LAVSKA POUTIKA Uredilištv-o je v Mariboru, Ruška cesta, poštna predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Netrankinana pisma se ne «prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne aameac delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1,50. Pri večjem Številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. itev. 16. Sreda 19. februarja 1930. Leto V. Stanovska država. Stanovska zamisel je reakcijonarna. — Pozor kmetiški sloji. »Delavska Politika« je že opeto-vano opozarjala in prav jasno dokazala, da je ideja;, organizirati državo na stanovsko korporativni podlagi reakcijonarna in slaba zamisel. Vsaka »nova« slaba ideja pa ima to lastnost, da je nalezljiva. In takio je zadnji »Kmetski list« zopet načel to vprašanje- List se sicer ne izjavlja izrecno za stanovsko državo, vendar pa kaže zanjo simipatije in obenem obrcava sedaj mrtvi demokratsko-parlamentarni sistem in prejšnje stranke (kakršna je bila tudi Samostojna kmetska stranka), kar seveda danes ni posebno junaštvo. »Kmetski list« ni na jasnem, kaj je bistvo stanovske države. V stanovski državi bi bil narod razbit na stanove: kmetiški, delavski, trgovski, obrtni, industrijski, bančni stan itd. Vsak stan bi imel pravico po zakonu do gotovega deleža na upravi države. Če bi na primer stanovsko zakonodajno pred- , stavništvo obstojalo iz 100 članov, bi jih volila kmetiška korporacija 10 ali 20, istotako obrtna in druge korporacije. Jasno je, d!a bi tak parlament ne bil delazmožen. Noetova barka, v kateri so drug poleg drugega mirno živeli, volk in ovca, pes in mačka, uš in bolha, je bila mogoča samo v starem: testamentu. Splohi je 'j'ako čudno, da more list, ki pravi, da zastopa kmetiške koristi, simpatizirati s tako idejo. Kmetovi je v državi okoli 75 odstotkov, to je tri četrtine. Zakaj se kmetje ne organizirajo in skupaj Potegnejo, ko bi lahko imeli vsaj 75-odstotni delež na upravi demokrat-sko-parlamentarne države! Motijo se pa kmetje, dia bi v stanovski državi kmetiška korporacija dobila na državni upravi 75od-stotni delež. To je jasno. Če se organizira stanovska država, mora biti tu neka avtoritativna oblast, ki bo določila ključ, po katerem bode tudi določeno število poslancev za posamezne korporacije. Prav gotovo se stanovske organizacije same med seboj ne bodo nikdar sporazumele glede razdelitve poslanskih mandatov. To se more zgoditi za kratek čas potom1 odločitve od zgoraj, kakor na primer v Italiji. Ali tudi v Italiji je stanovska država samo na papirju. V Italiji vlad!a diktator Mussolini s svojo fašistično stranko, ne vladajo pa stanovi ali korporacije, ki so diktatorju in nje-Sjpvi stranki samo dekorativna figura. Vise take ideje o stanovski državi so samo fantazije; v praksi se pa državni stanovski korporativizem kot upravna oblast še nikjer ni obnesel. V stanovsko-koporacijski državi, kakor si jo eamišljuje »Kmetski Ust«, bi pa prišel do mnogo večje-sa vpliva kapitalizem ter s tem še bolj omejil pravice kmetov in delavcev, ker niso ne eni ne drugi Predstavniki večjega vplivnega ka- V stanovsko korporacijskem parlamentu bi posamezni stanovi stavili svoje ožje zahteve, ki so pogosto-mia v celoti v škodio in ovira razvoju. Tudi ,bi stanovi ne imeli v vidiku •dkakšnih drugih interesov razen svojih, tako da o kakem' skupnem Redukcije rudarjev v revirjih. V rudnikih Trboveljske premogokopne družbe se dela samo še po pet dni v tednu. — Prve redukcije. — Pred uvedbo dveh delaprostih dnevov in nadaljnjo redukcijo rudarjev. Dobri konjunkturi v premogovni industriji v lanskem letu sledi letos težka kriza. Boječ se ostre zime, ki je vladala lansko leto, in pomanjkanja premoga, so se tako privatniki, kakor tudi železnice in ostala industrija v letnem času dobro založili s premogom. Letošnja izredno mila zima je pa račune vsem prekrižala. Vsled tega so ostale zaloge premoga neizčrpane- Naravno je, da so naročila za premog po novem letu silno padla. Na drugi strani pa vlada tudi v vsej ostali industriji precejšnja stagnacija, ker vse računa s spremembo carinske tarife in zato nihče rad ne naroča, zlasti pa ne na zalogo. Vsled tega je »Trboveljska družba« že v prvi polovici meseca januarja uvedla po en prost dan v tednu, tako, da se dela v tednu samo 5 dni in govori se celo o tem, da bosta v kratkem vpeljana po dva prosta dneva tedensko. Vendar pa vse do sredine februarja redukcij delavstva še ni bilo. S 15. februarjem pa je družba že odpustila precej delavstva. Obljublja pa se, da pridejo s 1. marcem še drugi na vrsto. Mi vemo, da bo težko ubraniti, da bi ne bilo nobenih redukcij, če kriza ne bo ponehala. Ali vendar, v kolikor nam je dosedaj znano, je družba odpustila ljudi iz službe, ki imajo že skoro 20 službenih let pri družbi in ki so obenem očetje številnih družin. To pa je zelo težak udarec za prizadete. Zveza rudarjev Jugoslavije zbira sedaj tozadevne podatke in bo pod-vzela primerne korake v svrho zaščite življenja najbednejših. Zakon za zaščito konzumentov. Zakon o prometu in kontroli življenskih potrebščin. Dne 10. t. mi. je bil izdelan v ministrstvu socijalne politike zakon o prometu z živili in kontroli nad njimi. Doslej pravzaprav takega zakona za vso državo ni bilo. V vsakem delu države so bili drugačni zakoni. Kontrole nad produkcijo in na trugu pa dejansko ni bilo. Novi zakon ima namen nadzirati produkcijo in promet tako z ozirom na stvarno vrednost življenskih potrebščin kakor tudi na higijeno pri izdelovanju blaga in njega prodaji. Kontrola življenskih! potrebščin se mora pričeti že pri izdelovanju živil ter zabraniti, da bi se živila pridobivala ali predelovala v nehigienskih razmerah. Kontrola velja torej zla orodje, za prostore, za zdrave ljudi in živali, ki so pri dobavljanju raznih živil udeleženi. Namen zakona je ob kratkem, zajamčiti življenskim potrebščinam dobro kvaliteto z ozirom: na higijeno, dalje preprečevati ponarejanje živil zlasti glede na manjšo hrani-vost, onemogočati poslabševanje blaga, preprečiti škodljive zastrup-Ijevalne vplive na živila ter končno preprečevati zlorabo s sumljivimi in slabimi preparati in specialitetami. Označevati se bo moralo naravno ali ponarejeno blago, takozvani su-rogati. Glavni činitelj pri izvedbi zakona bo Glavni zdravstveni svet, ki je že ustanovljen. Za higiensko kontrolo se bo izobrazilo posebne veščake kemike. Vse občine, ki štejejo nad 10.000 prebivalcev, morajo nastaviti strokovno izobražene nadzornike za življenske potrebščine. Želimo, da se bo ta zakon res iskreno izvajal. Boi za stanovanisko zaščito na čeho- slovaSkem. Kako utemeljuje socijalno-demokra tični minister stanovanjsko zaščita. V proračunskem odseku čeho-slovaškega parlamenta je minister za socialno skrb dr. Czech med drugim; izvajal naslednje: Zakon o varstvu stanovanjskih najemnikov, določbe o stavbenem pospeševanju, zakon o razlaščeva-nju zemljišč ter dirž. jamstvo'in letne anuitete v namen stavbarstva naj se podaljšajo do konec marca 1931, dočimi morajo druge določbe novega zakona, zlasti one o razsodiščih, gradbenih olajšavah, o davčnih in pristojbimskihi olajšavah veljati še najmanj do konec leta 1933- Glede na želje, da naj bi se ta vprašanja uredila za daljšo dobo s stanovanjskim zakonom, pravi dr. Czech:, so že prejšnji ministri iskali izhoda, toda brez uspeha. Nihče se naj ne čudi, če nova vlada, ki šele d!va meseca uraduje, problema spri- čo agrarne in gospodarske krize ne more definitivno rešiti. Po noVem podaljšanju zakona se takoj prično posvetovanja o difinitivnem stanovanjskem zakonu. Povdariti je pa treba, da so po vojni hišni posestniki ohranili vrednost svojega imetja, dočim se vsi drugi z devalvacijo utrpeli lastninsko škodo. Krivično bi bilo torej dopuščati na najemnikih od te strani še večjo eksploatacijo kakor se že vrši. V tem zmislu je minister povdiaril gospodarski moment ter nadaljeval: Potrebno bo izhajati s stališča, da dokler se ne zgradi dovoli cenih stanovanj, to je, se ne pokrije potreba po stanovanjih, predvsemi ne zvišajo primerno plačilni In mezdni prejemki prebivalstva, je popolnoma nemogoče misliti na opustitev varstva stanovanjskih najemnikov. problematičnem delu: ne bi moglo biti govora. l ega mnenja so znani sociologi in narodni gospodarji, češ: korpo- rativni parlamentarizem bi bil za Evropo začetek nesrečne bodočnosti in propada, ker bi bil ovira svobodnemu razvoju političnih sil. Postaja jih sram socijalne reakcije. Mnogo smo že pisali o reakcionarnih, skoro bi rekli barbarskih zahtevah jugoslovanskih »gospodarskih krogov« z ozirom na soci-jalno zavarovanje in delavsko varstvo. Njih zahteve spadajo v predpotopno dobo. In ravno zaraditega, ker so te zahteve tako naivno reakcionarne, delavski list ne more in ne sme molčati o teh naklepih! niti v eni svojih številkah, dokler ne bo zla nem era pokopana. Celo ljubljanski »Slovenec« se je oglasil v četrtek v svojem uvodniku, v katerem lepo pripoveduje o socialni dolžnosti podjetnikov in države do delavcev in nameščencev ter apelira na njih socialni čut. Pov-darja tudi, da je dober socijalni položaj delavstva in nameščenstva tudi gospodarski problem, to je če je socijalni položaji mezdnih delavcev in nameščencev dober, je podan tudi temelj za dober gospodarski razvoj- Priznava, da je uvedba starostnega zavarovanja potrebna, ker industrija izkoristi delavce: dolžna je torej skrbeti industrija za te delavce z zavarovanjem, ne pa da padajo občinam v breme. »Slovenec« seveda pravi, dla je to v interesu v prvi vrsti industrijskih' krajev in1 mest. To je nekak umik. Dobro pa povdari, da govore v Franciji, vi Angliji, Nemčiji, Čeho-slovaški o izpopolnitvi zavarovanja, pri nas pa — o odpravi. Potrebno je, da se zavarovanje točno izvede po vsej državi, a zavarovanja, ki se še ne izvajajo, naj se uvedejo. Dolgo smo drezali, dolgo dokazovali nezmiselno politiko »gospodarskih krogov:«, da se je končno o-glasil tudi »Slovenec«. Prav je, če se je oglasil. Toda sklepi »gospodarskih krogov« so že storjeni, so že predloženi ministrstvu. Naloga vseh pametnih gospodarjev in sociologov je sedaj; da te nesrečne »gospodarske kroge«, ki bi radi napravili velikanski socialnopolitični zločin in gospodarsko neumnost ne le nad1 delavstvom ampak tudi nad1 seboj in državo, pouče in: napote, da svoje predloge, ki nas smešijo pred vsem civiliziranim svetom, umaknejo. Meščanska inteligenca bi bila lahko tukaj' posegla vmes pravočasno, če razume sociologijo in gospodarstvo tako, kakor ju mora razumeti modleren človek! V boju za dobro in pametno stvar so potrebna dejanja, ki imajo dejanski uspeh, tembolj, ker je vprašanje, o katerem: se bije takorekoč zakulisni boj eminentne važnosti. Omenili smo članek, menimo, objektivni tako kakor zasluži. Sedaj pa pričakujemo dejanj za dobro stvar ne samo s strani tako-zvanih meščanskih listov, ampak tudi s strani modernih socijologov, modernih gospodarjev in javnosti sploh. Šele tedaj bomo uvideli iskrenost. Španski prestol se maje. Republikansko gibanje na Španskem. Uradni dopisni urad poroča, da se po vsej španski državi pojavlja močno republikansko gibanje, ki ga oblasti s silo zatirajo. Predsednik vlade namerava zamenjati vojaške guvernerje s civilnimi guvernerji. Politične stranke se pridho konstituirajo in organizirajo. Komunistična balkanska akcija. V Grčiji so tudi pripravljali revolucijo. V Grčiji policija1 jako preganja komuniste. Po policijskih vesteh so v četrtek zvečer zasegli v hiši Kolo-zosa dokaze za pripravljanje revolucije. V ta namen so dobili komunisti iz inozemstva okoli štiri milijone drahem. V hotelu Mažestik so aretirali Nemca Ernesta Krubeja, ki je zapleten v komunistično zaroto Krube je imiel pri sebi v vrednosti okoli 150.000 drahem nemških mark. Francoska desničarska vlada odstopila. Parlament ji je izrekel nezaupnico z 286 proti 281 glasovom. Pri glasovanju o državnemi proračunu je finančni minister Cheron stavil zbornici vprašanje zaupanja in izločitev nekega člena v finančnem zakonu, ki je bil vnešen v finančnem odboru proti volji vlade. Pri tem glasovanju je ostala vlada za pet glasov v manjšini. Državni pravdnik postane iz tožitelja obsojenec. Senzacijonalna razsodba berlinskega deželnega sodišča. — Odmev umorov Liebknechta in Roze Luksemburgove. Berlinskemu državnemu pravdni-ku Jomsu je neki tednik očital, da ni svoje dolžnosti izpolnil glede preganjanja morilcev Liebknechta in Luksemburgove, marveč, da je proti istim tako postopal. d!a se je moglo sklepati, da jim! je dajal celo potuho. Državno pravdništvo je urednika do-tičnega lista sodno preganjalo in Jorns je še sam nastopil kot postranski tožitelj. Uredniku pa se je posrečil dokaz resnice in ga je deželno sodišče gledb glavnega očitka oprostilo, z utemeljitvijo, da je Jorn-sovo postopanje res bilo tako kot mu je omenjeni list očital. Ta razsodba pomeni malo senzacijo, ker v Nemčiji niso vajeni takih procesov. Jorns je tedaj stigmatiziran in sodišče mu je še kot v zasmeh dovolilo, da sme v gotovih: dnevnikih svojo lastno obsodbo objaviti. Urednik pa je bil sicer obsojen na kazen 100 mark, ker je imenovanemu tudi odrekel vsako sposobnost za vršenje dolžnosti državnega pravdnika. Ali si ie dobil novega naroinika za ,»Delavsko politiko**, smatraj to za svojo dolinostl Ozadje dr. Schobrovega potovanja v Rim. Dr. Schober bi bil moral prositi Mussolinija odpuščanja- Avstrijski kancler dr. Schober je obiskal Rim, ker se je že prejšnji kancler dr. Seipel zavezal, da obišče Rim' in se opraviči zaradi svojega govora, ki ga je imel z ozirom na zatiranje nemštva v južni Tirolski. Takrat je Italija odpoklicala svojega poslanika, ki se je vrnil šele, ko je dr. Seipel obljubil, da stori zahtevano zadoščenje. Dr. Schober je naslednik dr. Seipla, zaraditega je moral nastopiti to poniževalno pot. Prvotno se je izgovarjal z ustavno 'reformo, potem s haaško konferenco. Dr. Schober je končno izrabil haaško konferenco, češ, da se zahvali Italiji za pomoč na konferenci, čeprav so bili v Italiji določili, da mora dr. Schober priti v Rim v mesecu aprilu istega dhe, kakor je dr. Seipel napadal Italijo. Avstrijski kancler je torej s svojo previdno taktiko v tem slučaju dosegel prej političen efekt za Avstrijo kakor pa dal zadoščenje — napuhu diplomacije. Dr. Schobru so obljubili v Rimu, da obišče Dunaj spomladi italijanski zunanji minister Grandi. Nemški komunisti uganjajo sleparije. Komunisti napadli Opelove tvornice avtomobilov. zacije in njihova akcija. Svobodne organi- Iz Darmstadta poročajo: Opelove avtomobilne delavnice v Riissels-heimu pri Darmstadtu v Nemčiji so pred kratkim; prevzeli Amerikanci in so seveda obrate amerikanizirali z uvedbo znanega Tajlorjevega sistema. Pri tem1 se niso novi gospodarji nič ozirali na zakon obratnih: svetov, marveč so delavce poljubno odpuščali, ne da bi vprašali obratni svet za mnenje- V sredo, 12. februarja je prišlo 200 komunistov, deloma na avtomobilih, deloma z drugimi vozili v Russelsheim ter so zasedli tovarne. Napadalce sta vodila državna poslanca Oskar Muller iz Frankfurta in Sutnpf iz Mainza. Napadalci so zahtevali, da se delo ustavi in so s silo delavce hoteli odstraniti od strojev. Predsedniku obratnega sveta, ki ni komunist, so pretili z dolgim; nožem-Med tem se je zbralo 500 komunističnih delavcev, toda obrata se jim ni posrečilo ostaviti. Med tem je dospelo 200 policistov iz Darmstadta, ki so obkolili tovarne ter aretirali 8 pučistov in oba poslanca vodja. Vodstvo tovarn trdi, da se je štrajku odzvalo samo 150—200 delavcev, med tem ko jih 6000 delta. Strokovne organizacije pa so že pred komunističnim napadom uvedle potrebne korake, da bodo oblasti prisilile Amerikance k spoštovanju delavske zaščitne zakonodaje. Postopanje komunistov pa more stvari le škoditi,, oz. spraviti delavce v nesrečo. Okolo generala Kutjepova. Generala, ki je napravil mnogo dolgov in potemi izginil, ne morejo nafti V Parizu se ponavljajo demonstracije pred ruskim poslaništvom. Poslaništvo straži policija. — V Varšavi so našli v nekem1 stranišču mrtvega bivšega šoferja generala Kutjepova. Ni pa znamo, ali gre za umor ali samomor. — Policija je tudi prišla na sled, da nameravajo isti ljudje ugrabiti dvanajstletnega sina velikega kneza Cirila. Policija pričakuje, da pride v par dneh' do senzacijonalnega preobrata v preiskavi- Kutjepova so baje najprej prepeljali v Berlin ten ga tam zaprli v poslaništvu. Doma in po svetu, Otvoritev rogaško-krapinske železnice. V nedeljo, dne 16. februarja je bila s precejšnjim pompom otvor-jena novo zgrajena železniška proga, ki veže Rogatec s Krapino. Potrebno je ugotoviti, da je bil porod te proge vsekakor malo dolg- Novi del proge ima faktično samo 13 km dolžine, vendar pa se je njegova gradba vlekla v brezkončnost, kajti progo so začeli graditi avgusta 1927 in so jo po dVeh letih srečno dogra- dili. Potem se je itadfi pol leta odlašalo z otvoritvijo. Ta navidezno nepomembni komadič proge ima celo-zgodovinski pomen in je igral' v bivši Avstro-Ogrski zelo važno vlogov kot so jo igrale mialokatere železniške trase, ker se v stari monarhiji niso železnice gradile v prvi vrsti iz gospodarskih interesov, pač pa iz vojaških in političnih. Ako bi n., pr. v okolici te proge ležalo posestvo kakšnega madžarskega magnata, o tedaj bi bila omenjena proga davno zgrajena. Proga predstavlja sicer napredek, todd pravi pomen bo zadobila še le tediaj, ko bodo merodajni krogi uvideli potrebo, zvezati rogaško progo preko Majš-berga s Pragerskem in bi se na^ ta način proga med Mariborom: in Zagrebom skrajšala za 61 krit ter bi potem po tej progi lahko vozili brzi in osebni vlaki. Upajmo, da ne bomo morali na to dolgo čakati! Nemški poslanik Koster v Beogradu je obolel za vnetjem slepiča. Operacija je uspela dobro. V pon-deljek je bilo njegovo stanje še opasno. Predsedniku vlade generalu Ziv-koviču so se v nedeljo, dne 16. t- m., poklonili voditelji bivše radičeve stranke (HSS). Kupčija z dekleti še vedno cvete. Na subotiškem kolodvoru so v četrtek prijeli ciganko, ki je privedla dve dekleti, obetajoč jima »sijajno službo«. Preiskava je dokazala, da sta bili Vojvodinlci namenjeni za nočni lokal. Ciganka je zvajala obr-tomta in zaslužila pri vsakem dekletu do 5000 Din, * Na proslavo Masarykove osemdesetletnice, ki bo 8. marca, se Če-hoslovaška prav temeljito pripravlja. Dne 11. t. m. sta sklenila poslanska zbornica in senat propram za proslavo. V obe zbornici se vzidata spominski plošči, Masaryko se dovoli častno darilo 20 milijonov če-hoslovaških kron v kulturne in humanitarne namene. Na rojstvni dan bodo poslanci sprejeti v Vladislavo-vi dvorani, kjer se prečita spomenica. Na predvečer bo slavnostno zborovanje v narodnem gledališču. Tretjo otroško olimpijado prire-de avstrijske delavske telovadne organizacije to leto v Kremsu. V: ta namen se vršijo velike priprave, ki jih vodi poseben odbor, kateremu predseduje Laser. Dunajska mestna občina zgradi to leto še izven svojega stavbnega programa, ki predvideva več tisoč stanovanj, 1200 stanovanj s pomočjo tozadevnih zveznih dotacij. Komunistična razprodaja v Nemčiji se je že pričela, kljub temu, da komunisti taje svoj brezupni finančni položaj. »Vonvarts« ugotavlja, d'a so pogajanja med socijalnodemo-kratično in komunistično stranko glede prodaje nepremičnega premoženja slednje še vedno v teku in so deloma privedla že do zaključkov. Tako je pred desetimi dnevi bilo prodano poslopje hamburške komunistične tiskarne hamburški deželi. Kričeče razmere v največji pe-štanski bolnici. Mestna komisija je odkrila v največji peštanski bolnici (Rokova bolnica) grozovite razmere. Mrtva trupla bolnikov so metali Aleksander Neverov: Taškent — Mn košato mesto. (Ruska povest iz dna velike lakote. Prevedel I. V.) 29 - Kaj? . — Nič ... Kruha so vam tam pripravili, samo žepe odprite. Kolesa ropotajo. Kirgiške stepe, puste, brezvodne, beže od vlaka. Beže brzojavni drogovi. Vrabec ne sedi na njih. Lastovka se ne oddiha na brzojavnih žicah. Nobenega mužika ne vidiš, da bi šel po ozki poti kraj nasipa. _ , . Stepa je ogromna, brez vasi. Pasjega laježa ni slišati. . . Samo visoki hribčki z modrimi glavami in zrak nad njimi se svetlika, kakor reka. Razbita •čuvajnica s polomljenimi okni plane mimo. Mimo oči zbeži razdrta streha, spominjajoč na Lopatino, kjer stoje prazne, gladujoče izbe. ^ Nerazumljiva otožnost zgrabi Miškino srce, ga stisne v pest in njegova glava se povesi še globlje. — Ali ima oče mnogo denarja? Človek ga muči z raznimi vprašanji. Miški ni do tega* da bi obračal jezik. Odveč mu je že neprestano bahanje. Vendar kako se naj brez tega pripelje v Taškent? Vsi izprašujejo, pred vsemi se je treba dobro obnašati. Če ne znaš, naletiš slabo. Vržejo te kot mačico na cesto, v stepo, kjer ni ne ljudi ne življenja ter poreko: — Falot je! Nima očeta ne matere. Brez vozne karte se pelje in brez dovoljenja. Miška gleda z utrujenimi, pordelimi očmi in govori mirno kakor pravi odrasli mužik: — Denarja je bilo mnogo.-, polovico so ga ukradli. — Kje? — Na postaji so prerezaK žep. Človek je postal vesel. — To se pravi, durak, ako si izgubil svoj žep. — Neizkušen — vzdihne Miška. — A kako si zaostal? — Trebuh me je zabolel. Šel sem »na stran«, a vagoni so se odpeljali. Oče kriči: Hitro, sedi!... Pa sem se spotaknil. Zagrabil sem se tu, komaj sem se obdržal. Hvala, da si mi pomagal.. . — A če bi ti ne pomagal? — Bi se ubil. — Falot si, vidim! — A ti, striček, kdo si? 24. Po noči so morali izstopiti. Na postaji so gorele svetiljke z bledim sijem. V temi so se mešali ljudje. Gibali so se v ogromnih gručah, suvali drug drugega, kričali in tonili v tankih glasovih jokajočih otrok. Ležale so cele gruče gladnih mužikov, pla-kale, molile, zmerjale. Kakor slepe sove so se prerivale babe: z zamotanimi glavami, z razmršenimi glavami. Vlačile so otroke na rokah, vlačile so otroke, privezane na hrbtih, vlačile so otroke, držečih se za krila. Kakor izmučene ovce so padale babe okrog koles vagonov, polagale otročičke na take, mrzle tračnice. Kakor zavržena ščeneta, so se valjali otroci: nagi, zamotani v cunje, hripavi ihteči, glasno kričeči, odganjajoči smrt z nenavadnim krikom. Še eno gorje se je vtihotapilo v množico gla-dujočih in nejevoljnih, ki so preplavili majhno kir-gizko postajo. Še ena kaplja človeškega trpljenja se je vlila, nikomur potrebna, od nikogar za-pažena. . Sprevodnik je potresel Miško in veselo dejal: — Pripeljal sem te do tod. Reci, hvala Bogu. Idi sedaj in poišči očeta. Daleč je Miškin oče. Daleč je Miškina mati. Obhodil je tujo, gladno čredo, izgnano iz raznih vasi in krajev, in težko vzdihnil. Začel iskati vagon, v katerega ga je bil posadil sodrug Duna-jev. Ali po noči so vsi vagoni enaki, vsi vagoni so zaprti kakor žitnica, polna pšenice. Zaprlo, zabarikadiralo se je ušivo gorje in nikogar ne sprejema. Miška potrka po nekem vagonu. Nekdo krikne skozi majhno razpoklino: — Kaj bi rad? — Naši so v vagonu. — Idi dalje! Vaši so se odpeljali, ostali so samo naši... Potrkal je na drugi vagon. Nikdo ni odgovoril. kar v neko jamo, kjer: so je- žrle Podgane- Vrhutega so ležali kar po hodnikih, ker ni bilo prostora po sobah. — Take stvari se dogajajo t madžarskem glavnem mestu! Ogrski socijalni demokrati in brezposelnost. V Budimpešti je priredila socijalistična stranka pretečeni teden 14 shodov proti brezposelnosti. Grof Bethlen je nato pozval voditelje stranke in strokovnih organizacij k sebi na dveurni razgovor, kakor rešiti problemi brezposelnosti. Papež se želi popolnoma spraviti in pomiriti z Italijo. Po vseh pogajanjih, sklenitvi pogodbe in dvoboju medi Mussolinijem: in Vatikanom je dne 12. t. m. vendar Mussolini s svojim tajnikom Turattijem obiskal Papeža. S tem je dovršena borba med vatikansko in Mussolinijevo hierarhijo. Zaključek te borbe je naravna posledica enake ideologije v pogledu na vladanja. Smrtne nezgode v angleških rudnikih leta 1929. V angleški rudniški industriji je v letu 1929 smrtno ponesrečilo 994 rudarjev. Španska socijalistična stranka je izdala proglas, s katerim izraža nezaupanje sedanji vladi, ki ni izšla iz volje ljudstva, amipak je bila uzurpirana kakor diktator Primo de Ri-vera. Stranka se odločno izraža za republiko. Protituberkulozne znamke. Na Francoskem so priredili »teden boja zoper jetiko«. Po vseh trafikah, trgovinah, poštnih uradih prodajajo posebne »protituberkulozne znamke«. Raznašaici časopisov jih glasno ponujajo po ulicah: poceni so in so namenjene za dobro stvar. Ljudje radi žrtvujejo nekaj drobiža v te svrhe. Po šolah1 so naznanili malčkom, da morajo za znamke dati vsaj po en centimi. Če bodo vse znamke prodane, na Francoskem ne bo več bolnikov- Otroci so zaupljivi. V neki pariški šoli je zahteval majhen deček od učitelja znamko za en frank. Učitelj je bil seveda ponosen na svojega gojenca in ga. vprašal, kam jo bo nalepil. »Urezal sem se v roko, jtospod učitelj. Zalepil sem rano z znamko za 5 centimov, a še vedno krvavi. Potrebujemi večjo znamko!« je odgovoril. Neki pariški šofer se je tako navddšil za zbirko, da je z znamkami zalepil ves svoj avtomobil. Seveda je to storil iz samega navdušenja. A se mu je takoj obrestovalo. Ganjeni potniki so mu: plačali po dva, tri, celo desetkrat več, nego bi morali. Šofer je že davno dobil za znamke izdani denar nazaj. Stavkovni nemiri v Newyorku- V Newyorku stavkajo šoferji avto-taksijev. Prošli teden se je vnela pravcata bitka med stavkajočimi šoferji in stavkokazi, ki se je je udeležilo nad 1000 oseb. Padala je opeka, steklenice in palice. Večji oddelek Policije je nastopil s plinskimi bombami, ki povzročajo solzenje. Devet stavkujočih in devet policistov je bilo težje ranjenih!. Nezaposlenost narašča tudi v Ameriki. Velika bančna kriza je spravila tudi Ameriko v veliko nervoznost. Špekulanti čakajo na razvoj dogodkov, zaraditega se pojavlja v produkciji velika kriza. Med stavbenimi delavci je že 38 odstotkov delavcev nezaposlenih. Novi nemiri na Kitajskem. Uporni general Feng prodira s svojimi četami vnovič iz province Hupeh I>roti Hankovu. Vlada zaplenjuje v Šanghaju kitajske' ladje v svrho vojaških transportov. Guverner province Šansi, Jensišan, je baje pred-ložil Čangkajšku, naj bi na ljubo državljanskega miru oba odstopila. Nemiri v Indoklnl. V francoski hidokini so izbruhnili na več krajih resni nemiri in upori domačega prebivalstva proti francoskim kolonijal-nirn oblastem. Do sedaj poročajo o napadih na francoske čete iz Jen-baja, Hong-Hoa in Hanoia. Francoska poročila ne prinašajo podrobnosti, temveč govore lakonično samo o velikem številu mrtvih; in ranjenih. Nemiri imajo značaj dobro organizirane ljudske vstaje. Francoske oblasti trde, da so jim boljševiki skuhali to kašo, zato so mnogo vodilnih komunistov v Indokini zaprli- Moli in delaj! Sklicujoč se na članek, ki je bil objavljen v listu »Delavska Politika« v Mariboru štev. 11 dne 1. februarja 1930 na strani 3., v 2. in 3. stolpcu pod naslovom: “»Moli in delaj:!«, Vas poživljamo, da v smislu določil tiskovnega zakona o bjavite v prvi ali drugi številki Vašega lista sledeči popravek: Ni res, da plačuje uprava Vetrinjskega dvora viničarski družini, obstoječi iz štirih odraslih oseb, za obdelovanje enega orala vinograda, to je rez, prvo, drugo in tretje kopanje, privezovanje in obrezovanje reci in piši samo 38 Din ter 7 Din nagrade. Nasprotno, naša uprava plačuje vse svoje viničarje boljše, nego jim gre po viničarski uredbi iz leta 1928. Vsi naši viničarji so dne 10. julija 1929 sami pismeno izjavili, da se zadovoljuje z dosedanjimi prejemki v smislu prejšnje pogodbe in da ne želijo izplačila svojih prejemkov po novi uredbi, ki je za nje neugodna. Res je nadalje, da izplačuje naša uprava1 viničarski družini za obdelovanje starega vinograda v izmeri 425 kvadratnih metrov s 287 trsi in za obdelovanje novega vinograda v izmeri 1740 kvadratnih’ metrov razun nagrade še sledeče dajatve: prosto stanovanje, prosto kurjavo, ki se viničarju spravi na dom z lastno vprežno živino, steljo, hasek dveh krav, 4 in četrt oralov deputatne zemlje (1 in četrt orala njive in 3 orale travnika) ter krajevno običajno dnevno mezdo v denarju in hrani- Ne poznamo pa nobenega slučaja pri naši upravi, da bi dobivala viničarska družina za obdelovanje enega1 orala vinograda samo 38 Din in 7 Din za likof. Upraviteljstvo Vetrinjskega dvora v Mariboru. Iz viničarskega sveta. Zveza viničarjev in poljskih delavcev ter kočarjev v boju za pravice trpinov. Za vsako tudi najmanjšo mrvico pravice se mora ‘viničar boriti s svojimi 'gospodarjem, ki bi rad saniral vinsko krizo na račun uboge pare, ker se mu svoj žep pač smili. Agilna zveza viničarjev ima silno veliko posla s tem', da brani in terja pravice viničarjev pred tkzv. viničarskimi komisijami. Dne 30. jan. 1930 se je vršila taka viničarska komisija v Zg-sv. Kungoti. Tožil je viničar neke graščine lastnika iste na plačilo neupravičeno odtegnjenih Din 600, ki si jih je viničar zaslužil pri regulaciji. Odtegnjenih Din 600 je hotel porabiti gospodar za kritje prevoznih stroškov za pohištvo, ker je viničar delovno pogodbo predčasno odpovedal. Pred komisijo je viničar dokazal, da je odpovedal službo edinole iz razloga, ker koča, v kateri stanuje, že davno ni več primerna za človeka dostojno bivališče. (Saj bi celo časopisni prostor ne zadostoval, če bi hoteli pTinesti opis te »zgradbe«.) Oskrbnik, ki je zastopal svojega gospodarja, se je branil: na dolgo in široko, tako, da ga je na opozorilo predsednika organizacije viničarjev, Ulbla, kot zastopnika tožečega viničarja, župan prekinil. V svojem zagovoru je pa oskrbnik le moral sam priznati, db koča ni več primerna za človeško bivališče. Ker se je tudi župan priključil temu: na-ziranju, je bila s tem dosežena soglasnost v vprašanju krivde, oziroma upravičenosti predčasne prekinitve delovnega razmerja s strani viničarja, nakar je bil toženi posestnik obsojen na plačilo Din 600 zadržanega viničarjevega zaslužka. Viničarji, ako hočete ščititi svoje pravice, potem! vsi v »Zvezo viničarjev in poljskih delavcev ter kočarjev«! Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani. Ustanovni občni zbor. V nedeljo, dne 16. t. m. se vršil ustanovni občni zbor Osrednje protituberkulozne lige v Ljubljani z delokrogom1 po dlravski banovini. Vršil se je občni zbor v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delovcev ob 10. uri dopoldan ob izredno lepi udeležbi. V imenu pripravljalnega odbora je otvoril zborovanje ravnatelj ljubljanskega OUZD dr- Joža Bohinjec ter podal poročilo odbora. V svojem govoru je razvil probleme društva ter opozarjal na pomen boja proti tuberkulozi vobče ter tudi z ozirom na razvoj industrije, zlasti tekstilne v naši banovini. Pocetnih protituberkuloznega gibanja na našem teritoriju je bil dr. Matko v Mariboru, v Ljubljani pa pok. dr. D. Bleivveis in dr. Danilo Majaron. Z ustanovitvijo te organizacije jiaj bodo ustvarjeni temelji za najširšo akcijo. Gibanje je že tudi na Hrvaškem živahno; v Beogradu imajo sicer protituberkulozno ligo, ki pa še ne vrši večje akcije. Zgledi po drugih državah naj nas bodre. Po vsej državi sklenjena protituberkulozna akcija mora voditi najlepše uspehe v prohibitivnem zmislu in tudi v zdravljenju tuberkuloznih zdravnikov. Predsednikom lige je bil izvoljen dr. Joža Bohinjec, podpredsednikom dr. Matko. V odboru je poleg drugih prestavmikov socijalnih ustanov tudi tajnik delavske zbornice Filip Uratnik. V imenu Strokovne komisije je zbor pozdravil tajnik Jakomin. Po- vdaril je, da je naloga nove lige, da pazi tudi na to, da se izvršuje so-cijalna in delavskovarstvena zakonodaja, higijenski predpisi, skrajša delovni čas’ in da delavstvu in na-meščenstvu potrebam: primerno eksistenco, ker je najboljše varstvo pred tuberkulozo vendarle zadostna prehrana in zdrava stanovanja. Tem izvajanjem' sta se pridružila tudi Rupniik v imenu narodne delavske zveze in Žumer v imenu jugoslovanske strokovne zveze. Dr- Matko je na občnem zboru poročal o pomenu gibanja in njega početkih, ki so bili zvezani z napori sicer, a v novi organizaciji vidi odločen korak na tem polju. Novo organizacijo delavstvu vsekakor priporočamo. Organizacija ima namen vzgajati, skrbeti za pospeševanje potrebne zakonodaje, za zdravljenje bolnikov, ustanavljati dispanzerje (zdravniške postaje za tuberkulozne bolnike), zdravilišča. To delo bodlo posredovali poverjeniki po raznih krajih. Članarina znaša na leto 12 Din za redne člane in najmanj 50 Din za podporne člane; 1000 Din pa za u-stanovnike enkrat. Ligi se je priglasilo še pred ustanovnim občnim zborom nad sto članov, trije ustanovniki in en podporni član. Delavska zbornica je pristopila kot ustanovnica. Strokovna komisija pa kot podporna članica. Želimo ligi najboljšega uspeha v boju proti narodom' nevarni beli kugi! Ljubljana. . Anto” 9undrum n utrl. V ljubljanski bolnišnici je umrl v nedeljo črko-stavec Anton Gundrum po dolgotrajnem bolehanju. Služboval je več let v Ljubljani in nedavno še v Zagrebu. Pokojnik je bil delaven funk-cijonar v strokovni organizaciji in prejšnja leta. ko je bili še zdrav, tudi v delavskih izobraževalnih društvih, »Vzajemnosti« itd. Pogreb pokojnika je bil v torek. Blag mu spomin! Izlet na Kum prirede člani podružnice »Prijatelja prirode« v Ljubljani dne 23. febr- t. 1. Odhod v nedeljo z jutranjim vlakom ob,5.08 uri. člani, ki se žele poslužiti polovične vožnje v skupinah po 10 članov, naj se zglase do najkasneje 20. t. m. v pisarni podružnice v Ljubljani, odnosno pri vodji izleta tovarišu Fran- cetu Pintarju, tipografu v Ljubljani, pri katerem dobi vsak član tudi legitimacijo. Vabijo se člani iz Hrastnika in Trbovelj, da se izletu priključijo. Ker se snidemo na Kumu s tovariši zagrebške podružnice, je želeti, da se izleta udeleži čim več članov in prijateljev društva. V nedeljo torej na Kumu! Maribor. Prvi krematorij v Jugoslaviji in potreba ustanovitve društva za sežiganje mrličev. Beograd dobi krematorij in upamo, da tudi Zagreb ne bo pustil dolgo na sebe čakati. Cerkveni odpor, ki je pa čisto neumesten in svetopisemsko neutemeljen, je zlomljen in to je čisto prav. Še bolj prav bi bilo, ako bi mi dobili zakon d obligatoričnem sežiganju mrličev, ker ne bi bilo samo iz sanitarnih ozirov upravičeno, ampak tudi iz gospodarskih. Na Pobrežju so otvorili novo cerkveno pokopališče patri frančiškani, ki niso preje mirovali, dokler niso prišli do tako za-željenega lastnega pokopališča, ki ga pa ni bilo prav nič treba, kajti desni breg Drave je ves posejan s samimi pokopališči in če bo šlo tako naprej, bo v doglednem času celo Dravsko polje eno samo ogromno pokopališče. Mesto Maribor ima že dve pokopališči, ki še dolgo ne bosta izrabljeni. Poleg teh leži velik kompleks vojaškega pokopališča in povrh tega imajo Studenci in Razvanje svoji pokopališči, in da ne pozabimo, tudi ob Ptujski cesti je bilo tekomi vojne ali še pred: vojno osnovano novo pokopališče. Treba je pomisliti, koliko plodne zemlje je s pokopališči uničene in to v bližini mesta- Kje pa je tu obzir na gradbene parcele? Sedaj se že grade nove kolonije okrog novo osnovanih pokopališč, ki tedaj že danes več tja ne spadajo, kako pa bo šele zglodalo, recimo, v kakih dvajsetih letih? Kar se sežiganja tiče, se katoliška cerkev in menda iz same solidarnosti tudi pravoslavna cerkev branita na to pristati. Pa se naj zaenkrat uvede fakultativno sežiganje mrličev kot je to že po mnogih drugih krajih slučaj. Cerkev se ne more sklicevati na vse svoje vernike. Treba je samo ustanoviti društvo, pa se bo takoj videlo, koliko pristašev ima že danes ideja sežiganja. Ako pa se bo cerkev branila sodelovati, pa dobro, saj gre tudi brez nje. Koliko časa pa so n. pr. Ricmanjci izhajali brez cerkve? Zato mislimo, da je čas, da se pristopi k osnovanju društva za sežiganje mrličev za Maribor in okolico, da se bo videlo, koliko pristašev imamo. »Majnika« ne bo več socijalnih zakonov! Pretekli teden so se vršile zopet razprave v tožbah delavcev opekarne Franca Dervvuschka proti Dervvuschku. Zastopnik delavcev odvetnik dr. Reisman je pri tem omenil, da imajo pač v zimi, ko ni dela in Dervvuschkova tovarna stoji, delavci težavnejše stališče, kakor poleti, ko Dervvu-schek rabi delavce. V času sezone se bo pa to razmerje že zopet obrnilo. .Nato pa je z vso gotovostjo in prepričevalnostjo izjavil Dervvuschkov zastopnik dr. Brand-statter, da takrat, ko bo! začela zopet sezona pri Dervvuschku, t. j. meseca majnika, hvala Bogu, ne bo več socijalnih zakonov. Lani je baje še bila socijalistična stranka, letos je pa ni več. Seveda je dobil Dervvuschkov zastopnik takoj primeren odgovor. Zanimivo pa je, kakšne trošte imajo mariborski industrijci iz Denvuschkovega tabora glede odprave njim neljubih zakonov, ki naj ščitijo delavske pravice pred sodiščem. Prepričani smo pa, da se g. Der-vvuschek silno moti, in da dela račun brez krčmarja, če kalkulira mezde letošnje sezone že brez veljavnosti zakona a zaščiti delavcev in o Inšpekciji dela. Tovarnar Dervvuschek Izplačuje nadure. Po velikih bojih, ki jih je imel tovarnar Franc Dervvuschek v preteklem letu s svojimi delavci radi izplačila 50% dodatka za nadure, in radi tega celo vrsto tožb, se je ta teden vendar omehčal le toliko, da je enemu delavcu Adolfu Zaveršniku, ko ga je terjal za 50% dodatek za nadure in grozil s tožbo, vendar le obljubi! plačati na ta račun) Din 3000.—. Z enim delavcem pa je g. Dervvuschek radi teh nadur še v hudi tožbi in bomo tudi o tem izidu še poročali. Novi vodja Splošne bolnice. Nenadoma je bil odstavljen kot vodja splošne bolnice, primarij dr. Janko Demovšek in na njegovo mesto postavljen okrajni zdravnik d‘r. Podlesnik. To novico, ki jo je minulo nedeljo sporočil na občnem zboru mariborskega Zdravniškega društva predsednik dr. Jankovič, so mariborski zdravniki sprejeli s tem večjim presenečenjem, ker se je zdelo, da ima dr. Demovšek kot bivši oblastni zdravstveni inšpektor veliko zaslombo. Izkazalo pa se je. da to ni res in je "nfiROCB SE CITflJT E J) E LflVS K 0 POLITIKO sumu dr. Dernovšek zadnji čas zgubil vsa svoja odlična mesta, kot n. pr. članstvo v državnem sanitetnem svetu, itd., ter je danes še samo primarij oddelka v bolnici. Kakor znano, je bil dr. Demovšek nedavno obsojen pri disciplinskem sodišču Zdravniške zbornice na Din 4000,— globe in triletno zgubo aktivne in pasivne volilne pravice v Zdravniško zbornico, ker je nekvalificirano žalil svoje tovariše zdravnike, in je torej menda tudi dr. Dernovškova odstavitev od vodstva bolnice v zvezi s to obsodbo. Krievina. Društveno Kihanje pogrebnega društva v Krčevini. Pogrebno društvo v Krčevini je imelo v nedeljo, dne 12. januarja 1930 ob polnoštevilno zbranem članstvu svoj 5. redni občni zbor in sicer v gostilni g. Breznika pri Treh ribnikih pod predsedstvom Ivo Cerinšeka, kateri je že od obstoja društva pa do danes vedno agilen in jako dober predsednik. Društvo šteje danes že lepo število članov in sicer 699, kateri si s svojimi majhnimi prispevki mesečno po 3 Din osigurajo sebi in svojcem lep in časten pogreb. Društvo ima že do-sedaj lepih in težkih 82.000 Din premoženja. Med drugimi strmi društvo tudi, da pride čimpreje do svoje lastne hiše (društvenega doma). Akcijo za zidavo društvenega doma je članstvo soglasno poverilo predsedniku Ivo Cerinšeku, kateri je bil pri volitvah za leto 1930 soglasno izvoljen za predsednika. Pogrebno društ\y> v Krčevini obhaja letos mesecu julija svojo 5-letnico obstoja in istočasno tudi 601etnico svojega predsednika. Med slučajnostmi se je oglasil k besedi šolski upravitelj g. Franc Cvetko, kateri je v imenu društva »Lire« priporočal pogrebnemu društvu za korporativen pristop k novo ustanovljenemu društvu »Lira« v Lajteršbergu. Članstvo pa je nato izvolilo šestčlansko delegacijo z nalogo, da prej ko se odloči društvo za ta korak, preštudira pravila na novo ustanovljenega društva »Lira« in potem šele pri prihodnjem občnem zboru poroča svoje mišljenje. RuSe. Gradimo ceste na Pohorje, v samih Rušah pa imamo ceste in pota v tako obupnem stanju, kakor menda v, malo kateri kmečki vasi. Cesta, ki veže tovarno dušika z vasjo, je taka1, da zasluži grajo vsakega ne- srečnika, ki mora po nje hoditi. Noga se udira prav do gležnja, če pa imaš to smolo, da te sreča kakšen avto. hočeš, nočeš, moraš zbežati daleč na travnik ali pa se splaziti čez meter širok jarek ali pa pustiti, da te blato oškropi od nog do glave. Pravi križev pot je to za naše šolarčke, od katerih morajo nekateri to pot vsak dan dvakrat pregaziti, potem za delavske žene, ki hodijo v vas kupovat živi jenske potrebščine in nosijo denar v trgovine in kmetom, katerega dobršen del se steka v občinsko blagajno. Če pa delavski zastopniki v občinskem odboru zahtevajo več investicij za vzdrževanje in razširjenje te ceste, naletijo na gluha ušesa pri takozva-nih zastopnikih: imovitih, ki pravijo, da je ta cesta zelo lepa, pa jim ni niti nerodno, da po tej lepi cesti vlačijo kar cela drevesna debla. Poleg tega je ta cesta tudi razsvetljena, pa ta razsvetljava služi bolj za beli dan, kakor pa za noč. Svetilka, ki je bila pred enim1 letom z droga izginila, še do danes ni popravljena, kljub tozadevnim: opozorilom. Pred1-no se torej gradijo nove ceste, bi bilo želeti, da se sedanja najprometnejša popravi in razširi prometu in času odgovarjajoče. Vrline gasilskega društva. Pod tem' naslovom; priobčena notica v zadnji številki našega lista se ne nanaša na gasilsko društvo v Rušah, kar je tudi iz teksta samega razvidno in bi pravzaprav ne bilo treba še posebej povdarjati. Zalog. Na občinski seji dne 26. januarja je župan čital okrožnico Delavske zbornice za Slovenijo glede revizije bolniškega in nezgodnega zavarovanja in za uvedbo zavarovanja za slučaj starosti in onemoglosti. Sklenilo se je, da se pošlje na ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje v Beogradu nastopno resolucijo: »Ker izdeluje tačasno v naslovljenem ministrstvu posebna komisija nov zakon o zavarovanju delavcev in so delodajalske korporacije predložile spomenico, da se zlasti zavarovanje za slučaj nezgod revidira v škodo delavcev ter da se tudi namera kraljevske vlade, uvesti zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, ne izvede v celoti, je občinski svet kot vesten vršilec zakonito mu naloženih dolžnosti primoran obvestiti prizadeto ministrstvo, da je 1. vsako poslabšanje sedanjega nezgodnega zavarovanja nezaželjeno in da se 2. nestrpno pričakuje uvedba zadostnega zavarovanja obrtnih in industrijskih delavcev za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. Vsako poslabšanje sedanjega nezgodnega zavarovanja delavcev bi močno prizadelo tudi našo občino, ki je z bremeni, natoženimi ji po zakonu o ubožnem skrbstvu že itak preobložena. V slučaju novih’ bremen bi morala iskati potrebnih dohodkov v obliki novih davkov, oziroma doklad na davke. Ni pravilno, da mjjrajo občine skrbeti za delavce, ki se ponesrečijo ali onemorejo, pustivši svojo energijo industriji in kapitalu, ki je deloma celo inozemskega izvora. Smatramo, da mora v pretežni meri industrija prispevati za starostno zavarovanje delavcev, ki ga je potrebno izvesti v najširšem obsegu.« Resolucija j P hila