Leto 1874. 237 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne II. junija 1874. 70. Ukaz ministerstva za poljedelstvo po dogovoru z minister-stvoni za notranje reči in deželno bran od 15. maja 1874, 8 katerim se določila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnjujejo in nekoliko spreminjajo. Dodatno k ukazoma ministerstva notranjih reči od 25. aprila 1855 (Drž. Zak. št. 79), potem ministerstva za trgovino in narodno gospodarstvo, vojnega ministerstva in bivšega državnega ministerstva od 3. februvarja 1866 (Drž. zak. 18) ukazuje se v izdatnejšo povzdigo konjske reje o porabi necesarskih žebcev 55 a spuščanje tako : 1. Vsak gospodar, ki ima žebca ter bi rad dobil dovolilo (dovolilni list, Renčijo), zapovedano v omenjenih ministerskih ukazih, da bi smel svojega žebca 8puŠČati, naj to za časa zglasi pri političnem okrajnem glavarstvu svojega stano-Valisča. Čas za tako zglaševanje naj trpi najmanj štiri tedne. Postavlja ga in primerno 0znanjuje z natanko določenim iztekom politično deželno poglavarstvo, dogo-vorno z deželno komisijo za konjorejske reči, a v deželah, kjer take deželno komisije nij, po dogovoru s kmetijsko družbo, bivajočo v mestu, kjer ima deželno Poglavarstvo svoj sedež. Politična okrajna glavarstva naj pi’ejete zglasitve po izteku časa za zglaševanje postavljenega polagajo pred politično deželno pogla-Val’8tV0. Kjer posebne okolnosti to svetujejo, sme se razpisilo zglasitev popolnoma °pii8titi tor precej v zmislu sledečega odstavka 2 oznaniti kraje, v katerih so postavljene preglodovalnc (dopuščalne) komisije. 2. Zaradi vsakoletnega pregledovanja (izbiranja) žebcev, ki se hočejo rabiti Za plemenilo ali spuščanje, postavlja na podlogi prejetih zglasitev deželna komi-8*Ja za konjerejske stvari, po dogovoru s političnim deželnim poglavarstvom, (®loYctli.cb). oziroma tam, kjer take deželne komisije nij, politično deželno poglavarstvo, po dogovoru s kmetijsko družbo, pregledovalne komisije, kolikor jih je treba, in določa ob enem kraje, kjer bodi vsaka postavljena, in čas, o katerem se bodo žebci pregledovali. Dopuščeno je, za več okrajev postaviti samo eno komisijo, ako so razmere ali okolnosti tistega kraja taksne, da gospodarji svoje žebce lahko brez posebne težavnosti in brez nerazmerne zamude priženo pred komisijo. Število pregledovalnih komisij in kraje, kjer bodo, ter dneve, v katerih bodo uradovale, naj politično deželno poglavarstvo razglasiti da po okrajnih glavarstvih in županih. Ogledovanje posameznih žebcev v kakem drugem kraji ali o drugem času sme deželna komisija za konjerejske reči dogovorno s političnim deželnim poglavarstvom (oziroma politično deželno poglavarstvo v dogovoru s kmetijsko družbo) izimkoma samo tedaj dovoliti, kadar dotični gospodar iz svojega poplača troske, ki bi jih prizadela komisija. 3. Pregledovalne komisije se postavljajo na tri leta. K vsaki pregledovalni komisiji je za ude privzemati razen dveh poslancev deželne komisije za konjerejstvo, oziroma dveh v konjski reji zvedenih nepristranskih kmetovalcev, zlasti tudi po enega zastopnika političnega okrajnega oblastva, ki ga določi dotični okrajni glavar, dalje po enega zastopnika državne žebčarnice in enega preskušenega živinozdravnika, ali če takega nij, enega pre-skušenega živinozdravnega kovača. Udje pregledovalne komisije si volijo iz svoje srede prvomestnika, ki vodi komisijo. 4. Žebci se v določenih krajih in ob postavljenih dnevih javno pregledujejo. 5. Po zgoraj omenjenih ministerskih ukazih sme pregledovalna komisija za plemenih) pidpravne izrekati samo take žebce, ki se prižemi pred komisijo in ki se pri dotičnem ogledu najdejo, da so zdravi in brez vsake podedovane napake (hibe), da so dobri za pleme in primerni rodovom, kakoršni se v deželi največ nahajajo, in plemenom v deželi vzrejanim. O dotični pripravnosti ali dobroti razsojajo pregledovalna komisija po večini glasov. Kadar se glasovi enako razhajajo, obvelja tisto mnenje, kateremu je pristopil prvomestnik. Odgovornost za zvedensko najdenje zadeva samo tiste komisijske ude, kateri so strokovnjaki. 6. Sklep pregledovalne komisije je končno-vcljaven ter nij dopuščeno, vzkli-cavati se proti njemu. Komisija naj gospodarjem žebcev, katerim jo prošnjo za dovolilo odbila, ustno in, če zahtevajo, tudi pismeno povč, zakaj se jim je odreklo. 7. O komisijski razpravi naj so piše zapisnik, katerega podpišejo prvomestnik in vsi komisijski udje. Prvomestnik naj ga odpravi političnemu deželnemu oblastvu, da ga porabi, oziroma priobči deželni komisiji za konjerejske reči. l'a zapisnik naj tudi po imenu kaže, kako se je v vsakem posameznem slučaji izšlo glasovanje, 8. Pregledovalna komisija daje po obrazci A na eno leto zastonj dovolilo za spuščanje. To dovolilo daje pravico, žebca, ki ga je v njej na tanko določiti in °znamenjati, v dotičnem okraji in v določenem kraji postaviti za plemenjaka ter ga na mestu ali prostoru za spuščanje namenjenem rabiti za uplemenjanje kobil. Ako bi se bilo po ministerskem ukazu od 3. februvarja 1866 izimkoma za-dobilo dovoljenje, hoditi z žebcem od kraja do kraja, mora se to na dovolilnem listu poočititi. 9. Izkaz podeljenih dovolil naj pregledovalna komisija priobči pristojnemu političnemu okrajnemu oblastvu, katero naj ga po okraji razglasi in vsegdar v razvidnosti ima. • 10. Gospodar žebca, za katerega je prejel dovolilo, ima dolžnost, za vsako kobilo, na katero ga je spustil, brž po prvem skoku izročiti gospodarju kobile po obrazci B spustni listič, v katerem je dostaviti tudi, če jo je žebec še kateri krat pozneje zaskočil, in kdaj. Bpustnlno ali skočnino določajo dotičniki, kakor se o njej dogovoré. I)a župan, kakor je v spustnem lističi pristavljeno, na tanko potrdi, kdaj in kako žrebe je kobila storila, to se priporoča zlasti tudi z ozirom na določilo §,r” 8, lit. g) postave od 16. aprila 1873 (Drž. zak. št. 77) o izbiranji konj za v°jstvo. 11. Gospodar žebca, za katerega ima dovolilo, je dolžan po obrazci C za bati čas dotičnega leta, v katerem je čas kobile brejiti, pisati v dveh primerkih (pkzemplarjih) zaporedoma natančen spustni vpisnik o vseh kobilah, na katere je 8püstil svojega žebca, ter po izteku časa za spuščanje en primerek z dovolilnim listom vred po županstvu poslati političnemu okrajnemu oblastvu, drugi primerek Pil sam za svojo rabo hraniti, da bode mogoče poizvediti za žebeta. Politično o kraj-110 oblustvo odpravlja spustne vpisnike z dovolilnimi listi na dotično državno (cesarsko) žebčarnico. 12. Takih žebcev, katero so pri razdajanji konjerejskih daril (premijev), ki Jc bilo pred dotično dobo spuščanja, poslavili z državnim darilom, praviloma nij _eba še posebej priganjati pred pregledovalno komisijo, da bi dovolila za orne-nJeao spustno dobo žebca spuščati. Vendar naj gospodar takega žebca, predno ga porabi za spuščanje, gre ^dotični pregledovalo! komisiji ter naj, pokazavši jej spričbo o prejetem darilu, P°prosi, da mu dd dovolilo za spuščanje žebca. Ako nij nobenega pomisleka, sme mu pregledovalna komisija brez druzega Uročiti dovolilni list, za katerega prosi; ako pa kak pomislek najde, naj mu reče, 11 žebca prižene. 13. Ako se dovolilni list za žebca že prej dd, takö daje do časa, ko se res Za,y'iio spuščati, preteklo čez tri mesečo, tedaj ima gospodar dolžnost, žebca, predno porabi za spuščanje, še enkrat po preskušenem živinskem zdravniku ali živino-^dravnem kovači, katerega politično okrajno oblastvo v to določi, preiskati dati Se zdrav ali nij. To, kar najde, in dan, katerega je ogledaval žebca, naj živinozdravni organ ^piše na dotični dovolilni list, ter mora gospodar, predno žebca začne spuščati, P'do/iti ta list pred dotično politično okrajno oblastvo, da mu ga vidira. 14. Ako se v slučaji, omenjenem pod 13, ali pri mesečnem preiskovanji takega žebca po živinozdravniku, katero je zapovedano z ministerskim ukazom od 3. februvarja 1866, pokaže kaka spotika, zaradi katere nij več dopustiti, da bi se tisti žebec dalje rabil za plemenilo, tedaj naj preiskovalec to porabo ustavi ter precej naznani to dotičnemu županu, da bode cul nad izpolnitvijo, in pa političnemu okrajnemu oblastvu, da dovolilo nazaj vzeti da. 15. Politično deželno oblastvo, dogovorno z deželno komisijo za konjerej-ske reči (oziroma s kmetijsko družbo), sme dopustiti ta izimek od občne dolžnosti, katera po gori omenjenem ministerskem ukazu velja zastran dovolila pri žebcili za denar spuščanih, da namreč ne potrebujejo takega dovolila tisti, ki imajo svoje kobilarije, če hočejo svoje žebce pripuščati k kobilam za pleme iz kake druge kobilarije, niti gospodarji angleških čistokrvnih žebcev, če jih hočejo pripuščati k tujim kobilam. Samo po sebi se razumé, da pri tem morajo zdravstveni oziri popolnoma zadovoljavati. 16. Političnemu deželnemu oblastvu je prepuščena skrb za to, da se spustili lističi in vpisniki po zapovedanem obrazci natisnejo ter gospodarjem takih žebcev dâ na znanje, kje lahko dobodo teh tiskovin, kolikor potrebujejo. Državna blagajnica se zaradi tega ne sme obremenjati. 17. Politična oblastva naj skrbč, da so ta določila in zlasti tudi določila s kraja v misel vzetih ministerskih ukazov na tanko izpolnjujejo, kolikor poslednja niso predrugačena s pričujočim ukazom, ter naj sosebno čujejo in svojim podstojnim nadzornim organom velevajo čuti nad tem, da se vsak slučaj brez-oblastne porabe žebcev brez dovolila ali brezoblastne hoje z žcbci od enega v drug kraj zaradi spuščanja, in tako tudi vsak slučaj spuščanja žebcev, ki imajo nalezljivo bolezen na sebi, brez odloga vzame v razpravo, kakor postave pišejo. 18. Preklicujeta se §§. 3 in 4 za Češko izdanega ukaza poljedelskega ministerstva od 17. avgusta 1870, o tem, kako postopati pri podeljevanji dovolil za spuščanjo privatnih zobcev. 19. Ta določila začn<5 veljati s tistim dnem, katerega se razglasé. Cliliimecky s. r. Oltraxec A dovolilnega lista (licencije) za spuščanje plemskega žebca. Dovolilo za spuščanje. Podpisana pregledovalna komisija v (kraj, kjer ima komisija svoje stajališče) ................. . daje (ime gospodarjevo).............................iz (stanovališče gospodarjevo).........političnega okraja (ime dotiČnega okraja) ..........za leto 18 . . dovolilo, da sme svojega na drugi strani popisanega zebea za pleme na tuje kobile spuščati v (tu se pové žebčevo stajališče) .... . . . . dne . . ...........18 . . (L. 8.) Pregledovalna komisija. Popis, kakšen je žebec. Rod, katerega je.......................... Leta............................... . . Velikost ..................... Barva..................................... Znamenja Ta žebec je bil zdravniško pregledovan: Han Mesec Najdenje Podpis pregledujočega % Obrazec B. Dežela.......................... Spustno leto 18 . . Politični okraj Spustili listič. Plemenski žebec z dovolilom (žebčevo ime)....................(ime in stanovalce gospodarjevo)............................................je bil spuščen na kobilo (ime kobilino in leta) •...........(ime kobilinega gospodarja)...............iz (stanovaliŠče kobili- nega gospodarja), in to: prvič dne............................. drugič „ ......................... tretjič „ ......................... četrtič „ ......................... dne..............18 Zgoraj omenjena kobila je meseca •..............18 . . storilo žebo (P°pis inspol)........................ • . . . dne...................18. K) 1.1. župan. r. i. gospodar pleinskega žebca. Obrazec C spustnega vpisnika. Dežela . . Politični okraj Spnstni vpisnik za leto 18 . . o porabi žebca plemenjaka. (Tu se popisuje, kakšen je) .......................... (ime in stanovališče gospodarjevo) (SIlItrrKiich.) Zapored tekoče štev. Vaznainka. Popis koliile po Kobila se je pripustila k žebcu eegava je kobila kje stanuje kobilin gospodar barvi, znamenjih in plemeni letih ali starosti dne 1. z' 3. 4. 5. 6. 7. okraj kraj hišna št. krat • — — — ! 1'ripušeena kobila je Opomnja ostala jalova povrgla parnila (poginila) in o katerem povodu storila žebceka kobilico dne Ukaz pravosodnega ministerstva od 20. maja 1874, da se trg Weissenkirchen odkazuje pod okoliš Kremškega mestno • delegiranega okrajnega sodišča v Doljnji Avstriji. Na podlogi §.fa 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločuje se trg Weissenkirchen iz okoliša okrajnega sodišča v Spitz-u ter odkazuje v okoliš Kremškega mestno-delegiranega okrajnega sodišča. Ta ukaz pridi v moč dne 15. julija 1874. Glaser s. r. 78. Postava od 21. maja 1874, o dogovoru z Dunajsko mestno občino zastran ekskameracije erarskih mostov čez Dnnajski rokav reke Dunave in erarskih cest znotraj med Dunajskimi linijami. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: . Člen I. Vladi se daje oblast, na podlogi priloženih punktacij (osnutkov) z Dunajsko mestno občino skleniti dogovor o pripustitvi cesarskih cest, kar jih je med zda-njimi potrošninskimi linijami mesta Dunaja, in cesarskih mostov čez Dunavski rokav (kanal). Člen II. Dunajski mestni občini dodeljuje se za ta pravni posel prostost štemplja in pristojbin (davščin). Člen III. Ministru notranjih reči naroča sc dogovorno s finančnim ministrom zvršiti to postavo. V Budim-Pešti, dne 21. maja 1874. Prane Jožef s. r. Auerspergi s. r. laisser s. r. Preti s s. r. Punktacij e. 1. Cesarske ceste, kar jih obsegajo zdanjo Dunajske potrošninske linija z linijskimi uradovišči in mostovi čez nasipni rov vred, po tem cesarski mostoy1 čez Dunavski rokav dajö se Dunajski mostni občini v občinsko last ali svojino 111 torej v tehnično in ekonomično upravo, vendar se, dokler obstoje zdajni linijski uradi, dotična uradovišča ne smejo, če vlada ne privoli, odtegniti dozdanji službi. 2. Državna uprava daje občini na štemplja prosto pobotnico nespremenljiv letni prispevek, namreč 170.000 gl. avstr, veljave. 3. Vsi drugi prispevki državne blagajnice občini Dunajski za vzdrževanje in snaženje cest, kar jih je zdaj znotraj obsežja Dunajskih potrošninskih linij, naj prestanejo ter se na to stran ne sme nič in nikakor zahtevati za delanje cest in mostov po notranjem obsežji teh potrošninskih linij. 4. Nasproti bode mestna občina pozdaj dobivala tiste prispevke, ki jih podjetje konjske železnice (tramway) plačuje v cestno dotacijo. 5. Ceste in mostove je prevzeti v tistem stanu, kakor bodo o dobi izročevanja, kar utegne biti 1. junija 1874. 6. Tudi je potrebne črteže in pomagala izročiti občini. 7. Pod 2 ustanovljena aversuvalna vsota je neodvisna od dohodka linijske cestnine ter se napravi še druga domemba o tem, kako se ta vsota izplača, kakor bode sploh o celem tem poslu izdati pogodbo v pravni obliki s potrebnimi kav-telami. 8. To pa se nikakor ne dotika razprave o prispevku za napravo Avgarten-skega mostu, za katerega je občina prosila. 79. Ukaz pravosodnega ministerstva od 21. maja 1874, o napravi okrajnega sodišča v Tolarih na Češkem. Na podlogi §.'“ 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) ustanovi se v okoliši Peseškega okrožnega sodišča okrajno sodišče z uradnim sedežem vVolarih za občine Volarsko, Gornje- in Doljnje-Snedorfsko in Ceško-Trobsko, ki se s tem odločujejo iz okoliša Prahatiškega okrajnega sodišča, potem za občino-^Uniperle, ki se odločuje iz okoliša \Vimbcrškega okrajnega sodišča, naposled za °hčino Humwald, ki se odločuje iz okoliša Planskega okrajnega in Budejeviškega °krožnega sodišča. Pozneje se dâ na znanje, kdaj začne to okrajno sodišče uradovati. Glaser s. r. so. Razglas skupnega ministerstva od 27. maja 1874, 0 sklepu državnega zbora zastran cesarskega ukaza od 21. junija 1873 (Drž. zak. št. 114), s katerim so se izdala posebna določila o razdružbi delničarskih družeb. 0 S tem se daje na znanje, da je državni zbor naredbi cesarskega ukaza od junija 1873 (Drž. zak. št. 114), vsled katere so se na podlogi §/’ 14 osnovne (*l.'..iMh.) 47 postave o državnem zastopu od 21. decembra 1867 (Drž. zak. št. 141) izdala posebna določila o razdružbi delničarskih družeb, podelil poustavno odobrenje. Auersperg s. r. Lasser s. r. Banhans s. r. Stremayr s. r. Glaser s. r. linger s. r. Chlumecky s. r. Pretiš s. r. Horst s. r. Kiemiatkowski s. r. 8f. Razglas skupnega ministerstva od 27. maja 1874, o sklepa državnega tbora zastran cesarskega nkaza od 23. septembra 1873 (Drž. zak. št. 145), s katerim so se vvoznine za žito in sočivje časno odpravile. S tem se daje na znanje, da je državni zbor naredbi cesarskega ukaza od 23. septembra 1873 (Drž. zak. št. 145), vsled katere so se na podlogi §.f‘ 14 osnovne postave o državnem zastopu od 21. decembra 1867 (Drž. zak. št. 141) vvoznine za žito in sočivje časno odpravile, podelil poustavno odobrenje. Auersperg s. r. Lasser s. r. Banhans s. r. Stremayr s. r. Glaser s. r. linger s. r. Chlumecky s. r. Pretiš s. r. Horst s. r. Kiemialkowski s. r. S3. Razglas finančnega ministerstva od 1)0. maja 1874, da se je na kolodvoru c. kr. priv. železnice, slovčče po cesarji Franc Jožefo, na Dnnaji napravila velike colnije ekspozitura. Na Dunajskem kolodvoru c. kr. priv. Cesar-Fianc-Jožefove železnice ustanavlja se veliko colnije ekspozitura z oblastmi velike colnije L. razreda in z dovoljenjem, uporabljati okrajšani čolni postopek na blago po železnici voženo, kakor veleva propis od 18. septembra 1857 (Drž. zak. št. 175), katera ekspozitura začne uradovati 15. dan meseca junija 1874. Pretiš s. r.