Stev. 149.
V Ljubljani, sreda, 6. julija 1921.
Poštnina platana v gotovini
Leto 1.
Izhaja vsa>. delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— za pol leta K 72'—
OridnRtvo In opravnlStvo « Ho-pitarlevi ulici Stev. 6 —• Telefon uredništva štev. 50 — Telefoe t=s upravnlštva štev. 328 «=
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— ■za en mesec K 12*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*- EDELAVSKS LIST
POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ™
še. last.
Visoka šola katoliškega gibanja na Slovenskem je Sv. Jošt. Ustanovil jo je naš nepozabni dr .Krek. Pod lipo pred cerkvijo so se na tej višavi pred več kot 15 leti začela predavanja. Bili so to razgovori med dr. Krekom in njegovimi učenci iz vrst di-jaštva in delavstva in so se obravnavala socialna vprašanja v luči krščanskih načel, tu v svežem gorskem zraku, visoko nad vsakdanjim vrvežem se je vzgajalo nase tzobraženstvo, da ponese Krekove ideje po vsej domovini. Kmalu so prišli tudi Hrvatje in Sv. Jošt je postal zibelka hrvatskega katoliškega gibanja. Za nas je bil nekak odmor sredi vsakoletnega utrujajočega dela. in boja, da smo zoper zbrali svoje sile in se iznova orientirali, za naše brate Hrvate )e bil sploh začetek vsega.
Letos so se naši hrvatski sobojevniki *°pet zbrali na Joštu. Vseh je okolu 50 in odo gori zborovali celi teden. V ospredju L ^anes P°leg socialnega vprašanja ver-k°. V socialnem pogledu postaja orienta-C1)a P° vojski čimdalje bolj določna, dokopa smo se do pravega umevanja tistega rsčanskega solidarizma, ki vladaj v človeški družbi, kakor ga je med nami prvi °znanjal Krek; odločno odklanjamo vsako ?mterialistično-razredno stališče in poudarimo potrebo vrhovnih etičnih smernic v razvoju gospodarskega življenja.
Versko vprašanje se nam predstavlja v prvi vrsti kot vprašanje praktične verske °bnove. Vera se mora globoko usidrati v Src®. prešiniti naše teženje, okrepiti našo voljo, da se začne lepše, čistejše, idealnejše življenje. Delo za politično moč in uveljav-Ijenje katoličanstva v javnem življenju mora sloneti na obnovi in poglobljenju krščanstva v nas samih. Opaža se orientacija na stran. katoliške mistike v najlepšem pome-
autebfešede.
Yeliko se obravnava na Joštu tudi vprašane literature, kjer Hrvati splošno Zastopajo ntnenje, da naj naša literatura stoji pod religioznimi vidiki in da bodi voditeljica k etičnim idealom. Splošno se kaže, na so Hrvati v načelnem oziru zelo stalni Pl Se ne dajo lahko omajati od hipnih struj, •j* so izraz neorientiranosti povojne dobe. yni ne iščejo ničesar »novega«, krščan-stvo Krista in Cerkve jim je večno novo.
, V tej smeri se vrše predavanja in de-ate na Sv, Joštu. Bog daj obilo sadu!
Preiskana preti konsmiistetn.
KaHe se sodi aretirancem.
Kraljevi namestniki.
,vBelgrad, 5. julija. Sedaj je najaktualnejše vprašanje popolnitve mest pokrajinah namestnikov. Kakor znano, so vsi Predsedniki pokrajinskih vlad podali de-ttisijo, ker ima po določilih ustave nastopni likvidacija dosedanjih pokrajinskih l,prav. Sedaj je potrebno, da se postavijo jtamestniki, ki bodo izvedli likvidacijo pokrajin. Glede imenovanja teh namestnikov s& še vršijo pogajanja. Vlada se je na zad-nii seji bavila s tem vprašanjem, ni pa še ®torila nobenega sklepa. Verjetno je, da bosta v Sarajevu in Splitu ostala dr. Gjur-Sjevič jn dr. Desnica, v Ljubljani pa sta kandidata za namestnika dr. Baltič in Hri-®®r. Za Zagreb se oseba za namestnika^ še omenjala, govori pa se z ene strani o dr. Teodorju Bošnjaku, na drugi strani pa ® Antonu pl. Mihaloviču. Zaradi bolezni g. F*ašiča bodo o tem vprašanju razpravljali P° njegovem ozdravljenju.
Belgrad, 5. julija. V preiskavi radi atentata na prestolonaslednika se vsak dan pojavljajo novi momenti. Smatra se, da se bo v nekaterih dneh moglo preiti v podrobnosti.
Sokrivce še iščejo.
Za sedaj so še nekatere glavne črte terorističnega pokreta v naši državi neosvetljene in se zato misli, da bi bila aretacija pobeglih Stojičevih tovarišev Marinkoviča in Juha velike važnosti. Oba sta menda še isto noč, ko se je izvršil atentat, pobegnila čez severno mejo proti Dunaju. Danes se je izvedelo, da je imel Mariko-vič v Belgradu ljubimko Elviro, s katero je, dasiravno oženjen, živel v intimnih razmerah. To je mlada ženska kakih 25 let, velika koketa, katero je v vojni madžarsko ministrstvo za zunanje stvari porabljalo na Madžarskem za kontrašpionažo. V času boljševiškega režima na Madžarskem je bila metresa nekega kapitana, komisarja Bele Kuna. Ko so se vrnile na Madžarskem redne razmere, je pobegnila v našo državo in živela v raznih mestih, posebno v Primorju. Lani se je spoznala z Marinkovičem in je hitro postala njegova Eje^e” sa. Smatra se, da je ona nabavila Marinkoviču bombe. Od kod in kako je te bombe nabavila, se bo dognalo pozneje, vsekakor pa jih je Marinkovič dobil od nje ter jih izročil Csakiju, ki je bil glavni komunistični skladiščnik za orožje.^ Danes popoldne so prišli policijski agenti v njeno stanovanje; ker pa je.niso dobili doma, so izdali za njo tiralico. Njeno aretiranje pričakujejo nocoj. Policija dela neumorno, da aretira pobeglega Marinkoviča in Juha, Nocoj je bila izdana tiralica za to dvojico ter je bila takoj odposlana v sosednje države. V tiralici se zahteva, da se obojica izroči nam. Danes so zaslišavali krojača Palečka iz Novega Sada, ki je imel postati član terorističnega odbora. Pripeljali so ga v Belgrad pred dvema dnevoma. Pri zaslišanju je potrdil vse, kar so dosedaj trdili njegovi tovariši, ki so zaprti v Belgradu. Njegova izpovedba podaja zanimive podatke glede aretiranih poslancev, o katerih je najprej izjavil, da je bil Nikola Kovačevič edini za to, da se komunistične ideje izvedejo s terorjem. Ko pa je bil opoldne konfrontiran s Csakijem, se je ugotovilo, da je Kovačevič v soglasju z ostalo trojico narodnih poslancev izdelal vse načrte in naloge terorističnega odbora in v družbi četrtega narodnega poslanca, koje-ga ime se sedaj prikriva, organiziral teroristični odbor in ga vzdrževal do danes. Potrdil je tudi navedbo, da se atentat izvrši v imenu vseh štirih poslancev.
Stranka lastnih hitt-resou.
Uglješa Jovanovič (centrumaš) pregledali sklep glede aretacije treh komunističnih poslancev. Aretirani poslanci so izjavili, da sprejmejo te tri odvetnike za svoje zagovornike, od katerih bo vsak branil vse tri poslance. Tudi odvetniki so pristali na to, da prevzamejo zagovorništvo komunističnih poslancev. G. Popovič je takoj po aretaciji komunističnih poslancev vložil pritožbo, katero je prinesel s seboj že napisano. V njej v glavnem poudarja formalno stran, da poslancev ni bilo treba aretirati.
Pri zaprtih poslancih.
Zvečer ob 18.30 sta upravitelj mesta Belgrada in šef policije dovolila novinarjem, da obiščejo zapore, v katerih se nahajajo komunistični poslanci z atentatorjem Stejičem in nekaterimi drugimi osebami, ki so v zvezi z atentatom. Stejic je zaprt v ozki celici, ki se nahaja v prizem-Iju na dvorišču in hrta samo ena vrata, katera so vedno odprta in pred katerimi je postavljena močno oborožena straža. Ste-jič je stal odet z odejo. Obraz iriU je miren, bled in kljubovalen. Njegova poza je bila — vsaj tako se je govorilo — podobna Napoleonovi. Celica Filipa Filipoviča se nahaja v prvem nadstropju in je precej velika z dobro električno razsvetljavo. V celici je postelja, ki jo je aretiranec dobil od doma. Filipovič je čital knjige bled in precej nervozen. Ko je zagledal novinarje, je rekel samo: »Tu blizu je Čopič v svoji celici.« Čopičeva celica je veliko manjša in ima samo majhno okence v vratih, skozi katero se je mogel videti jetnik kako šeta gori in doli. Ko je zaslišal govorico, je samo pogledal skozi okence in se potem zopet sprehajal. V ostalih celicah se nahaja veliko število drugih aretirancev. Zaradi vročine so večinoma samo napol oblečeni. Poslanec Kovačevič je bil med po-setom na dvorišču, kjer se je izprehajal. On je v zaporu najbolj propai. Izmed vseh treh je Čopič najbolj miren, Filipovič pa zelo nervozen.
čudna žemlja.
Danes predpoldne okoli enajstih so prestregli čudno žemljo. Namenjena je bila enemu izmed aretirancev radi atentata. Spodnja stran žemlje je bila prelomljena, v njej pa je bi list, na katerem je bilo napisano: »Samo še danes popoldne. Mica.« Misli se, da se je ta list napisal na temelju izjave, ki so jo zagovorniki dali kakemu članu družine aretirancev.
Zagovorniki zaprtih poslancev.
Danes so odvetniki g, Grebcnac (zem-ljoradnik), Bora Popovič (republikanec) in
Belgrad, 6. julija. Zagovorniki aretiranih komunističnih poslancev, ki vsako sokrivdo na atentatu odločno zanikajo, so podali ugovor, ker se aretiranci v zaporih zlostavljajo in mučijo, da bi tako prisiljeni priznali, česar jih doiže.
¥ LiuteSSsmi aretiran Romunlstlini zarotnik.
Demukratt In zemlja* rudniki.
b Belgrad, 5. julija. Sredi avgusta bo v Belgradu kongres demokratske stranke,
ba katerem bodo razpravljali o izpremem-Li in popolnitvi pravil stranke. Revizija programa se bo vršila v glavnem v tem, da v demokratski program sprejmejo nekatere točke ,ki se nahajajo v programu Semljoradhikov.
Belgrad, 5. julija. Zemljoradniki nameravajo menda spremeniti taktiko svoje stranke. Pri njih prevladuje oportunistična struja, ki bo po vsej priliki v stranki zmagala.
V soboto zvečer dne 2. julija je obvestila belgrajska policija ljubljansko policijsko ravnateljstvo, da je sumljiv soudeležbe pri atentatu na prestolonaslednika Aleksandra 1. 1891 v Perni pri Zagrebu rojeni črevljar Miloš Zlatar, stanujoč v Novem Sadu, kateri je pobegnil iz Novega Sada in da ni izključeno, da ne bo poskušal pobegniti iz Jugoslavije čez Ljubljano. Že itak zelo ostra nadzorovalna služba popotnikov se je pod vodstvom okrajnega policijskega nadzornika Toplikarja še poostrila. Poizve-' dovalo se je celo noč. Dopolinc ob 11. uri ' je pa dosegla policija uspeh. Detektiv Podobnik je v Židovski ulici in v drevoredu Zvezda opazoval nekega tujega moža, male postave, ki je bil zelo suh. Zelo pomanjkljiv osebni opis iz Belgrada se je kolikor toliko ujemal in Podobnik je tujca prijel in prignal na policijsko ravnateljstvo, kjer je uvedel okrajni policijski nadzornik Toplikar naj-
strožjo preiskavo. Ugotovilo se je, da je bil res aretiran zarotnik Miloš Zlatar, Pri Zlatarju so našli potni list, kateri je bil v Novem Sadu izstavljen za Ameriko Zlatarju, njegovi ženi Rozi in 2 letni hčerki; potni list je imel vizum ameriškega konzulata v Zagrebu. Na kolodvoru je pustil Zlatar tri velike kovčke. V Ljubljano se je pripeljal Zlatar iz Zagreba preko Karlovca v nedeljo ob 5.45 zjutraj. Ob 9. uri je najel v nekem hotelu sobo, kjer sta šli Zlatarjeva žena in hčerka spat, Zlatar je sobo zaklenil in je šel po mestu po svojih opravkih, dasi je bil utrujen, O uspehih policijske preiskave v Zlatarjevi zadevi se drži na policiji stroga uradna tajnost, toda morajo biti za Zlatarja zelo obtežilni, ker so včeraj popoldne pod najstrožjim nadzorstvom odpeljali Zlatarja v Belgrad, kjer se vodi preiskava proti udeležencem zarote glede na napad na prestolonaslednika Aleksandra,
Vprašanje ljubljanskega župana je postalo te dni zopet aktualno. Dočim vsak človek ve, da proti potrditvi novega župana ni nobenega pravega razloga, pa pišejo demokratski listi, da g. Pesek ne sme biti potrjen, ker so zanj glasovali tudi 1 komunisti. Mi se v prepir, ali je g. Pesek kvalificiran za župana ali ne, ne bomo spuščali. Mi hočemo ugotoviti le, da je g. Pesek bil izvoljen za župana s 26 proti 19 glasovom občinskih svetovalcev. Stranka, ki kaj da na občinsko avtonomijo, mora to dejstvo priznati in iz njega izvajati konsekvence. Priznati mora v zmislu načel demokracije, da se je ogromna večina ljudstva odločila za g. Peska, in sicer ne zato, ker je on g. Pesek, marveč zato, ker ni demokrat. Tega demokratskega načela pa demokrati očividno ne razumejo, ker ta stranka razume le svoj interes.
Naravnost nezaslišane besede je rabil minister (!) dr. Kukovec v razgovoru s poslancem Brandnerjem. Dejal je: »Kako morete biti tako naivni in od nas pričakovati, da vam oddamo tako važno mesto kakor je ljubljansko županstvo in da s tem okrepimo vašo in oslabimo našo stranko. Brezpogojno to pač ne bo šlo, vaša stranka bi morala nastopati napram demokratom pač drugače.«
Človek se zgraža, da more govoriti v demokratični državi na tak način najvišji politični in upravni uradnik-minister sam! Toda, kaj država, kaj ljudstvo! Stranka in interesi klike so prva stvar.
Demokrati se delajo, kakor ua bi z oddajo ljubljanskega županstva oddali nekaj svojega. Ali ta gospoda res ne ve, da je tu ljudstvo, ki je poverilo svoje zastopnike, da v njegovem imenu vodijo njegove posle v občini? Ljudstvo je govorilo pri občinskih volitvah. Demokrati s sa-mostojneži so dobili vsega skupaj le 2949 glasov, vse opozicionalne stranke pa so dobile 4741 glasov. Danes demokratje s pomočjo svojih strankarskih ministrov v Belgradu hočejo preprečiti, da bi blizu 5000 ljubljanskih volivcev na magistratu prišlo do besede. Pač pa hočejo, da bi volja 2949 ljudi komandirala nad voljo 4741 volivcev.
Demokrati se izgovarjajo, da so komunisti glasovali za g. Peska. Toda brez komunistov je opozicija dobila 3688 glasov, demokratje brez samostojnežev pa le 2809 glasov. Celo le glasovi Ljudske stranke in NSS znašajo 2880 glasov, kar je še vedno več ko 2809 demokratskih. Če tedaj g. minister Kukovec meni, da se demokratom godi krivica, naj prepriča ljubljanske volivce, da je demokratska vlada boljša kot vsaka druga. To pa se mu ne bo posrečilo, ker je ljubljansko prebivalstvo uživalo dvomljive »dobrote« demokratskega režima. Sedaj te dobrote demokratskega centralističnega režima uživa v potrojeni meri. Ljubljansko prebivalstvo čisto dobro ve, da je politika demokratov politika njihovih lastnih interesov. To je v celem obsegu potrdila tudi njegova izjava poslanci Brandnerju.
Za politiko osebnih interesov se je ljubljansko ljudstvo dovolj dolgo izrabljalo. Sedaj je čas, da pride enkrat do veljave tudi interes ljudstva!
Razkol med komunisti.
aanncjaaP
l
širne	»mm£ns“
Teror demokratskih fašistov.
Split, 6. julija. Včeraj je druhal tako-zvane demokratske »mladine« vdrla v prostore opozicionalnega lista »Hrvatska Riječ«, razbila opravo ter odnesla natisnjene eksemplare, Istotako je ta druhal napadla poslanca »Hrvgtskc zaiednice«
Šegviča, ko se je ravno hotel ukrcati na parnik. To je že drugi slučaj napada na opozicionalne poslance. Za temi organiziranimi napadi stoji brez dvoma deželna vlada sama, ker ostanejo napadi vedpo ze kaznovani*	‘
Belgrad, 5. julija. Glasom tukajšnjih listov se mnogo govori o razkolu v komunističnem klubu povodom atentata. Klub se bo menda razdelil v teroristično levico in zmerno desnico. Komunisti so izdali komunike, v katerem dementirajo vse vesti o razkolu v klubu, vendar pa tukajšnji list: tudi po tem dementiju trdovratno trdijo, da bo prišlo do razkola. Večina bo mendf na strani zmernih.
Obrtna sadišCe.
KAKO SE VOLI V OBRTNO SODIŠČE.
Kdo razpisuje volitve.
Ker pričakujemo, da se bodo ustanovila pri nas še potrebna obrtna sodišča, navajamo, da se mora prvič odrediti volitev prisednikov in njihovih namestnikov za ofartn® sodišče z uredbo matičnega minis-
Stran 2.
»Novi Čas«, 'dne 6. julija 1921’;
.Štev. 149.
trstva v zvezi z notranjim in trgovinskim ministrstvom, z ukazom deželne vlade. Ta ukaz mora obsegovati čas volitev in število prisednikov in namestnikov, katere je treba izvoliti iz vsakega volilskega zbora, Objaviti se mora v deželnem uradnem listu in s plakati po občinah v okrožju do-tičnega obrtnega sodišča. Dopolnilne volitve odredi vlada uradoma, pri posebnih prilikah pa na predlog sodnega dvora prve fetopnje, Poziv za nadomestne volitve mora biti izdan tekom 4 mesecev pred potekom volilne periode.
V razpisnem odloku, s katerim se odrede volitve, se morajo pozvati imejitelji (namestniki, poslovodje, zakupniki, obratni vodje) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnih sodišč, da v 8 dneh po objavi razpisa volitev v deželnem vladnem listu naznanijo občinskemu predstoj-ništvu svojega obratovališča podatke, kateri so potrebni za napravo volilnih imenikov obeh zborov, in sicer pismeno. Politična deželna oblast podaljša lahko ta rok na 3 tedne. Javne trgovske družbe, komanditne družbe, delniške družbe, pri-uobninske in gospodarske zadruge, zavodi in društva se morajo pri tem pozvati, da imenujejo hkrati eno ali dve osebi, kateri jih smeta zastopati, da bosta oddali za nje glasovnice.
Vsi podjetniki so dolžni, da predlože v danem roku popolen seznam vseh v nji-bovih obratih zaposlenih moških in ženskih delavcev, kateri so presegli 20 leto, delajo vsaj eno leto v tu,zemstvu in ne spadajo med učence. Sezname morajo predložiti občinskemu predstojništvu. V te sezname se morajo sprejeti posebno tudi oni delavci, kateri delajo za mezdo izven obrata. Občinsko predstojništvo lahko zaukaže uporabo posebnih formularjev za te sezname.
Sestava volilnih imenikov.
Vclilske imenike sestavlja za oba vo-lilska zbora občina, v kateri ima obrtno Sodišče svoj sedež. Občinska predstojniš-tva morajo sestaviti za vsak volilski zbor poisebej imenike in ih najkasneje v 3. tednu po raspisu volitev v vladnem listu raz-poiožiti v občinskem uradu na splošen pregled. Ta razpoložitev se mora hkrati javno Razglasiti in določiti rok 8 dni za reklamacije.
politični dogodki.
Dr. Vošnjak obsojen. Naši čitatelji (e bodo spominjali, kako je voditelj naših (■samostojnih kmetov« dr, Vošnjak v kon-stituanti nastopil proti avtonomiji. Ob tisti priliki se je dr. Vošnjak dotaknil tudi znanega manifesta slovenskih kulturnih delavcev, v katerem se vrsta odličnih slovenskih znanstvenikov, pisateljev in umetnikov izreka za avtonomijo Slovenije. Da bi temu manifestu zmanjšal njegov pomen, je dr. Vošnjak rekel, da sta bila »duševna DČeta tega manifesta dva knjižničarja bivše dunajske dvorne knjižnice.« To je letelo na vseučiliška profesorja dr, Frana Kidriča in dr, Ivana Prijatelja. Ta dva sta se po oči-vidnem očitku avstrijakantstva čutila žaljena in sta celo stvar predložila v razsodbo jrofesorskemu zboru ljubljanske univerze.
Le-ta je stvar vzel v pretres in poslal nato ] gori navedenima gospodoma pismo, ki ugotavlja: 1. Da je trditev dr. Vošnjaka, da sta dr. Kidrič in dr. Prijatelj duševna očeta omenjenega manifesta, nevtemeljena in neresnična; 2. da je istotako nevtemeljena in neresnična trditev dr. Vošnjaka o nagibih iz katerih sta dr, K. in dr^P podpisala manifest; 3. da je dr. Vošnjak s tem, da je g. prof. Prijatelja obdolžil avstrijakantstva vedoma govoril neresnico, ker je ravno njemu moralo biti znano, da je g. prof. dr. Prijatelj s tem, kar je kot knjižničar dunajske dvorne knjižnice storil v prid Jugoslove-nov, izpostavil sebe največjim nevarnostim. — Pismo so podpisali vsi člani profesorskega zbora in velja torej kot javno veljavna obsodba, proti kateri ni priziva, O dr. Voš-njaku je torej javna sodba sklenjena. Ali ga bodo samostojni kmetje še smatrali za primernega, da načeluje njihovi stranki, je seveda čisto njihova stvar. Nekaj drugega pa je seveda vprašanje, če je tak mož sposoben za diplomatično službo, za katero se že dolgo poteza. Kakor se poroča prav te dni iz Belgrada ima biti dr. Vošnjak naslednik Ivana Hribarja na poslaniškem mestu v Pragi, ako bo Hribar imenovan za kraljevega namestnika v Ljubljani. Tu naj si vsi v Belgradu preje dobro ogledajo dr. Vošnjaka v zrcalu razsodbe, ki jo je izrekel nad njim profesorski zbor ljubljanske univerze!
-j- »Gostje«, Posl. Wilfan je priobčil v »Edinosti« oster članek proti umetno vprizorjenem fašistovskem »slavju« o priliki aneksije v — Postojni. Na ta članek odgovarja »Era Nuova« na najnesramnejši način. Pravi, da smatrajo Italijani Slovence na »svojih« tleh le za goste in opominja, naj se Slovenci obnašajo tako, kakor se pač gostom spodobi. Drugače so Italijani pripravljeni, nastopiti z najskrajnejšimi sredstvi. Poslancu Wilfanu pa obeta usodo enega Bombaccija — to je, da ga bodo z brahialno silo vrgli iz rimskega parlamenta, Tako se niso obnašali nasproti podjarmljenim narodom niti Nemci in Madjari, a se iim vendar hudo povrača. Kako bo z Italijani?
-f- Socialdemokrate v Hrastniku. Dne
1. julija je maloštevilna družba socialdemokratov imela v Hrastniku svoj shod, na katerem je govoril njihov voditelj Malovrh. Njegov govor je bil čisto podoben politiki Antona Kristana. Zagovarjal je ustavo, ki je bila sprejeta, izjavil se je tudi za avtonomijo. Toda ta avtonomija ne sme biti taka, da bi bil dr. Korošec vladar. Takoj nato pa je dejal, da ne priznava ne Boga, ne hudiča in ne kralja, ampak le centralisti čni socializem. Na koncu je dejal, da je »Slovenec« kot glasilo škofov proti ustavi. Vendar so vsi škofje in duhovniki na dan sprejete ustave opravljali slovesne službe božje. To je pa govoril g. Malovrh zato, ker očividno ta dan ni bil v cerkvi in ker ga je glasilo Jadranske banke »Jutro«, ki ima do Antona Kristana toliko »simpatij, s svojimi napačnimi informacijami v to zavedlo. Sicer bi bil vedel, da takih slovesnih božjih služb po Slovenskem ni bilo. Morda bi bilo bolje, ko bi bil g. Malovrh govoril o zvezah socialdemokracije z Jadransko banko, o veleposestvu nadvojvode Friderika in njegovem ravnatelju sodrugu Antonu Krista-
E. Bulwer:
Poslednji dami a Pompejih.
112
i H
(Dalje.)
Ne glede na rano uro so bila mestna vrata že odprta. Jezdec za jezdecem, voz za vozom je prihajal v mesto in glasovi številnih pešcev, oblečenih v praznična ieblačila, so se vzdigovali v veliki in yzne-mirjeni veselosti preti nebu; ulice so bile polne meščanov in tujcev iz obljudene pompejske okollice, in hitro — šumno in neredno so hitele mnogobrojne reke življenja k osodepolni predstavi.
Akoravno je bil amfiteater orjaške velikosti, ki je bila navidezno v takem ne-razmerju z obsegom mesta, da bi šlo vanj lahko celo pompejsko prebivalstvo, je bil pri izreednih priložnostih naval tujcev iz vseh delov Kampanije tako velik, da je bil prostor pred njim navadno več ur pred začetkom predstave natlačeno poln takih ljudi, ki po svojem stanu niso imeli pravice do določenih in posebnih sedežev. In vsled napete radovednosti, katero je v tako iz-vanredni meri povzročila sodna obravnava in obsodba dveh zločincev, je množica tega dne tako zelo narastla kafkor še nikdar poprej.
Mejtem ko se je preprosto ljudstvo v svoji kampanski vročekrvnosti na ta način živahno gnetlo, prerivalo in pritiskalo — ter je pri vsem svojem hrepenenju vzdlr-žalo čudovit red in mimo dobro voljo, kakor je še dandanes navada pri takih shodih med Italijani, je stopala čudna obiskovalka preti samotnemu Arbakovemu, bivališču. Pri pogledu na njena čudna, starinska oblačila — njeno divjo hojo in vedenje —• so se potniki, katere je srečala, dregali drug drugega in posmehovali; ko so pa! videli njen obrez, je njihova veselost takoj izgi-
nila, kajti njen obraz je bil kakor obraz mrtveca in po njenih pošastnih potezah in obnošenem oblačilu se je zdelo, kakor da bi bila že dolgo v grobu ležala in sedaj zopet vstala in se podala med žive. Prestrašeno in tiho se ji je izognila vsaka gruča ljudi, ko je šla mimo rujih in kmalu dospela do širokega predvežja Egipčanove palače, črni vratar, ki je bil ob tej nenavadni uri že pokonci kakor ostali svet, se je zavzel, ko je na njeno trkanje odprl vrata, Egipčanovo spanje je bilo ponoči nenavadno dobro, ko pa se je začelo daniti, so ga metile čudne in nemirne sanje, ki so naredile nanj toliko globlji utis, ker so se nanašale na ono posebno filozofijo, kateri se je on klanjal.
Zdelo se mu je, da je bil prestavljen v osrčje zemlje in da je ostal sam v mogočni votlini, katero so podpirali orjaški stebri, surove in starodavne skale, ki so se vzdigovali visoko v zrak in izgubljali v senci in večni temi, v katero niso nikdar posvetili žarki dneva. V prostoru med temi stebri so se nahajala velikanska kolesa, ki so se šumeč in bobneč neprestano vr-tila okoli in okoli. Samo na desnem in levem koncu votline je bil prostor med stebri prazen in odprtine so se razprostirale v galerije, ki niso bile popolnoma temne, temveč so jih medlo razsvetljevali čudni setn-initja se gibajoči plameni, ki so se sedaj plazili kakor kače po neravnih in vlažnih tleh, sedaj zopet divje skakali semintja, švigaili v divjih skokih preko širne temote — izginjali naenkrat in se zopet ravno tako nenadoma prikazivali v desetkrat večjem blišču in svitu. In ko se je začuden ozrl proti desni strani, je videl, kako so se počasi bližale tanke, meglene, ziračne postave, in ko so dospele v dvorano, se je videlo, kakor da so se vzdignile v zrak in izginile v neskončnih višavah kakor izgineva dim,
(Dalje.|
nu. To bi vsekakor bilo mnogo bolj zanimivo. In tistim par hrastniškim socialdemokratom ki še verujejo v kri socialdemokracije, bi se bile najbrže odprle oči.
3)nevni dogodki
— Državna zavarovalnica zoper nezgode. V soboto smo v članku »Državotvorni dinar« pisali, kako se socialdemokracija senci v milosti demokratov-kapitalistov. Med drugim smo rekli: »V vse zastope, kamor pošilja vlada svoje ljudi, imajo pristop socialdemokrati poleg kapitalističnih demokratov. Dokaz imenovanje zastopnikov v državno posredovalnico za delo k — Tu se je zgodila pomota. Glasiti bi se moralo: »Dokaz imenovanje zastopnikov v državno delavsko zavarovalnico zoper nezgode!« Že iz včerajšnjega poročila je razvidno, da gre tudi za delavsko zavarovalnico, kjer se je imenovanje vršilo na nečuve-no strankarski način, dočim se delavstvu ne da prilika, da bi v svobodnih volitvah poslalo tja svoje zastopnike, ki jih samo hoče.
— Novo mesto. Neljuba pomota, ali neubogljivost — vsaj tako si mislimo — se je primerila v soboto zvečer o priliki od mestnega županstva zaukazane bakljade. Županstvo je dalo ukaz, da se v soboto, 2, julija, zvečer vrši — bakljada v znak veselja nad srečno pod streho spravljeno ustavo. Novomeška malomeščanska družba pa je menda napak razumela ukaz očeta župana in je porabila to priliko v svojo korist. Mi kot dobri ljudje jim to prav nič ne zamerimo, saj egoizem je tudi — ideal in temu idealu zvesta — je godba igrala sokolsko koračnico, sokolska publika pa navdušeno klicala: Živio Sokol! Godba izzvana pa je ponavljala. Tako smo v soboto zvečer na račun ustave manifestirali za Sokola. — Dobri ljudje trdijo, da je bila to neljuba pomota, drugi pa, da je Sokol aržavnotvoren in da za dokaz patriotične-ga mišljenja zadostuje, da se kliče: živio Sokol. Hudomušneži trdijo, da je naša novomeška publika tako prevzeta radosti nad obznano, katera bo — baje — v najkrajšem času obglavila zadnjega Orla. Radi tega so postali tako avtonomistični, da so manifestirali samemu sebi, — mesto po nalogu očeta župana.
— Nesreča, V nedeljo, 3. t. m., se je pripeljal iz Metlike od veselice ognjegas-cev obč. sluga Majer iz Kandije. Na postaji Kandija je hotel izstopiti, a se je na stopnji-cah predolgo zamotil. Ko je začel vlak voziti, je tako nesrečno padel, da mu je vlak eno nogo popolnoma zmečkal, da so mu jo morali v bolnišnici usm. bratov v Kandiji nad kolenom odrezati.
— Delo za zasužnjene brate. Iz Novega mesta: Da mi g. urednik ne bo očital netočnosti naj omenim: Podružnica Jugo-slov. Matice je priredila 3. t, m, tombolo in ples v »Narodnem domu«. Zelo hvalevredno delo. Ideal, ki naj ga vsak Slovenec in Jugoslovan sploh po možnosti podpira. Ampak ideal svoje vrste je pa tudi, če se pleše celo noč do ranega jutra za zasužnjene brate. — Kdor pa ve, da se v mestu vse in prav vse rešuje pri cvičku in plesu — bo pa tudi blagohotno oprostil.
— Nesreča z mino. 3. t. m. se je več dečkov igralo na vojaškem vežbališču Grmoščice pri Zagrebu. Našli so mino, ki so jo začeli lahkomiselno odpirati in tolči po njej s kameni. Mina se je s strahovitim pokom razletela in dva dečka raznesla, tretjega pa smrtnonevarno poškodovala.
— Posledice nasilnega nočnega nastopa. France Strgar je poročen s sestro Franceta Golija na Rudniku št. 19. Obe rodbini stanujejo v hiši Strgarjeve žene. Eno leto sta že obe rodbini sprti, Golijevi bi radi kupili hišo, Strgarjevi bi pa radi spravili Golijeve iz hiše. Pred sodnijo se je tudi razpravljalo o odpovedi in ker je Strgar pogorel, je še takrat rekel: »Jaz ah on mora ven in če sem magari zaprt!« Dne 9. majnika je prišel Strgar vinjen domov in je vdrl v Golijevo stanovanje, k° je prej od svoje žene zahteval sekiro. Kričal je: »Kje pa si h ..,.?« Golijeva sta se bala, da ju ne ubije in sta zbežala k Pez* dirjevim, Strgar ju je pa zasledoval. Deželno sodišče je obsodilo Strgarja na 3 tedne težke ječe,
£jubljanski dogodki.
— Delavska zveza. V četrtek 7. julija se vrši ob 5. uri popoldne seja osrednjega odbora »Delavske zveze«, Ker je stvar zelo važna, je dolžnost vsakega odbornika* da se je udeleži. Seja se vrši v spodnjih prostorih Konsumnega društva. — Tajnik*
lj Enemu vse, drugemu nič! Včeraj smo navedli pod tem naslovom, kako de* mokratski magnati svojim ljudem sipljejo vse, drugim pa nočejo privoščiti nič. Da to ljubljansko prebivalstvo dobro čuti, Qain dokazujejo dopisi, ki jih prejemamo, Obrt* nik nam piše: Gospod Tonejc ni le dobu kavarne Evrope ter restavracije v Zida-nem mostu, marveč ima v Mariboru špe‘ cerijsko trgovino na debelo in trgovino z jajci na debelo. G, Tonejc je tedaj trgovec( eksportist, kavarnar in restavrater —• vse obenem. Njegovi dohodki iz restavracije v Zidanem mostu morajo biti ogromni, ker računa mal gulaž z 2 koščkoma mesa, krti* hom in majhnim pivom celih 20 kron.
O gospodu Krapežu pa smo prejeli: Ta gospod nima le koncesije za kavarnp< marveč tudi za gostilno in za prevažanje -— tedaj tri koncesije obenem. Sedaj hoče ta gospod, ki nima otrok, s pomočjo de* mokratov izpodriniti Ivančiča,* ki ima skr* beti za družino. — Tako se dela. Ni čudno, da so ljubljančani te demokratske komande siti do grla.
lj Desno roko odtrgal je stroj delavki Ivanki Vrhove, ko je pri Bergmannu Poljanski cesti mlela loj.
lj Tatvine v Hribarjevi tvornicL Y
tvornici za pletenine Karla in EvgeBl^ Hribar je Hribarjeva gospa opazila, (Ja se kradejo nogovice. Pazila je in ugotovila da sta lani in letos kradla v tvoriilfci zaposlena Viktor Urbar in Leopoldina Kovačič nogavice in sicer je povzročil Hribarjevima Urbar 1330, Kovačičeva pa 3570 kron škode. Deželno sodišče je obsodilo Urbarja na 5 tednov težke ječe, Kovačičevo pa na 14 dni ječe.
lj Kolo ukradeno je bilo iz Belgijske vojašnice naredniku Vinku Demšarju. Kolo je znamke »Waffenrad«, črno pleskano vredno 2000 K,
         ...  —»
iKaša društva.
d Vič, 17, t. m, priredi viški Ore javno telovadbo na odsekovem telovadne® prostoru za župnijsko cerkvijo. Prijatelji orlovske misli in telovadbe, zlasti iz Ljubljane in okolice, prihitite ta dan na Vič!
Odgovorni urednik Anton Marinček,
Izdaja konzorcij »Novega Čaaa«,
Tiska Uigosiovanska tiskarna t Ljubljani
|8aa«aaroac«aEaBatBacoaBaBsagajCasaeaaPBaBcaBC
irniu Gospoflarsta Dale fl. a., Liniriai, BunalsUa cesla 3811.
asr Štiri milijone kron
zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v drugem kolu državne
razredne loterije.
Nad 1,200.900 kron
so zadele srečke v prvem kolu državne razr. loterije, kupljene pri
Zadružni Gospodarski banki, Ljubljana.
žrebanje se vrši v prvem razredu
15. in 16. julija 1921.
*
Cena srečkam v prvem razredu: cela srečka 48 dinarjev, polovica 24 dinarjev, četrtinka 12 dinarjev, osminka 6 dinarjev.
Srečke prodaja
Zairužna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 38|I. (Hiša Zadružne zveze.)