade. Med demonstranti in polieijo
se je razvila bitka. Prvi so obmeta*
vali polieijo s stoli. Končno je poli*
cija posegla po orožju. Oddali so
par strelov. Ranjenih je bilo več
ljudi. Boj so koneali gasilei ki so
prihiteli z brizgalkami, ko je bil
najhujši metež. Mrzla voda je zelo
ugodno vplivala na razburjene du*
hove in prepreeila hujše stvari. Vse*
kakor pa so demonstranti naredili.
precej škode.
Belgrajski nemiri so odmevali tu*
di v narodni skupščini. Vee poslan*
cev, med njimi tudi Pribieevie, je
vložilo na vlado interpelacije o po*
stopanju polieije. Vlada in posebno
notranji minister dr. Korošec pa
hoče ohraniti red v državi. Zato so
prepovedana vsaka zborovanja na*
perjena proti Italiji. Veliki župani
morajo paziti, da se nemiri ne bodo
ponavljali.
*    *    *
Italijanskosturška pogodba,
ki sta jo 30. maja podpisala načel*
nik vlade Mussolini in turški posla*
nik v Rimu Suad bej, je važen do;*
godek v italijanski zunanji politiki.
Čeprav še ni znano nataneno bese*
dilo pogodbe, vendar se lahko že
danes reče, da vsebuje pogodba sie*
deča tri glavna načela: 1. Obe dr*
žavi se obvczujeta, da ne bosta skle*
pali nobenih zvez, ki bi utegnile
ogrožati eno ali drugo. 2. Ako se bo
ena država zapletla v vojno, bo
druga os-tala nevtralna. 3. Morebitni
spori med obema državama se bodo
reševali po razsodišču.                      \
Pogodba se je torej podpisala.
Zadnjc dni se je razširila vest, da
so podpis pogodbe odložili za nedo=
ločen čas. Vest ni bila točna.
Ta pogodba bo precej vplivala na
razvoj  dogodkov v Sredozemskem
morju. Dosedaj    sta se    Italija in
Turčija radi sporov iz polpretekle
dobe precej pisano gledali, sedaj pa !
utegne postati razmerje med njima j
vsaj znosno. Ako se bodo med obe<* i
ma državama pojavila kaka nesov*
glasja, jih bodo poravnali z mirni*
mi sredstvi. Važna je druga toeka
.pogodbe. Ako bo Turčiji grozila
vojna nevarnost, tedaj Italija ne bo
priskoeila na pomoč sovražnikom
Turčije, temveč bo ostala nevtralna.
Ako pa bi se Italija vojskovala s to
ali ono državo, tedaj bo Turčija
mirno gledala in ne bo pomagala ne
tej ne oni. V tem tiči velik uspeh
italijanske zunanjc politike. Da bi
Italija Tureijo pridobila za zavez*
nico, zato ni bilo sprieo velikih spo»
rov niti najmanjšega upanja. Do*
volj je, ako ostane Turčija nevtrals
na. Pogodba velja pet let.
Okno v svet.
Mussolini o zunanji politiki.
Ministrski predsednik Mussolini
bo, kot poročajo listi, prihodnji te*
den govoril o zunanjcpolitičnem
položaju Italije. Posebno se bo ozi*
ral na najnovejše dogodke v raz?
merju do Jugoslavije. Mussolini bo
govoril v senatu. ki bo razpravljal
o proračunu zunanjega ministrstva.
Rusko brodovje v Carigradu.
Oddelek ruskega vojnega bro*
dovja je dospel v Carigrad, kjer bo
ostal par dni. Nato bo spremljal af*
ganskega kralja do Batuma.
V Mehiki
se se vedno streljaio. Predsednik
Calles še ni nehnl preganjati kato*
ličanov. Pred kratkim je v nekem
spopadu med vkdnimi četami in
vstaši padlo nad 100 ljudi.
Protijugoslovanske demonstraeije.
Kot odgovor na protiitalijanske
izgrede v Šibeniku, Splitu, Zagrebu
in Ljubljani so se po veejih italijans
skih mestih vršilc protijugoslovan*
ske demonstraciie. Bile so v Benet*
kah, Rimu, Paviji, Milanu itd. De*
monstranti so ponekod skusali pri*
ti do jiigoslovanükcga konzulata,
pa jih je polieija ustavila.
Poljska ugovarja.
Zadnjie smo poročali, da nova li*
tavska ustava določa kot glavno
mesto Litavske Vilno, ki je na Polj*
skem. Poljski listi zelo odloeno
protestira jo proti tej odločbi.
V Romuni ji.
Izvrševalni odbor kmetske stran*
ke je sprejel več važnih sklepov, ki
se tieejo boj a proti vladi. Poslanci
in senator ji stranke ne pojdejo več
v parlament. Vlada se proglasi za
sovražnika ljudstva. V boju proti
vladi so dovoljena vsa sredstva,
tudi nezakonita. Izvršijo se sklepi
kongresa v Albi Juliji, to se pravi,
narodna kmetska stranka ustanovi
svojo poslansko zbornico in svoj
senat, ki se bosta bavila v prvi vrsti
z zunanjim posojilom, potem pa
tudi z drugimi važnimi vprašanji.
Obe kmetski zbornici bosta sklicani
najbrž proti koncu tega meseca.
Vlada pravi, da bo z sredstvi po*
skušala onemogočiti nadaljnje gi*
ban je kmetske stranke.
Japonska se opravieuje.
Japonska vlada je poslala na Zve*
zo narodov poročilo o spopadih
med kitajskimi in japonskimi četa*
mi v Tsi*Nan*fu. Japonci pravi jo,
da so kitajski vojaki zakrivili tisto
veliko krvolitje.
Stran 2.
»GORISKA STRA2A«
DNEVNE VESTI.
Sv. birma na Tolminskem
in na Krasu.
Prevzviseni bo dclil zakrament
sv. birmc po Tolminskem: 14. juli*
ja v Volčah; 15. julija v Tolminu;
16. julija pri Sv. Luciji; 17. v Pod=
mclcu in Tribuši; 18. na Šentviški
gori; 19. na Ponikvah. 23. na Gra*
hovem; 24. v Podbrdu in 25. v Str*
žišču. — Po Krasu bo sv. birma:
2. sept, v Rihenbergu; 3. v Šmar*
jah; 4. v Branici in Gaberju; 5. v
Štjaku; 6. v Kobjeglavi in Štanjelu;
8. v Komnu; 9. v Gorjanskem in
Velikem dolu; 10. v Pliskovici in
Gabrovici; 11. v Škrbini; 12. v Tern*
nici in Vojščici.
Invalidom.
Invalidi, ki mislijo, da ni bila nji*
hova bolezen ali rana pravilno ugo*
tovljena po zdravniški komisiji, za*
morejo do 30. junija vložiti prošnjo
na generalno pokojninsko ravna*
teljstvo v Rimu za zdravniški pre*
gled in uvrstitev v višjo kategorijo.
Prošnje naj vlagajo potom okraj*
nih invalidnih organizacij.
O obmejni šoli.
Naučno ministrstvo bo za deset*
letnico zascdbe izdalo zgodovino
šolstva v novih pokrajinah. Ta zgo*
dovina bo obsegala natančne po*
datke o otroških vrtcih, o ljudskem
šolstvu, srednjih šolah, državnih in
zasebnih zavodih, o pravnih vpra*
šanjih, ki zadevajo šolstvo, o tujes
rodnj šolski mladini in učiteljstvu,
o begu tujerodeev preko meje, o
uspehih, ki jih je dosegel Gentile s
svojo reformo v novih pokrajinah
ltd. Upajmo, da bo ministrstvo očr*
talo res pravo sliko šolstva v novih
pokrajinah pred desetimi leti in se=
daj. Knjiga bo gotovo zelo po*
učna.
Premeščen
je bil te dni vodja tukajšnjega od*
delka civilnega ženija g. inž. Henrik
Neri v Rim.
»Narodne pripovedke«.
Po Vuka Karadžica zbirki prevel
dr. Alojzij Gradnik. O tej knjigi,
ki je izšla pred kratkim v Kat. knji*
garni, smo že pisali v našem listu.
V dokaz. kako nudi knjiga res soč*
no in prijetno čtivo, smo ponatisni*
li v današnjem podlistku pripoved*
ko »Tri jegulje«. Knjiga stane 6 L.
Odlikovanje.
Biserni mašnik č. g. Janez We?
ster, ki je služboval 40 let v Otaležu
in biva sedaj v pokoju v Škofiji Lo*
ki, je pred nedolgim časom prazno*
val svoj 90. rojstni dan. Je naj sta*
rejši duhovnik v goriški in ljubljan*
ski škofiji.. üb tej priliki je bil ime*
novan za duhovnega svetnika gori*
škega in ljubljanskega. Še mnogo
let.
Pogreb gospe Fonove.
V sredo popoldne se je vil dolg
sprevod iz prve hiše na Solkanski
cesti tja gor pod vznožje Sv. gore:
bila je zadnja pot gospe Fonove. Od
vseh strani so prihiteli sorodniki,
prijatelji in prijateljice, da izkaže*
jo zadnjo cast ženi, ki se je v svo*
jem delavnem življenju mnogo tru*
dila in si zato pridobila tudi mnogo
spoštovanja. Naj ji bo lalika zemlja
domača!
Izseljevanje v Avstralijo.
Avstralska vlada je omejila na*
seljevanje v Avstraliji. Prihodnje
leto se bo v Avstraliji lahko nase*
lilo samo 3000 Italijanov.
O Nobilu še ni sledu.
Kljub vsem naporom še niso na*
šli nikakega sledu o generalu Nobi*
lu in zrakoplovu »Italia«. Pozna*
valci razmer v tečajnih pokrajinah
pravijo, da je šc vedno upanje, da
se drzni zrakoplovci resijo. More-
biti so kje pristali, ker jim je
zmanjkalo bencina. Cudno je samo
to, ker vse oddajne radiobrzojavne
postaje na zrakoplovu molee. Za
usodo zrakoplova se zanima ves
omikani svet. Norveška vlada je
poslala na sever ladjo z najboljšim
norveškim letalcem, ki bo z letalom
poskušal najti kako sled. Lützow
Holm, tako se imenuje tisti lctalec,
je že na Spitzbergih.
Nitti o preuredbi parlamenta.
Ital. listi poroeajo: Bivši italijan*
ski ministerski predsednik Nitti je
naslovil na ves omikani svet pro*
glas, v katerem protestira proti za?
konu o preuredbi državnega zbora
in pravi, da ne   bo   prihodnja ita*
t lijanska vlada priznala nobene med?
I narodne obveznosti, ki jo bo od da-
nes naprej prevzela fašistovska via*
da. Nittijev proglas je objavil an-
gleški dnevnih »Manchester Guar-
dian«.
t Vaclav Tušar.
Zadnjič smo poročali o zagonetni
tajni, ki je bila objela usodo g. Vao*
lava Tušarja iz Cerkna, kojepred
14. dnevi zapustil svojo domaeo
vas in se ni več vrnil. Del tajne je
danes že odkrit: g. Tušarja ni več
med živimi. Mrtvec, ki so ga našli
na obrežju Pada v pokrajini Ferra^
ra, je bil na žalost v resnici Vaclav
Tusar, glavni tobakarnar in posest*
nik v Cerknem. Podrobnosti, kako
je prišel Tušar, ki je hotel v Trst,
globoko doli v Italijo, kakšni so
bili njegovi zadnji dnevi, kaj se mu
je pripetilo, kod ga je vodilo nje*
govo zadnje romanje po tern bo*
žjem svetu, te podrobnosti nam še
niso znane. Kolikor smo mogli do*
znati, bo najbrže danes v četrtek
zvečer, ko pišemo te vrste, prepe^
ljan nesrečni Vaclav skozi Kobarid
v svoje ljubljeno Cerkno, kjer bo
potem v soboto 2. junija ob 9. uri
pogreb z zadušnico.
Vaclav Tusar je bil sedaj 49 let
star. Bil je zelo mirnega in prikup*
nega značaja in vsak, ki ga je po*
znal, ga je imel rad in on je to lju*
bezen tudi dobrosreno vračal. So-
vrastva in sovražnikov ni poznal.
Bil je naobražen mož, saj je štu*
diral univerzo, toda vedno priprost.
Kot značajen Slovenec se je zani*
mal za vse javne prilike, si HI se pa
ni nikoli v ospredje. Opravljal je
mirno svoje posle in najrajše bival
v svojem Cerknem. Njegova izgu*
j ba je za Cerkno težak udarec, saj
je nepričakovana smrt ugrabila z
njim enega najznaeajnejših in naj*
odličnejših mož. Naj bo Vsemogoč*
ni blag sodnik njegovi plemeniti
duši! Bridko razžalošeenim sorod*
nikom iskreno sožalje!
Zgubljeno.
Dne 30. maja t. 1. je g. Alojzij
Marc iz Dolge poljanešt. 36 izgubil
osebno izkaznico od Ajdovščine do
Loga. Pošten najditelj je naprošen,
da jo izroči na gornji naslov.
Valuta.
Dne 22. maja si dobil:                       |
za IÜÜ franc, frankov      74.57 do   74.87  Lir
za 1UU belg. frankov      263.— do 2(57.—   „
za 100 švic. frankov      365.- do 367.—    „    '
za 100 češ.-slov. kron     56.10 do    56.40   „    j
za 100 dinarjev                33.27 do    33.57   „
za      1 sterling                  9256 do   92.76    „
za     1 dolar                     18.92 do    18.98    „
Novci po 20 frankov       72.50 do   74.50   „
za 100 avst. šilingov      264.20 do 270.20   „
Benečijske obveznice             !
dne 30. maja 1928: 78.30.                  !
Tržne cene
dne 31. maja 1928.
Cesnik kg L. 0.90—1; šparglji L.
3—3.80; korenje L. 1—1.10; artičoki
kos L. 0.20--0.50; čebula kg L. 0.80
do 1; fižol navaden L. 1.80; fižol
kok-s L. 2.60; salata L. 0.60—0.90;
stari krompir L. 0.80—L>.90; novi
krompir L. 1.10—1.40; sveži grah
L. 1.40—1.60; zeleni redič L. 0.80 do
2.60; špinača L. 1—1.20; vrzote L.
0.50—0.70; pomaranče L. 2.60—4;
črešnje L. 2.20—4.60; smukvice L. 9
do 10; limoni kos L. 0.15—0.20; ja^
bolka kg L. 3.80—6; sveže maslo L.
14—14.50; presno maslo L. 17—18;
mleko liter L. 1—1.10; med v satow
ju kg L. 8; trčan med L. 10; skuta
L. 4; jajca kos L. 0.45—0.50.
Listnica Kmečkesdelavske zveze
in   Političnega   društva   »Edinosti«
v Gorici.
1.  Močnik Andrej, Bukovo št. 23: Finance
no ministerstvo je Vašo pokojninsko pros*
njo zavrnilo. Proti odklonilnemu pokojnin*
skemu odloku zaraorcte    rckurirati    tekom
y0 dni, ku stc ga prejcli.
2.  Rudolf Jakob, Podkraj št. 14: Ko imatc
opravilo v  Gorici, zglasitc se tudi v tajni*
štvu.
3.  Laban Andrej, Solkan:    Vaša    prošnja
je registrirana pred št. 14894 A. Vaša pros*
nja bo v kratkem rešena.
4.   Merkuže M.,  Gorica: Zglasite    se ob
prili,ki v tajništvu.
5.  Vodopivec />., Kamnje St. 41: Ko ima*
te opravilo v Gorici, zglasite se tudi v taj*
ništvu.
6.  Pirec Josip, Vojščica:    Zglasite    se ob
priliki v  tajništvu.
7.  Srebernič Ivan, Medana št. 36:  Glede
Vas smo prejeli iz Rima odgovor. Treba bo
podrezati  v    Vaši    zadcvi  še pri tukajšnji
prefekturi.
8.  Krapež Franc, G. Trebuša št. 80: Upati
jc, da bo Vaš rekurz v kratkem rcšen.
9.  šuligoj Mihael, Kojsko št. 34: Zglasite
se ob priliki v tajništvu.
10.  Mrak Ivan, Pečine:    Iz    Vidma   smo
dobili odgovor, da Vam je bil znesek L 2120
nakazan potom postnega urada na    Slapu.
Ali stc prejcli denar?
11.  Iz. Bizajl, Dol. Cerovo: V Vaši zadevi
smo posredovali pri  Genio Civile. Zglasite
sc v  tajništvu.
! 12. Čufar Anton, Trtnik St. 16! Glode od*
Skodnine  smo  posredovali    pri  tukajšnjem
; divizijskem komandu. Trcba bo posredovati
še v Vidmu.
13.  Rojc M.,  Novaki: Za Vas velja isto
ko za Čufarja.
14.   Samec  Ivan,  Kanal:   Vi  prejemate v
I   smislu zakona zadostno pokojnino.
Tajništvo.
Tri jegulje.
Zavel je ribie, ki ni mogel tri dni
zaporedoma nicesar drugega ulo*
viti kakor cno samo jeguljo. Ko je
tretji dan ulovil tretjo jeguljo, se je
razsrdil in rekel: »Vrag yzemi vse
to ribarjenje, ako ni mogoče eel
dan nioesar drugega uloviti, kakor
eno samo jeguljo.« Tedaj je zaeela
ena od onih treh jegulj govoriti in
mu je rekla: »Ne prekliniaj vendar
tako, ti ncsrečni človck; sam niti ne
slutiš, kaj si ulovil in kakšna velika
sreča te je doletela. Zakolji eno od
nas treh in razčetrti jo, pa daj en
kos jesti ženi, drugi psici, tretji ko*
bili, četrti pa zagrebi kraj hiše: že*
na ti bo rodila dvojčke, psica bo
skotila dva psa, kobila dva žrebcta,
kraj hiše pa bosta zrastli dve zlati
sablji.« Ribič ie poslušal jeguljo in
storil vse tako, kakor mu jc ona
rekla in vse se je že prvo leto ures*
ničilo: žena mu je rodila dvojčke,
psica dva hrta, kobila dva žrebeta,
kraj hišc pa sta zrastli dve sablji.
Ko sta sinova dorastla, je rekel
eden od njiju očetu: »Ata! Vidim,
da si siromak in da naju ne mores
hraniti. Vzel bom enega konja, enc*
ga psa in eno sabljo in pojdem po
svetu: mlad sem, v cvetočih letih,
in kjer bo moja glava,.bo tudi hra=
na.« To rekši se obrne k bratu in
mu rece: »Dragi brat, Bog s teboj!
V svet grem, čuvai hišo, dobro go=
spodari in očeta spoštuj; tu imaš
tri stekleničice napolnjene z vodo,
drži jih vedno pri sebi in ko vidiš,
da je voda motna, vedi, da sem po*
ginil.« Po teh besedah se odpravi
na pot. Hodee tako po svetu pride
v veliko mesto in ko se sprehaja po
mestu, ga zagleda kraljiena in se
smrtno zaljubi vanj in naprosi kra-
lja, svojega očeta, da ga povabi na
dvor. Kralj jo usliši. Ko pride mla=
denie na dvor in si ga deklica do=
brq ogleda in vidi sabljo, psa in ko=
nja in da se glede lepote nič na
svetu ne more z njim meriti, se še
bolj zaljubi vanj in reče očetu:
»Ata, jaz hočem imeti tega mlade-
niča za moža.« Kralj je privolil, tu-
di mladeniču ni bilo žal, stvar je
bila torej v redu in tako sta se po*
ročila po zakonu in po običaju.
Ko stoji nekega večera z ženo ob
oknu, zagleda nedalee od hiše viso*
ko goro, ki je vsa gorela v velikem
plamenu. Vpraša ženo, kaj to po*
meni in ona mu odgovori: »Ne
vprašaj me. gospodar moj! To je
čudovita gora, ki eez dan sijc, po*
noči pa gori in kdorkpli pride k nji,
da vidi, kaj je, onemi še tisti hip in
okameni na mestu.« Jedva on to
čuje, zajaše svojega konja, opaše
sabljo, vzame psa in se napoti k
oni gori. Prišedši do gore, zagleda
starko sedečo na kamnu, obrašče*
nem z mahom in držečo v eni roki
palico, v drugi    nekakšno    zelišče.
Vpraša jo, zakaj je gora takšna.
Odvrne mu, naj le pride bliže, pa
bo vse izvedel. Stopi bliže in starka
ga vede na dvorišče, ograjeno s
kostmi samih junakov in pplno rev?
nih in okamcnelih ljudi. Jedva sto*
pi na dvorišče s konjem in psom,
tudi on sam na mestu onemi in oka-
meni. V tistem hipu se skali bratu
voda v steklenici in pove očetu in
materi. da je njegov brat in njihov
sin mrtev in da ga gre iskat In od-
pravi se tako na pot in gre od kra*
ia do kraj a in od mesta do mesta,
dokler ga ne nanese sreča v isto me*
sto in pred kraljev dvor. Ko ga
kralj zagleda, pozove svojo heerko
in ji reee: »Glej tvojega moža!«
Hčerka priteče in videč svaka, ki
je bil podoben bratu, kakor da si
prerezal jabolko na dvoje, videč
istega konja, istega psa in isto sab*
ljo, stcče k njemu in ž njo tudi
kralj in ga objameta in vedeta v hi*
šo, misleč kralj, da je njegov zet in
hči, da je njen mož. Mladenič se
čudi njiju ljubeznivosti in se domi?
sli, da sta ga vzela na mesto brata
in se jame delati, kakor da je njen
mož in kraljev zet. Ko povečerjajo,
sc odpravijo k počitku. Jedva pa je
lcgel, izvleče meč iz nožnice in ga
položi med sebe in njo. Ona se za*
čudi, kaj to pomeni, ali on ji od?
vrne. da mu je prešel spanec, vsta*
ne, stopi k oknu in ko zagleda ono
čudovito goro, jo vpraša:    »Povej
mi, draga žena, zakaj je ona gora
vsa v ognju?« Una mu odvrne: »Za
božjo voljo, saj sem ti vendar že
oni večer povedala, kakšna gora je
to.« »Kakšna je že?« jo vpraša zo=
pet in ona mu odvrne: »Kdorkoli
pride do nje, onemi in okameni in
zato sem bila v velikih skrbeh, da
nisi šel tja.« Svaku postane jasno,
kakšna nesreča je doletela brata in
jedva jc dočakal dneva. Ob zori za*
jaše konja, opaše meč in vzame psa
in se napoti k oni gori in ko zagle*
da starko, potegne meč, naščuva
psa in naskoči starko s konjem, ne
da bi izustil besede. Starka se pre*
straši in prosi na ves glas, naj je ne
poseče. »Z bratom sem!« ji zakliee
on. Tedaj mu privede brata in mu
povrne govor in dušo. Ko se brata
zagledata in poprašata za zdravje,
se odpravita proti domu. Spotoma
reče brat, ki je bil okamenel: »Dra*
gi brat, daj, vrniva sc, da rešiva še
one, ki so začarani, kakor sem bil
jaz.« Rečeno, storjeno: vrneta se in
primcta starko, odvzameta ji zeli*
see in jameta mazati z njim one
ljudi, dokler niso začeli govoriti in
se premikati. Ko so tako vsi, ki so
bili začarani. oživeli, ubijejo starko
in gredo vsak na svoj  dom,    oba
brata pa se vrneta v kraljev dvor.
* * *
Tako sem to slišal in tako sem
vam to povcdal in Bog vam daj are*
čo in zdravje!
»GORISKA STRAZAc
Stran 3.
Kaj je novega na deželi?
Dole nad Idrijo.
Dne 20. maja t. 1. sta si obljubila
zakonsko zvestobo v cerkvi sv. Ka* i
tarine na Medvedjem brdu g. Ivan
Žakelj iz Dolov in gdč. Frančiška
Čuk iz Medvedjega brda. Novopo*
ročenccma na mnoga in srečna leta!
Idrija.
Kakor vse večje praznike je tudi
scdaj za binkošti povzdignil sloves
praznika cerkveni pevski zbor pod
vodstvom novega organista g. Ur*
šiča. Pri maši ob pol devcti uri so
peli slovcnske mašne pesmi. Sklad*
be, ki so jih izvajali so bile izbrane
izmed naših najboljših skladate*
Ijev. 1) Dr. Kimovec: Src hrepene*
čih. Slišali smo jo že večkrat peti,
vendar se nam je zdela še vedno
nova. Zbor razpolaga z jako dobri*
mi glasovi, med katerimi se odliku*
jejo posebno alti in soprani! Pri tej
pesmi pa so se tudi basovi pokazali
kot močne in prijetne. F je prišel še
precej do veljave, vendar se pozna,
da zbor še ne razlikujc dobro FF in
F, le žal tudi, da ni dosegel pp ta*
kega, kot bi ga moral. Izvajanje sa*
mo na sebi je bilo dobro. 2) Vinko
Vodopivec: Kako si lepa. Slišali
smo jo prvič. Začne se s sopran*
skim solo, ki ga je pela nam že zna*
na solistinja gdč. Kovačičeva. Vidi
se ji, da se s svojim zelo prijetnim
glasom izpopolnjuje, le sole ji še
manjka. Alt solo pa jc pela g. Poldi
Rupnikova, ki pa tudi obeta s svo*
jim mchkim altom velik uspeh.
Skladbo je zaključil mešani zbor še
precej doživeto, vendar se je po*
znalo, da so nekateri pevci po svoji
stari navadi porabili note s papirja.
3) Goller: Gospod jaz nisem vre>
den. Bariton solo z zborom. Po dol*
gem času se je na našem koru ogla*
sil nam že znani baritonist g. Ron*
die. Svoj del je prav lepo zapel.
Zbor pa je bil tu pomankljiv, po*
sebno tenor ji so bili šibki in niso
prišli prav nič do veljave. 4) Pavčič:
Kraljica prečastitljiva. Prieakovali
smo za zadnjo pesem kako novejšo,
ki bi gotovo napravila večji utis
kakor ta, ki so jo že neštetokrat pe*
li. Bila je zelo lepo podana. Soprani
so se zares zlili v en glas. Mešani
zbor je z mogočnimi glasovi zaklju?
čaval pesem s »Pomagaj nam Ma*
rija!«
Ob 10. uri je bila Gruberjeva la*
tinska maša. Pogrcšali smo orke*
stralne mašc? Slovesno sv. mašo je
zakljueil g. organist s cerl^Veno ko*
račnico, s katero nam je pokazal
svojo izredno spretnost na orglah.
Zares morn jo biti naši Idrijčani po?
nosni na dobrega organista, posebno
pa še pevci, ki so dobili v njem naj*
boljšega pevovodja. Pevcem pripo*
ročamo, da se ga oklenejo in pose*
čajo pevske vaje redno, ker bodo le
na ta naein dosegli lepe uspehe.
Prieakujemo skorajšnega ccrkvene*
ga koncerta.
Vitovlje.
Oba binkoštna praznika smo
praznovali pri romarski cerkvi M.
B. na Vitovljah. Dopisniku v zad*
nji »Gor. Straži« se ie res posreči*
lo, da je postavil pratkarja na laž,
ki je napovedoval za binkošti ve-
liko dežja. Oba praznika je bilo
krasno vreme, kar je privabilo ve*
liko ljudstva na vitovski gričck;
tudi kramarjev se je sešlo precej,
posebno odkar jih ne puste več na
Sv. goro. Sv. zakramente so romar*
ji prejeli v obilnem številu. Celo iz
Kanala so prišla dekleta iz Marijine
družbe, pa tudi mladenieev smo
precej opazili. V zakristiji so se
prodajalc razglednice in podobice
vitovske cerkve, ki so pa drugi
praznik po sv. maši zmanjkalc.
Upamo, da bo cerkveno predstoj*
ništvo za prih. Marijin praznik vnc
bovzetja poskrbelo, da bodo romar?
ji tudi s tern postreženi. Cerkev je
bila v notranjosti vsled pridnosti in
vesel j a    vitovskih   deklet kot tudi
novega cerkvenika lepo okrašena z
venci. zelenjem in cveticami, za J
kar bodi vsem izražena iskrena za? >
hvala. Še marsikaj manjka na pri?
jaznem grieku, vendar pa pričaku*
icmo, da bodo cerkveni gospodarji
za to poskrbeli, da se bo popravilo
ozir. napravilo. Dasiravno so se ne*
kateri laeni vrnili domov, vendar
pa žeje — kot se je opazilo — ni
nihee trpel. — Na zopetno svidenje
na vel. šmaren!
Male Žablje.
Malokdaj se oglasimo v »Gori*
ški Straži«, a še tedaj moramo po*
roeati žalostne vesti. Obeinske poti
imamo v takem stanju, da človek
ne ve, ali je vozna ali vodna pot.
Prosimo g. obeinskega načelnika,
da odpomore tern neprilikam. Pri
Janežih imamo vzgojni zavod. Star*
si, vzdramite se! Ne pustite svojih
lastnih otrok, da drve ob hreščeči
harmoniki v gotovo propast.
Po dolgem času smo imeli pri
nas poroko. Poroeila se je gdč. Kas
rolina Kravos z g. Zoranom Marcem
iz Ajdovšeine. Novoporočencema
želimo mnogo sreče!
Kamno.
(Smrt mlade matere in še kaj.) —
Kedko se iz naše vasi kdo v »Stra*
ži« oglasi. Imajo nas sploh za hlad*
ne, morda ker smo na »Kamnem«,
kamor pozimi nekaj easa še solnce
ne posije. Mrzlo je naše ime, pa ne
tako naše sree. Nismo tako brez*
eutni, brez smisla za nadvsakdanje
reči. To pokažemo ob raznih pri*
likah. Nimamo svojega duhovnika,
eeprav jih je naša »mrzla« vas že
precej dala. Ob nedeljah in prazni*
kih in še kak drugi dan (navadno
ob ponedeljkih) prihaja k nam ma*
ševat tolminski g. kaplan. Zato to*
liko bolj cenimo duhovnike in
službo božjo. Hudomušni sosedje
nas celo hvalijo, da smo bolj po?
božnj, odkar nimamo vee lastnega
gospoda: Bolj ko je človek loeen
od kake stvari, bolj po njej zahre*
peni... K sv. maši hodimo radi.
Tudi med tednom, kadar je tu. Sv.
zakramente prejemamo le bolj med
tednom. Ob nedeljah je sv. maša
bolj pozno; bi morali biti predolgo
tešč. Pri obeh procesijah sv. Marka
in Križev teden (imamo le eno) je
bila obilna udeležba; tudi moških
je bilo lepo število. Pretekli teden
smo bili tako srečni, da smo imeli
kar tri dni zapored sv. mašo doma
(20. — 22. maja). Pa v torek 22.
maja je bil za nas žalosten dan.
Kdo bi bil vesel ob pogrebu? In
zlasti, ko devajo v grob mlado ma*
ter, ki zapušča tri nedorasle otroke
(najstarcjši 7 let)? Pokopali smo
namree ta dan pok. Terezijo Fon,
r. Cimprie, staro komaj 33 let, po*
ročeno 8 let. Bolehala je že vee let.
Njen skrbni mož je vse poskusil,
da bi ozdravela. In res se ji je zad*
nje tedne precej izboljšalo. Pola*
goma je že vstajala, hodila ven na
solnce, le žal, da ga je letos tako
malo. Pred dobrimi 14 dnevi se je
rajna nekaj prehladila, zopet legla
in ni vee vstala. V nedeljo 20. m. m.
je izdihnila. Umrla jc mlada mati v
maju. Lepa smrt! Pogreb s sv. ma*
so je bil v torek. Udeležila se ga je
vsa vas, pa že iz okolice so prišli —
iz Iderskega, Kobarida, Star. Sela,
Volarjev in iz Tolmina. Prišle so
tudi gojenke iz Škodnikovega kon*
vikta. kjer je sestra pokojne. Po*
greb je bil lep. Celo solnce, ki je
letošnjo pomlad redkost, je sijalo
pokojni na zadnji poti. Pretresljiv
je bil prizor v hiši žalosti in na po*
kopališču, kjer si slišal izlive silne
boli in sestrske ljubavi. Res — za*
kaj umrje toliko mladih ljudi, tudi
mater? Prepustimo odgovor božji
Previdnosti. Naj plane iz prsi krik
srea, a vera naj ga zadržuje in
spremlja. Jokajmo v bridkostih živ*
ljenja, a ko se izjokamo, sc kot
kristjarii zopet dvignimo in obudi*
mo v sebi krščansko upanje na ne*
besa, na svidenje z dragimi doma*
čimi pri Jezusu, ki je »vstajenje in
življenje«, kot poje duhovnik v
genljivih spevih pri sv. opravilu za
mrtve. Žalujočima družinama Cim*
prie — Fon, po domače Lejerjevi
in Blaževi — naše odkritosreno so*
žalje! — Naj omenimo še to, da je
opisana rajna Terezija že druga
mati, ki je umrla letos v naši vasi.
— V januarju je nenadoma umrla
na porodu blaga in spoštovana go*
spa Jožefa Gabršeek, gostilničarka,
ki je bila tudi zelo pobožna in bla*
ga žena. Naj sveti obema dobrima
materama veena luč!
Ajdovščina,
V lepem maju je dokončal svoje
trudapolno življenje mladenič Fr.
Kerkoč, zvest in delavcn elan biv*
šega našega izobraž. društva. S
pridnostjo in samoizobrazbo si je
bil pridobil nenavadno visoko in
obširno znanje. Znanci in prijatelji
so mu v spoštovanju priredili do*
stojen pogreb. Gledaj, dragi tova*
riš, sedaj veeno luč, vir vsega zna*
nja in vse lepote! Osamelemu očetu
in bratu naše odkritosrčno sožalje
in tolažbo od Bogal
Iz Volčanskih hribov.
In zopet je prišla težko prieako*
vana pomlad, ki nas je obdala z ve*
likim upanjem in vesel j em. Naše
sadno drevje nasploh se je odelo s
posebno lepim cvetjem in je naša
zemljišča spremenilo v pravi cvet*
lieni vrt. Toda zaveli so mrzli ve*
trovi in prišlo jc dcževno vreme, ki
je zamorilo skoraj ves mladi zarod,
tako da se nam kaže pri sadju le'
prav pičel pridelek.
Trava nam je v rasti zaostala; 14
dni kasneje bomo mogli začeti s
košnjo. Kmetijstvo ima vse polno
vremenskih neprilik, ki občutno za*
denejo kmetovalca. Toda obupati
ne smemo. Z vso močjo se oprimi?
mo sadjereje, živinoreje in polje*
delstva. Z izbolj Sevan j em zemljišČ
se vendar toliko doseže, da bomo še
tudi v naprej živeli, če tudi skrom*
no, pa vendar svobodni na svojih
zemljiščih kot so živeli naši pred*
niki.
Tukaj nam je nemila smrt ugra^
bila najvecjega poscstnika Luka Ju*
ga. Bil je blaga duša miroljubnega
znaeaja, mož beseda. Vee let jc bil
odbornik prcjšnjih županstev. Spre*
mili smo ga na lepo pokopališec sv.
Danijela v Volčah. Naj poeiva v
miru! Omeniti moram, da je poko*
pališče sv. Danijela naj bolj staro*
davno v naših Giorah ter sedaj tako
lepo in okusno urejeno, da si ga je
vredno ogledati tudi tujcem, ki sem
prihaja jo. In vse to je sad truda
našega prečastitega gospoda župni*
ka. Bog mu stotero povrni! — Na*
so lepo starodavno cerkev Matere
Božje na Mengorah so tudi zaeeli
popravljati. Bog daj, da bi ta lepa
cerkvica bila kmalu dozidana, saj je
pravi kras naše okolice.
Lepodolski.
Pisma naSih izseljencev.
Podpisani izscljenci eutimo dolž*
nost predno odjadramo v tuje kraje
in zapustimo naše   kraje   s težkim
Zdravje v naše domove.
Mnogi so, ki obupajo nad svojo
stavbo in hočejo zidati nov dom,
mnogi se poženijo in si hočejo usta*
noviti svoj lasten dom. Ti naj, pred*
no počno zidati in si izbero stavbe*
ni prostor, dobro premislijo slede»
če: kjer boš zidal, na kakšnem teres
nu, iz kakšnega materijala in kak?
šen bo načrt hiše?
V naših krajih iščemo solnca, se
istega ne branimo kot v Afriki, po*
stavljamo torej hi&e proti solncu.
In prav je to. Proti jugu naj bo obr?
njeno ali vsaj tako, da en ogel na
sever, drugi njemu nasprotni, pa na
jug. Tako bo vsak prostor v hiši —
dostopen solnčnim žarkom.
Kraj naj ne bo ee mogoče poleg
ceste, da ne boš imel v sobi preveč
prahu. Stavbni prostor naj bo zava*
rovan če mogočc proti severu, naj
leži na južnem obronku kakega vz*
višenega prostora, gozda, hriba. Naj
ne bo moeviren, temveč suh, najbo^»
lje peščen, da moea dežja in nalivov
hitro poniknc in se kraj okrog hiše
hitro osuši.
Iz česa naj bo nova hiša? Najbol^
odgovarja zdravstvenim predpi^
som: opeka. Naj bolj suh materijal
je to, drži toploto in je ne oddaja
prevee hitro. In stavbeni načrt?
Postavi naj ti zidar sobo, spalnioo,
delavnico in otroško sobo na južno
plat, kuhinjo, shrambo. stranišče
na severno plat, okna naj bodo ve*
lika, odpirajonaj se zgoraj posebej;
peei loneene. Hišni pod naj bo višji
od zunanjega sveta, nikjer ne ne
zateka zidpvje. Če leži hiša na
obronku hriba, glej, da bo od hriba
ločena z jarkom, ki je obzidan in ei*
gar dno naj bo pod višino hišnega
poda. Ne pozabi na žlebove in na
vodnjak. Stranišče naj bo lahko
dostopno in greznica istega dobro
uzidana in zaprta, gnojnica obzida*
na, vodnjak higijeničen.
Vrt mora biti pri hiši. Vrt naj ti
bo del stanovanja. Mora biti ogra*
jen in naj bo vhod v hišo tudi z vrta.
In ti gospodar! Stroški, ki jih bo®
imel s stavbo, te bodo žulili nekaj
časa in trdo boš moral hraniti in
štediti pri tobaku, pri kozarcu vina,
pri perilu, pri obleki — bo pa prišel
čas, ko boš odplačal dolgove — kdo
je v stanu dancs zidati brez dolgov
— in imel boš dosti neskaljenega ve?
sei ja v svoji hiši, v svoji zdravi hi*
ši. Družina ti bo zdrava rastla in na*
predovala, žena in   otroci se   bodo
zadovoljno smcjali, ti pa v    krogu
svoje   družine   porečeš:   Dobro je
eloveku   med   svoj ei   v svoji hiši.
Svojim otrokom pa daj zgled, kako
se izvaja skrb za zdravje v vsakem
položaju, in prešlo jim bo to v me*
so in kri.
Zdrav rod  — bo na svoji  zemlji
— res gospod.
Dr. Justin.
Sirite „Goriško Stražo^
i  prilagamo in kjer sc poeutimo jako
i dobro.
i      Istoeasno pozdravljamo še enkrat
z morja vse svoje sorodnike, prija*
i telje in znance, priporočivši gornjo
sreem — se javno zahvaliti paro*
plovni družbi Navigazione Gene-
rale Italiana, posebno pa še njene^
mu zastopniku g. R. Happacher*ja
v Gorici, Corso Vitt. Em. III. štv.
18, za vsestransko in nepristransko
zanimanje do nasega vkreanja na
parniku »Augustus«, katerega sliko
družbo,   ki   je res   nepresegljiva v
vseh ozirih.
Kr,alj Leopold in žena, Lašič Jo=
žef, Jevšeek Rozalja, Saksida Igna*
vij, Leban Olga in 2 sina, Cicero
Vera, Kodelja Hliza, Antonič Anto*
nija, Luis Jožef, Brezovec Matilda
in še 30 drugih.
Stran 4.
»GORIŠKA STRA2A«
Koledarček.
4.  jun. poncdel.jck, Franc K.
5.  jun. torck, Bonifacij, šk.
6.  jun. srcda, Bcrtrand, šk.
7.  jun. četrtek, Sveto R. Telo.
8.  jun. petek, Maksim, šk.
9.  jun. sobota, Primož, m.
10. jun. nedelja, Margareta, kr.
Darovi.
Za Sirotišcc sv. Družine: P. n.
Ivan Zibilich v Akksandriji 10 L;
Kmetska posojilnica Kozana^Vipol*
že 50 L; preč. g. Alfonz Blažko 10
L; prijatelji iz Prvačine mesto ven=
ca na grob č. g. Alberta Lebana
158 L; preplačila za Socialni zako
nik 14 L. — Srčna hvala!
Zahvala
Podpisani se zahvaljujem gg.
zdravnikom, ki so mi rešili življe*
nje in sicer g. dr. prof. Marinu, Cor*
so Vitt. Em. št. 8, dr. Simonitiju
Lojzctu, dr. Marušiču Fr. v bolniš*
nici pri »Rdcči hiši« v Gorici.
Ivan Šinigoj, Črniče.
Mlefeflpne-zivinopejci!
Za 250 lir posnemalnik, ki posna*
mc 200 litrov na uro.
Žvepleno kislino   in   alkohol   za
Gerberjev aparat po izredno nizkih
cenah.
Vse druge mlekarske potrebšči*
ne naročite najugodnejše pri
Ing. Fr. Pegan — Trieste,
Via Valdirivo štev.  19*111.
Rabljena oprava v dobrem stanju
je na prodaj po ugodni oeni. Villa
Jochmann, Šturje.
Proda se hiša z njivo in   gozdom
v Zarakovcu   št.    110.   (Grahovo), j
primerna za malo družino. Kup po I
dogovoru.     Vprašanja     na   Franc j
Seljak, Orehek 13 (Nemci) p. Cir*
china.
Moderna zlatarna, Corso Verdi
štev. 13. — Birmski, poročni in
krstni darovi po zmernih cenah.
Popravila ur in zlatarskih predme*
tov izvršujem z jamstvom in hitro.
Kupujem krone, srebro, staro zlato
po najviš.jih cenah.
Pozor botrce in botrčki!
Prav lepa birmska darila po zni-
žanih cenah kupite pri urarju in
zlatarju Franju Keber v Idriji.
Prencis Frančišek v Solkanu, glas?
benik in izdclovatelj orgelj, harmo-
nijev ter drugih glasbil. Priporoča
se preč. duhovnikom, cerkvenim
oskrbništvom in drugim. Popravlia
in uglašuje cerkvene orglje najna«
tančnejše, 60 lir od spremena. Pre*
gledi, proračuni gratis. Moto: Vc...
Ve... Ve...
Dva kovaška stroja z vsem ko*
vaškim orodjem, skupno ali posa*
mezni kosi so na prodaj po naj-
nižji ceni v Lokavcu št. 147.
L. KOMEL
Gorica — Trg sv. Antona št. 5,
kupi vsako množino
PRŠUTOV
Plačuje po dnevnih cenah.
¦----------------------------------"s
Zdravnik
za zobe in ust^
Dr. LOJZ KRAI6BER
sprejema V   G O R I C i
Piazza della Vittoria štev. 20
in v svoji podružnici
pri  SV. LUCIJI štev. 35
OKULISTICNI    AMBULATORIJ
Dott. Gilberto Deinen
zdravnik kirurg
sprejema od 11VL do 12V2 dop.
in od 3 do 4 pop.
Corso Verdi 28, Gorica.
Dott. Gius. Cornel
specialist za bolezni v
nšsisih, nosu in grin,
bivži operator na univ. klinikah prof.
Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in
assistent prof. Brunetti v oddelku za
nosne in ušesne bolezni v mestni bol-
nišnici v Benetkah.
Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Neprekosljiv
gramofon,
ki je prenosljiv.
The
New
DECCA
66
WOKULAT
Gorizia - Corso
Tel-   347
KURJA OCESA
(KALI)
Izglnefo brezpo-
gojno   z  uporabo
mazila
iz založbe lekarne
SPONZA, Trst, Via Tor S. PieroN. 10
JVarujte se pred ponaredbaml.
V vseh lekarnah po znižani ceni L. 3
Pojasniia prebivalcera goriške
pokrajine daje zastopnik tvrdke
Temeljita izraba mleka doma, v mle-
karni in na planini je mogoča edino
s pomočjo posnemalnika
DIABOLO
ki je prvovrsten švedski svetovni
izdelek, trpežen. priprost.
Cena od 4OO lir naprej.
Plačuje SB lahho v obpohih.
Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop-
niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez-
plačno na razpolago.
r^ ; S J       KNUT JONSON, BOLZAgg
Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-IL
iiTjosip  Kovačič, trgovina, Idrija prif Baci^94
V^globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, pri-
jateljem in znancem, da je naš ljubljeni brat, stric
in^svak gospod
VACLAV TUŠAR
GLAVNI TOBAKARHilR IN POSE THiK V CERKHEJH
nenadoma nas zapustil in odšel v boljše življenje.
Zemeljski ostanki nepozabnega se pripeljejo iz
Cologne del Veneto (prov. Ferrara) v Cerkno, kjer
se bodo položili k večnemu počitku na domačem
pokopališču v soboto 2. junija ob 9. uri zjutraj.
Priporočamo ga v blag sponiin in molitev.
Cerkno, 30. maja 1928.
Viktorija in Marija, sestri, JERNEJ ŠTRAVS in
Ivan Bonač, svaka; nečaki in nečakinje.
„Kmetska posojilnicq," v Cerknem
naznanja žalostno vest, da je nepriča-
kovana smrt ugrabila njenega ustano-
vitelja in odbornika gospoda
Voclau-a Tušar-ja.
Njegovi zemski ostanki bodo pre-
peljani iz Cologne del Veneto (pokrajina
Ferrara) v Cerkno, kjer bodo pokopani
na domačem pokopališču.
Ohranimo delavnemu možu časten
spomin.
Cerkno, 30. maja 1928.
ODBOR.