PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izSla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
EE3S7ZJS?** Cena 500 lir - Leto XL: št. 88 (11.811)
Trst, petek, 13. aprila 1984
Nepričakovan nastop tajnika KPI v poslanski zbornici
Berlinguer pozval vlado, naj se odpove glasovanju o zaupnici glede dekreta
RIM — Nepričakovan nastop Enrica Bcrlinguerja je včeraj popoldne v poslanski zbornici oživil politično vzdušje. Dekret je »mrtev«, vlada naj zatorej umakne glasovanje o zaupnici, kot znamenje dobre politične volje, in si zagotovi do 16. aprila toliko vaša, da preveri vse aspekte te zamotane zadeve« : to je v bistvu predlog tajnika KPI, ki ni vseboval nobenega izrecnega posredovanja, a je stremel k ublažitvi splošnega političnega vzdušja in hotel predvsem pokazati na čut odgovornosti opozicije.
V	svojem kratkem nenajavljenem Posegu je namreč Berlinguer pojasnil, da se stališče KPI o Craxije-vem dekretu ni spremenilo in je ponovil vse razloge za komunistični boj, da propade.
V	bistvu se vse vrti okrog vprašanja: kaj se bo zgodilo, ko bo 16. t.m. odlok zapadel? Bo vlada enostavno spet predložila isti dekret, in bo prišlo torej do novega parlamentarnega spopada, ali bo skušala iskati sporazum z obnovitvijo neposrednih pogajanj s KPI in sindikati? Ber-linguerjeva taktična poteza si prizadeva, v tem okviru, postaviti vlado Pred njeno specifično odgovornost.
Toda odgovor je bil precej rezek. Načelniki poslancev večine, ki so se
ses'jjli ob prisotnosti ministrov De Michelisa in^Mammija, so predlog komunističnega tajnika zavrnili. Dejali so, da ni dal Berlinguer nobenega jamstva, da bi KPI opustila obstrukcijo ai celo omogočila odobritev dekreta v krajšem roku.
V takih razmerah je vedno težje razumeti, kakšen bo izid tega par a mentamega spopada. Po eni strani se KD ne odpoveduje svojemu posredovalnemu predlogu, kot je potrdil sinoči na televiziji njen podtajnik Bodrato. Po drugi strani pa se zdi,
da so socialisti trdno odločeni po 16. aprilu spet predložiti dekret in sprejeti vse posledice: tako je bilo vsaj razumeti na tiskovni konferenci, ki so jo imeli včeraj zjutraj v poslanski zbornici najvišji voditelji rèi Martelli, Spini in Formica.	R. G.
Včeraj v Celovcu
Predstavljeno
Vidmarjevo
»Slovensko
pismo«
CELOVEC — V reprezentančnih prostorih osrednjega celovškega hotela sta včeraj založbi »Drava« in »Založništvo tržaškega tiska«, na tiskovni konferenci predstavili svojo novo pomembno izdajo, knjigo aka demika Josipa Vidmarja, ki ima naslov »Slovensko pismo«. Predsednik založbe »Drava« dr. Franzi ZuAtter je v pozdravu podčrtal, da je v knjigo zajeto zgodovinsko sporočilo iz avtorjevih šestdesetih let.
O vsebini pa je poglobljeno govoril koroški novinar Peter Wieser. Knjiga ima za moto značilen Župančičev verz »Po naši zemlji se ozrem — zgrozim se in oči zaprem«. Razdeljena je na tri dele: v prvem z naslovom »Pred hudo uro« so objavljeni avtorjevi prispevki iz predvojnega razdobja, s katerimi je utemeljeval pravico malega naroda do svojega obstoja in njegove vrednote. V drugem z naslovom »V metežu« je orisan osvobodilni boj. Tretji pa z naslovom »O naši svobodi« obravnava povojne čase in se prav gotovo ne slučajno zaključuje s prispevkom »Naš ■ kulturni prostor«.
V razpravo je posegel tudi avtor sam, ki je dejal, da je vse pisal iz nekega občutka, »iz čustvene pri-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Protest SSŠ in odbora za šolstvo SKGZ proti napadu Računskega dvora na Slovence
Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole izreka vso solidarnost ravnatelju tehničnega zavoda »Žiga Zois« prof. Ivanu Černiču ob nezaslišani in diskriminacijski odločitvi računskega dvora iz Rima, ki ni sprejel in zavrnil dekret zgoraj imenovane šole, ker je bil ta dvojezičen. To je napad na pravice vseh slovenskih šolnikov v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki imajo po 6. členu italijanske ustave pravico do izražanja v materinem jeziku. Sindikat slovenske šole ogorčeno protestira proti nezaslišanemu ukrepu in sklicuje za 16. april ob 16. uri izredno sejo odbora, da se o tem nezaslišanem dogodku skupno razpravlja in nanj primemo odgovori in ukrepa pri pristojnih oblasteh.
Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini
Odbor za šolstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze protestira proti odločitvi Računskega dvora, s katero ta razveljavlja dvojezični odlok DTTZ Žiga Zois. Odločitev Računskega dvora ne ustreza demokratičnim načelom italijanske republike in njenim mednarodnim obveznostim.
Sklep Računskega dvora pomeni poleg tega nov napad protidemokratičnih sil na slovensko narodno skuphost v Italiji in očiten poskus, da bi v teku sedanjih prizadevanj za dosego globalne zaščite, zavrte razvoj spoštovanja in sožitja med različnimi narodnostnimi skupnostmi v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter zanikale izvajanje že uveljavljenih osnovnih manjšinskih pravic.
Odbor za šolstvo SKGZ
V nadaljevanju zasedanja vrhovnega sovjeta SZ
V Moskvi potrdili vlado Tihonova Ministrska sestava nespremenjena
Po glasovanju skupščine SR Slovenije
Stane Dolanc izvoljen v predsedstvo Jugoslavije
MOSKVA — Poslanci vrhovnega sovjeta ZSSR so včeraj na novo pobili sestavo sovjetske vlade, ki jo F' predložil premier Nikolaj Tihonov. Tako se je končalo prvo zasedanje novoizvoljenega vrhovnega sovjeta, na katerem so poleg prezidija, predsednika prezidija in ministrskega sveta ZSSR na novo izbrali tudi komite narodne kontrole, vrhovno sodišče in generalnega tožilca sovjetskega pravosodja.
Vsaj v vrhu sovjetske vlade, ki i-ma 110 članov, njeno ponovno imenovanje ni prineslo nobene bistvene spremembe. Vsi najpomembnejši resorji so ostali v rokah dosedanjih niinistrov in članov najožjega sovjet-skega političnega vodstva. Na čelu sovjetske diplomacije je tako še naprej Andrej Gromiko, ki je, na pribor, na tem položaju že od februar ja 1957, ministrstvo za obrambo vodi niaršal Dmitrij Ustinov, konfite za
državno planiranje Nikolaj Bajbakov, prav tako pa ima vlada tudi še naprej tri prve namestnike: Gejdarja Alijeva, Ivana Arhipova in Andreja Gromika. Gromiko, Ustinov in Tihonov spadajo tako poleg generalnega sekretarja CK KPSZ in predsednika prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Konstantina Čemenka tudi med štiri najvplivnejše člane sedanjega sovjetskega partijskega in državnega vodstva.
Nikolaj Tihonov je po objavi vlade imel tudi daljši nastopni govor, v katerem je označil najpoglavitnejše delovne usmeritve ministrskega sveta v prihodnjem obdobju. Njegova največja pozornost naj bi veljala kaj pada gospodarstvu in ekonomskim problemom, s katerimi se Sovjetska zveza že dalj časa spopada. Kot je dejal, naj bi se sicer v preteklem letu (po disciplinskih ukrepih, ki jih je partija sprejela na svojem no-
vembrskem plenumu 1982, ko je o-blast .prevzel Jurij Andropov) nekoliko povečala proizvodna dinamika, vendar pa naj bi še zmeraj ostal največji del ekonomskih problemov v deželi kljub temu nerešen.
Tihonov tudi tokrat ni napovedal nobene bistvene spremembe v organizaciji sovjetskega gospodarstva, če-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LJUBLJANA — Delegati vseh treh zborov republiške skupščine so včeraj na tajnih volitvah z večino gia-sov izvolili za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije Stanetu Dolanca, dosedanjega zveznega sekretarja za notranje zadeve.
Potem, ko se je Stane Dolanc zahvalil za zaupanje in priznanje ob izvolitvi, je poudaril, da je jugoslovansko predsedstvo organ s pomemb-
nimi pristojnostmi, vendarle pa sta njegova voga in učinkovitost odvisni predvsem od uspešnosti delovanja celotnega sistema socialističnega samoupravljanja, od krajevne skupnosti do federacije, in aktivnosti vseh druž-lianopolitičnih organizacij. Politični in gospodarski trenutek v Jugoslaviji ni preprost, je nadaljeval Stane Dolanc, od učinkovitosti dedovanja družbenopolitičnega sistema v celoti pa je odvisna naša prihodnost. E-notnost je prvi pogoj za razvoj in boj, ki ga bijemo za ekonomsko stabilizacijo in politični sistem. Stane Dolanc je ru koncu še poudaril, da lahko stabilizacijo dosežemo le po samoupravni poti, z delom, znanjem in realnostjo.
Na zasedanju vseh treh zborov republiške skupščine so včeraj z javnim glasovanjem izvolili za predsednika s ovenske skupščine Vinka Hafnerja ter za podpredsednika Silvo Jereb in Jožeta šušmelja. (dd)
Ceausescu na obisku v SFRJ
OSIJEK — Romunski predsednik in generalni sekretar komunistične partije Romunije Nicolae Ceausescu je včeraj z ženo Eleno prispel na dvodnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo.
Predsednik Spil jak je visokemu gostu zatem v Kanadjordjevu priredil slovesno kosilo. Popoldne so se v Karadjordjevu začeli uradni jugoslovansko-romunski pogovori o dvostranskih odnosih in izmenjava mnenj o mednarodnih razmerah, (dd)
Potrjen odstop ' pokrajinskega odbora
TRST — Pokrajinski svet je pozno sinoči, podobno kot pred dnevi občinski svet, potrdil odstop predsednika Claricija in pokrajinskega odbora. Prej je še odobril triletni načrt javnih del, da je dopolnil Proračunske akte, ki jih je bil, kot je znano, deželni nadzorni odbor zavrnil prav zaradi pomanjkanja tega dokumenta.
_ Oba tržaška krajevna sveta sta sedaj brez političnega vodstva, medtem ko so pogajanja za sestavo nove večine spričo spora med lis tar ji in demokristjani okrog županskega mesta obstala na mrtvi točki. Tudi Clarici podobno kot Richetti bo do izvolitve novega predsednika samo upravljal tekoče zadeve.
Sinočnja nezanimiva razprava pred potrditvijo odstopa predsednika in odbora ni povedala nič novega in je samo potrdila že znana stališča političnih sil, ki so prišla do izraza pred podobnim sklepom občinskega sveta in na samih srečanjih za vstop Liste v novo koalicijo.
Reaganova politika v Nikaragvi še vedno deležna hudiji obsodb
WASHINGTON — Za senatom je tudi komisija za zunanje zadeve pri predstavniški zbornici v Washingto-nu z veliko večino glasov obsodila polaganje min pred nikaragovskimi pristanišči. Komisija je namreč s 33 proti 3 glasovom sprejela resolucijo, s katero je zahtevala naj se javni denar ameriških davkoplačeval cčv ne uporablja več za take ope racije. Član te komisije Bromfield je izjavil, da bo ameriški kongres prekinil pomoč, ki jo ZDA nudijo pro-tisandinističnim silam, ki se bore proti oblasti v Managui.
Glasnik predstavniške zbornice 0’Neill je polaganje min označil kot »eno najhujših oblik terorizma«, medtem ko je voditelj demokratske skupine v senatu Byrd obtožil direktorja CIA Caseya »odprte kršitve zakonov in zlorabe oblasti brez primere
s strani kakega člana CIA«. Glede na glasove, da predsednik Reagan o vsej zadevi ni bil obveščen, je Byrd dejal: »Če je res, da o tem ni vedel nič, potem me je tega strah. Če pa je bil obveščen, potem sem prav tako preplašen.«
Kljub protestom ameriških politikov proti Reaganovi srednjeameriški politiki in zgražanju vsega sveta, pa postaja položaj vse bolj napet. V istem »paketu«, ki je vseboval odio čitev o miniranju pristanišč, je bil namreč tudi sklep o povišanju proti-sandinističnih gverilcev s 15.000 na 18.000.
Vlada v Managui je zato mobilizi rala še 1.500 rekrutov in jih po krajšem urjenju poslala proti meji s Hondurasom, kjer je kakih 8.000 pro-tirevolucionarjev sprožilo pred dnevi močno ofenzivo.
Podražitev poštnih tarif
RIM — S 16. majem se bodo zvišale notranje poštne tarife. To je predsinočnjim sklenil upravni svet italijanskih pošt. Podražitve bo morala seveda odobriti vlada, a po dosedanjih izkušnjah je to neizbežno. Po novem bo. treba na navadno pismo zalepiti za 450 lir znamk, kar ni niti prehudo, saj stane sedaj pisemska znamka 400 lir. Kar za 50 odstotkov pa bodo podražili priporočena pisma, ki bodo sedaj stala 1.950 lir (50-od-stotna podražitev). Precejšnje bodo tudi podražitve pri pošiljanju lažjih poštnih paketov.
Italijane pa čaka po vsej verjetnosti v kratkem podražitev tudi avtocestnih cestnin. Te naj bi stopile v veljavo že 1. maja po seji upravnega sveta AN AS.
Stavka v letalskih prevozih
RIM — Zaradi 24-urne stavke pomožnega osebja italijanskih letališč bo danes v Italiji skoraj v celoti zamrl ves letalski promet. Sindikalna zveza za prevoze CGIL - CISL - ULL se je odločila za stavko zaradi zastoja v pogajanjih za obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla 30. septembra lani.
• »Slovensko pismo«
ILiDaUEVANJE S 1. STRANI
zadetosti zaradi usode slovenskega naroda, ki je prav gotovo eden izmed, najbolj tragičnih narodov v Evropi, saj živi kar v štirih državah. Usoda nam je bila nenaklonjena in samo z velikim žrtvami smo izbojevali nekaj malega«. Tudi avtor je zaključil svoj poseg z orisom vizije in pomembnosti enotnega kulturnega prostora.
V tej zvezi je v knjigi daljši odstavek, v katerem avtor ugotavlja, da je kljub težavni usodi treba živeti dalje. Živeti je treba. In nič drugega ne preostane skupnosti, kot da si najde za svojo celoto drugačno sožitje, ki bi bilo svobodno in ki bi ga morda celo globlje vezalo z rojaki, sožitje v srcu, v notranjem življenju, ki se najpristneje odraža v kulturi, se pravi v umetnosti in duhovnem stremljenju in snovanju. Iz zavesti o tem je nastala med na mi ideja o enotnem kulturnem prostoru. Ta prostor seveda je pravi avtor. Toda treba ga je obuditi v živ Ijenje in ga napolniti z dragoceno in smotrno vsebino. Za tako široko kulturno življenje pa so potrebni ustrezni pogoji in v tej zvezi je Josip Vidmar ponovno podčrtal izreden pomen kulturnih domov in inštitucij in še zlasti nujnost, da se ustrezni osrednji kulturni dom zgradi na Koroškem.
• Vlada Tihonova
NADALJEVANJE S 1. STRANI
prav je bilo o tem v preteklih mesecih veliko govora, opozoril je le, da ostane še naprej cilj gospodarskih prizadevanj v 1 deželi povečanje proizvodnosti dela in intenzivnejši e-konomski razvoj — temelječ »na boljšem izkoriščanju znanstvenega potenciala«.
Prav tako naj bi več ali manj o stala nespremenjena tudi aktivnost vlade na zunanjepolitičnem področju. Usmerjena naj bi bila k popuščanju napetosti, toda kot je opozoril, ne pride v poštev nikakršno popuščanje ameriškim pritiskom. Sovjetska zveza bo že znala zagotoviti svojo varnost, je dejal in pri tem znova ponovil tukajšnjo staro zahtevo, da je moč pot k dogovoru in pogajanjem o zmanjšanju jedrskega o-rožja v Evropi odpreti le na ta način, da Američani umaknejo rakete, ki so jih konec lanskega leta pripeljali na zahodnoevropska tla.
Varnost in sodelovanje je zagotovil le sovjetskim zaveznikom v Vzhodni Evropi, saj naj bi bila to ena od prioritet sovjetske zunanje politike. Kot je dejal, naj bi pri tem k nadaljnji razširitvi gospodarskega sodelovanja med socialističnimi deželami veliko prispevalo tudi posvetovanje šefov držav članic SEV.
DANILO SLIVNIK
V luči skaljenih odnosov med obema supersilama
Predsednik italijanske vlade Craxi začel uradne pogovore v Budimpešti
BUDIMPEŠTA — Dvostranski italijansko - madžarski odnosi so bili včefaj glavna tema prvih uradnih pogovorov med predsednikom italijanske vlade Craxi jem in madžarskim premierom Gyórgyjem Lazarjem. Craxijevi pogovori v Budimpešti so se torej začeli ob manj kočljivi temi, ki pa ob svojem pozitivnem razpletu v'iva upanje v uspešnost današnjih pogovorov s partijskim voditeljem Jan osem Radarjem, ko bodo na dnevnem redu odnosi med obema blokoma. Ciaxi in zunanji minister Andreotti sta namreč včeraj obljubila tesnejše gospodarske in kulturne stike ter povečanje trgovinske izmenjave.
Prvi obisk italijanskega premiera na Madžarskem soupada s povečanimi diplomatskimi pobudami te članice varšavskega pakta. Pred Craxi jem je bila v Budimpešti predsednica britanske vlade Thatcherjeva, za njim pa bo prispel zahodnonemški kancler Kohl. Praktičnih uspehov v te pobude ne moremo pričakovati, vsekakor pa predstavljajo odprt kanal za bodoče sporazumevanje. Ti stiki pa so predvsem zgovoren dokaz, da hočejo zaveznice obeh supersil ohraniti dialog in se trudijo, da bi bil tudi uspešen.	, •
Na sliki (lelefoto AP): Craxi s premierom Lazarjem.
Badalamentija hočejo še ZDA
MADRID — Gaetano in Vito Bari alamenti ter Pietro Alfano še vedno čakajo v španskih zaporih na ukrepe španskih sodnih oblasti. V Španiji sicer niso zagrešili nobenega takega prekrška, zaradi katerega bi jih bile sodne oblasti upravičene daljši čas zadrževati za rešetkami. Trenutno so v »začasnem« zaporu zaradi postopka o ekstradiciji, katero je posredoval Interpol. Toda v kratkem bo v Madrid prišla uradna zahteva Italije, naj ji izročijo te tri mafijce, vse pa kaže, da bo podobna zahteva prišla tudi iz ZDA.
Vsekakor vlada v Španiji izredno zanimanje za aretacijo teh treh veletrgovcev z mamili, saj vse kaže, da so velikanske vsote denarja, ki so si ga prislužili z drogami, investirali v hotele v znanih španskih letoviščih. Po nekaterih podatkih so na vzhodni špariški obali investirali več kot tri milijarde lir, skoraj gotovo pa je, da so velike vsote vložili v turistične infrastrukture tudi na Costi Bravi in Costi del Sol.
Izjava sekretariata za zunanje zadeve
Priprave na balkansko srečanje in stališče SFRJ o Nikaragvi
Danes pohod železarjeV na Pariz
PARIZ — Dvanajst vlakov, nekaj stotin avtobusov in še nedoločeno število drugih vozil bo pripeljalo danes v Pariz 40.000 demonstrantov, ki bodo izvedli (proti vladnemu jeklarskemu načrtu) »pohod Lorene na Pariz.«
Pohod se bo končal pod Eifflovim stolpom kot simbolom jekla. Vse občine v Loreni so nakazale denar v podporo demon strantom, prodali pa so v nekaj urah kar 200.000 podpornih bonov v vrednosti po 4.000 lir.
Pohoda se ne bodo, kot kaže, udeležili predstavniki strank, ampak le sindikati. Komunisti so sicer v začetku napovedali svoje sodelovanje, vendar so se kasneje premislili.
Predstavniki kovinarskega sindikata CGT so izjavili, da bodo po tej demonstraciji pripravili veliko posvetovanje med kovinarskimi delavci z namenom, da bi »še naprej proizvajali jeklo v ogroženih tovarnah, če bo vlada do tega vprašanja še naprej razpoložena tako sovražno kot doslej«.
BEOGRAD — Vse balkanske države so povabljene, naj se udeležijo srečanja izvedencev, ki bo v Beogra du. Do zdaj so pozitivno odgovorile Grčija, Bolgarija in Turčija. Na sestanek, ki bo od 19. do 23. julija, so povabljeni tudi predstavniki nekaterih mednarodnih organizacij.
To je izjavil uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič, ko je odgovarjal na vprašanje diplomatskega urednika Tanjuga in dodal, da bodo na tem srečanju balkanske države preučile pomen industrijskega sodelovanja balkanskih držav, dolgoročne cilje in dogovor za razvoj industrijske kooperacije ter ukrepe za okrepitev industrijskega sodelovanja in nastopanje balkanskih držav na tretjih tržiščih.
V zvezd z dogodki okoli Nikaragve je Jeglič dejal, da najnovejši okrepljeni vojaški in drugi pritiski na neuvrščeno Nikaragvo, ki ogrožajo njeno neodvisnost in suverenost, povzročajo resno zaskrbljenost Jugoslavije in širše mednarodne skupnosti, saj vodijo k nadaljnjemu zaostrovanju
napetosti v Srednji Ameriki, ki bi lahko imelo neslutene posledice za mir v tem območju in v svetu. Miniranje nikaragovskih voda in pristaničš, kot dejanje državnega terorizma, ki je že zahteval človeške žrtve in gmotno škodo, pomeni napad na eno od te-
meljnih načet mednarodnega prava, prosto plovbo po morju, kar mora mednarodna skupnost odločno obsoditi, ne glede na to, kdo so storilci. Jugoslavija izraža vso podporo de„-javnosti skupine Contadora za mirno rešitev tega problema, (dd)
Reagan noče iraškega poraza
WASHINGTON — Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz Washingtona, je predsednik Reagan vidno zaskrbljen zaradi razvoja iraška - iranske vojne. Boji se namreč, da bi morebitni iraški poraz povlekel v vrtinec Homeinijeve fundamentalistične revolucije ostale zmirne zalivske države. Ukazal je sestaviti podroben načrt, kako bi lahko vojaško obranili arabske države, obenem išče primerne načine, da bi preprečil iraški poraz.
V Washingtonu dvomijo, da bi lahko Bagdad vzdržal novo masovno ofenzivo iranskih sil. Reaganova administracija ne more seveda neposredno nuditi vojaške pomoči Iraku, a to bo bržkone storila s posredovanjem Francije, ki je že sedaj ena glavnih zahodnih dobaviteljic orožja Iraku. Prav tako bodo svetovali Jordaniji, da del ameriškega orožja odstopi Bagdadu. To bo navsezadnje še najlažje, saj Jordanija aktivno podpira Irak v vojni proti Iranu.
Prvič v Vatikanu simpozij o športu
RIM — Več kot 80 tisoč mladih iz štiridesetih držav je prisostvovalo včeraj maši, ki jo je daroval papež Janez Pavel II. Ob tej priložnosti je tudi spregovoril o vrednotah športa, za katerega je menil, da je danes preveč pod vplivi tehnicizma in profesionalizma. Mladino je povabil, naj s svojim športnim udejstvovanjem prispeva k »civilizaciji ljubezni«. Dejal je tudi, da lahko šport mnogo doprinese k miroljubnemu sožitju med vsemi narodi, brez razlikovanja barve kože, jezika in narodnostne pripadnosti.
Ob tej priložnosti so v Vatikanu prvič pripravili simpozij, posvečen športu, katerega so se udeležile številne vidne osebnosti kot predsednik
CONI Carraro, predsednik MOO Samaranch, dublinski nadškof Dermot Ryan, rimski župan Vetere ter številne druge osebnosti s področja športa in kulture.
Na simpoziju je bil govor o raznih pogledih na športno dejavnost v luči njenih vrednot, katerih sicer ne merimo s številkami, sekundami, centimetri. Ob sklepu so podpisali poseben manifest o človeških vrednotah športnega udejstvovanja in o nuji, da bi olimpijskim igram povrnili njihovo osnovno namembnost ter preprečili tuje vmešavanje, ki ruši cilje tega gibanja.
Celotna manifestacija, tako v Vatikanu, kot na olimpijskem stadionu je potekala pod geslom »Šport, orodje sprave«.
Solar Max spet na tirnici
Ameriškim vesoljcem je uspelo popraviti v ladjici »Challenger« satelit Solar Max in ga nanovo postaviti na njegovo tirnico okrog Zemlje	(AP)
e
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
ROMA — VIA G. B. MARTINI 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Po izžrebanju, ki je bilo 9. aprila 1984, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika, bodo s 1. julijem 1984 vnovčljive pri običajnih poverjenih zavodih obveznice, ki so vključene v sledeče serije:
naziv posojila
serija št.
6% 1966- 1986 II. emisija (Ferraris): 6% 1968-1988 II. emisija (Fermi):
6% 1969- 1989 II. emisija (Ohm) :
7% 1972- 1992 II. emisija (Watt):
9% 1974- 1994:
12% 1978- 1985 II. emisija (Rontgen) :
3 - 28 - 33 - 35 - 37 - 56 - 66 - 81
1	- 9 - 10 - 27 - 41 - 80 - 105 - 110 - 119 -145 - 146
2	- 17 - 29 - 46 - 51 - 57 - 73 - 116 - 128 - 147
5 - 58 - 64 - 89 - 144 - 151 - 166 - 172 - 175 -214 - 237 - 250 - 252 - 258 - 259 - 268 - 295
6-10-12-56-78
3	- 4 - 6 - 8- 10- 13- 19 - 20- 23- 27 - 28 -39 - 40 - 46 - 53 - 60 - 72 - 76 - 89 - 100
Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. januarja 1985 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
Hvala Benečanov nadškofu Battistiju
ČEDAD — Kulturno - verski list DOM, ki ga urejajo slovenski duhovniki v Benečiji in ki mu kot odgovorni urednik načeljuje ms gr. Marino Qualizza, letos imenovan na vodstvo videmske župnije, je v marčni in a-prilski številki posvetil dva uvodnika grobi gonji italijanskih nacionalistov v Nadiških dolinah proti osebi videmskega nadškofa msgr. Alfreda Batti-stija zaradi njegovih večkratnih podpor pravičnemu boju Slovencev'na Videmskem.
V	marčni številki je predstavnik demokratičnih slovenskih katoličanov Ferruccio Ciavora v polemiki s samozvanim odborom za zaščito Nadiških dolin, ki nasprotuje izenačenju Beneških Slovencev z ostalimi Slovenci v Italiji, dal priznanje nadškofu za njegovo podporo Beneškim Slovencem ■n za telegram, ki ga je skupno s 16 duhovniki poslal vladi in parlamentu, v katerem je zahteval globalno zaščito tudi za videmske Slovence.
V	zadnji številki Doma pa so nadškofu Battistiju poslali solidarnostno pismo in se mu ponovno zahvalili za javno izkazano podporo. Na notranjih straneh lista je v obliki lepaka natisnjena resolucija skupine duhovnikov, ki se zbira okoli Doma, in slovenskih demokratičnih katoličanov, v kateri se zgražajo nad stališči samozvanega odbora, izražajo solidarnost s škofom, zahtevajo pravico do slovenskega bogoslužja, ki ' ga je fašizem
prepovedal, zase pa zahtevajo uradno priznanje narodne manjšine z vsemi pravicami, ki iz tega izhajajo.
Ob koncu poudarjajo, da globalni zaščitni zakon nikomur nič ne vsiljuje, ampak daje svobodo vsem, da se obnašajo v skladu z duhom italijanske ustave.
Ob prisotnosti predstavnikov šestih trgovinskih zbornic
Predstavili so četrto Transadrio
TRST — Od 8. do 12. maja bo na Reki 4. mednarodna razstava Transadria, posvečena pomorskim prevozom na Zgornjem Jadranu. Pri Trgovinski zbornici v Trstu so včeraj na sestanku iniciativnega odbora izdelali dokončni program. Prisotni so bili predstavniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Benetk, Ljubljane, Zagreba, Reke, Kopra, sejmov v Zagrebu in Trstu ter predstavniki Dežele Furlani je-Julijske krajine.
Ob otvoritvi je spregovoril predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi, ki je zlasti poudaril prijatelj-
stvo in sodelovanje, katerih duh bi moral prevladati vzdolž meje.
Predsednik reške Trgovinske zbornice je v imenu organizatorjev povedal, da bo na razstavi 80 razstav-ljalcev iz Vel. Britanije, Švedske, ZRN, Madžarske, Avstrije, ČSSR, in pa, seveda, Italije in Jugoslavije.
Na zasedanju so med drugim določili, da bodo 5. Transadrio organizirali prihodnje leto v Trstu med 23. in 26. oktobrom, naslednja pa' bo spomladi leta 1987 v nekem jugoslovanskem mestu, katerega še niso določili.
Zanussiju 75 milijard lir
TRST — »Dežela je prispevala v sedanjem trenutku največji možni znesek družbi Zanussi, da bi sanirala njegove finance in v proizvodnem pogledu pomagala na zeleno vejo največjemu industrijskemu obratu v F-JK,« je izjavil deželni predsednik Antonio Comelli ob včerajšnji odločitvi vlade, da prizna Zanussiju pravico do deželnega pri spevka v višini 75 milijard lir.
»Seveda pa ostaja odprto vprašanje državne finančne podpore Zanussiju, velikemu proizvajalcu bele tehnike, ki se uspešno uveljavlja tudi na mednarodnem trgu,« je še pristavil Comelli.
Elektronika v službi narave
VIDEM — Včeraj so na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu predstavili specializirano podjetje za raziskavo in dokumentacijo. Ustanomli so ga sicer pred 17 leti, vendar je šele te dni postalo dejavno. Kot je dejal predsednik zbornice Gianni Bravo, bo imelo didaktične naloge na področju računalništva, računal bo jakost sevanja in nadzoroval čistost rek. Mimo organizacije shoda o radioloških diagnozah, ki bo od 17. do 19. aprila, je njegova pozornost usmerjena k nadzorstvu kakovosti voda.
Dokler dežela ne bo pokazala večjega interesa za to službo, bo podjetje vzdrževalo dve avtomatski postaji za ugotavljanje onesnaženosti voda.
Julija v Portorožu shod predelanih motornih vozil
Portorož bo v dneh od 5. do 8. julija prizorišče nenavadne prireditve, prvega velikega srečanja predelanih vozil na motorni pogon. Pričakujejo, da se bodo srečanja udeležili ljubitelji »individualiziranih« avtomobilov iz številnih evropskih dežel. Tekmovali bodo za veliko (v tem primeru zares veliko) nagrado Portoroža: 99 let brezplačnega enotedenskega dopusta v Portorožu za dve osebi.
Srečanja v Portorožu se bodo lahko udeležili lastniki vozil, ki »s svojo tehnično zasnovo ali izvedbo, drugačnim izgledom ali barvo predstavljajo odstopanje od ustaljenih predstav in izvedb komercialno dostopnih vozil«, so določili organizatorji. »Vozila ,junny car’ morajo biti vozila, katerih osnovna značilnost je uporaba koles kot elementa premikanja in pogona« (pravila pač morajo biti natančna, soj bi se sicer utegnil pojaviti kdo s podmornico...).
Ostale pogoje o tem, kaj šteje za »funny car«, bodo še določili v posebnem pravilniku. Organizator srečanja predelanih avtomobilov je portoroški Avditorij. (VK)
»Aquatopa« v Portorožu še ne bo
PORTOROŽ — Velikega vodnega tobogana (z delovnim imenom »aquatop«) letošnjo sezono na plaži pod hotelom Metropol po vsej verjetnosti ne bo. Tako so nam včeraj povedali najodgovornejši delavci turistične organizacije Portorož. Menili so namreč, da morajo preklicati napovedi, ki so jih od februarja večkrat povedali sredstvom javnega obveščanja in na najrazličnejših sestankih.
Vodni tobogan z - večkrat zavitim drsnim koritom, dolgim dvakrat po 70 metrov, bi postavili na portoroški Plaž| z iztekom v poseben bazen. Ob toboganu bi postavili stojnice, kjer bi poskrbeli za gostinsko ponudbo, zvečer pa bi prizorišče razsvetlili, uredili v bližini disko na prostem, skratka — to naj bi bila ena najzanimivejših in najbolj obetajočih naložb v razvoju portoroške turistične ponudbe. Zamisel je bila tako dobra, da so jo začeli posnemati v vrsti drugih turističnih krajev ob jadranski obali. V Portorožu pa, kot kaže, letos ne bo nič.
Predsednik poslovodnega odbora turistične organizacije nam je takole razložil : »Zamisel je stara že nekaj let in so jo najprej imeli v portoroški igralnici. Mi smo jo lani jeseni dodelali in dokončno oblikovali. Potem smo se dogovarjali s projektantom in izvajalcem, kar je trajalo tako dolgo, da smo šele 16. februarja letos lahko oddali vlogo občinskemu upravnemu organu. Pred tem so nam (ustno) zagotavljali, da bo postavitev objekta mogoče izpeljati s priglasitvijo del. Kljub temu so v upravnem organu najprej zahtevali več soglasij in končno, konec marca sporočili, da moramo imeti gradbeno dovoljenje. Ta postopek pa je zdaj predolg. Če bi zanj zvedeli takoj, vsaj sredi februarja, ko smo oddali vlogo, bi do zdaj že imeli gradbeno dovoljenje in bi že lahko začeli z delom. Potrebovali bi dva meseca in »aquatop« bi bil nared, torej še pred glavno sezono. Zdaj smo žal, izviseli...«
B.Š.
Videmski šolniki v Istri
REKA — Skupina šolnikov in šolskih operaterjev iz Furlanije je trenutno na obisku v Istri, da bi obiskala nekaj šol z italijanskim učnim jezikom. Med drugim so Furlani obiskali tudi Rovinj, kjer so bili gostje tamkajšnje italijanske narodnostne skupnosti, danes pa si bodo ogledali italijansko osnovno šolo v Vodnjanu, kjer se bodo sestali, razen z učiteljstvom, tudi s predstavniki občinske samoupravne interesne skupnosti za osnovno šolstvo, nad zoriki in predstavniki italijanske narodoste skuposti Istre in Reke.
Avstrijci na progi Trst-Poreč
KOPER — Skupina avstrijskih časnikarjev si je v teh dneh ogledala skiro ozkotirno železniško progo Trst -Portorož - Poreč, ogledala pa si je tudi lokomotivo U-37, ki je v jet ih od 1902 do 1935 vlekla vagone na tej danes opuščeni progi.
Lokomotiva, ki je zdaj prenovljena in stoji na mrtvem tiru na koprski železniški postaji, tehta 18,3 tone in je lahko potovala s hitrostjo do 35 km na uro. Kot eksponat še vedno zbuja zanimanje potnikov na koprski postaji.
Prisotna je bila tudi beneška skupina »Živanit«
Večdnevno kulturno srečanje v Taminesu (Belgija), da hi se domačini in priseljenci bolje poznali
TAMINEs (Belgija) — Nedvomno staro in preizkušeno pravdo »spoznavajmo se«, še vedno velja. Z zanimivo zasnovano pobudo so njegovo veljavnost konec prejšnjega tedna v belgijskem mestecu Tamines hoteli preveriti priseljenci in doma ki na tistem področju živijo in delajo že več desetletij. Gabor za priseljence za področje Basse-Sambre je namreč prejš-nJi petek, soboto in nedeljo organiziral večdnevno kulturno sre-ki so se ga udeležile organizacije, ki so včlanjene v odbor. Med njimi je tudi Zveza beneških izseljencev, njena Zastopnica v kulturnem delu prireditve pa je bila beneška folklorna skupina »Živanit«.
V velikem šotoru, ki so ga organizatorji ob sodelovanju občinske uprave za Sambreville (pod katero sodi tudi Tami-nes) postavili ob stari občinski dvorani, ki bi bila za priložnost Pretesna, so se prepletale govorice, ki so jih med drugim spremljali tudi zelo različni glasbeni motivi. Francoščina je °da sicer uradni in povezovalni jezik, vendar pa je takšna
raznolikost glasbenih zvokov stalno opozarja na dejstvo, da gre za prireditev, pri kateri sodelujejo pripadniki različnih kultur in ljudskih izročil.
Sicer pa tudi v organizacijskem prijemu ni bila prireditev enotno ali enovito zastavljena. Kulturni program se je odvijal v dvorani ali v šotoru, kjer so bili tudi kioski z gastronomskimi specialitetami različnih narodnostnih skupin. Med najbolj aktivnimi so, poleg Benečanov bili še Furlani in drugi Ita lijani, ki živijo v tistem delu Belgije, izkazali pa so se tudi Turki in Maročani.
Od skupin, ki so nastopile, je b.*j samo beneška folklorna skupina gostujoča v pravem pomenu besede, ker so bile vse ostale domače. Zato je tudi morala v soboto in nedeljo velikokrat na oder in odplesati splet beneških plesov, ki jih je sama raziskala na področju beneške občine Srednje. Uspeh je žela zlasti, ko je ob koncu svojega »odrskega« programa zaplesala še z občinstvom. To je bilo v relativno kratkem obdobju že
drugo gostovanje beneške folklorne skupine »Živanit« pri beneških rojakov v Belgiji.
Kot predstavnika italijanske narodnostne skupnosti sta na stopila otroški zbor Piccolo coro in odrasli Coritalia. Belgijsko ljudsko izročilo je zastopala folklorna skupina La. Rose, ki je predstavila vrsto valonskih plesov. V soboto, oziroma v nedeljo zvečer pa sta nastopili še turška in maroška glasbena skupina. Vse tri dni pa so v dvorani predvajali dokumentarne filme o življenju priseljencev v Belgiji. V glavnem so nekoč delali v rudnikih, ki so danes že vsi zaprti in jih spreminjajo v muzeje. Zato so tudi na takšnem srečanju, ki je bilo sicer prvenstveno namenjeno kulturnemu spoznavanju različnih kultur, morali spregovoriti o hudi gospodarski krizi, ki je prizadela tudi del Belgije. Posledice krize bodo seveda občutli predvsem otroci priseljencev, pripadniki »druge generacije«; obravnavi te problematike pa je bil namenjen uvodni večer z gledališko predstavo.	(bip)
Predstavnika SSk v deželni AICE
VIDEM — Na sestanku Itali lanskega združenja evropskih občin (AICE), ki je bil 6. aprila v Vidmu, so izvolili deželno
vodstvo.
Zasedanja so se udeležili Predstavniki krajevnih ustanov dežele Furlanije - Julijske kr a jine.
Na zasedanju AICE je bil navzoč tudi član vsedržavnega sveta dr. Drago Štoka.
V deželni svet so nato izvolili delegate, ki so jih predlagale stranke in ki so bili izvoljeni v krajevnih ustanovah. Tako bosta Slovensko skupnost predstavlja la dr. Andrej Bratuž in dr. Aleš Lokar, ki je revizor.
Kakor nam sporoča Slovenska skupnost, bo še v tem tednu v Turinu zasedal vsedržavni svet AICE.
Poli predaval o politiki KPI
O političnem položaju v Italiji in na Tržaškem ter o prizadevanjih Italijanske komunistične partije za ohranitev delavskih pravic ter za krepitev miru v svetu je v sredo v Kopru predaval tajnik tržaške avtonomne federacije KPI Ugo Poli. Predavanje je organiziral medobčinski .svet ZKS Koper, udeležili pa so se ga številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti obalno-kraškega območja.
Temeljito je analiziral vzroke razkola v italijanski enotni sindikalni organizaciji ob soočanju z vladnim dekretom o premični lestvici. Med drugim jc dejal, da v Italiji trenutno poteka huda ideološka ofenziva vladnih sil, s socialistično stranko na čelu, ki poskuša italijansko javno mnenje prepričati, da komunistična partija s svojimi stališči in obnašanjem onemogoče delo vlade. Ob tem pa ostajajo bolj ali manj skriti nameni, da se komunistično partijo izloči iz vseh vzvodov odločanja.
Ko je govoril o položaju na Tržaškem, je med drugim dejal, da si morajo demokratične sile ponovno prisvojiti glasove tistih volivcev, ki so se svojčas iz protesta opredelili za Listo. Prav tako je potrebno postopoma ustvariti vzdušje medsebojnega zaupanja in zbliževanja med italijanskim in slovenskim prebivalstvom na Tržaškem. Ob tem je opozoril na veliko vlogo manjšin v odnosih med obema sosednjima državama.
Po predavanju se je razvila zanimiva razprava. Zajela je vprašanja odnosa tržaških komunistov do gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo (predvsem o industrijski coni na Krasu), o polpretekli zgodovini teh krajev, o odnosu do * italijanske narodnosti v Jugoslaviji in podobno.
R. Š.
Seminar o zaščiti žensk in otrok
PORTOROŽ — V organizaciji oddelka za socialno medicino koprskega zavoda za medicino in higieno se je danes v portoroškem Avditoriju začel dvodnevni seminar za zdravstvene delavce iz vse Slovenije, ki delajo na področju zdravstvene zaščite žensk, otrok in šolske mladine. Letošnjega seminarja že 15. v organizaciji koprskega zavoda, se udeležuje več kot 250 zdravnikov, medicinskih sester in drugih delavcev v zdravstvu. Današnji dan je bil v celoti posvečen vprašanju zdravstvene zaščite žena, slušatelji so spregovorili o pomenu pravočasnega odkrivanja raka na dojki, seznanjeni so bili z nekaterimi sodob nimi stališči o kontracepciji in reprodukciji.	I.U.
Mila globa za italijanska ribiča
PULJ — Krajevno občinsko sodišče je te dni določilo denarno kazen v skupnem znesku 6.000 dinarjev za italijanska ribiča Tonija Gilberta ter Quarta Cecarellija, ki sta s svojima motornima ladjama »Stamira« in »Pietro e Paola« protizakonito zaplula v jugoslovanske državne vode. Kot zanimivost velja zabeležiti, da so jugoslovanski morski stražarji prvič po več letih zajeli ladjo, še preden je ribičem'uspelo kaj uloviti.
VIDEM — Jutri bodo odprli v Furlanskem naravoslovnem muzeju razstavo z naslovom »Charles Darwin in izvor vrst«. Razstavo je pripravil milanski naturalistični muzej in obsega 70 risb in fotografij o zgodovinskem ozadju Darwinove teorije ter o njegovih raziskavah predvsem na otokih Galapagos. Razstava je namenjena predvsem šo im in bo na ogled do 23. junija.
TPPZ pred številnimi nastopi
Pokrajinski statistični urad pri Trgovinski zbornici je objavil podatke o stanju gospodarskega položaja v mesecu februarju v tržaški pokrajini.
Iz podatkov najprej izhaja, dia je bilo v šestih občinah naše pokrajine dne 29. februarja 277.029 prebivalcev (pred letom dni 279.725), v tržaški občini pa 245.882 (pred letom dni 248,595). V mesecu februarju se je rodilo 119 oseb, umrlo pa 398 (v istem obdobju lani 122 rojenih in 380 umrlih).
Poratki posameznih produktivnih sektorjev pa so:
Kmetijstvo: klimatske razmere v tem mesecu so označevale zračne temperature pod običajnim poprečjem, ter stalne padavine z močnimi vetrovi. Zaradi obilnega deževja je obdelava tal v pričakovanju na setve nekoliko v zamudi; zdravstveno stanje živine je na splošno na normalni ravni.
Industrija: v železarni Temi so v februarju proizvedli 20.462 ton litega železa (februarja lani 21.650 ton); v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo proizvedenih 44.699 ton litega železa, kar je 5,2 odst. več v primerja-
Tiskovna konferenca predsednika štajerske Gospodarske zbornice
Jutri, 14. aprila, ob 12. uri bo na Trgovinski zbornici tiskovna konferenca predsednika Gospodarske zbornice avstrijske Štajerske Franza Kaufmanna. Poročal bo o izidu pogovorov, ki jih je imel v Trstu in drugje v Furlaniji-Julijski krajini glede možnosti pomnožitve trgovinske izmenjave in razširjenja gospodarskega sodelovanja med Štajersko in našo deželo.
Gosta bo spremljal načelnik urada za odnose s tujino pri omenjeni zbornici Angerer, ki je tudi predsednik gospodarske komisije Delovne skupnosti Alpe - Jadran. Ob -tej priliki bo novi predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi orisal značilnosti uradne udeležbe Trsta in dežele FJK na spomladanskem velesejmu v Gradcu.
Na sejmu v Budimpešti tudi podjetja iz F-JK
Spomladanskega mednarodnega velesejma v Budimpešti, ki bo od 23. do 31. maja, se bo udeležilo tudi lepo število podjetij iz Furlanije-Julijske krajine, ki delujejo na področju instrumentalnih dobrin. Njihovo udeležbo organizira deželni konzorcij Friulgiulia s sodelovanjem tržaške luške ustanove EAPT. Konzorcij bo tudi kril 20 do 25 od sto stroškov, ki jih bodo podjetja imela za ureditev svojih razstav. Rok za prijavo k u-deležbi na velesejmu zapade 20. aprila.
tatorjev skoraj ne bo poznal počitka.
Prvi nastop jih čaka 25. aprila v gledališču Verdi v Miljah, kamor jih je povabila tamkajšnja organizacija združenja bivših partizanov VZPI -AMPI, medtem ko bodo 1. maja nastopili na proslavi, ki jo v Opatjem selu prireja občinska organizacija Zveze sindikatov Slovenije iz Nove Gorice. 4. maja bodo naši pevci v Rimu. kjer bodo na sedežu tamkajšnjega županstva, Campidoglio, s koncertom pospremili izročitev odlikovanj zaslužnim italijanskim delavcem, med katerimi bo tudi predsednik republike Pertini. Povabili so jih gradbeni delavci, združeni v sindikatu CGIL, svoj rimski obisk pa bodo sklenili še z nastopom v enem od rimskih gledališč in v Ardeatin-skih jamah, kjer se bodo pridružili počastitvi žrtev nacizma.
13. maja bodo skupaj z ljubljanskim Partizanskim pevskim zborom in istoimenskim koroškim zborom nastopili v Celovcu ob 40-letnici osvoboditve, spremljal pa jih bo pihalni orkester Ljudske milice iz Ljubljane. Junij bo potekel v znamenju nastopov pred domačin občinstvom : v Zabrežcu na povabilo KD Slovenec, 17. junija na festivalu v Opatiji in 30. junija v Bazovici in v Rižarni, kjer bo velika svečanost ob 40-letnici tega taborišča smrti. Prireditelji predvidevajo, da se je bo udeležil tudi predsednik republike Pertini, svojo navzočnost pa so zagotovile delegacije iz vseh evropskih krajev, kjer so bila med zadnjo vojno koncentracijska taborišča.
Julija čaka TPPZ že tradicionalni nastop na tržaškem festivalu Unità, medtem ko bodo v začetku septembra sodelovali tudi na vsedržavnem prazniku Unità v Rimu. Vmes, natančneje od 25. avgusta do 2. septembra, pa je pred njimi najdaljša in gotovo najbolj vznemirljiva turneja koncertno - turistične narave, ki jih bo popeljala v Sovjetsko zvezo. Zbor se bo v Moskvi in Leningradu, kjer bo imel po dva koncerta, srečal z delavci in mladino, na voljo pa je še okrog 70 prostih mest, namenjenih v prvi vrsti podpornim članom TPPZ. Natančnejša pojasnila v zvezi s tem potovanjem bodo znana do konca meseca, zainteresirani pa naj od ponedeljka dalje telefonirajo na sedež zbora, ob delavnikih med 10. ' in 12. uro, na telefon 226446.
vi z istim obdobjem lanskega leta.
Čistilnica Aquila je predelala 263.455 ton surovega mineralnega olja, v i-stem obdobju lani pa le 98.915; v prvih dveh mesecih 1984 je predelala 524.095 ton surovega d ja, kar je 52,3 odst. več kot v istem obdobju lani.
V	industrijskem sektorju je bilo februarja zaposlenih 30.555 oseb, v i-stem obdobju lani pa 31.763, kar je 3,8 od sto manj.
Trgovina: v pokrajini je bilo prodanih 55.143 kg tobaka (februarja 83: 44.796); v prvih dveh mesecih leta pa 9 od sto več kot lani. Prodanih je bilo 1.103 stotov soli (lani 463), v prvih dveh mesecih pa 16 od sto več, kot lani v istem obdobju.
V	pokrajini je bilo prodanih 1.647 stotov rib, školjk in lupinarjev (lani 1.663) ; v prvih dveh mesecih je bilo skupno prodanih 7,5 od sto rib manj kot lani. V primerjavi z lanskim februarjem je padla tudi prodaja povrtnine, krompirja in sadja za 6,9, oziroma 7,3 od sto.
Turizem: padlo je tudi število nočitev italijanskih gostov po hotelih (za 2 od sto), medtem ko se je povečalo
število nočitev (za 5,8 od sto) tujih gostov.
Promet in prevozi : količina blagovnega prometa po morju je dosegla 1.901.525 ton in se v primerjavi z lanskim februarjem povečala za 12,5 od sto. Količina raztovorjenega blaga se je povečala za 16.3 od sto, natovorjenega pa je padla za 6,6 od sto.
Blagovni promet po železnici se je povečal za 10,6 odst. v primerjavi z lanskim februarjem; povečal se je tudi potniški promet in sicer za 4,2 odstotka.
Do 29. februarja je bilo v pokrajini zaposlenih 86.540 enot, kar je 1,8 odst, manj kot v istem obdobju lani (88 tisoč 92 enot); v sezname brezposelnih je bilo vpisanih 7.038 oseb, kar je 11,9 odst. več kot februarja lani (6.290 oseb).
Dopolnilne blagajne je bilo za 208 tisoč 916 ur v. industriji in 40.722 ur v gradbeništvu (lani 142.948, oziroma 30.310 ur).
Življenjski stroški so v primerjavi z januarjem v mesecu februarju narasli za 1 odst., v primerjavi z lanskim februarjem pa za 11,9 odst.
Po zadnjih dveh javnih nastopih — januarja v Krminu in februarja v Polcenigu — se Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič v teh dneh intenzivno pripravlja na nove, zahtevne naloge v prihodnjih mesecih. Našteli jih bomo po koledarskem vrstnem redu in reči je treba, da tja do jeseni 121-članski ansambel orkestrašev, pevcev in reci-
Predavanjeprof. Pirjevca v okviru zgodovinskega ciklusa NŠK
Kako je mednarodna bitka za Trst vplivala na (ne)reševanje vprašanj zamejskih Slovencev
Na predavanju, ki ga je imel v sredo v tržaškem Kulturnem domu v sklopu ciklusa, ki ga prireja Narod na in študijska knjižnica, je prof. Jože Pirjevec razčlenil nekatere a-spekte tržaškega vprašanja v prvem povojnem obdobju in s tem v zvezi dal osrednji poudarek slovenskemu vprašanju.
Pirjevec je tako naglasil, da se je vprašanje Trsta začelo postavljati v ospredje že med drugo vojno, to je v letih 43-44, saj je bilo jasno, da Rapalska pogodba ne bo mogla veljati tudi po vojni.
V začetku 45. leta so Amerikanci in Angleži mislili, naj bi nova meja tekla po stari avstrijski meji, negotovosti pa so bile okoli vloge Trsta. Zadeva pa se je začela zapletati, je dejal Pirjevec, že spomladi istega leta, ko je pričela med SZ in zahodnim blokom hladna vojna. Zahodnjaki so tu spremenili svoj odnos do Tita, saj so mislili, da je le Stalinova lutka. Od tod so se pričele hude težave in po vojni je prišlo ob meji do hudih napetosti. Do spopada ni prišlo, ker so bili Jugoslovani pripravljeni na pogajanja in popuščanje. Soj so se tudi jugoslovanske čete po 40 dneh umaknile iz Trsta.
Tudi odnos do slovenskega vpraša nja je bil odvisen od mednarodnih zapleti ja jev, hkrati pa je na to vplival položaj v Italiji.
Ob načrtu, da bi ustanovili STO
in ob mirovni pogodbi so bile teze, naj bi Slovenci uživali pravice. Ker pa do realizacije STO ni prišlo in ker je postajala situacija v Italiji napeta, posebno v severni Italiji, se je odnos do Slovencev spremenil. K temu je pripomogel tudi boj zahodnih sil, da bi Italija ostala v zahodnem bloku. Podpora Amerike in Anglije KD na volitvah, kampanja za Trst in ponovni vzpon nacionalizma so pripomogli k zaostrovanju stvarnosti.
Komaj po letu ’50 so se stvari nekoliko spremenile, saj so zahodnjaki
spoznali, da Tito in Jugoslavija nikakor ne vodita sovjetske politike in da sta SZ in Jugoslavija v odločilnem sporu. Z novo naklonjenostjo do Jugoslavije se je rahlo izboljšal odnos tudi do Slovencev. Prišlo je tudi do nekaterih malenkostnih koncesij. Bistvo pa se ni spremenilo.
Tudi Londonski memorandum v resnici stvari ni bistveno spremenil, saj se je tržaška in italijanska bur-žoazija s tiho podporo vlade oprijela protislovenskih stališč, ki v bistvu o-stajajo živa še danes, (am)
Kljub nekaterim pozitivnim znakom je gospodarsko stanje zaskrbljujoče
S predsinočnjega srečanja Združenja proti nasilju
Ali je možno zeleno gibanje tudi v Trstu?
»Ali je možno zeleno gibanje tudi na Tržaškem?« Na to vprašanje so skušali odgovoriti udeleženci predsinočnjega zborovanja, ki bi moralo na željo prirediteljev položiti temelje za ustanovitev ekološkega gibanja tudi v naši stvarnosti, podobno tistemu, ki je vzporedno z nemškimi izkušnjami pred kratkim zraslo v nekaterih italijanskih deželah. Sodeč po uvodnem poročilu bivšega radikalnega poslanca in animatorja zelenih gibanj na Tridentinskem - Južnem Tirolskem Marca Boata in po razpravi, ki je temu sledila, ostaja za sedaj to vprašanje brez pravega odgovora. Preveč je bilo namreč v sredo razlik v pristopih diskutantov do zelo široke in razvejane tematike »zaščite človeka in narave« in preveč je bilo tudi nasprotujočih si mnenj, kaj je pravzaprav ekologija. Kljub temu pa je bilo srečanje zanimivo, saj je vsaj osvetlilo nekatera vprašanja, ki so bila v Trstu v preteklosti prevečkrat monopol gibanj, ki jim je bila stvarna zaščita okolja samo sredstvo za politično in volilno propagando.
Daleč najboljši je bil uvodni poseg Marca Boata (bil je nekaj let tudi urednik dnevnika Lotta continua), ki je zgodovinsko in politično opredelil korenine in smernice zelenega gibanja. Glede tržaške stvarnosti je Botao bil mnenja, da trenutno ni še pogojev za formalno ustanovitev »zelene« organizacije, pač pa se morajo vsi, ki so občutljivi za ta vprašanja boriti znotraj strank, zlasti levičarskih, ki še vedno zanemarjajo te tematike. Borbe Za zaščito okolja, je podčrtal Boato, ne poosebljajo samo prizadevanja za obrambo Krasa in obalnega pasu med Trstom in Tržičem, ampak tudi boj za novo kvaliteto življenja v luči gospodarske in tehnološke revolucije, ki si utira pot tudi v tem mestu. Gost iz Trenta je tržaško stvarnost v marsičem primerjal z realno-
stjo na Tridentinskem in Južnem Tirolskem in poudaril, da tukaj pri nas zaščita človeka ne sme mimo zaščite in ovrednotenja narodnih in jezikovnih manjšin, ki živijo ramo ob rami z italijanskim delom prebivalstva.
Boatov poseg je bil, kot smo že omenili, daleč najboljši in je bil razen redkih izjem tudi edini, ki je ta korekoč zadel V živo. To dokazuje tudi dejstvo, da se je po njegovem poročilu dvorana kmalu izpraznila, tako da je konec razprave dočakalo le nekaj ljudi. Med zanimivejše prispevke k debati gre omeniti poseg devinsko-na brežinskega odbornika za okolje Voccija, ki se je navezal na nekatere Boatove trditve v zvezi s tržaško kul turno specifiko. Naš položaj je vedilo bolj podoben bo-censkemu, je bil mnenja Vocci, kjer smo vse bolj priča nekomuniciranju in zaprtim narodnim skupnostim, kjer vsakdo obdeluje samo svoj vrtiček in se ne meni, kaj se dogaja okrog njega. Vsi, ki sta jim pri srcu narava in človek, ne smejo pasivno slediti temu zapiranju mestne in okoliške skupnosti, ki samo ustvarja nove ločne črte in prekate med ljudmi različnih kultur in različnih narodnosti. Spoštujmo se in obenem spoznajmo se, pravi v bistvu devinsko-nabrežinski odbornik, ki je tudi dodal, dà se bo treba v prihodnosti aktivneje zavzemati ne samo za zaščito Krasa, ampak tudi za zaščito obale, na katero še vedno lebdi Damoklejev meč gradbenih špekulacij.
V razpravi sta se oglasila tudi radikalna oporečndca iz Pordenona Dora Pezzi Ili, ki je očitala radikalcem, da se borijo samo proti lakoti v svetu in da pozabljajo na vse ostalo in eden voditeljev tržaške sekcije WWF Dario Prcdonzan. Slednji je opozoril na neupravičeno širjenje mesta v okolico, potem ko je v mestnem jedru približno osem tisoč praznih stanovanj.
Sestanek članov dolinske sekcije PSI
V	Dolini so se sestali člani PSI dolinske občinske sekcije. Razpravljali so predvsem o perečih vprašanjih, ki zadevajo domačo občino.
Razpravg pa je tekla tudi okrog pogajanj, ki so te dni v teku in ki zadevajo upravljanje tržaške občine in pokrajine oziroma program, na katerem naj bi slonelo navedeno upravljanje in to s posebnim ozirom na tisto točko programa, ki govori o zaščitnem zakonu za slovensko narodnostno skupnost; pri tem so izrekli priznanje pokrajinskemu tajništvu stranke za odločen nastop v zvezi s tem vprašanjem.
V nedeljo pohod k cerkvici na Pečah ob prvi obletnici njene obnovitve
Organizatorji akcije prostovoljnega dela, ki je imelo kot cilj obnovitev opustošene cerkvice na Pečah v Dolini Glinščice, so se odločili, da bodo ob prvi obletnici dokončanega dela spet poromali v starodavno svetišče in s tem obudili enkraten duh bratstva in sprave, ki je preveval lanski podvig-Dne 15. aprila, na oljčno nedeljo, vabijo vse, ki jim je pri srcu narava, stara romarska pot, bratstvo in mir, da se udeležijo pohoda, ki bo šel iz Bo-Ijunca do omenjene cerkvice.
Zbirališče bo na boljunškem trgu ob 15. uri. Sledila bo v župni cerkvi blagoslovitev oljčnih vejic, simbola miru, ki j ili bodo nato v sprevodu nesli do svetišča. Med potjo bodo nekateri udeleženci prebrali kratke misli prav na temo miru. Na Pečah pa bo darovanje službe božje v slovenščini in italijanščini v znamenje sožitja med tu živečima narodoma. Ob koncu je na sporedu še posaditev ciprese kot simbola življenja, upanja in trajnosti. Aktivno bodo pri podvigu soudeleženi slovenska zamejska skavtska organizacija, Scout d’Europa, AG ESCI ter skupina Clarct.
Nov katalog uvoznih in izvoznih podjetij
V	založbi Trgovinske zbornice je izšla obnovljena izdaja kataloga z imeni vseh uvoznih in izvoznih trgovskih ter industrijskih podjetij v tržaški pokrajini. Katalog vsebuje med drugim podatke o državah in širših zemljepisnih predelih, kamor segajo pasli posameznega podjetja. Katalog bo zbornica posredovala italijanskim trgovskim predstavništvom v tujini, konzulatom, veleposlaništvom, pa tudi vsem ustanovam in organizmom, ki se bavijo s spodbujanjem zunanje trgovine.
Pred nadaljevanjem političnih pogajanj
Težka posredovalna akcija laično - socialističnih sil
Stališče vodstva SSK o poteku pogovorov
Nadaljuje se posredovalna akcija la-ično-socialističnih sil za zgladitev spora med demokristjani in melonarji za župansko mesto na tržaški občini. Včeraj dopoldne so se tajniki PSI, PSDI, PRI in PLI srečali s tajnikom melonarskega gibanja Giu-ricinom ter ga skušali prepričati, da opusti prejudicialne zahteve po županu in da še enkrat spet trezno prediskutira z vsemi pogajalci to vprašanje. Giuricin, ki v primeru vstopa LpT v koalicijo starta na mesto v deželnem odboru, je bil tokrat manj tog kot doslej in je pokazal pripravljenost za nadaljnje soočanje tudi kar zadeva župana. To Giuricinovo stališče dejansko spet odpira pot kandidaturi socialista Agnellija, kot posrednika in veznega člena med LpT in KD. Komunisti pa so včeraj spet zahtevali takojšnje sklicanje občinskega sveta ter izdali noto, s katero protestirajo zoper paralizo upravnega življenja na občini.
V sredo zvečer se je medtem sestal pokrajinski izvršni odbor SSk, ki je takole ocenil pogajanja za sestavo novih večin:
»Po našem mnenju kakih bistvenih nesoglasij glede besedila programskega dokumenta ni, potem ko so bili sprejeti nekateri popravki SSk in socialistov. Le predstavnik Liste za Trst si je pri tem rezerviral dokončno besedo in kot naknadno izhaja iz tiskovnih sporočil, je za LpT glavni kamen spotike poglavje, ki govori o zavzemanju obeh omenjenih krajevnih ustanov za čimprejšnje izglasovanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Očitno pa je, da je to samo pretveza za njeno vztrajanje na prejudidalni zahtevi po županskem mestu.
SSk je lojalno in konstruktivno sodelovala pri izdelovanju programskega dokumenta in zato ne misli odstopati od svojih stališč tako glede zakonske zaščite Slovencev kot električne termocentrale in premogovnega terminala ; pa naj se vanjo še tako zaganjajo določeni predstavniki mestnih krogov, kot smo lahko ugotovili na zadnji seji tržaškega občinskega sveta. Vse preveč je prosojno, da bi omenjeni krogi z izločitvijo SSk iz snujočih se koalicij laže dosegli svoj cilj, ki je prikazati javnosti »italijanstvo Trsta« in pogojevati zaščito Slovencev njihovemu Predhodnemu preštet ju.
Zato je SSk slej ko prej trdno prepričana, da je njena prisotnost v sedanjem krajevnem dogajanju nujno Potrebna, ker tako ne daje nikomur Pretveze ali priložnosti za odstopanje od pozitivnih stališč do manjšinske zaščite. Kdor pa bi jo hotel diskriminirati in emarginirati, naj si Javno prevzame odgovornost za takšno krivično in kratkovidno politično zadržanje z vsemi nepredvidljivi-nii posledicami«.
* Predsedstvo komunistične skupine v občinskem svetu ugotavlja v tiskovnem poročilu, da občinski odbor
obravnava spor, ki je nastal glede vozlišča pri Valmauri (v okviru gradnje avtoceste) z velikim zavlačevanjem; to daje slutiti — pravijo komunisti — da občinski odbor želi samo pridobiti na času, s čimer pa vara upravičena pričakovanja prebivalcev tega predela.
Predsednik pokrajine o SSG
Predsednik pokrajinskega odbora Clarici je sprejel ob prisotnosti odbornikov Čoka in Kareja, predsednika Slovenskega stalnega gledališča Boga Samso, ki je pokrajinskim u-praviteljem predočil hudo finančno stanje naše gledališke ustanove. Clarici je v razgovoru pojasnil, kot je rečeno v poročilu Pokrajine, da je že posegel pri ministru za turizem in prireditve Lagoriu, da bi SSG zagotovil isti državni prispevek kot lani. Obenem je Clarici tudi urgiral za sestanek med ministrom in upravnim svetom našega gledališča, tako da bi zainteresirani upravitelji lahko neposredno obrazložili ministru politično-upravne težave gledališča.
Gojenci-bolničarji na ulicah
Skupina gojencev šole za poklicne bolničarje Giulio Ascoli je včeraj protestirala po mestnih ulicah, da bi opozorila javnost na nevzdržno stanje, v katerem so prisiljeni delovati' V začetku letošnjega šolskega leta 1983/34 je namreč uprava tržaške Krajevne zdravstvene enote dovolila le devetim od skupnih 31 gojencev, da lahko sledijo prvemu tečaju o izredni prekvalifikaciji. Preostalim 22 gojencem je sicer omogočila prisotnost na predavanjih, ob tem pa so morali opravljati še normalno bolničarsko delo. Poleg svojega dela (36 ur tedensko), so morali opraviti še 16 ur tedenskega tečaja, za skupnih 54 ur tedenskega delovanja.
Tak položaj je povsem nevzdržen, še predvsem če pomislimo, da so morali gojenci-bolničarji na jutranje lekcije tečaja potem ko so opravili nočno delovno izmeno. .
Čez nekaj tednov čaka gojence zaključni izpit, 22 od njih pa še sedaj ne ve, če bodo lahko opravili to preizkušnjo, ker jim še niso »uradno« priznali udeležbe na tečaju. Prav zato zahtevajo od pristojnih oblasti, da čim-prej razčistijo vso zadevo; tudi glede na pomen, ki ga ima njihovo delo in poklicna pripravljenost za vso družbo.
Ob sprejemu udeležencev Mednarodne konference o psihiatriji
Tudi Richetti potrdil veljavnost psihiatrične izkušnje v Trstu
Danes se bo po štiridnevnem »maratonu« zaključila v hotelu Evropa Med narodna konferenca o psihiatričnih službah. Predstavnike psihiatrov in raziskovalcev iz 16 evropskih držav je včeraj uradno sprejel v občinski palači tržaški župan Richetti, ki je v skladu z izjavami deželnega odbornika Renzullija ugotovil, da je tržaška izkušnja na psihiatričnem področju postala že kulturno bogastvo Trsta. Ob uspešnem vodenju novega načina psihiatrične oskrbe, tako s strani upraviteljev, kot operaterjev, je dejal Richetti, je mesto, kljub začetnim konfliktom, sprejelo Basaglie-vo metodo in sedaj z njo brez težav živi. Na koncu je župan izrazil tržaškim psihiatrom odprtost občinske uprave do morebitnih potreb psihia trične službe.
Nov pristop in bolj človeška ureditev psihiatričnega zdravljenja, kot ju poznamo v Trstu že več kot 10 let, oceryujejo krajevni upravitelji torej zelo laskavo. Rekli bi, da so se ob tej mednarodni konferenci celo ponašali z njo. V isto smer gredo tudi rezultati desetletne raziskave, o kateri je govor na mednarodnem simpoziju. In tudi ugotavljanja mednarodno priznanih psihiatrov iz
različnih evropskih držav potrjujejo pravilnost tržaške izkušnje. To na je v nasprotju s sedanjimi premiki v Italiji, kjer kaže, da ima viaaa ves namen uvesti reformo reforme psihiatrične oskrbe, oziroma zakona 180.
Kako je mogoče, da prihaja do teh protislovij? Vprašanje smo obrnili na ravnatelja tržaške psihiatrične službe Franca Rottellija. — »Mislim, da je politikom sedaj lahko jezditi tega konja, saj v mestu vlada skoraj popolno odobravanje novega načina zdravljenja. Povejte mi, kje deluje na psihiatričnem, pa tudi na splošno medicinskem področju, služba, kjer i maš pol ure po klicu psihiatra na domu ali ustrezno pomoč v centru, ne da bi čakal na vrsto, plačal ticket, izpolnil formularje ali imel napotnico. Poleg tega nudimo oskrbo na zdravstvenem, finančnem, socialnem, rekel bi tudi na kulturnem (v antropološkem smislu) področju. Smo brez^ dvoma zelo učinkoviti, zato je logično, da nimamo velikih nasprotnikov. Tudi LpT se ne zaganja več proti nam. Drug problem pa je, če govorimo o Italiji. Tržaško izkušnjo malokdo pozna, sam minister za zdravstvo je javno izjavil, da o psi-
hiatriji ne ve ničesar. Uveljavilo pa se je mnenje, da je reformo težko izpeljati, ker ni dovolj motiviranih psihiatrov, ker je odpiranje struktur politično lahko nevarno, ker je sploh lažje zapirati in emerginirati, kot odpirati. Res je tudi, da se to dogaja na koži družin, ki nimajo družbene moči in ki so zelo lahko strumentalizirane. Vodilni politiki in upravitelji so v velikih težavah, težko je voditi sedanjo Italijo. Zato so izbrali pot poenostavljenja problemov. Upam samo, da je ne bodo izpeljali.« (nf)
O V okviru manifestacij, ki jih je pripravil Odbor za pobude proti lakoti v svetu, bo občinska uprava prisotna na javnem zborovanju, ki bo v nedeljo v Avditoriju (priredil ga je Odbor študentov).
Občina bo tudi sodelovala na »Velikonočnem pohodu«, ki bo 22. t.m. v Rimu.
• Medobčinsko prevozno podjetje obvešča upokojence ACEGA - ACT, da bodo od 19. aprila dalje od 8. do 13. ure na razpolago pri vratarnici v Ul. Bellini l/d modeli 101 za leto 1983.
Tržaški oktet navdušil
Tržaški oktet je privabil na sinočnji sklepni koncert abonmajske sezo-ne Glasbene matice lepo število ljubiteljev zborovskega petja, ki so odšli gotovo zadovoljni s prireditve v Kulturnem domu.
Izvajanje okteta (prva tenorja Rudolf Žagar in Rudolf Stopar, druga tenorja Vladislav Komar in Antek Seražin, baritona Vinko Milič in Marko Arduini ter basa Walter Kovačič in Boris Pangerc) je občinstvo bogato nagradilo z aplavzi tako v prvem delu, ko je predstavil skladbe tukajšnjih slovenskih skladateljev in skladateljev, ki so živeli v našem mestu, kot tu-*“.v drugem, ki je bil posvečen ljudskim pesmim iz Kanalske doline, Beneške Slovenije in Rezije. Pri sestavi in uvežbanju programa so sodelovali ■tanko Ban kot umetniški vodja, korepetitor Vinko škcrlavaj, za vokalno tehniko pa Mirko Slosar.
Urbanistična komisija KPI o občinskih izbirah
. Te dni se je sestala komisija KPI za stanovanjska in teritorialna vpraša-nJa. Glede podrobnih načrtov za vasi vzhodnega Krasa je bila mnenja, da Predstavljajo korak naprej, čeprav bi jih bilo treba izboljšati v nekaterih aspektih. Zelo kritično je nato ocenila dosedanjo urbanistično politiko za Op-f‘me in poudarila zahtevo po reviziji načrtov PEEP. Komisija je obravnava-13 tudi namen občinske uprave, da poveri zasebnim izvedencem urbanistično Načrtovanje in izrazila mnenje, da problemov ni mogoče reševati na takšen način, če za tem ni idejne jasnosti in učinkovite javne tehnične strukture.
Zahvala iz Rima zavodu »Žiga Zois«
Ravnatelj rimskega tehničnega za-^oda »Michelangelo« prof. Stramondo i.? ie pred dnevi po telefonu zahva-. ravnateljstvu našega trgovskega laičnega zavoda »Žiga Zois« za ^Prejem in gostoljubnost, ki jo je na-?. 3°la izkazala skupini stotih rim-dijakov, letošnjih maturantov, « njihovim nedavnim obiskom v našem mestu.
, . ot smo že poročali so bili rim-k 1 dijaki na prijateljskem obisku °Pec preteklega meseca, med kate-
rim so si med drugim ogledali Rižarno, Kulturni dom v Trstu, v prijetnem srečanju z našimi dijaki pa so se pobliže seznanili s problemi, ki zadevajo našo narodnostno skupnost.
Rimski ravnatelj se je zahvalil tudi za izvod našega dnevnika s člankom o njihovem obisku, ki ga je poslalo ravnateljstvo zavoda »Zois« rimski šoli, obenem pa je dejal, da bo o nepozabnem izletu v Trstu pripravil podrobno poročilo
V Bergamu našli ukradeno sliko Dina Predonzanija
Na sliki vidimo olje znanega slikarja Dina Predonzanija, katerega tržna vrednost znaša kakih deset milijonov Ur in ki so ga tržaški policisti v sodelovanju s kvesturo v Bergamu te dni zasegU pri nekem prodajalcu starin v tem lombardskem mestu. Oljnato sliko z naslovom »Carnevale nel dopoguerra« (Povojni pust) so neznanci odnesli, skupaj z nekim delom sUkarke Fondove, 20. oktobra 1981 iz prostorov Krožka za kulturo in umetnost v stav
bi gledališča Verdi.
Uspešna akcija je plod sodelovanja centralnega komisariata tržaške policije in kvesture v Bergamu, vodil pa jo je funkcionar Digosa dr. D Agostino s sodelovanjem podčastnikov Zottija, Notacija in Čemaža. Za drugo ukradeno sliko žal še ni sledu, prav tako kot tudi ne za tatovi.
Tržaški mladinski orkester drevi na Opčinah
V	sklopu Openskih glasbenih večerov se nocoj spet obeta zanimivo glasbeno srečanje. Zanimivo bodisi zato, ker je to že tretji zaporedni ’wneert, na katerem nastopajo zelo mladi izvajalci, bodisi zato, ker gre tu za instrumentalno skupino, kar je za naše openske glasbene večere že neobičajno.
Na današnjem koncertu, ki bo v Prosvetnem domu ob 20.30 bo nastopil Tržaški mladinski orkester — Orchestra Giovanile di Trieste. To je godalna skupina, ki jo sestavlja šti rinajst članov (med njimi sta tudi dva Slovenca): šest violinistov (Fabrizio Ficiur, Giancarlo Frison, Alessandro Merluzzi, Luisa Rizzo, Donatella Morandini, Demetrio Rabbito in Tullio Vidmar), dva violista (Pavel Ota in Carlo Bossi), dva violončelista (Peter Filipčič in Patrizia Pu-nis), kontrabasist Marco Cogno, kla-vičembalistka Gigliola Maturo De Nicolo in oboistka Ave Stella. Od teh so nekateri že dokončali glasbeni študij, drugi pa še študirajo na konservatoriju oz. Glasbeni matici.
Namen orkestra je predstaviti občinstvu glasbeno literaturo, ki je bila izvirno napisana za godalno sestavo, od baročnega obdobja do sodobnih del. Pri izvedbi prevzame vlogo dirigenta prva violina. Ob določenih prilikah sodelujejo z orkestrom tudi znani solisti.
Nocojšnji koncertni spored obsega dela iz baročnega obdobja in iz obdobja zgodnje klasike. Prva točka na programu je Koncert v d - molu št. 11 op. 250 iz zbirke L'Estro Armonico beneškega skladatelja Vivaldija. Zbirko so izdali okrog l. 1711. Koncert št. 11 je v bistvu osnevan kakor Concerto grosso. Značilnost te oblike pa je, da se glasbeni dialog vzpostavi vedno med majhno skupino inštrumentov (v tem primeru 2 violini in violončelo) ter ostalim orkestrom.
Sledil bo nato Hdndlov Concerto Grosso št. 1 op. 6 v G - duru. Hdndel je napisal skupno 12 takih koncertov, ki so jih objavili l. 1740 in so pravzaprav zadnji primeri te glasbene oblike.
V	drugem delu sporeda bomo najprej prisluhnili Koncertu v c - molu za violino in oboo BWV - 1060 Han dlovega sodobnika Bacha. Muzikologi v glavnem soglašajo z mnenjem, da je v Bachovih koncertih občutiti močan vpliv italijanskega sloga. Večer bo sklenil Mozartov Divertimento št. 1 v D - duru K 136.
N. K.
e Zaradi gradnje nove avtoceste na odseku v dolinski občini je pokrajinska uprava z odlokom predsednika Claricija odredila, da bo pokrajinska cesta pri Ricmanjih za promet zaprta jutri, 13., in v poneddjek, 16. t.m. V soboto, 14., in nedeljo, 15. t.m., pa bo na tem odseku pokrajinske ceste urejen enosmerni promet.
Ziapustila nas je naša draga
Cristina Giorgi vd. Polščak
Pogreb bo jutri, 14. aprila, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo: nečaki Laura, Lucina in Mario z družinami
Trst, 13. aprila 1984 (Občinsko pogrebno podjetje)
Dne 11. aprila 1984 nas je zapusti-’a naša
Ana Jakačic vd. Kljun
Pogreb bo danes. 13. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest naznanjajo Darko in Jelka Švab ter Dunja z družino.
Trst, Opčine, 13. aprila 1984
Ob izgubi dragega očeta izreka teniška sekcija ŠZ Gaja globoko sožalje svojemu dolgoletnemu članu Rudiju Pahorju.
Srečanje z ravnatelji naših šol
in predstavniki šolskih organov
Vprašanja poročanja in obveščanja o naši šolski problematiki so bila v središču pozornosti srečanja med didaktičnimi ravnatelji, ravnatelji nižjih in višjih srednjih šol in predstavniki področnih in zavodskih svetov na Tržaškem in člani našega uredništva. Po uvodnih besedah glavnega urednika Primorskega dnevnika Boga Samse se je razvila bogata razprava, v kateri so udeleženci poudarili potrebo po še obširnejšem poročanju o delovanju in pobudah na šolah, kar pa bo mogoče izvesti le s tesnejšim sodelovanjem med šolami in dnevnikom
Bar v Ljudskem vrtu upravljata Slovenki
Kiosk - bar v Ljudskem vrtu je že od nekdaj zbirališče obiskovalcev te zelene oaze v samem središču mesta, posebno pa otrok, ki si po živahni igri pridejo gasit žejo. Pred nekaj dnevi sta se za prodajnim pultom pojavila dva nova, simpatično nasmejana obraza, ki ju moramo našim bralcem predstaviti, saj gre za Slovenki iz Saleža, Pierino in Bojano Furlan, ki ju je naš fotoreporter ujel v trenutku pavze
V TRSTU
Gostovanje
Prešernovega gledališča iz Kranja
BORISLAV PEKIČ
NA NOREM BELEM KAMNU
dve burki
v torek, 17. aprila, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU.
IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
v torek, 17. aprila, ob 20.30 v SALEŽU.
koncerti
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
OPENSKI GLASBENI VEČERI. Danes, 13. t.m„ ob 20.30 koncert TRŽAŠKEGA MLADINSKEGA ORKESTRA. Na sporedu Vivaldi, Haendel, Bach in Mozart. Vabljeni!
SKD Tabor in Glasbena matica prirejata v ponedeljek, 16. aprila, ob 20. uri v prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, KONCERT mladinskega pevskega zbora »TIENERKOOR« iz Ridder-kerka (Holandska) in mladinskega pevskega zbora GLASBENE MATICE -Trst. Izkupiček večera je namenjen Skupnosti Družina Opčine. Vabljeni!
Komorni orkester gledališča Verdi bo v nedeljo ob 11. uri zaključil ciklus Nedeljskih koncertov. Orkester bo, pod vodstvom Severina Zannerinija, izvajal izključno Rossinijeve skladbe. Pri blagajni gledališča Se danes zjutraj prične prodaja vstopnic za koncert.
šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod »Žiga Zois« - Trst obvešča, da je tajništvo odprto za stranke vsak dan od 7.50 do 10.50.
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
Dušan Kovačevič - RADOVAN TRETJI: danes, 13. t.m., ob 19.30 v Kranju in jutri, 14. t.m., ob 19.30 v Kranju. Edward Albee - GOSPA IN DUBUQUA jutri, 14. t.m., ob 17. uri v Portorožu.
VERDI
Danes, 13. t.m., ob 20. uri premiera Verdijeve opere »Moč usode«. Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini. Red A/C.
CANKARJEV DOM • Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 13. t.m., ob 19.30 Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 16., in četrtek, 19. t. m., ob 18. in 20. uri. »Sodobni kitajski film«. Filmi bodo simultano prevajani.
Okrogla dvorana
V	torek, 17. t.m., ob 22. uri: A. Bojetn »Pogovori v hiši Karlstein» - intimno gledališče.
Srednja dvorana
Danes, 13. t.m., ob 20. uri: R. Brin-sley Sheridan »The School for Scandal« (šola za obrekovanje). Komedijo uprizori Duke of York’s Theatre.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 13. t.m., ob 19.30 P. Turrini »Jožef in Marija - Lov na podgane«. Gostovanje PDG v Idriji.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž.
V	priredbi Fotokrožka Trst 80 je na ogled razstava barvnih fotografij Saše Ota v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Urnik: ob uradnih urah ZSKD ter ob večernih urah.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih
razstavljajo: Mirko Legovié, Livio Le-govič in Branislav Ostojič. Umik: še jutri od 18. do 20. ure.
V	Kulturnem domu v Trstu je vsak dan odprta filatelistična razstava, ki jo je pripravil Tržaški filatelistični klub »Košir« ob svoji 30-letnici. Razstava je odprta vsako dopoldne od 10. do 12. ure, predvsem za šole in od 16. do 20. ure. Poleg znamk je na raz stavi večja zbirka starih razglednic tudi iz naših krajev. Vljudno vabljeni !
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
vabi svoje člane na
29. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 13. t.m., v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20). Prvo sklicanje bo ob 20. • uri, drugo pa ob 20.30. Na sporedu bodo: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, poročila načelnikov raznih odsekov, raz-rešnica starega ter volitve novega odbora, razprava na poročila in razno.
Vabljeni!
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Venturini ln odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici
pripravljata razstavo diatoničnih harmonik. Lastnike starih, zanimivih fraj-tonarc, ki bi želeli razstaviti, prosimo, da se zglasijo na sedežu odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici - Ul. Petronio 4, tel. 040/733-086 v jutranjih urah.
KD Vesna vabi jutri, 14. t.m., ob 20.30 v Dom A. Sirk v Križu na odprtje u-metniške razstave Liane in Silve Bogateč. Predstavila ju bo Bogomila Do-ljak, sledila bo glasbena točka z Nives Košuto (flavta) in Mavricijem Ceglarjem (viola da gamba).
Foto Trat 80 sporoča, da bo danes, 13. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20 redna seja.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 14. t.m., ob 20. uri ponovitev mladinske igre z glasbo in petjem »KEKEC IN MOJCA« v izvedbi mladinske dramske skupine SKD Tabor.
KI) Primorsko vabi v nedeljo, 15. t.m., ob 20. uri v srenjsko hišo v Mačkolje na KULTURNI VEČER s člani KD I. Grbec iz Skednja. Nastopala bosta ženski pevski zbor pod vodstvom Marte Werk - Volk in dramska skupina z veseloigro »Dr. Lisjak in njegove ženske«, ki jo je napisala Vida Pahor.
Glasbena matica vabi na nastop gojencev, ki bo v petek, 17. aprila, ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na predavanje dr. Franceta Bučarja na temo: »Federalizem in samoupravljanje v Jugoslaviji«, ki bo v ponedeljek, 16. t.m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Donizet-ti 3.
SKD Slavec v sodelovanju s KUD I-stra vabi na nastop pevskih zborov Istra - Kaštelir in Slavec - Ricmanje ter na srečanje s književnico Ireno Žerjal, ki bo jutri, 14. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih.
kino
La Cappella Underground 18.00 — 20.00 —22.00 »Da Mao a Mozart«. Režija Murey Lemer. ZDA 1981. Violinist Isac Štern -na turneji po Kitajski.
Maxivideo: 18.00—21.00 »Rock«. Ansambli: »Jappan«, »Rocksy music«, »Bau Haus«.
Ariston 16.00-18.00-20.00—22.00 »Ballando, ballando«. Režija Ettore Scola.
Eden 17.00—22.15 »L'estate assassina«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 17.00—18.45—20.30—22.15 »Lucida follia«. Režija Margarethe Von Trotta. Manna Schygulla, Peter Striebeck.
Nazionale 15.30—22.00 »Erotico John Holmes«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2	16.30—22.15 »Wild
beasi (Belve feroci)«.
Dvorana št. 3 16.30—22.15 »Kiss ga-mes«.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine.
Mignon 16.30—22.15 »Come ti ammazzo un killer«. Walter Matthau. Robin Williams.
Capitol 17.30 »Don Camillo«. Terence Hill.
Aurora 16.30 »Staying alive«. John Travolta.
Moderno 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 »Fort Bronks«. James Brolin, July Carmen.
Lumiere 16.00—18.00—20.00—22.00 »Ti ricordi di Dolly Bell?«. Režija Emir Ku-sturica.
Radio 15.30—21.30 »Notti di fuoco per moglie in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00—22.00 »Cinque giorni un'estate«. Sean Connery.
GOSPODARSKO DRUŠTVO na KONTOVELU
sklicuje
OBČNI ZBOR
jutri, 14. t.m., ob 20.30 v prvem sklicanju ter v drugem sklicanju ob 21. uri v društvenih prostorih.
Odbor
razna obvestila
izleti
Uprava občine Dolina sporoča, da bo tudi letos priredila tradiconalno 28. razstavo vin in sicer 5., 6., 7. in 8. maja. Zainteresirani vinogradniki dolinske občine lahko prinesejo vzorce svojega pridelka na županstvo do vključno 19. a-prila.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 13. aprila IDA
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.48 — Dolžina dneva 13.26 — Luna vzida ob 16.51 in zatone ob 5.37.
Jutri, SOBOTA, 14. aprila VALERIJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1011,4 mb ustaljen, veter severovzhodnik 11 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Coletta, Stefania Ma nicchio, Lorenzo Liccari, Chiara Clai.
UMRLI SO: 77-letna Maria Maslo por. Nucifora, 82-letna Giulia Škabar vd. Guštin, 74-letni Rudolf Pahor, 62-letna Bianca Ti scelli, 50-letni Renato Sbrizzi, 83-letna Giulietta Zullian vd. Violin, 52-letni Desiderio Dalle Aste, 70-letna Emilia Nessi vd. Fonda, 72-letni Giuseppe Bratina, 71-letna Stefania Maffi vd. Bran-dolin, 73-letna Fiorentina Apollonio por. Benedetti, 86-letna Gina Màffei vd. Nazzi, 61-letna Silva Mioni vd. Sabato, 92-letna Anna Iakacic vd. Kljun.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
čestitke
Dragi MARJO »Panza« ! Voščimo ti še veliko uspehov ob glasbenih zvokih. članice ZTM.
Učno in neučno osebje srednje šole S. Gregorčič iz Doline čestita profesorici Fulviji Premolin ob rojstvu prvorojenke.
Mali
NATAŠI
pa želi obilo sončnih in veselih dni.
menjalnica
12. 4. 1984
Ameriški dolar............... 1.605.—
Kanadski dolar................. 1.250,—
Švicarski frank.................. 746,—
Danska krona.................... 166,50
Norveška krona.................. 212,50
švedska krona.................... 206,—
Holandski fiorini................ 547.—
Francoski frank ......	199,50
Belgijski frank.................. 27.50
Funt šterling.................2.310.—
Irski šterling .......	1.880.—
Nemška marka.................. 617.—
Avstrijski šiling................. 87.—
Portugalski eskudo................ 11.—
Japonski jen....................... 6,—
španska pezeta................ 10.—
Avstralski dolar............. 1.450.—
Grška drahma ..................... 14,—
Debeli dinar . .................. 11,25
Mali dinar........................ 12,—
@3
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. p. A.
TRST - ULICA F, FILZI 1Q - l'E? G1-TAB
Združenje Union, Podlonjer - Sv. Ivan
prireja enodnevni izlet dne 23. t.m. in dvodnevni izlet v dneh 22. in 23. t.m. v Kobarid in Bovec. Informacije vsak dan, razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Vaidirivo 30, II. nadstr., tel. 040/64459.
SKD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 15. t.m., ob priliki gostovanja pevskih zborov avtobusni izlet v Kamnik in okolico. Informacije in vpisovanje v društvenem baru, tel. 040/213-945.
KD Rovte - Kolonkovec priredi 22. in 23. aprila dvodnevni izlet na Tolminsko z ogledom Tolmina, Bovca in prelepe okolice. Vpisovanje v društvenih prostorih jutri, 14. t.m., od 20. do 22. ure ali pa telefonsko od 13. do 14. ure na št. 827-528 ali 827-808.
mali oglasi
telefon 040	775275
GARAŽO ali obnovitev skladišča v bližini glavne železniške postaje, skupaj z zidovi, prodam ; 2.000 kv. m, od katerih 1.600 pokritih in 400 odkritih, novejše gradnje. Amministrazione stabili. Tel. 040/755220.
OSMICO odpre danes Severin Hovelja v Velikem Dolu št. 13 pri Komnu.
MATEMATIKO in FIZIKO inštruiram na domu. Informacije popoldne po tel. 003865/21972.
NA OPČINAH prodam 1.500 kv. m zazidljivega zemljišča, lotizacija že u-rejena, možnost takojšnje gradnje e-ne ali dvodružinske hiše. Tel. 212-267 od 18. do 19. ure.
PRODAM Mercury 10 HP, v odličnem stanju za 750.000 lir. Telefonirati na št. 224-426.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Veliki Repen 49. Toči črno vino.
FIAT 127 ali Pando 30 v odličnem stanju kupim v gotovini. Telefonirati na št. 52277 ob urah obedov.
PRODAM hlevski gnoj. Telefonirati na št. 227-240.
PRODAM Renault 5, letnik 1973, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 228-390
PRODAM alletto GTV 1980 prevoženih 42 tisoč kilometrov, edini lastnik, u-godna cena, tel. 0481-882070.
DELNO PORUŠENO kraško hišo s terenom prodam. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst pod šifro »Kraška hiša«.
PRODAM Peugeot 104, letnik 1976, v dobrem stanju s plinsko napeljavo za 1.400.000 lir. Tel. 040/229-349.
PRODAM prosto stanovanje pri Sv. Jakobu z lepim razgledom na morje po ugodni ceni: dnevna soba, spalnica, manjša kuhinja, kopalnica. Tel. od 15. od 20. ure na 040/757-544 ali 756-854.
OSMICO je odprla Olga Grilanc v Sa-ležu 23. Toči belo in črno vino.
IŠČEMO obrtnike, mizarje, specializirane za postavitev pohištva. Tel. na Št. 040/575-145.
PRODAMO pohištvo po znižani ceni zaradi obnovitve artiklov. Tel. 040/54390 ali 575-145.
JOŽE BIZJAK prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred mesnico v Divači, naj se zglasi pri njem - Kraška c. 10.
PRODAM dve mladi kravi. Tel. na št. 040/226-573.
OSMICO je odprl Ladi Kocijan, Dolina 147.
OSMICO ima Edvard Tul (Križpot 121 -Mačkolje). Toči črno in belo vino.
OSMICO je v Nabrežini št. 138/A odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek. Vabljeni!
GUMIJAST ČOLN Bat Sauro, dolžina 3,80 m, letnik ’83 in motor Mercury 20 KS, prav tako letnik '83 z vsemi možnimi dodatki, vse rabljeno samo nekaj ur prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040/224-426.
IŠČEM delo kot šofer, vozniško dovoljenje D-E-CAP. Tel. na 040/232-295.
37-LETNI FANT, Italijan, bi rad spoznal gospe/gospodične za iskreno prijateljstvo, eventualno tudi za poroko ali skupno življenje. Tel. 040/566-249: Giorgio.
DVA BALONA za prekritje teniških igrišč s kompletno napravo za ogrevanje in razsvetljavo prodam po zelo nizki ceni. Tel. 040/224-426.
HIŠA z nekaj zemlje je po ugodni ceni naprodaj v Braniku pri Novi Gorici na lepem razglednem kraju; v oskrbovanem kraju na morju pri UMAGU pa je v prodaji dokončana zgradba na lepi, opremljeni parceli, primerna za počitniški dom. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Goriška ali morje«.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Angela Starca daruje Ivanka Markčeva 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Konto-velu.
V	spomin na dragega Josipa Černeta darujeta žena Silva in sin Sergij 50.000 Ur za sekcijo VZPI-ANPI Prosek - Kon-tovel.
Nosilci vencev pri pogrebu Josipa Černeta darujejo 50.000 Ur za sekcijo VZPI-ANPI Prosek - Kontovel.
Ob praznovanju rojstnega dne (12. a-prila) daruje Vilko Batič v spomin na svoje starše 50.000 Ur za spomenik pad-Um v NOB v Lonjerju, 50.000 Ur za gradnjo novega kulturnega doma v Lonjerju, 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju in 20.000 Ur za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Rudija Pahorja darujeta Vlasta in Boris Štrekelj 20.000 Ur za ŠK Kras.
V	isti namen darujeta Ankica m Drago Sedmak 20.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Angela Starca daruje Elva Danev 10.000 Ur za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ivanko Puntar - DanieU daruje Elva Danev 10.000 Ur za popravilo dvorane na Kontovelu.
Marija Možina daruje 20.000 Ur za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na Janka Škrka iz Saleža daruje Karel Grilanc (Salež 4) 10.000 Ur za ŠK Kras.
V	spomin na Lojzko Vodopivec vd. Rebula daruje družina Škrlj (Salež 35) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob 5. obletnici smrti Frankota Konjiča daruje žena Dorina Saksida 50.000 lir za mladinski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Giorgia Rebulo darujeta Marija in Egon Bukavec 20.000 Ur za FC Primorje.
V	spomin na Modro Danev daruje sestra Norma Piras 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
V	počastitev spomina dragega Vinka Vidaua daruje teta Angela Škerla va j vd. Šuligoj z družino 25.000 Ur za Glasbeno matico in 25.000 Ur za Dijaško matico.
Lacosegliazev »Biting« v gledališču v Gradišču
Po LP ploščah »Triaca oder drek«, »11 normo di Jonni« in »Ensemble Havadià«, ki so verjetno najbolj pomembne, je Alfredo Lacosegliaz pred kratkim predstavil ožjemu krogu občinstva »operino« elektronske glasbe z naslovom »Biting«. Predstava se je odvijala v občinskem domu v Gradišču, ki je bil ob tej priložnosti nekoliko premajhen in pretesen, tudi (fie-de na akustiko. Ne pozabimo, da je Lacosegliaz izdal že pet LP plošč in
Alessandro Cossi
je z njimi dokazal posebno nagnjenost k orientalski glasbi m to je tudi potrdil v svoji »operini« Biting.
Zakaj pravzaprav »operino«? Ker so se med glasbo odvijale plesne medigre in kar je še najbolj zanimi vo, je bil med glavnimi protagonisti tega svojevrstnega večera video — elektronski računalnik, ki je v bistvu prikazoval Alfredovo bujno fantazijo. Plesne točke so izvajale Alessandra Cossi in Susan Petri, ki sta članici gonškega gledališča. Cossijeva je o-benem tudi izvajala nekatere pesmi *n Poudariti je treba, da ima res odličen glas. Vsekakor je mnogokrat glasba popolnoma preglasila petje, tako, da so bili verzi v določenih trenutkih skoraj nerazumljivi. Obenem Pa je Lacosegliaz izvajal pesmi s posebnim in značilnim baritonom, ki le kot nalašč za tisto glasbeno zvrst. Tudi scensko je bila skupina zelo dobra, saj ni manjkalo efektov, bo-
disi kar se tiče luči, bodisi kar zadeva elektroniko.
Biting pa je hotel predvsem ovrednotiti glasbo, ki jo je sestavil Lacosegliaz. Vse skupaj se je začelo z bučnim grmenjem in je skoraj kaza lo, da se je glasbenik preusmeril v elektronski moderni rock, ki je dan danes značilen posebno za filmske predstave. Vendar so prav kmalu zazveneli tisti »arabski« in vzhodni toni, ki jih Alfredo po vsej verjetnosti ne bo nikoli pozabil. Glasbena podlaga je bila seveda registrirana, (kot je to njegova navada) vsekakor pa ga je treba pohvaliti, da je bila registracija tehnično in glasbeno zelo dobra. Tehnik, ki ga ob tej priložnosti ni bilo, pa bi moral med petjem nekoliko znižati ton glasbene podlage, ki je bil očitno previsok.
Glasbena skupina, s katero se je Lacosegliaz predstavil publiki je bila seveda profesionalna in poleg te ga izredno dobra, saj so vsi izvedli svojo vlogo brezhibno in brez napak. Seveda ni bila glasba posebno težavna, čeprav ni manjkalo delov, kjer je Lacosegliaz uporabil težko dostopne disonance in akorde. V svojo glasbo je vključil mnogo ritmičnih efektov in šumov, na katere polaga veliko važnost. Mojstrsko je izvajal del, v katerem ni uporabil nič drugega kot svoj synt in fantazijo. Ta skladba pa je bila izdelana iz ritmične podlage, šumov, hrupnih tonov, ki so skupaj tvorili občuteno homogenost.
Igrati v živo čez glasbeno podlago seveda ni špas za vsakogar. Opazilo se je to pri vseh glasbenikih, ki so ob tej priliki dokazali kaj veljajo. Accurso je imel s svojim saxom in flavtami malo dela, medtem ko ga je imel Cecere skoraj preveč, saj je moral igrali klavir, violino in klarinet. Poznalo se je, da ne zmore enako dobro obvladati vse tri inštrumente, čeprav je zgledalo, da opravlja to z veliko lahkoto. Posebno pozornost bi posvetili kitaristu samouku Fabiu Mi niju, ki je tokrat igral z notami. To se je še kako poznalo, saj so notni papirji omejevali njegov odrski stil. Svojo pravcato osebnost je dokazal predvsem pri solo točkah kitare, ki je bila v takih primerih najboljša. Seveda so tudi improvizacije odigrale svojo vlogo in tudi tokrat je Mi-niju kitara najbolj prijala. Solo kitari se je čestokrat pridružil tudi La-sosegliaz, ki je zapustil svoj »synt« in igral ritmično kitaro. To je bil v bistvu poizkus rock opere, čeprav Lacosegliaz trdovratno odklanja to primerjavo.
Za zaključek bi lahko rekli, da so prisotni preživeli zanimiv in prijeten glasbeno-elektronski večer v družbi z Lacosegliazem in njegovo na pol glasbeno in na pol odrsko skupino.
BORIS DEVETAK
novost na knjižni polici
Oashiell Dammeli :
Malteški sokol
. Na tem mestu ne bi ponavljali, 'sm° že zaPisali ob prvih romate* zbirke Labirint, zbirke detektivskih in vohunskih romanov, ki jo je začela izdajati Državna založba Slovenije. Zlasti ne bi ponavljali, da P"6 za zbirko izbranih, kvalitetnih Pi Uldi našemu bralcu primernih del, ki niso samo zabavnega znanja temveč imajo tudi v tej zvr-su nekaj povedati. Pač pa bi ob tej Priliki lahko poudarili, da slovenska literatura skorajda ne premore tekstov tovrstne zvrsti, čeprav so se nekateri poskušali tudi na tem pod-neju. Kaj nam na tem področju manjka pa bo bralec lahko povzel f uvoda h knjigi Malteški sokol, ki Jo Je napisal ameriški pisatelj Darteli,, Hammett, v prevodu Antona "Cjaca, pa izdala Državna založba v prej omenjeni zbirki. V uvodu, ki lja je napisal Slavoj Žižek bo tozadevno nepoučeni slovenski bralec fXpH da razlikujemo t.i. trdi de-ktivski roman od klasičnega de-ektivskega romana logike in deduk-, Da drugi romani na podlagi gicnega sklepanja slavnega detek-*va razrešujejo kriminalni problem, J® Jasno že po nazivu. Trdi detek-vski roman pa je roman, v kate-em zločin in več izjemni dogodek, temveč postane del vsakdanjosti. O-u je .je velemesto, kjer so vsi obsedeni od denarja, želje po uživa-JU, bogastvu, kjer gre za mnoge diti povezave s podzemljem, kjer je detektiv sam neposredni udeleženec paradi svoje eksistence; svojo poštenost pa skriva pod masko ciniz-dia, kjer se sam osebno vpleta v adevo in kjer je v zadevo vplete-a tudi ljubljena ženska.
(Slu. Ru.)
Zamejski likovniki v idrijski galeriji
IDRUA — V soboto ob 18. uri bodo v idrijski galeriji odprli razstavo 17 članov društva zamejskih likovnikov s Tržaškega in Goriškega. Svoja dela bodo razstavili Milko Bambič, Demetrij Cej, Sergej Cesar, Bogomila Doljak, Hijacint Juss, Via dimir Klanjšček, Zora Koren Škerk, Atilij Kralj, Mrajan Kravos, Jasna Merku, Silvij Pečarič, Fabio Smotlak, Deziderij Švara, Franko Vecchiet, Franko Volk, Boris Zu-Ijan in Aljoša Žerjal.
Z razstavo, ki jo bodo slovenski umetniki iz Italije obogatili s predvajanjem kratkih filmov, bodo prebivalci najstarejšega slovenskega ru darskega mesta in okoličani spoznali njihovo pestro umetniško dejavnost in znova potrdili že tradicionalne in prisrčne kulturne stike Idrije z zamejstvom, zlasti s Trstom.
Jože Oblak
Literarni natečaj
»Pancogola
d’argento«
Škedenjsko folklorno združenje Pro Loco je tudi letos razpisalo literarni natečaj za nagrado »Pancogola d’ar gento«. Na natečaju lahko sodelujejo avtorji iz naše dežele, iz Slovenije in Hrvatske. Natečaj je razdeljen v bistvu v tri dele: za novelistiko, za poezijo in za narečno komedijo. Avtorji bodo morali poslati svoje prispevke najkasneje do 30. aprila na folklorno združenje »Pro Loco«
Caffè Demarchi, škedenjska ulica 110. Nagrajevanje bo v škedenjski kinodvorani v soboto, 16. junija letos.
radiote levisija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	11.45 Televideo
12.00	Dnevnik 1 Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella? - opoldanski spektakel
13.25 Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv
14.05	H mondo di Quark - Gli e-sploratori
15.00	Primissima - kulturne zanimivosti
15.30	šola in vzgoja - Kemija in kmetijstvo
16.00	Rim: vaterpolo: Italija - Avstralija
16.50 Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top
18.15 Odprti prostor
18.30	Per favore non mangiate le margherite - TV film
19.00	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.40 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Loretta Goggi in quiz
22.00	Dnevnik
22.10 Gli uccelli - film
00.10 Dnevnik -
Danes v parlamentu in Vremenske razmere
00.20 šola in vzgoja - Per favore, fatemi nascere bene 1. del
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.50	10.35 TV v šoli
17.20	Poročila
17.25	čez tri gore: Šentjemejski oktet
17.55 Modro poletje
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Turizem - možnost in priložnost
19.00	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I.
20.00	Včeraj za jutri - dok. oddaja
20.15	Ne prezrite
20.50	Ura z Agatho Christie
21.45	Dnevnik II.
22.00	Fant z zelenimi lasmi
Zagreb
16.30	Videostrani
17.40	Poročila
17.45	Vrtoglavci - otroška serija
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Reka
18.45	Šola zelenega načrta
19.30	Dnevnik
20.00	Clochemerle - serijski film
21.00	Željoteka
21.45	Dnevnik
22.00	Kultura srca
CANALE 5
8.30	Buongiorno Italia
9.00	Una vita da vivere
10.00	Aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40	Help - glasbena igra
12.15	Bis - nagradna igra
12.45	D pranzo è servito - vodi Corrado
13.25	Sentieri nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn - glasbeni spektakel
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig zag - kviz
20.25	Ciao gente - nagradna igra
22.50	I Jefferson - TV film
23.20	Sport: golf
00.20 Operazione mistero - film
RETEQUATTRO
8.30	Risanke
9.00	Operazione sottoveste
9.30	Flò - TV film
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	I giorni di Bryan - TV film
12.30	M’ama non m’ama - ponovitev
13.30	Maria Maria - TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	La calda notte dell’ispettore Tibbs - film
16.50	L’uomo ragno - risanke
17.20	Masters, i dominatori dell’Universo - risanke
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m’ama - nagradna igra
20.25	Dynasty - TV film
21.30	Fascination speciale: La notte degli Oscar
23.30	šport: Caccia al 13
24.00	Effetto notte - filmska komedija z Jacqueline Bisset
ITALIA 1
8.30	Risanke
9.30	Tarantella napoletana - film
11.30	Phyllis - TV film
TELEVIZIJA
Drugi kanal
10.00	11.45 Televideo
12.00	Che fai, mangi?
13.00	ÌVievnik 2 - ob 13. uri
13.30	La duchessa di Duke Street
14.30	Dnevnik 2 Kratke vesti
14.35	-16.30 Tandem
16.30	šola in vzgoja : Materiali didattici
17.00	-18.30 Vediamoci sul due -kronike, glasba
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
18.30	Športni dnevnik
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Lo chiamavano Trinità - film
22.20	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.30	Aboccaperta
23.35	Srečanje s kinematografijo
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.45	Pesaro: Boks - Sumbu Kalam bay Alan Alexander
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.00	Šola in vzgoja - Visoka moda v Italiji od 1940 do 1980 leta
17.00	Bratje Karamazovi
18.25	L’orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Sulla carta sono tutti eroi -4. del
20.05	Šola in vzgoja - komunikacije v letu 2000
20.30	Shakespeare: Hamlet
Koper
14.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA (udi naslednje vesti :
TRST — Zavrnjeno dvojezično šolsko potrdilo
TRST — Odstop pokrajinskega od-lstra
TRST — Začetek predavanj Narodne in študijske knjižnice VIDEM — Predavanje prof. Logarja o slovenskih narečjih TRST — Razstava Brumattija GORICA — Predavanje za profesorje zemljepisa
ŠTARANCAN — Razstava Del Bianca ter ŠPORTNA NAPOVED
17.00	TV poročila
17.05	TV šola
18.00	Rumpolova vrnitev - TV film
18.50	Risanke
19.30	Dnevnik - stičišče
19.50	Deset minut glasbe
20.00	Aktualna tema
20.30	Horizont - film
22.05	Turistični televizijski atlas
22.25	Dnevnik - vse danes
22.35	Visoki pritisk - glasbena oddaja
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim, bum, barn Risanke
14.00	Operazione ladro TV film
15.00	Harry O’ - TV film
16.00	Bim, bum, barn Risanke
Vita da strega - TV film
18.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
19.50	I Puffi - risanke
20.25	Quattro mosche di veluto grigio - film
22.30	Bene bravi bis
0.30 Vittoria amara - film
TELEPADOVA
12.00	Cara cara - TV film
13.00	Risanke
14.00	Mama Linda - TV film
15.00	Gli emigranti - nadaljevanka
16.00	Peyton place - TV film
17.00	Risanke
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Anche i ricchi piangono - TV film
20.20	Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare d’agosto
23.00	Hawaii squadra cinque zero
TRIVENETA
12.30	Horoskop
12.40	Ispettore Bluey - TV film
13.30	Risanke
14.30	Parliamo di pesca - ponovitev
16.00	Filmski program
16.30	TV film
17.30	Risapke
18.30	Medusa ^ TV film
19.30	Tutto motori - šport
20.30	L’uomo dalle due ombre - film
22.00	OP Coupon
1.00	Horoskop
1.15	Film
TELEFRIULI
13.30	Risanke
14.00	Cara cara - TV film
15.30	Doc Savagc, l’uomo di bronzo
17.30	Firehouse squadra 23
18.30	Risanke
19.00	Cara cara - TV film
20.30	Caric e brisculo - TV tumir v briscoli
23.30	Ancora una volta con amore
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00,	19.00 Radijski dnev-
nik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Na goriškem valu - (8.40) Glasbéni potpuri - 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja - 11.00 Oddaja za srednjo šolo -
(11.30)	Beležka - 12.00 Niti življenja - (12.15) Glasbeni potpuri; 13.20 Dogodki in problemi; 14.1H7.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Boris Pahor: »Nomadi brez oaze« - 6. del - (14.30) Od ekrana do ekrana - (16.00) Trim za vsakogar -
(16.30)	Glasbene raznolikosti - 16.45 Postni govor; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci: violinist Igor Kuret in pianist Klavdij Godnič; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Nabožna glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev - med glasbo: Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev : Danes na valu Radia Koper; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Jeklotehna; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30.
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00
Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 štiri četrtine; 9.15 Edig Galletti ;	9.32 Cucianovi dopisniki;
10.00	Popevka tedna; 10.05 L’esteti sta; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Plesna glasba ; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Danes se govori...; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Popevka tedna; 14.45 La vera Romagna; 15.00 O kulturi in umetnosti ;
18.00	Beseda in glasba ; 18.45 Primorska poje - zborovska revija; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00	9.00
Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.30	Pesem skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Radijska priredba;
11.30	Vse o rocku — znano in neznano; 12.03 Via Asiago tenda; 13.20 Zeleni val - week-end; 13.30 Karavana; 13.36 Master - glasbena oddaja; 15.03 Radiouno za vsakogar; 16.00 Aktualnosti ; 18.00 Varieté jski spored ;
19.25	Verska oddaja; 19.30 Na naših trgih; 20.00 Volere e non potere - radijska priredba; 20.30 Carolina delle lacrime — nadaljevanka; 21.03 Simfonična glasba; 22.50 Iz parlamenta;
23.05	Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.48 Alla corte di Re Artusi - radijska priredba; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame;
15.00	Radiotabloid; 16.35 Popoldanski spored; 18.32 Robert Schumann
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila ; 6.00 Prometne
informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.20 Sprehod po tržnici ; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 3.45 Naši umetniki mladim poslušalcem ; 9.05 Glasbena matineja ;	10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate? 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes ob 13.00 - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 »Iz Holbergovih časov«
suita za godala, op. 40 Edvarda Griega (Komorni orkester Jugozahodnega nemškega radia, dir. Friedrich Tilegant) ; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... »Slovenski partizanski samospevi«; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Minute za EP;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi?; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	- 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program.
ZASEBNE POSTAJE
Načrt ENEL za ponovno usposobitev mini central na kanalu De Dottori
Letno bi prihranili 4.500 ton kurilnega olja
V Gorici konec meseca Pohod prijateljstva
nov|k#ipga
[srečanje med
I mladimi generacijami j Do 17. leta starosti
GORIZIA
POHOD
prijateljstva
lei
Občinska zveza telesnokùiturnih	9
organizacij
Nova Gorica
|:
I
Podjetje ENEL ima pripravljalen načrt za ponovno usposobitev in posodobitev petih pretočnih central na kanalu De Dottori. Tako v posebnem pismu tržiški občini odgovarja področno ravnateljstvo družbe v Benetkah. Pred časom je namreč občina zaprosila za informacije o možnosti izkoriščanja že obstoječih objektov za proizvodnjo električne e-nergije.
Kdaj bo načrt prešel v izvršilno fazo, zaenkrat ni znano. Pozitivno je sicer že dejstvo da načrt obstaja in da so znane tudi smernice, ki so jih upoštevali ob njegovi pripravi. Pretočne centrale v Foglianu, Redipugli, Ronkah in Tržiču nameravajo opremiti s sodobnimi napravami, ki omogočajo maksimalni izkoristek vodne sile, po drugi strani pa skorajda ne zahtevajo vzdrževanja.
Ob tem je treba povedati tudi, da so obstoječe centrale, ki sicer že vrsto let ne obratujejo več, bile grajene že pred vojno in so danes že povsem zastarele. Po okvirnih izračunih bi z usposobitvijo in posodobitvijo zgoraj omenjenih mini central pridobili približno toliko električne energije, kolikor jo v termo centrali proizvedejo s 4.500 tonami kurilnega olja. Prihranek se na prvi pogled zdi ne-
llpravnik Carinarnice v Novi Gorici Svito Vižintin je v pogovoru za naš časnik obravnaval prilagajanje carinske službe izvoznim potrebam primorskega jugoslovanskega gospodarstvo, pri čemer je poudaril tudi značilnosti izvoznih gibanj na Goriškem. Carinarnica ima štiri blagovne carinske izpostave, in sicer dve v notranjosti in dve obmejni. V notranjosti sta Idrija, ki je bila odprta leta 1981, in Tolmin, ki je bila odprta v začetku lanskega leta. Obmejni carinski izpostavi pa sta na Mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba - štandrež in na obmejnem železniškem prehodu v Novi Gorici.
»Največ blaga gre preko novega prehoda Vrtojba - štandrež, tako da izvoz dosega skupaj približno mili jon ton. Če bi bil prehod na območju Vrtojbe - Štandreža bolje usposobljen in povezan z jugoslovanskim cestnim omrežjem, bi se izvoz čezenj lahko povečal vzaj za dvakrat«, meni upravnik novogoriške carinarnice.
Struktura blaga je različna. Žal, gre v izvoz še vedno preveč surovin. Pri tem prevladuje les, v obb-ki hlodovine, drv in desk. Kar 88 odst. tega izvoza prek goriškega mejnega področja predstavljajo najboljše vrste rezanega lesa. V zadnjem času se struktura blaga v izvozu sicer rahlo čeprav komaj zaznavno, spreminja v korist polizdelkov in končanih proizvodov. Zlasti opaža-
pomemben, vendar je vsega upoštevanja vreden. Zlasti še. kar smo glede kurilnega olja v pretežni meri odvisni od uvoza, in ker za ponovno usposobitev mini centra niso potreb: ne velike naložbe.
Kanal De Dottori je bil zgrajen še pred prvo svetovno vojno za potrebe kmetijstva, ob njem pa so kasneje zrasli tudi nekateri industrijski objekti. Zajetje ima v Zagraju, v Soči. Pred kratkim so ga v prvem delu temeljito počistili in tudi utrdili bregove, ki jih je že močno načel zob časa.
Vprašanja izkoriščanja alternativnih virov energije, oziroma ponovnega in boljšega izkoriščanja že obstoječih virov, postaja stvarnost, čeprav je najbrž pot od načrta do dejanske realizacije še dolga. Korak naprej pa je vendarle bil storjen.
Naj opozorimo še, da so možnosti za izkoriščanje električnih mini central v naši pokrajini še odprte. Tako je že nekaj let govor o zgraditvi pretočne centrale pri Fari, ki b dajala dobršen del električne energije, ki jo porabimo v Gorici, bolj gospodarno pa bi bilo mogoče izkoristiti višek toplotne energije pri u pepeljevalniku v Sovodnjah, Moraru, Tržiču in še kje drugje. Ta energija ostaja trenutno v glavnem le izrabljena.
mo izdelke obutvene, kovinarske in pohištvene industrije. Med izvozniki so tudi tovarne Industrije »Iskra« iz Šempetra pri Novi Gorici in Tolmina, Industrije obutve Ciciban iz Mirna, Industrije pohištva in notranje opreme Meblo iz Nove Gorice, tovarna pohištva Lipa iz Ajdovščine in druge.
Svito Vižintin je nadalje naglasil, »da je zelo zanimiv izvoz blaga, ki je proizvedeno v okviru tako imenovanih višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujimi partnerji. Tovrstni izvoz se zelo uspešno pojavlja, pa tudi hitro narašča zlasti na območju carinske izpostave v Idriji«. Velika vloga carine pri pospeševanju izvoza prek goriškega območja je razvidna iz podatka, »da je po številu izvoznih carinskih deklaracij, ki jih izpolnjujejo izvozniki, novogoriška carinarnica na drugem mestu v Jugoslaviji, takoj za ljubljansko, ter torej tudi pred beograjsko in zagrebško«.
Imenovana komisija za ugotavljanje katastrskega donosa
Pred kratkim je bila imenovana področna komisija za ugotavljanje donosa zemljišč za območje občin
Voda toplega vrelca pri Tržiču je okužena
Vrelec, ki pricurlja na dan v nekdanjih Rimskih toplicah pri Tržiču je okužen, temperatura vode in količina nista stalni. To so glavne ugotovitve predhodne raziskave, ki jo je opravil prof. Giorgetti, sodelavec Tržaške univerze, skupaj z nekaterimi drugimi strokovnjaki. O tem vprašanju so razpravljali včeraj na sestanku med prefekturnim komisarjem dr. Barili ari jem, tržiškim županom Zaca-vinijem, ki je sicer trenutno suspendiran, in nekaterimi drugimi strokovnjaki. Nihče ni oporekal terapevtskim lastnostim toplega vrelca. Kakšne so možnosti torej za njegovo nadaljnje izkoriščanje in uporabo? Ugotovitve predhodne raziskave bodo najbrž precej zaviralno vplivale na načrt o ponovnem odprtju toplic, za kar se ogreva precej občanov in je bila tudi že formalno ustanovljena posebna družba. Najbrž bo treba opraviti nove in globoke vrtine, da bi dosegli neokuženo in za terapevtske namene primemo vodo.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Enrico Toti, tel. 72701.
čestitke
Danes slavi svoj rojstni dan naša trenerka NADA DEVETAK. Čestitajo ji in želijo veliko uspeha kotalkarji in odbor KŠD Vipava.
izvoza
Gorica, Sovodnje in števerjan. Komisiji predseduje sodnica drv Clara Castro, člani pa so bili imenovani deloma od zgoraj omenjenih treh občin, deloma pa s strani okrožnega sodišča. Komisijo sestavljajo Bruno Marizza, Bruna Bastiani, Remigij Cigliò, Jožef Pipan, kot efektivni člani. Nadomestna člana sta Alfonz Koršič in Ezio G andini. Kot dodatni efektivni člani komisije so bili imenovani Saverio Humar, Jožef Graunar in Marko Kovic, kot dodatni nadomestni člani pa Carlo Va-lentinuzzi, Franc Komic in Srečko Tomšič.
Imenovani so bili tudi člani področne komisije za ugotavljanje donosa stanovanjskih in drugih stavb. Komisijo sestavljajo Giorgio Ciani, Sergio Brumat, Evgen Mikluš, Dominik Grillo, Bruno Crocetti, Marino Mascoli, Mario Cusulin, Alojz Hlede, Marjan Devetak, Lucia Venturini, Jožef Corsi in Giovanni Dottori.
Pristojnost omenjenih dveh komisij je v preučitvi in potrditvi (ali zavrnitvi) podatkov o donosu zemljišč, oziroma stavb. Komisiji sta prvostopenjski, v naslednji fazi namreč odloča pokrajinska komisija, v končni pa osrednja komisija v Rimu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ta vaša ni, Korzo Italia 10, tel. 84576.
Lepaki na goriških ulicah te dni že opozarjajo na tradicionalni Pohod prijateljstva, ene od prvih prireditev rekreacijskega in množičnega značaja, ki so se porodile z željo po zbliževanju in utrjevanju prijateljstva med prebivalci, ki živimo ob meji. Pobuda je, kakor mnoge druge, ki so nastale zatem, popolnoma uspela. Iz leta v leto je manifestacija bolj množična, vedno več je udeležencev iz sosednjih krajev Italije in Slovenije.
Letošnji pohod bo v nedeljo, 29. aprila in je namenjen predvsem mladim (do 17. leta). Odhod udeležencev je napovedan za 10. uro s Travnika. Proga bo, tako kakor že prejšnja leta, speljana po ulicah Gorice in Nove Gorice. Letos pričakujejo, tako pravijo organizatorji pri društvih, Turismo sociale giovanile Isontini in pri Zvezi telesnokultumih organizacij, rekordno udeležbo. Po svoje je k organizaciji prireditve pristopila tudi poštna uprava, ki bo poskrbela za poseben žig.
Dalmatinska hlapa drevi v Standrežu
Drevi ob 20.30 bo v Domu Andreja Budala v štandrežu, v priredbi domačega kulturnega društva Oton Župančič, večer slovenskih in dalmatinskih pesmi. Na skupnem koncertu se bodo namreč predstavili člani novogoriškega okteta »Vrtnica« in skupina pevcev in godcev iz kraja Kali pri Zadru, ki bo predstavila izbor dalmatinskih pesmi.
Deset let sodelovanja med Novo Gorico in San Vendemianom
Občini San Vendemiano in Nova Goricia sta proslavili deseto obletnico pobratenja in sodelovanja. Prejšnjo soboto je bila v omenjeni italijanski občini delegacija novogori ških upraviteljev, v kateri sta bila tudi prejšnji in sedanji župan Zorko Debeljak in Danilo Bašin. Sprejeli so jo zelo prisrčno. Na pogovorih so razčlenili uspehe sodelovanja v desetih letih in sprejeli program za letošnje leto. Slednji obsega izmenjavo šolskih otrok v počitniškem obdobju, srečanja družin iz obeh po-
bratenih občin in nekatere prireditve kulturnega in družbenega značaja.
Sodelovanje med obema občinama-poteka torej po že ustaljenih merilih in v oblikah, ki se skoraj ne spreminjajo. Pobratenje bi očitno moralo dobiti novega zagona in se odražati zlasti v gospodarskem sodelovanju med San Vendemianom in Novo Gorico. Za slednje pa kot kaže, ni velikih možnosti in pogojev.
Sestal se je novi odbor ZSKP
Na prvi seji novoizvoljenega odbora Zveze slovenske katoliške prosvete so vzeli v pretres vrsto vprašanj. Kar zadeva sestavo ožjega odbora, so v njem, poleg predsednika Damjana Pavlina še Franka Žgavec, Marinka Koršič, Viktor Prašnik, Viktor Selva, Gabrijel Komjanec in Har-jet Dornik.
Na seji odbora ZSKP so nato govorili o Koroških dnevih na Primorskem, ki jih bo oktobra priredil SSO ob sodelovanju ZSKP in SP iz Trsta. Kot na Koroškem, se bodo odvijali raznj nastopi koroških skupin na Goriškem in Tržaškem. V zvezi z gostovanji, bo gost katoliških pro-s votar je v Slovenski oktet, ki bo nastopil v goriški stolnici. Pri tem velja omeniti, da bo večer organiziran v sodelovanju z italijanskim društvom.
Kar zadeva spomladanske prireditve so na sestanku spregovorili predstavniki posameznih skupin, ki so poročali tudi o delovanju teh.
Odbor ZSKP je ocenil, da je treba tudi vnaprej vzdrževati stike z zvezami tostran in onstran meje, zlasti pa z ZKO. Potrebne pa so tudi kulturne izmenjave, kot, denimo stiki med zboroma Lojze Bratuž in Soča iz Kanala.
Nazadnje je beseda tekla o Katoliškem domu, kateremu kot so ugotovili na sestanku, je treba posvetiti veliko skrb. S tem v zvezi je bilo izrečenih nekaj predlogov za izboljšanje in dopolnitve prostorov, z uresničitvijo katerih bi bili zlasti koncertna in predavateljska dejavnost uspešni.
kino
Pogovor s Svitom Vižintinom
Prilagajanje carinske službe pri pospeševanju
Občni zbor konzorcija obrtniških podjetij CONGAFI
NADALJUJE SE PREISKAVA O UMORU V GRADEŽU
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Le bambine viziose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Rusty il selvaggio«.
VERDI 18.00—22.00 »Una poltrona per due«.
V upravnem odboru
Prejšnji teden je bil v Gorici občni zbor konzorcija med obrtniki Congafi. Kakor znano, je ustanova nastala pred štirimi leti, na pobudo obrtnikov samih, z namenom, da s skupnimi močmi (in združevanjem) uspejo zagotoviti ugodne pogoje pri najemanju posojil za premagovanje nelikvidnosti podjetij. Iz poročila predsednika ustanove (Bruno Picotti) smo izvedeli, da je dežela že odobrila nakazalo za povečanje sklada za rizike. S tem pa je konzorciju zagotovljena možnost, da čimprej in uspešno zaključi pogajanja z bankami, za znižanje pasivnih obresti na posojila (na 15, oziroma 15,50%).
Na skupščini so razpravljali tudi o drugem vprašanju, ki je prav tako povezano s finansiranjem podjetij, o-ziroma dodeljevanjem prispevka v okviru deželnega zakona št. 51/82. Zaenkrat spadajo ti posegi v pristojnost deželne ustanove za razvoj obrtništva (ESA), vendar naj bi konzorcij Congafi v prihodnje, potrebna je tudi prilagoditev, oziroma sprememba statuta, opravljal tudi tovrstne usluge.
V štirih letih odkar deluje, se je
di predstavnik SDGZ
v konzorcij včlanilo 549 obrtniških podjetij (okrog 20% vseh podjetij te stroke). Za posojila je zaprosilo 188 članov, izdanih je bilo za 2.686 milijonov lir jamstev. Predsednik Picotti je najavil tudi, da bo konzorcij, čim bo od dežele prejel denar, izdal nalog bankam s katerimi že pogodbeno sodeluje, da se zviša na 50 milijonov lir maksimalna vsota za posojilo (za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo in avtoprevozništvom). Za manjša podjetja bo maksimalni znesek posojila še zmeraj 20 milijonov lir.
Na skupščini so izvolili tudi nov, oziroma potrdili dosedanji odbor, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in štiri odborniki. Med temi je tudi Livio Antoni, kot predstavnik SDGZ.
Naj ob koncu omenimo, da s konzorcijem uspešno sodeluje tudi Kmečka banka.
Podrobnejša pojasnila o pogojih za najemanje posojil prejmejo interesenti na sedežu SDGZ v Ul. Morelli 14 in na sedežu drugih strokovnih združenj.
Vse kaže, da bodo proti 35-letne-mu Giovanni ju Corbattu vložili obtož nico zaradi namernega umora 55-let-nega upokojenca Silvana Boema iz Gradeža. Dejanje naj bi zagrešil, kakor smo že poročali, v torek pozno popoldne. Corbatto je še zmeraj v priporu v gariškem zaporu. Včeraj popoldne naj bi ga zaslišala namestnica državnega pravdnika dr. Pavese v prisotnosti zagovornika dr. Giovanni ja Via. Včeraj popoldne naj bi opravib tudi obdukcijo na truplu 55-letnega Silvana Boema, ki je po vsej verjetnosti umrl zaradi zadušitve. Zadavil naj bi ga prav omenjeni Corbatto in to z ozkim usnjenim pasom.
DREVI V RONKAH
Predavanje o osvobojenem ozemlju v Furlaniji
..jeclja VZPI ANPI v Ronkah je v počastitev 39. obletnice osvoboditve priredila vrsto predavanj. Drevi ob 18. uri bo v občinski sejni dvorani v Ronkah Gino Lizzerò govoril o o-
svobojenem ozemlju v severovzhodnem delu Furlanije.
V Krminu predavanje o naših gozdovih
V mali dvorani občinskega gledališča v Krminu bo drevi ob 20. uri dr. Giancarlo Bertoldo, predaval o gozdovih v naših krajih. Predavanje sodi v ciklus izobraževalnih predavanj o favni in flori, ki ga je pripravila goriška pokrajinska uprava. Z današnjim predavanjem se ciklus tudi zaključuje.
razna obvestila
V prostorih državne knjižnice v U-lici Mameli bodo drevi ob 18.30 predstavili novo pesniško zbirko Roni ula Cosola »L’erba alta della radura«. Prireditev sodi v okvir ku.'tur-nih srečanj, ki jih prireja goriška občina. Cosola je, kakor smo že poročali, pravzaprav naš domač goriški u-stvarjalec, saj se je rodil v Foglianu.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Un ragazzo, una ragazza«.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Mi manda Picone«
COMUNALE 18.00-21.00 »Daniel«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Roparji izgubljenega zaklada«, ob 20.30 »Šok«.
SVOBODA 18.30 »Bliskoviti tiger«, ob 21.00 »Resnične zgodbe«.
DESKLE 20.00 »Zgodba o Jacqueline Kennedy«.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage in nepozabne
Jolande Maraž
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja in vsem, ki jo ohranjajo v spominu.
Boris in Pepi z družinama.
Štandrež, 13. aprila 1984
Revija Primorska poje na Opčinah
Se vedno preveč neuglašenih zborov
IVAN SILIČ
Deseta revija »Primorska poje« je bila dne 6. aprila na Opčinah. Nastopilo je 11 pevskih zborov: ženski z Repentabra, moški »F. Bevk« iz Šmarij pri Kopru, mešani »Rdeča zvezda« iz Saleža, moški »Vesna« iz Križa, dekliški »Slovenski šopek« iz Mačkolj, Tolminski oktet, mešani »Z. Pregelj« z Mosta na Soči, moški zbor iz Postojne, mešani »C. Silič« iz Vr tojbe, moški »D. Kette« iz Ilirske Bistrice in moški »K. Pahor« iz Pirana.
Če pretehtamo in skušamo opredeliti kvalitetno mesto celotne revije, moramo žal ugotoviti, da sodi med najšibkejše, morda celo v vsem ob dobju obstoja »Primorska poje«. Kajti toliko zborov, ki so bili več ali manj povsem razglašeni, površno pri pravljeni in celo forsirano, grobo, nekontrolirano petje se je pojavilo, nismo še poslušali zbranih na enem večeru. Ta revija je kričeč primer nasproti ciljem in namenu »Primorska poje«, ki zasleduje prizadevanje za čimbolj žlahtno petje, skuša kul tivirati pevce, odkrivati jim glasbene prvine in njihovo doživljajsko lepoto, posredovati glasbene vrednote na kar najbolj učinkovit način, torej teži k celotnemu, splošnemu kulturno umet-
niškemu osveščanju na področju zborovske umetnosti. Za to pa morajo pevci biti pripravljeni do tiste meje, ki zagotavlja osnovno znanje s področja glasovne usposobljenosti v po gledu izgovorjave in tistega načina petja, ki vodi k homogenosti glasovnih skupin in zlitju zbora, k vzdržljivosti intonacije, k pevski disciplini, lepoti in plemenitosti tona. Večina nastopajočih pa je bila v ostrem nasprotju s tem, posebno kar zadeva- intonacijo, ki je bila v nekaterih primerih na ravnost porazna: pri zborih z Repentabra, iz Saleža, Mačkolj, Mosta na Soči, pa zaradi nedovoljne glasovne utrjenosti celo okteta iz Tolmina. Ra zumljivo, da tudi o potrebni homogenosti skupin in zlitosli zbora ne moremo govoriti, čeprav so se nekateri med njimi, kakor ženski z Repentabra, mešani z Mosta na Soči in Tolminski oktet prizadevali, da bi dosegli določeno ubranost, a se je zaradi neuvežbane pevsko tehnične o-snove (dihanje, intonacija, zastavek in nastavek glasu, enotnost pravilne izgovarjave), vse sproti podiralo. Zbor iz Križa se menda edini še kr čevito oklepa forsiranega načina petja, ki nima mesta med zbori glasovno oplemenitenih pevskih glasov. Pianissima in piana menda sploh ne pozna več, kar je, po izkušnjeh sodeč, posledica prav takega petja, v f-ff
estetsko nesprejemljivega, nekontrolirano kričavega ejektiranja. Zbor je pravzaprav v tem pogledu zaostal tam, kjer so drugi začeli pred 15 leti. Zaradi tega, seveda, tudi interpretacije, v katerih je že dinamično razlikovanje skoro nemogoče, ne morejo biti. učinkovite in prepričljive. Moški zbor iz Postojne je bil glasovno najbolj pripravljen, intonančno vzdržljiv (če izvzamem rahlo nagibanje navzdol v drugem tenorju pri Juvančevi pesmi), pa tudi v interpretiranju najbolj izrazit in vtisen. Neda Nanutova je letos uspela zbor zliti v zadovoljivo ubranost, ga bolj disciplinirati v enotno delujočo pevsko skupino in ga po drediti toku poustvarjalnih silnic, reliefno iztanjšanemu oblikovanju, prepričljivo nazornemu grajenju. Zbor »C. Slič« iz Vrtojbe se je pod vodstvom Alenke Saksidove prvič predstavil v mešani sestavi. Sicer pa je bil takoj po osvoboditvi tudi mešani. Ob splošnem utisu bi lahko rekli, da je dober začetek. Kajti zbor nima še dovoljne izravnanosti, posamezne glasovne skupine so šele na poti k po polnejši homogenosti in s tem tudi večji zlitosti zbora, v katerem bo treba pri sopranih, doseči večji volumen, v premočnih basih večjo intonančno natančnost pri vrsti posameznikov in tonsko bolj oplemenititi skupino ter uvesti v zbor večjo izva-
jalno disciplino. Kot novo pevsko telo zbor še nima prave izvajalske orientacije in kreativne vživetosti, še ni dovolj sproščen in gibek v dojemanju in sledenju dirigentkinim snovanjem. No, to bosta prinesla čas in nadaljnje delo. Tudi pri zboru iz Ilirske Bistri ce, ki ga vodi Dimitrij Grlj, bo po trebno povečano pevsko disciplino izboljšati enotnost v delovanju; pomanjkljivosti so se odražale v izsto panju posameznikov, ob intoniranju pesmi in v samem fraziranju, v ka terem del pevcev zdaj v tej zdaj v oni skupini ni vselej upošteval in sledil dirigentu. Sicer pa moramo reči, da se je zbor glasovno ne samo okrepil in osvežil z mladimi pevci, temveč je v prizadevanju za večjo zlitost dosegel tudi mali napredek. Od moškega zbora iz Pirana, ki ga vodi Helena Jureševa, smo pričakovali, z ozirom na že dosežene uspehe zlasti v prvem času medsebojnega sodelovanja, popolnejšo homogenost skupin kakor zlitja in izravnanosti celote, kar pa kvarijo posamezno izstopajoči, tu in tam celo odprto se oglašajoči glasovi. Oblikovanje ni odražalo dovolj volje in kreativne zbranosti. Površnosti so bile v Hajdrihovi Jadransko morje, kjer je bilo nekaj napačnih akordov. Ponekod so se v basih oglašali posamezniki v oktavah.
Klavdija Raza -Florea nčič v galeriji Paolo Diacono
Razstava likovnic v skednju je potrjevala, da se tudi žene morejo u-metniško uspešno vključiti v našo zamejsko likovnost. Predstavile so se v skoro celotni lestvici kakovostnega ustvarjanja. Pogrešali smo le akvarele. Na razstavi Klavdije Raza -Floreančičeve v njenem rojstnem Čedadu, v galeriji Paolo Diacono, pa se nam le-ta odkriva kot dovršena akvarelistka osebne izvirnosti. To stremljenje smo sicer že opažali posebno na njeni razstavi v galeriji Stadion lani. Slikarka, ki se je preizkušala tako v grafiki kot v olju, je slednjič odkrila sebi naravnejši mik ustvarjanja v lagodnejšem, neposrednem slikanju akvarelov.
V petindvajsetih listih poimenovanih »Kraški motivi«, je zajela v ponavljajoče se likovnem sozvočju ožje izreze Krasa, v katerih so temeljne likovne sestavine edinole drzno nametani šopi zimsko okleščenega grmovja, postavljeni v nasprotstvo skalnih gmot, zdaj bleščeče belih, zdaj vlažno motnih in redkeje z mahom porastlih. Z doslednim brisanjem podrobnosti uspe pričarati veličino pri-rodnih sil, ki so lomile in oblikovale te skale, med katere se je usidrala kljubujoča trdoživost kraških rastlin.
M. B.
Trije prispevki k slovenski blaznosti
Film posneti pomeni. . . med drugim, zbrati okrog psrednje zamisli številne nagibe sredstva in vsebine izrazne in življenjske (človeške) narave. In te splošno kulturne ali osebnostno zelo opredeljene prvine zgnesti in amalgamirati v nekaj »vzvišenega«. Ali pa v nekaj čisto banalnega, vsakdanjega. Obiskovalec kinodvoran sprejema in tvega filmski izziv, se zopet naveže na popkovino sanjskega in imaginarnega, le če mu je zajamčen osnovni pogoj filmskega; intimno izkustvo in isto-vetje z »resničnostjo« gibljive slike. To dosežemo z dobro izgrajeno »fikcijo«, ki je bistveno izrazno sredstvo sleherne umetnosti, in z zgodbo.
Je danes filmska zgodba še potrebna? Stari holly-woodski lisjaki, producent Gordon pravi v Wendersovem Stanju stvari: »Moraš imeti zgodbo, Friedrich. . . Ne moreš narediti filma brez zgodbe. Si kdaj poskusil zgraditi hišo brez zidov?« Evropejec Friedrich-Wenders nima pravega odgovora : »Zgodbe obstajajo le v zgodbah. . . Zakaj mora film vedno vsebovati zaokroženo zgodbo,, če gre v življenju čas mimo, ne da bi se zgostil v pravo 'Zgodbo’?« V podobni ekspresivni stiski se nahaja določen evropski, post-gospodovski avtorski film. Mlada generacija filmarjev, ki izhajajo iz no-vovalovskih modelov in eksperimentiranja 60. let, načelno odklanja konvencionalno filmsko strukturo, zgodbo, jezik itd. V odprti polemiki s hollywoodskim vzorcem — kljub temu da vsi priznavajo cinefilsko navezanost na tega — predlagajo razne variante »alternativnega« filma in filrnanja.
V to iskateljsko smer, v ta okvir spada tudi novi »tok« v slovenskem filmu, ki ga je načel Slakov Eva >n ga sedaj nadaljuje skupinski prvenec Trije prispevki k slovenski blaznosti, ki je bil po nedavni ljubljanski Premieri predstavljen prejšnji petek tudi v goriškem Kulturnem domu. Kot nakazuje naslov, je to kolektivno delo, sestavljeno iz 3 različnih epizod. Celotno operacijo lahko razumemo kot priložnost, veliko šanso (katere glavni pobudnik je ravnatelj Vibe filma Bojan Stih) za še neafirmirane režiserje, da se po akademskih in manj obsežnih skušnjah spoprimejo s pravim Profesionalnim delom. Hkrati pa ta možnost predstavlja precejšnje tveganje, ker omnibus, film ki je sestavljen iz več samostojnih zgodb, predvideva dosti več Pogojev in omejitev (predvsem časovnih) pri razvijanju
filmske zgodbe kot sicer celovečerec. Vsak avtor ima na razpolago le kakih 40’ - 50’ in srednjemetražec zahteva svojstveno dodelanost filmske dramaturgije in ritem.
Osrednji pojem je treba včasih preveč striniti ; zamolčati tu pa tam' posamezne razvojne faze in marsikaj stilizirati. Kar je bil prisiljen storiti Žare Lužnik za svojo Kroniko zločina. V skopo odmerjenem času zariše eksistencialno parabolo mladega življenja, kjer nas ne zanima' toliko, kar prikazuje (morda preenostaven lik »zločinca«, ki ga avtodeterminira družba), marveč kako.
Boris Jurjaševič predlaga novo inačico starogrškega mita o Orfeju in Evridiki. Pripoveduje nori sen flavtista, ki hoče nazaj svojo izgubljeno ljubezen.
To je razburkana mešanica, v Fellinijevi ali Lan-disovi vrtoglavici tetk, bolničarjev in čednih manekenk; in pa objektivnih znakov sodobne propalnosti in kiča, vzklikajočih množic, z vključenim končnim katartičnim sežigom. Ta Kronika norosti je labodij spev neke lju bežni, a tudi vizionarski poskus prerasti vsa obča mesta in avtomatizme tekoče kulture.
V tretjem prispevku, v Kroniki upora Mitje Milavca, ni nikakršrtega lirizma in nobene metaforike kot sicer v prejšnjih. Raven pripovedi, značaji in situacija so vseskozi realistični. Nasproti Lužnikovi subjektivni rabi kamere (gledalec stalno občuti njeno prisotnost), se je Milavec odločil s fotografom Filačem za brezoseben opis, za skoraj odtujeno osvetlitev. Tako mu uspe ustvariti prepričljiv milje in »klimaks« : obubo Žano srednjemeščansko četrt ljubljanskega predmestja in nemočno, moreče vzdušje, v katerem preživi mali človek prosti čas do naslednjega delavnega dne.
Najbolj smo se zabavali ob surrealistični igrivosti Jurjaševičevega pamfleta, čeprav je dosegel najboljši »filmski efekt« in ritem celovečerca tretji del. Vsem pa je treba priznati dobro fakturo (na evropski ravni), od Filačeve in Hochstarjeve fotografije, od scenografije Zdravka Papiča do igre (npr. Radko Polič). Na razgovoru z goriško publiko, (maloštevilno) so bili prisotni režiserja prvih 2 zgodb (tretji služi vojaški rok), drama turg Diana Martinc, kostumografinja Meta Sever in scenograf Zdravko Papič.
DAVORIN DEVETAK
Zaključena sezona Koncertnega društva
Romantični pianist z mladostno zagnanostjo
Z nastopom mladega francoskega pianista Jeana Marca Luisade se je zaključila koncertna sezona Tržaškega koncertnega društva. Od 17. oktobra lani do 9. aprila letos se je zvrstilo kar 20 koncertov, na katerih so se predstavili solisti in komorni sestavi evropskega in celo svetovnega ugleda. Tržaško glasbeno občinstvo je bilo tako lahko potešeno v svojih željah in pričakovanjih, vodstvo društva pa poplačano v svojih naporih, saj je bilo prostorno gledališče Rossetti vsak ponedeljek do kraja zasedeno. Vredno je tudi omeniti, da se Koncertno društvo vzdržuje samo s članarinami, na katere so vezani tudi abonmaji. Prostih vstopnic je zato le malo, ob kakšnem posebno renomira-nem gostu pa jih sploh ni na razpolago. Z letošnjo sezono je Društvo doseglo 900. koncert.
Komaj 20 letni pianist Jean Marc Luisada, ki je svoje študije opravil v Angliji in v Parizu ter potem kljub mladim letom dosegel že vrsto imenitnih mednarodnih uspehov, se je predstavil kot izredno temperamenten in muzikalično nadarjen pianist, po vrhu še z dobro tehniko, ki pa ga pogosto vodi v pretirano zagnanost. Nagnjen je k zanosno romantičnemu interpretiranju, ki je plastično, dina mično, tonsko barvito in čisto. Vse te lastnosti so prišle posebno lepo do izraza pri Mozartovi Sonati v F duru KV 331 z znamenito turško koračnico v tretjem stavku in pa pri izvajanju Chopinovih štirih mazurk, Nocturna
v G duru op. 62 št. 1 in Scherza št. 4 v E duru op. 54, zlasti v mazurkah je znal s pristno liričnim zanosom in sproščenostjo interpretirati ritmične značilnosti poljskih ljudskih plesov v mojstrskem skladateljevem podoživljanju Debussyjeve Podobe (Image) II. serije so pod tenkočutnimi prsti mladega pianista zaživela z enkratno ekspresivnostjo in poetičnostjo interpretiranja razpoloženjskih skladateljevih občutij. Manj prepričljiva, čeprav kontrastno ustrezno razčlenjena, je bila izvedba Schubertove Sonate op. 164 D. 537.
V dodatku je Jean Marc Luisada u-stregel občinstvu še z nekaj dodatki, med katerimi z briljantno zaigranim Chopinovim valčkom in Bizetom. (jk)
Natečaj pokrajine za pešpot
po kraškem grebenu
Pokrajinski odbornik za ekologijo sporoča, da bo konec meseca za pa del rok za sodelovanje na natečaju »Julius Kugy« na temo: Pešpoti na kraškem grebenu — projekti, študije posegi, pripombe in predlogi. Natečaja se lahko udeležijo razredi ali skupine razredov šol v pokrajini, profesionalci, zasebniki, družbe in združenja. Dela je treba predložiti generalnemu tajništvu pokrajine.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
_______________115------------------
Losannov odobravajoči nasmeh je Zannija opogumil; Dejal je še:
»Čakam, da mi ga pripeljete! Če vam to uspe, vas bom predlagal za visoko odlikovanje! Obljubljam pa vam, da bo to nevarno gnezdo ob začetku vojne akcije Prvo zgorelo. V veliko pomoč bomo vojski, če boste spremljali gibanje bande!«
XXI.
Tople sape z morske strani so stopile sneg, studenci so narastli, v vsaki grapi se je cedilo iz skrivnih žil ih naraščala je tudi velika voda, kot so domačini imenovali reko.
’ Primorska četa se je spet umaknila v varstvo gozdov. V grapi pod Ostrožnim brdom, od koder so bili možni pohodi na vse strani, so si postavili brunarico. Taborišče so obdali s kamnitimi zakloni in stražarskimi mesti.
Iz Ljubljanske pokrajine je prispela skupina, ki jo je vodil Mile Špacapan - Igor. Štela je dvajset prekaljenih in dobro oboroženih borcev. Poslalo jo je poveljstvo slovenskih partizanskih čet, sestavljena pa le bila iz borcev Šercerjevega in Cankarjevega bataljona. Med njimi je bilo precej tistih, ki so bili pred vojno pobegnili pred fašističnim nasiljem v Jugosla-
vijo. Primorski rojak je bil tudi Igor, prvoborec, ki je bil poleti 1941 politkomisar Rašiške čete. Naloga Špacapanove skupine je bila, da pomaga že obstoječim partizanskim skupinam v Julijski krajini razviti odpor.
S to četo je prispel tudi Martin Greif in zamenjal komandirja Janeza. Le-ta je postal vodja okrožnega odbora Osvobodilne fronte, ki se je takrat oblikoval kot začasna partizanska oblast in usmerjevalec političnega delovanja.
Greif je bil odločen in strog voditelj, srednje rasti in bistrega videza, komunist izpred vojne, preizkušen tako v političnem delu kot v bojih. Zaukazal je zbor. Govoril je zbrano in vsem razumljivo. Obe četi, je dejal, bosta tvorila jedro bodočega Soškega odreda. Začeli bosta z ofenzivnimi akcijami, kakršne že izvajajo partizani v Ljubljanski pokrajini in na Gorenjskem. Povedal jim je, kako je bilo v Dražgošah, kjer je Cankarjev bataljon — 220 mož z 22 mitraljezi — porazil v tridnevni borbi petnajstkrat močnejšega sovražnika in vrgel iz njegove bojne sestave nekaj sto mož. Pred tem pa je del tega bataljona potolkel močno policijsko patruljo SS — 50 mož. Vse to se je zgodilo v najhujši zimi ob prelomu leta.
Ko je videl začudene obraze borcev, je malo pomolčal, nato pa povedal, česar sprva ni nameraval: da so Nemci po bitki požgali vas, do tal porušili vsa poslopja in postrelili vse moške, ki so jim prišli v roke. Govoril jim je tudi o uspešnem napadu na Lož in Bezuljak ter o drugih partizanskih akcijah onstran bivše državne meje, v Ljubljanski pokrajini, na Gorenjskem in Štajerskem.
Karlo je Greifa poslušal z zadovoljstvom. Končno je prišel čas napadov! Dovolj so se umikali in se izogibali spopadu.
Greif je postavil Janka Premrla - Vojka za vodjo vipavske, Karla pa za vodjo brkinske skupine. Nekaj dni so urili četo, da bi se znašla v novih razmerah.
Že naslednjo noč po urjenju so se premaknili na nasprotni hrib. Zjutraj so ob potoku počivali, se umili in uredili. Tedaj je po cesti s hribovske strani prikorakal davčni izterjevalec Chiuco. Bil je zamišljen. Imel je polno torbo denarja in pištolo za pasom. Poročnik Zanni mu je bil zabičal, da se ne sme vrniti, dokler ne stakne obeh oboroženih skupin partizanov. Imel je srečo. Izvedel je za Špacapanovo četo in tudi videl je njene borce. Uspelo se mu je umakniti, ne da bi ga bili borci opazili ali ustavili.
Tedaj pa... Po hrbtu ga je spreletel mrzel srh. Pred seboj je zagledal partizane ob potoku. Premaknil se je v goščavje in se začel previdno približevati potoku. Naštel je trideset mož, oboroženih s tremi mitraljezi in puškami. Oblečeni so bili v italijanske uniforme, nekateri so bili kar v civilu. Nosili so kape »triglavke« z zvezdo, nekateri pa klobuke in navadne kape.
Davkar je že videl na svojih prsih medaljo, v rokah pa pohvalo in denarno nagrado. Če se mu bo le uspelo izmuzniti nazaj in po stezah odhiteti v dolino, je svojo nalogo opravil. Nekaj časa bodo bandite pustili pri miru, potem jih bo vojska zlahka obkolila in pobila. O Bečanovih je izvedel marsikaj novega, pa tudi o mnogih drugih kmetih, ki so sodelovali z odporom. Prepričan je bil, da so ljudje, ki so v sporu iri sovraštvu z vaško skupnostjo, najboljši obveščevalci. V njihovi podzavesti tiči sla, da bi uničili in škodili tistim, ki jih ne priznavajo ali se med seboj sovražijo. Najhujši so sosedje in sprti sorodniki.
V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi
Triestina visoko premagala kanadsko moštvo Blizzarda
Triestina — Toronto Blizzard 3:0 (1:0)
STRELCA: v 10. min. Pescatori, v 53. in 70. min. De Falco.
TRIESTINA:	Zinetti, Costantini
(od 72. min. Galvani), Braghin (od 46. min. Stimpfl), Vallati (od 46. min. Mascheroni), Léonard uzzi, Ardizzon, De Giorgia (od 46. min. Dal Prà), Piccinin, Romano (od 46. min. Ghia renza), Ruffini (od 46. min. De Falco), Pescatori.
TORONTO BLIZZARD: Hammond, Miller, Karlsson, Spalding, McCullin, De Luca, Ace, James, Falzon, Byr-ne, Bettega.
SODNIK: Sguizzato iz Verone.
GLEDALCEV: 3.000
TRST — V včerajšnji mednarodni prijateljski nogometni tekmi je Triestina povsem zasluženo in visoko pre-
magala kanadsko moštvo Toronto Blizzard, ki uvršča nekaj slavnih nogometašev, kot je bivši igralec Ju-ventusa iri italijanske državne reprezentance Bettega, švedski branilec Karlsson in angleški nogometaš Byr-ne.
Nogometaši kanadskega moštva so sicer igrali dokaj »sproščeno«, to pa ne zmanjšuje pomembnosti zmage Tržačanov v tej tekmi. Včerajšnji u-speh pa je tudi dokaj spodbuden pred nedeljskim prvenstvenim nastopom proti Cremoneseju.
Tržačani so povedli že v uvodnih minutah s Pescatorijem, ki se je pred kratkim izkazal na mednarodnem mladinskem turnirju v Viareg-giu.
Ostala dva zadetka pa je dosegel De Falco. Naj omenimo, da se v kanadskem moštvu ni najbolje izkazal Roberto Bettega.
Jadran: v Budrio za »play-off«
Jadranovi košarkarji (na sliki: med tekmo s Fulgor jem) se temeljito pripravljalo za nedeljsko gostovanje v Budriu, kjer bi si z zmago priborili mesto v končnici prvenstva. V sredo so naši košarkarji igrali dokaj koristno prijateljsko tekmo v Domžalah (izgubili so za 4 točke)
Kolesarska dirka za »Trofejo Petelin«
V nedeljo bo s startom in ciljem v Nabrežini zanimiva kolesarska dirka za »1. trofejo Petelin«, in to za kolesarje člane AUDACE.
Ob 10.30 bodo startali začetniki, kadeti, mladinci in člani, ob 10.40 pa veterani, »gentleman« in »supergentle-man«.
Proga bo naslednja: Nabrežina, Slivno, šempolaj, Gabrovec, Božje polje, Križ, Nabrežina (dva kroga), nato Mavhinje, Vižovlje, Sesljan in Nabrežina (skupno 55 km).
1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Stella Azzurra 57:65 (28:25)
BOR: Gerdol, Raseni 4, Perko 9 (1:5), Sestan 12 (0:1), Ferluga 8, Baitz 3 (3:5), Štavar 4, Slobec, Pegan 17 (1:2).
Borovci so proti solidni Stelli Azzurri pokazali viden napredek. Tokrat so namreč bili povsem enakovredni ali celo bo jši od nasprotnika vse do 12. min. drugega polčasa. Tedaj jim je zmanjkalo sape in mlajši tekmeci so to izkoristili ter prevzeli odločilno prednost. Med posamezniki sta se izkazala Pegan in Sestan.
(Marko)
»Valonska puščica«: zmaga Danca Andersena
HUY (BELGIJA) — Danski kolesar Kirn Andersen je osvojil mednarodno dirko »Valonske puščice«. Danskemu koiesarju je uspel velik podvig, da je sam privozil na cilj, potem ko je tudi sam za več kilometrov vozil, na tej, dokaj težki, progi.	1
Na drugo mesto se je uvrstil Belgijec Tackaert, tretji pa je bil Nizozemec Nieuwdorp. Najboljši od Italijanov je bil Mario Seccia, ki se je uvrstil na 11. mesto, na cilj pa je privozi! kar s šestminutno zamudo.
Vrstni red (245 km) : 1. Andersen (Danska) 6.12’50’’ s poprečno hitrostjo 39,510 km na uro; 2. Tackaert (Bel.) po 3’39”; 3. Nieuwdorp (Niz.) po 3’39”; 4. Arnaud (Fr.) po 3’42”; 5. Manders (Niz.) po 3’42’’; 6. Lubberding (Niz.) po 4’26”; 7. Zimmermann (Švi.) po 4’26''; 8. Linard (Fr.) po 4’28”; 9. Anderson (Avstral.) po 5’49”; 10. Da Silva (Port.) po 6’; 11. Beccia (It.) po 6'.
Renard odvzel Rainingerju evropski naslov
CASAVATORE (NEAPELJ) — Belgijski boksar Jean Marc Renard je odvzel Italijanu Alfredu Rainingerju evropski naslov v superperesni kategoriji. Belgijski boksar je zmagal po točkah v 12 krogih. Bil pa je odločno boljši od Italijana. To pa predvsem v zadnjih rundah, ko je celo zrušil svojega tekmeca na tla. To je dvajseta zmaga Belgijca v 22 nastopih kot profesionalec. Za Rainingerja pa je sinočnji tretji poraz v 30 dvobojih
Pellaschier najboljši športnik F-JK
UGNANO SABBLADORO — Po anketi športnih časnikarjev Furlanije -Julijske krajine je najboljši športnik naše dežele za leto 1983 član »Azzurre«, Tržičan Mauro Pellaschier. Pel aschier je poleg tega na jadrnici »Linda« tudi osvojil svetovni naslov v Rio de Janeiru v »One Tone Cup«.
Za najboljše moštvo pa so časnikarji izbrali nogometno ekipo Triestine, ki je napredovala v drugo italijansko ligo. Priznanje pa je prejel tudi tržaški jadralec Dany De Grassi.
Maratonci vseh dežel, združite se!
V tretji amaterski nogometni ligi
Sovodnje le v drugem delu pokazale svoje pravo lice
kratke vesti
•	GORIŠKI BOKSAR SEBASTIANO SOTGIA, italijanski prvak v lahki kategoriji, se bo v sredo, 18. aprila v Trevisu spoprijel s Francozom, a-friškega porekla Samuelom Mekom. Dvoboj bo kot priprava za Sotgio za naskok na evropski naslov proti Zahodnemu Nemcu Reneju Wellerju.
•	TENIS. Letošnjo mednarodno teniško prvenstvo Italije, ki bo od 14. do 20. maja, bo imelo dokaj dobro zasedbo. Svoj nastop so že najavili Wi-lander, Arias, Noah, Higueras, itd.
•	ZAGRAJ — MARTINŠČINA. Sko raj 200 pilotov se je že vpisalo za avtomobilsko gorsko dirko Zagraj -Martinščina, ki bo v nedeljo.
e MARKOVIČ DÀL OSTAVKO. Po nedeljskem porazu v Ljubljani proti Olimpiji je trener zagrebškega nogometnega prvoligaša Dinama Vlatko Markovič dal ostavko.
•	SOCRATES K BARCELONI? Za
brazilskega nogometnega asa se zanima tudi španski prvoligaš Barcelona.
Organizacija maratonskih tekov se je silovito razširila po skoraj vsem svetu. Izostajata samo Afrika in Južna Amerika iz razlogov, ki so še preveč jasni.
Ob kakovosti, katere organizatorji iščejo z mastnimi honorarji najboljšim na svetu ali s skromnimi nagradami manj dobrim tekačem, so maratonski teki vse bolj odprti širokim množicam, ki s prijavninami v dobri meri krijejo izdatke in puščajo tudi zaslužek organizatorjem.
Z raznimi odtenki že obstajata dve kategoriji organizatorjev:	resni in
špekulativni. Prvi skrbijo tudi za varnost, za koreografijo, za kakovost in za vse kar spada k uspešnemu poteku, druge pa zanima čim večji zaslužek.
Mednarodni tek v japonskem mestu Fukuoka (teče se v decembru) je znan kot najbolje organiziran z vidika tekmovalcev. Redno je na startu
del svetovne elite. Tek v New Yorku je zaradi velike propagande, ki jo uživa, skrit cilj vsakega maratonca. Udeleženci teka - tudi tisti, ki tečejo po tri ure in več - so organizacijo, ki zadosti 17 tisočem tekačev, ocenili kot izvrstno. New York kot najvažnejše mesto na svetu ima svoj čar in slika nepregledne množice, ki teče čez mogočni most »da Verrazzanm, je že pravi klasik dnevnih kronik. Nasprotno je maratonski tek v Londonu (doslej »rekorder«	18 tisoči udeležen-
cev) znan kot slabo organiziran.
Maratonskih tekov po svetu mrgoli. Mednarodnih so lani našteli preko 400 in skoraj vsaka prestolnica ali večje mesto prireja svojega.
V zgodovini maratonskih tekov je vsemogočih zanimivosti.
Najhitrejši je bil doslej Američan Alberto Salazar s časom 2 ur 8'13”. Med ženskami je doslej najboljši čas dosegla Joan Benoit (ZDA) z izidom
2 ur 22’43”, čeprav obstaja dvom, da je bila proga v Bostonu nekoliko prekratka. Sicer sta Roe (N. Zel.) in svetovna prvakinja Grete Waitz tekli v 2 urah 25’29”.
Klasična proga 42,195 km ne odgovarja razdalji iz vasice Maraton do atenskega olimpijskega stadiona, temveč razdalji od windsorskega gradu do stadiona White City v Londonu. Tekli so jo na 01 leta 1908.
Maraton so tekli tudi v dvoranah. Leta 1906 sta se v Madison Sqare Gardenu pomerila Italijan Dorando Petri in Američan Hayes. Po 263 krogih je zmagal Petri v času 2.44’20”, 44 sekund pred nasprotnikom. Najboljši čas pa je dosegel Šved Nyles (2.28’ 09”). (K. B.)
• VATERPOLO. S srečanjem Italija -Avstralija se bo danes v Rimu pričel kvalifikacijski olimpijski turnir v vaterpolu.
Prejšnjo nedeljo se je na Goriškem zaključilo nogometno prvenstvo 3. a materske lige, v katerem sta nastopili štandreška Juventina in Sovodnje. Zaključil se je uradni del, saj sta se Tomana in Villesse znašla na vrhu lestvice z enakim številom točk, zaradi česar bo potrebna dodatna tekma, ki bo odločala o prvaku v skupini H. Poleg tega bodo morali odigrati še zaostali tekmi Fossalon -Juventina in Fossalon - San Lorenzo.
Kljub temu velja povedati, da kar zadeva naši predstavnici, je položaj že dokončen, saj dodatni točki za Štandrežce ne bi spremenili njihovega položaja na lestvici.
Tokrat bomo oceni'j prvenstvo Sovodenj, ki so z 21 točkami zasedle 8. mesto. Marsonovi varovanci so v tem prvenstvu dosegli 9 zmag, trikrat so remizirali, 12-krat pa so poraženi zapustili igrišče. Vsega skupaj so dose--gli 27 zadetkov, prejeli pa so jih kar 44.
Iz teh skopih številk, oziroma če številke iz prvega dela prvenstva primerjamo z rezultati drugega, nam bo takoj jasna ena ugotovitev: Sovodnje so bile v drugem delu prvenstva med najuspešnejšimi ekipami. V drugi polovici so namreč zbral kar 17 točk (v prvem delu le 4), to je isto, kot sta storili -Tomana in Villesse, ki sta prvenstvo zmagali. Torej, če bi slovenski fantje igrali vedno tako, kot v drugem delu, bi (vsaj teoretično) lahko osvojili prvo mesto.
O letošnjem prvenstvu Sovodenj smo se pogovoril s predsednikom društva Davorinom Peliconom, ki je u-gotovil, da je ekipa zaključita prvenstvo približno na takem mestu, kot so v začetku pričakovali.
»Povedal bi predvsem to, da se mi zdi prvo mesto Tomane in Villes-seja povsem upravičeno, saj sha pokazali največ skozi celo prvenstvo. Kar zadeva naše ekipe, bi podčrtal smolo, ki se nas je držafa v prvem delu, ko je bilo veliko igralcev bolnih ali poškodovanih, tako da je moral trener Marson iz tekme v tekmo spreminjati postavo in to se je še kako
Davorin Pelicon
odražalo v igri in rezultatu. V drugem delu pa se je stanje izboljšalo, tako da so se v ekipo vrnili vsi igrallci in rezultati so pokazali, da smo bili med najmočnejšimi v prvenstvu, saj smo v tem času dosegli kar 7 zmag, 3 remije in smo samo dvakrat poraženi zapustili igrišče. Kljub temu smo s potekom prvenstva zadovoljni in ob tej priložnosti bi rad podčrtal požrtvovalnost našega trenerja Giani ja Marsona, ki je pokazal, da se s trdno voljo da doseči marsikateri rezuitat. Omenil bi tudi, da smo v drugem delu prvenstva ponovno vključili v naše vrste odličnega vratarja Rajka Petejana in da smo dosegli dobre rezultate tudi na naraščajniškem nivoju, kjer so se v teku prvenstva izkazali nekateri dobri mladinci.«
(Rudi Pavšič)
Poraz Poletovih
košarkaric
V svojem prvem prvenstvenem nastopu v prvi ženski diviziji so košarkarice openskega Poleta izgubile proti moštvu John Under s 25:81.
Poletovke so bile v uvodnih minutah enakovredne nasprotnicam., v nadaljevanju pa so popustile in poraz je bil tu.
Zahteven spored tekmovanja za TPK Sirena
Aprila se je uradno pričela nova jadralna sezona, ki bo segala tja do septembra.
Jadralci in kadeti Tržaškega pomorskega kluba Sirena se bodo udeležili regat v individualni sestavi. Tekmovali bodo v razredih »optimist«, »evropa«, »finn«, »laser« ter jadralnih desk.
V razredu »optimist« bodo regate potekale Po naslednjem sporedu : a-prila v Brenzoneju — mednarodna miting-regata. Konec aprila bo v Ra-venni prva selekcija za evropsko in svetovno prvenstvo. Druga selekcija za evropski in svetovni pokal se bo odvijala maja v Anziu. Vedno maja se bo v Follinici odvijal finale državne selekcije za evropski in svetovni pokal.
POKAL PRIJATELJSTVA. Prva regata bo na sporedu maja v Celovcu, druga junija v Tržiču, tretja, zaključna regata, avgusta v Kopru.
MLADINSKE IGRE. Tekmovanja bodo v več fazah. Prva dva uvrščena jadralca v deželni fazi se bosta udeležila zaključne državne faze. Deželna faza XI. cone se bo odvijala v Lignanu, 27. maja.
Konec junija in 1. julija bo v Tor-bolah srečanje za pokal »Srebrnega optimista«.
Od 8. do 12. septembra se bo v Benetkah odvijalo italijansko prvenstvo za pokal AICO (Associazione I-taliana Classe Optimist Italijansko združenje razreda »optimist«), V individualni sestavi za pokal AICO bosta veljavni dve lestvici : splošna in lestvica v ženski konkurenci.
Novost letošnjega jadralnega koledarja so conske regate po ekipah za »Pokal AICO«. Vsako ekipo bo sestavljalo pet jadralcev ali plovil. V vsaki preizkušnji bodo morali sodelovati samo štirje čolni. Vsaka ekipa se bo morala pomeriti z vsemi sodelujočimi moštvi, ki sestavljajo izločilni krog.	*
Poleg conskih regat po ekipah se bo v Reggio Calabrii odvijalo od 1. do 4. novembra skupno ekipno tekmovanje za pokal AICO.
Jadralci TPK Sirena v razredu »op-
timist« se bodo udeležili poleg zgoraj navedenih, še vseh področnih regat v organizaciji klubov XI. cone, ki se bodo zvrstile od junija do septembra v Sesljanu, Cavazzu, Chiog-gi, Miljah, Caorlah, Benetkah.
V	razredu »evropa«, bodo regate potekale: od 24. do 26. aprila v Va-razzeju in od 29. aprila do 1. maja v Imperij (mednarodna regata), 25. in 27. maja v Bramami. Od 16. do 23. junija v Numani, kjer se bo odvijalo absolutno prvenstvo devete cone. Od 15. do 21. avgusta žensko prvenstvo v Trstu. Od 25. avgusta do 1. septembra v Pianellu - mednarodna regata. Tildi jadralci v razredu »evropa« se bodo udeležili vseh regat v organizaciji klubov XI. cone. Regate bodo potekale od aprila do septembra in se bodo odvijale v Caorlah, Tržiču, Benetkah, Sesljanu, Trstu, Miljah, Gradežu, Lignanu in San Giorgiu di Nogaro.
V	razredu »firm« bo od 9. do 10.
junija v Jesolu regata za consko prvenstvo za pokal Severnega Jadrana. Avgusta bo v Tržiču regata za pokol Colussi in pokal P. Parovel. Septembra bo v Trstu consko prvenstvo pete preiskušnje - sklepno jadralno srečanje. Od 31. oktobra pa do 4. novembra spet srečanje mladinskih skupin v Livornu.
V organizaciji Tržaškega pomorskega kluba Sirena bodo na vrsti tri regate v individualni sestavi za pokal TPK Sirena. Prva bo na sporedu 29. aprila v razredu jadralnih desk. Druga 29. junija, ko bo na sporedu področno prvenstvo v razredih »evropa«, »laser« in »finn«. Tretja regata bo 5. avgusta, ko bo na vrsti področno srečanje v razredu »optimist«. Morda bo klubu uspelo speljati še četrto regato v razredu »optimist« po ekipah.
Kar se tiče delovanja deskarjev, ki bo ravno tako živahno kot delovanje drugih klas, je vredno omeniti
pobudo pripadnikov tega odseka, ki so se odločili prepluti Jadransko morje na jadralnih deskah. Do podviga naj bi prišlo na začetku turistične sezone.
Deskarji vseskozi trenirajo in telovadijo, da čim bolje pripravijo telesno kondicijo. Prepričani so, da z dobro planiranim treningom, z dobro opremljenimi deskami, ob ugodnih vremenskih razmerah, lahko porušijo rekord, ki ga je postavil v sezoni 1980 Italijan Fabio Baldini. Jadran bi prepluli od Cervie do Pulja. Ekipo sestavljata dva člana Windsurf klub Veter iz Ljubljane in dva člana TPK Sirena iz Trsta. Tomaž Kunaver uspešno sur fa in je dober alpinist. Peter Šturm surfa od leta 1978. David Poljšak, jadralec TKP Sirena, ima za seboj petletno tekmovalno delovanje. Aleš Žetko surfa od leta 1979.
Vsi štirje omenjeni jadralci bodo skušali med prečkanjem Jadranskega morja doseči čim boljši čas (približno 20 ur). Med tekmovanjem ne bodo smeli stopiti z deske. To pomeni, da bodo jedli, spali, čakali na veter, počivali na deski. (A. D.)
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
V prihodnjem kolu priložnost za Kontovel
naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
Samo še tri kola nas ločijo od konca promocijskega prvenstva, ki se bo za naša moštva tudi letos sklenilo globoko pod začetnimi predvidevanji, 'itidi preteklo kolo je bilo za naše predstavnike dokaj pogubno, saj sta Kontovel in Polet izgubila, Bor Radenska pa le osvojil zmago.
Košarkarji Bora Radenske so v ne-nedljo brez večjih težav odpravili o-kmjeno postavo Stelle Azzurre, ki jim je nudila odpor le v prvem delu srečanja. S svoje strani so bili borovci prav tako okrnjeni, vseeno pa so v drugem polčasu igrali tako dobro, kot že dolgo nismo videli. Proti Stelli Azzurri so bili košarkarji Bora Radenske res odlični. V napadu so prikazali dopadljivo in solidno igro, medtem ko so bili v obrambi pozorni kot še nikoli letos, tako da so učinkovito prestregli nekaj podaj domačega moštva. Tokrat so Sosičevi varovanci prepričljivo in zasluženo zmagah in poprečnost nasprotnikov je bila po našem mnenju zgolj postranskega pomena. Prav zaradi vsega tega smo lahko še enkrat več obžalovali, da so si borovci letošnje prvenstvo zapravili sami, ko so bili na igrišču neodločni, nerazpoloženi in nejevoljni v igri in še posebno takrat ko so dopustili, da jim mnogo slabši tekmeci (Lavoratori del Porto) povzročijo težave. Vsekakor pa so dejstva taka in ne drugačna in ob koncu lahko samo se enkrat ugotovimo, da bi Bor Radenska moral soditi v vrh prvenstva, toda igralci so se še enkrat izneverili prvotnim načrtom.
Borovi košarkarji bodo tokrat gostovali na igrišču Scoglietta, ki je po zelo slabem začetku (tri zmage v prvem delu prvenstva), doslej zbral v povratnem delu kar deset zmag. Polet se "bo na tujem pomeril s tre-tjeuvrščeno Barcolano, Kontovelci pa bodo doma igrah proti Stelli Azzurri. Za Kontovelce je to enkratna priložnost, da izboljšajo svoj položaj na razpredelnici. (Concia)
Prestižna zmaga Borovih kadetov
Bor - Ferroviario 87:81 (40:45)
BOR: Pregare 16 (2:2), Semen, Jogan 4, Pieri 8 (2:3), Smotlak 2 (0:2), Parisi 3 (1:2), Kovačič 22 (6:9), Korošec 32 (6:11), Krapež, Pupulin.
Proti drugouvrščenemu Ferroviariu so borovci odi grah letos najboljšo tekmo in so zasluženo zmagali. Tekma se je začela v znaku velike izenačenosti, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. Sodnika sta dokaj ne-
nika zavedala netočnega sojenja.
V odmoru je trener Sancin razjasnil pojme igralcem in jim povedal, da se to tekmo lahko zmaga predvsem v obrambi. Tako so naši tudi štorih, saj so nasprotniki do 9. minute dah le 7 točk, borovci pa kar 24. Stanje 64:52 v korist »plavih«. Nasprotniki so se nato približali še enkrat na tri točke, toda borovci niso izgubili glave, razliko spet povišali in zasluženo zmagah ob navdušenju vseh prisotnih, medtem ko so razočarani nasprotniki s tem porazom izgubili tudi prvo mesto na lestvici. Tudi tokrat je bil najboljši strelec srečanja Fabrizio Korošec, ki je bil v napadu neustavljiv. Najboljši mož
pravično sodila, saj sta do 10. minu
te prisodila 10 osebnih napak našim na igrišču pa je bil Adriano Kovačič, in le 2 nasprotnikom. »Plavi« so ob-medtem ko je Robi Smotlak zelo pa-držali mirno kri, tako da sta se sod-metno vodil igro.	(Vanja)
Mladi upi za zeleno mizo
JSL
Namiznoteniškega turnirja
ob 25-letnici ŠZ Bor se je udeležilo lepo število mladih igralcev
Kotalkanje najbolj priljubljena panoga pri Vipavi na Peči
Dejavnost zaviralo pomanjkanje telovadnice
Pri Vipavi na Peči vztrajajo in vztrajajo z uspehom. Kotalkanje o-predeljuje njihovo dejavnost, čeprav so se že poskusih v prirejanju zani-ohvih in uspelih pohodov. V najbolj Priljubljeni panogi niso na najvišji točki krivulje, ki ponazarja njihovo delovanje, kajti število članic, ki va-bi. je padlo. Vendar ob primerni spodbudi pristopijo k skupnemu naporu tudi tiste, ki ne vadijo redno jn pripomorejo k uspehu pobude. Tako je bilo lani ob otvoritvi sovo-denjske telovadnice; tako bo verjetno letos ob prikazu, ki bi se moral u-resničiti konec aprila ali v začetku maja.
Osnovna težava, ki je doslej tlačila možnost brezskrbne vadbe, je bilo Pomanjkanje pokritega prostora, zaradi česar so odpadah treningi med najbolj dejavnimi meseci v zimskem casu. S pokritim prostorom v Sovod-njah, potem ko so poskusi pokazali, oa kotalke ne kvarijo poda, in s prepotrebnimi označenimi krivuljami, ki Jih bodo narisali v sami telovadnici, bo osnovno vprašanje odpadlo. Ostalim pogojem, ki vphvajo na uspešno oolo. je že zdaj zadoščeno: operativnost odbora, vadbeni kader z Nado Devetak in Marizo Fiorente in tekmovalni uspehi nas prepričujejo, da
bo tudi krivulja številčnosti rastla v prihodnji sezoni.
Napišimo še nekaj o uspehih. Mimo so pokrajinska tekmovanja v Pierisu sredi marca in začetku aprila, sledila bodo v maju deželna tekmovanja v Trstu v okviru vsedržavne kotalkarske zveze. Društvo se u-deležuje tudi prvenstev Unione italiana sport popolare, katere prvenstva bodo aprila in junija, na državni ravni oktobra pa v Pordenonu. V okviru Mladinskih iger bo e-na prireditev na Peči, pokrajinski del v Gorici, deželni del v Trstu. Tretje mesto Tanje Peteani v Pierisu v razredu članic, četrto mesto Katje Tom masi in šesto mesto Barbare Kovic v razredu mladink prav gotovo ne bodo ostala osamljena v seznamu letošnjih uspehov. (R.A.)
NOGOMET - NARAŠČAJNIKI
Zmaga Brežanov
Zaule — Breg	0:1 (0:1)
STRELEC: v 20. min. Barut
BREG: Bertoli, Zgur, Senica, V. Olenik, Cassani, Ciacchi, Jerman (v 30. min. Parovel), S. Olenik, Biagi, Sancin, Barut.
Proti zadnjeuvrščeni ekipi Zaule
niso imeli Brežani v zaostali tekmi večjih težav. Že od samega začetka je bilo razvidno, da so »plavi« boljše postavljeni na igrišče in boljše uigrani. Tudi priložnosti za gol ni manjkalo, vendar so napadalci zaradi precejšnje površnosti dosti grešili. Kljub temu pa je Barut z odličnim strelom povedel.
V drugem polčasu so Brežani še kar dobro začeli, vendar so se kmalu vdali, kot da jim je bil gol prednosti dovolj. Nasprotniki so se reorganizirali te skozi cel drugi polčas oblegali vrata Brežanov, ki so se rešili pred remijem le po zaslugi vratarja Bertoli ja. (M.T.)
totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1
1
1
X
2
1
X
1
X
X
2
2
2
X
2
1
X
X
2
2
1
1
X
C
danes igra za vas
Klavdij Grbec
totocalcio
Ascoli - Pisa	1
Fiorentina - Lazio	1
Genoa - Milan	X	2
In ter - Avellino	1
Napoli - Catania	1
Roma - Juventus	1X2
Torino - Udinese	1
Verona - Sampdoria	1	X
Arezzo - Campobasso	1	X
Cagliari - Como	2
Triestina - Cremonese 1 Spal - Brescia	* X
Taranto - Bari	1X2
Klavdij Grbec se je s športom začel ukvarjati pri Boru kot namiznoteniški igralec in odbojkar. Sedaj je načelnik obnovljenega namiznoteniškega odseka Bora, ki je po večletni zamrznitvi spet zastavil spodbudno delo. 1 o pobiču je Grbec asistent kemije, hkrati pa je tudi predsednik področnega sveta Ja osnovne šole.
Frejšnji teden je Ivan Plesničar pravilno napovedal devet rezultatov.
obvestila
ŠZ Jadran
obvešča, da bo ob priliki prvenstvene košarkarske tekme (15. 4.) Bc. Ca. Budri o - Jadran avtobusni izlet za navijače v Budrio. Cena je 10.000 lir.
Odhod avtobusa: z Opčin ob 6.00, s Proseka ob 6.15 in iz. Nabrežine ob
6.30.	Vpisovanje: v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v Baru Igor v Nabrežini.
ŠD Mladina
organizira rekreacijske treninge v namiznem tenisu s končnim turnirjem vsak torek in četrtek ob 19.30 v prostorih občinskega rekreatorija v Križu. Vabljeni!
ŠK Kras
organizira otroški pomladanski pohod v nedeljo, 15. aprila 1984, ob 9. uri. Zbirališče ob 8.45 pri spomeniku v Samatorci. Vabljeni!
ŠZ Bor - odbojkarski odsek obvešča, da bo seja odseka v ponedeljek, 16. aprila, ob 18.30.
NA TRŽAŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA
- SKUPINA A
V tej konkurenci manjkata do konca prvenstva še dve koh. V skupini A je prvo mesto že oddano šesterki In terja 1904, ki ima 4 točke naskoka pred Slogo Bar Alex. Slovenski odbojkarji so v osmem prvenstvenem nastopu prepričljivo premagali Vol ley 80 Duke in sedaj ni več, nobene bojazni glede osvojitve 2. mesta na končni lestvici.
IZIDI 12. KOLA
Inter 1904 VIS 3:0; Sloga - Volley 80 Duke 3:0; Rozzol - Nuova Pallai volo Trst 0:3.
LESTVICA
Inter 1904 16; Sloga Bar Alex 12;
Vol ey 80 Duke 10; VIS Trst 6; Nuova Pallavolo Trst 2; Rozzol 0.
SKUPINA B
Slej ko-prej v preostalih dveh prvenstvenih nastopih niti v tej skupini na samem vrhu ne bo prišlo do bistvenih sprememb. Še naprej vodi Pohsportiva Gretta, ki je tudi še nepremagana. Samo za dve točki zaostaja San Sergio, ki pa je odigral tekmo več kot vodeči. Presenetljivo dober pa postaja Ferroviario, ki je izgubil tesno z Gretto s 3:2, a je bi potem kar trikrat zapored uspešen.
IZIDI 12. KOLA
VM - Ferroviario Opicina 0:3; Pallavolo Sistiana - Bor 3:2; San Sergio -Radio Telex 3:0.
LESTVICA
Polisportiva Gretta 20; San Sergio 18; Ferroviario Opicina 16; Bor. VM in Pallavolo Sistiana 6; Radio Telex 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Šesterka San Sergia Gold Fassl je še naprej trdno na prvem mestu in ima, ne glede na razplete v zadnjih dveh prvenstvenih nastopih zagotov 'Jeno prvo mesto, saj ima nič manj kot 8 točk prednosti.
Nato sledi trojka Club Altura, £US in Cortina Sport A. Po aadnjih pre pričljivih nastopih ima tudi Kontovel ELectrlonic Shop vse možnosti, da napravi še korak više, saj sta naslednja dva nasprotnika Cortina Sport B in Le Volpi prav na dnu lestvice z 2 točkama. V nedeljskem nastopu so Kontovelke premagale tržaški CUS, naš drugi zastopnik Soka iz Nabrežine pa v gosteh z Le Volpi ni imel težkega dela.
IZIDI 12. KOLA
San Sergio Gold Fassl - Cortina Sport B 3:0; Cortina Sport A - Club Altura 3:1; Le Volpi - Sokol 0:3; Kontovel Electronic Shop CUS 3:0. LESTVICA
San Sergio Gold Fasa’ 22; Club Altura, CUS in Cortina Sport A 14; Kontovel Electronic Shop 12; Sokol 6; Cortina Sport B in Le Volpi 2.
UNDER 15 MOŠKI Potem ko je Sloga odigrala še zaostalo tekmo iz 1. kola s Prevenire, je lestvica 3 kola pred koncem popolna. Na vrhu so povsem zasiuženo mladi odbojkarji Sloge, ki imajo 4 točke prednosti pred VIS. Šesterka Interja 1904, ki je bila v preteklosti nepremagljiva v tej konkurenci, je sedaj na 3. mestu. Po sobotni spodbudni zmagi je Bor napredoval iz zadnjega na predzadnje mesto. Le škoda, da so Tržačani najprej izgubia 2 točki, ki jim jih je odvzela tekmovalna komisija, potem pa še na igrišču z Nuova Pallavolo, proti kateri so nastopih močno okrnjeni.
Sloga ima praktično že zagotovljen pokrajinski naslov.
IZIDI 7. KOLA
VIS - Sloga; Inter 1904 - Nuova Pal lavoio Trst 2:0; Bor - Prevenire 2:0; zaostalo srečanje 1. kola : Prevenire -Sloga 1:2.
LESTVICA
Sloga 14; VIS 10; Inter 1904 8; Prevenire 4; Bor 2; Nuova Paltavoio Trst 2.
UNDER 15 ŽENSKE
SKUPINA A
V tej skupini je premoč Brega očitna. Mlade odbojkarice Doline so v 7 tekmah prepustile nasprotnicam samo 34 točk (vse tekme so zmagale z 2:0) kar je skupno samo 4 točke več kot aa 2 seta. Morda to najbolje pove, da je vsak nastop za varovanke trenerja Jurkiča samo slabo ogrevanje. Dobre so mlajše borovke, ki so z 10 točkami tretje in za 2 zaostajajo za Inter jem 1904, ki je na 2. mestu lestvice.
IZIDI 7. KOLA
Centro O impia - Breg 0:2; Sloga B - Inter 4 0:2; Ricreatorio Nordio -Bor 1:2.
LESTVICA
Breg 14; Inter 1904 12; Bor 10; Centro Olimpia 4; Sloga B 2; Ricreatorio Nordio 0.
SKUPINA B
Razpleti v tej skupini potekajo v znaku premoči Sloge, kar pomeni, da se bosta v sklepnem srečanju za pokrajinski naslov spoprijela Breg in Sloga. Slogašice so tudi vse tekme ce premagale z 2:0. Ob solidni OMA Olympic se zelo dobro drži Sokol, ki je doslej pospravil 6 točk. V preosta lih 3 kohh prav gotovo ne bo prišlo do bistvenih sprememb, ker sta CUS in Inter B preslabe, da bi kihko mešala štrene.
IZIDA 7. KOLA
Sloga A - Inter B 2:0; CUS - Sokol 0:2
LESTVICA
Sloga A 10; OMA Oympic 8; Sokol 6; CUS te Inter B 2.
G. F.
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA A
Zaostala tekma Sovodnje - Italcan-tieri bo odločala o drugem finalistu, saj bi morala Soča brez težav premagati šibko ekipo iz Ronk. V minulem kolu so Sovodnje odpravile ARCI Pieris, Soča pa je nepričakovano gladko izgubila v Tržiču, kar je omogočilo Italcantieriju, da se je zopet vključil v boj za »play-off«.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Italcantieri - Soča 3:0; Sovodnje -ARCI Pieris 3:0.
LESTVICA
Soča te Sovodnje 14, Italcantieri 12, ARCI Pieris 10, Torriana 2, AGLI Ronchi 0.
ZAOSTALE TEKME Sovodnje - Italcantieri, ARCI Pieris - Italcantieri, Soča - AGLI Ronchi, Torriana - AGLI Ronchi.
SKUPINA B
V tem tednu je odbojkarska zveza dokončno sprejela sklep (po prizivu Olympie), ' da dosodi zmago Mossi s 3:0, ker se Olympia ni predstavila na igrišču. Obenem je Olympii odvzela dve točki, tako da Goričani ne morejo več računati na končnico prvenstva. Čeprav se prvenstvo še ni končalo sta se v finale uvrstila Naš prapor Sošol te Val, torej slovenski ekipi, kar je nedvomno lep u-speh. V zadnji tekmi je Naš prapor odpravil Libertas iz Koprivnega, O-lympia pa je izgubila z goriškim Li-bertasom.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Naš prapor Sošol - Libertas Copriva 3:1; Lucteico - Mossa n.o.; Olympia Libertas Gorica 2:3. Počival: Val.
LESTVICA
Naš prapor Sošol 20, Val 14, Lib. Gorica 12, Mossa, Olympia in Luci-nico 10, Lib. Capriva 4.
ZAOSTALA TEKMA Lucinico - Mossa.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
(FINALNI DEL)
Mariano — Sovodnje	1;3
(6:15, 15:12, 9:15, 12:15)
SOVODNJE: Černič, Cijan, A. in M. Petean, Lo visteti. Ga. in G. Copresti, M. te L. Vižintin.
Sovodenjke so se dobro izkazale tudi v drugem kolu finalnega dela za napredovanje v D ligo. Že v prvem setu smo videli, kdo bo gospodar na igrišču. Naše odbojkarice so igrale zelo zbrano in požrtvovalno, največje veselje za trenerja Rajka Petejana pa so pripravile v tretjem nizu, ko so tako v obrambi kot v napadu zaigrale odhčno. (M.K.)
IZIDI
Corridoni - Mariano 3:1, Torriana Sovodnje 0:3, Mariano - Sovodnje 1:3. LESTVICA
Sovodnje 4, Corridcmi 2, Mariano in Torriana 0.
PRIHODNJE KOLO Sovodnje - Corridoni (30. 4. ob 20.15 v Gorici) ; Torriana - Intrepida Mariano.
UNDER 15 - MOŠKI
Olympia si je zagotovila najmanj drugo mesto, saj je v zadnjem kolu sredi Ronk odpravila AGLI. O prvem mestu bo torej odločal spopad med Olympio in Libertasom iz Gorice. IZIDI 6. KOLA
AGLI Ronchi - Olympia 1:2, Grall Torriana - Libertas Cormons 2:0, Libertas Gorica - Italcantieri 2:0. LESTVICA
Libertas GO in Olympia 10, AGLI Ronchi 6, Libertas te Grall Torriana 4, Italcantieri 0. (Libertas GO te Italcantieri imata tekmo manj.) PRIHODNJE KOLO AGLI - Italcantieri, Libertas GO -Grah Torriana, Libertas Krmin - O-lympia (20. 4. ob 18. uri v Krminu).
UNDER 15 - ŽENSKE
Sovodnje Butkovič nadaljujejo svojo zmagovito pot. Sledi jim ekipa iz Muša. V minulem kolu so Sovodenjke premagale Italcantieri, Olympia pa je po pričakovanju izgubila z Mosso.
IZIDI 11. IN 12. KOLA Canon - Torriana 1:2, Intrepida -Italcantieri 0:2, Olympia - Mossa 0:2, Sovodnje Butkovič - Italcantieri 2:1, AGLI Ronchi - Lucinico 0:2; Mossa -Intrepida 2:0, Italcantieri - Intrepida 2:0.
LESTVICA
Sovodnje Butkovič 20, Mossa 18, Torriana 12, Lucteico in Italcantieri 10, Mariano 6, Olympia, Canon te AGLI Ronchi 4.
PRIHODNJE KOLO Canon - Olympia (jutri ob 18.30 v Tržiču), Lucinico - Mariano, Torriana - Olympia (16. 4. ob 18. uri v Gradišču), Canon - Ronchi, Intrepida Sovodnje (30. 4. ob 18. uri v Marianu).
Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zoseb mke mesečno 180,00, letno 1 800.00 din, za organizacij in podjtia mesečno 250,00, letno 2.500.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš 23 mm) 43000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 7/5-275. tlx 460270 EST I. 11 vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k	ZTT	iBìrfil ^lan i,*l'*anske
m tiska	Trst	IM Iti ,veze Cas°P'snih
založnikov FIEG
13. aprila 1981
Dramatičen poziv predsednikov 13 italijanskih opernih hiš
Vse večja zadolženost postavlja težak vprašaj nad prihodnjo sezono
RIM — Gledališča v Italiji že dalj časa pesti vse hujša finančna kriza, ki je posledica številnih dejavnikov, predvsem pa nezaslišano površne in dokaj protislovne vladne politike. To stanje naša javnost sicer že pozna, saj je nanj že večkrat in posebno v zadnjih časih na kar dramatičen način opozorilo vodstvo Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. V teh dneh pa so o istem vprašanju nanovo in v nič manj dramatičnem tonu spregovorili predsedniki 13 najvažnejših italijanskih opernih gledališč. Ti so naslovili na rimski parlament in na ministra za turizem in prireditve Lelia Lagoria pravcati ultimat, v katerem je rečeno, da italijanskim opernim gledališčem grozijo komisarske uprave in prekinitev dejavnosti zaradi stečaja, ce ne bo prišlo do učinkovitih ukrepov
Z izjemo turinske imajo vse opere v Italiji dol-
gove, ki gredo v desetine milijard lir. K vse večjemu zadolževanju prispevajo v dobršni meri pasivne obresti, ki marsikje že presegajo redne stroške. Očitno gre za posledico večletnega neustreznega in nerednega financiranja. Da bo slika otip-ljivejša, naj navedemo nekaj primerov. Iz državnih blaganj je bilo za 13 omenjenih opernih gledališč lani nakazanih 180 milijard lir, medtem ko znašajo že njihovi stroški za vzdrževanje osebja v istem letu 228 milijard lir. Povrh so omenjena denarna sredstva samo nakazana in torej dejansko neuporabna. In tako se dogaja, da gledališča najemajo posojila pri bankah. Slovita milanska »La Scala« se je npr. zadolžila pred kratkim pri tujih bankah za 14 milijard lir, medtem ko še vedno čaka na izplačilo 23 milijard lir, ki ji je država nakazala od leta 1976 dalje. Razume se, da visi
spričo takega finančnega položaja težak vprašaj nad prihodnjo operno sezono in ni nič čudnega, če marsikateri predsednik italijanskih opernih gledališč grozi z ostavko, ali jo kar poda, kot je npr. to pred kratkim storil predsednik bolonjske opere Giorgio Pesti.
Kakšni so izgledi za izhod iz tega nevzdržnega in čedalje hujšega položaja? Minister za turižem in prireditve Lelio Lagorio je že pred nekaj meseci pripravil zakonski načrt, ki predvideva med drugim ustanovitev enotnega sklada za vsa gledališča v Italiji, v katerega naj bi se stekal določen odstotek izkupičkov državnih loterij in igralnic na srečo. Vendar o tem načrtu ni še razpravljala niti vlada, kaj šele parlament. Kot že rečeno, pa je stanje tako hudo, da bi morali kaj učinkovitega ukreniti že v teh tednih.
Izgnali ameriškega vohuna v Kabulu
MOSKVA — Tretjega tajnika ameriškega veleposlaništva v Kabulu so včeraj izgnali iz Afganistana, ker je mož tam vohunil. A-meriškega vohuna naj bi pri tem odkril afganistanski agent, ki je hlinil, da dela za CIA, v resnici pa je bil v službi svoje države. To naj bi mu omogočilo, da odkrije Richarda Vandivera, ki je Abdula Madžida (tako naj bi bilo ime članu afganistanske protiobveščevalne službe) večkrat vprašal za podatke o članih ka-bulovske vlade.
V VVashingtonu so obtožbe proti Vandiveru zanikali, češ da so ne-osnovanc, v Kabulu pa so oblasti zatrdile, da imajo v rokah neizpodbitne dokaze, da je bil ameriški diplomat zares vohun.
Popravila svobode
Dva mrtva v Belfastu
Proti nespečnosti
Tudi svobodo je treba kdaj pa kdaj restavrirati. Tokrat sicer samo kip svobode, za kar bodo odšteli nič manj kot 30 milijonov dolarjev	(Telefoto AP)
LONDON — Neki policaj in neka ženska sta umi’ a prejšnjo noč-V Bel fastu zaradi eksplozije bombe, ki je bila skrita v potovalki in postavljena pred stanovanje katoliške družine.
Ženska, mati osmih otrok, ki jo je potovalka v vrtu njene hišice nemalo presenetila, je poklicala policijo. Bomba pa je eksplodirala prav v trenutku, ko je eden izmed treh pn icajev začel pregledovati torbo. Tudi mož in eden izmed otrok ženske sta bila lažje ranjena.
Že lanskega aprila so lealisti skušali podtakniti bombo pred isto stanovanje, vendar je atentator slabo izračunal čas eksplozije, tako da se je sam hudo ranil, pozneje pa so ga obsodili na sedem et zapora.
MOSKVA — V novejših sovjetskih enciklopedijah in leksikonih počasi izginjajo imena številnih iznajditeljev, ki so pred svojimi tekmeci na Zahodu iznašli najrazličnejše stroje, a jih niso uspeli zaradi zaostalosti carske Rusije uveljaviti. Pred desetletji je kar mrgolela vicev na ta račun. Današnja Sovjetska zveza pa je kot kaže prebrodila Stalinovo megalomanijo in je glede najrazličnejših iznajdb po dobna drugim razvitim državam, saj se zadovoljuje tudi z malenkostmi, ki pa so za povprečnega človeka koristnejši od marsikatere tehnološke ali vojaške inovacije.
Med take zgrešeno smatrane »malenkosti« je tudi aparat za zdravlje-
nje nespečnosti, neke vrste samodejni elektronski hipnotizer, ki so ga sestavili na inštitutu za higieno dela in poklicna obolenja v Moskvi. Sestavljen je iz krogle, v kateri se prelivajo luči različnih barv, oddaja pa ritmične zvoke. Napravo je že preverila pristojna komisija sovjetskega ministrstva za zdravstvo in dala privoljenje za serijsko proizvodnjo. Po trditvah časopisa Sovjetskaja Rusija je aparat uspešen tudi pri kolektivnem zdravljenju. Že po 25 minutah »zdravljenja« se nespeči tako umirijo, da končno zaspijo, njihov spanec pa je umirjen brez morečih sanj, kakovost spanja pa je boljša kot pred buljenjem v čarobno kroglo.
V poslanski zbornici zelo onesnažen zrak
RIM — Parlamentarci imajo veliko težav in tem se je pridružila še ena. Predvsem v palači na Montecitoriu, kjer sedijo poslanci, je zrak v središčnih dnevih tedna, ko je največ dela, skoraj »neprebavljiv«. Izjemno velik hodnik »izgubljenih korakov« (bolj znan pod imenom transatlantico zaradi podobnosti s prekooceanskimi ladjami) je skupaj s tiskovno dvorano med najbolj onesnaženimi prostori.
Alarmni klic je sprožil posl. Francesco Curci (PSI), ki ga očitno skrbi zdravje tistih, ki se dnevno nahajajo v poslanski zbornici (med poslanci, novinarji in personale jih'je preko tri tisoč), saj je zrak zares onesnažen, skoraj tako, kot v nekaterih predelih mesta, kjer je koncentracija izpušnih plinov največja.
Nilde Jotti je na ta izziv takoj odgovorila: od včeraj je palača pod nadzorstvom izvedencev za medicino dela, ki bodo analizirali posamezne prostore in nato na podlagi izvidov določili, katere ukrepe sprejeti.
Kozmetika iz človekovih zarodkov?
KOPENHAGEN — Francoska kozmetična industrija uporablja za izdelavo svojih lepotilnih izdelkov človekove zarodke ali fetuse. Tako zatrjujeta dva danska časopisa, ki pripominjata, da odkupujejo zarodke v izredno velikem številu v ginekoloških klinikah Velike Britanije in nc. Vzhodu.
Jasno je, da je francoski minister za zdravstvo kategorično zanikal te izjave in dejal, da so o tem že pred časom uvedli preiskavo.
Ubil je dvanajst pacientov
NEW YORK — Kalifornijsko sodišče v Riversideju je včeraj obsodilo na smrt 46-letnega bolničarja Roberta Diaza, ki je z injekcijami lidokaina ubil dvanajst pacientov v dveh bolnišnicah. »To je počenjal zgolj iz zabave«, zaključuje sodišče.
Brigitte Bardot in angleška cenzura
LONDON — Angleška cenzura je včeraj »okarala« dnevnik »Sun«, ker je objavil fotografijo Brigitte Bardot v toplessu. Fotografijo so posneli »na skrito«, ko se je igralka sončila ob bazenu svoje pariške hiše.
Angleško sodstvo je menilo, da pomeni objava »poseg v zasebno življe nje«, pri časopisu pa so dejali, da kaže fotografija Bardotovo »pri dobrem zdravju in estetsko dopadljivo«.
Fontana v Munchnu
Zahodnoncški umetnik Klaus Schultze je v Munchnu končal svojo umetnino — prav posebne vrste vodomet oziroma fontano, ki naj bi razveseljevala mimoidoče
(Telefoto AP)
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella
(43.)
i
EVO JIH! PRIDIRJALI SO HA MENOJ KOT OSLI! P05TR.ELITE VSE, RAZEN
ENEG.AITA MORA SE SVEŽO NO', VICO O TEM DOGODKU ODNESTI V MESTO!
ZASLEDOVALCI SPLOH NISO SLUTILI, DA 01H JE MURIETTA SPEL3AL V SKRBNO NASTAVLJENO PAST...

MOŽJE! KO ZASLIŠITE MOJ ZNAK, ODPRITE OGENJ NANJE! PAZITE!
MED ZASLEDOVALCI JE NASTALA ZMEDA,,
Avstralija ima novo himno
SYDNEY — Avstralska vlada je - včeraj sprejela novo himno, ki bo zamenjala angleško. Gre za »Naprej, lepa Avstralija«, ki so jo izvajali samo na neuradnih ceremonijah, razen na tistih, kjer je bila prisotna angleška kraljeva družina.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST
___ Strada Monte d'oro 332
■■m ■ ■ mWW~	(Dolga krona)
■JF^JFemeZ Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237
grandi march© avtobus: 23 - 40 - 41
PROSTORNO PARKIRIŠČE