MARC 13 N 2. Postu« 14 P Matilda 15 T Lonsrin 16 S Marija, epok. + 17 C Patri k 18 P Ciril + 19 S Sv. Jožef 2(Tn Postna 21 P Benedikt 22 T Nikolaj, 7.vel. 23 S Oton + © 24 i: Gabrijel 25 P Oznan. M.D. + 26 S Ludger 21 N 4. Poštna 28 P Janez, pu5č. canski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST ® AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI! LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 51. CHICAGO, ILL., TOREK, 15. MARCA — TUESDAY, MARCH 15, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. Naziji izdali proglas in zakon, s katerim se Avstrija po polnoma spoji z nemško državo. — Nemško vojaštvo zasedlo Avstrijo. — Hitler zmagoslavno vkorakal na Dunaj. — Evropske velesile niso delale ovire. — Hitler ima še nadaljnje načrte. Dunaj, Avstrija. — Avstrijska država je zbrisana z zemljevida in istočasno se je' Hitlerjev nemški rajh tako-rekoč čez noč povečal za 31,000 kvadratnih milj. Dunaj, Mogočna prestolica nekdanjega velikega avstrijskega cesarstva, je postal le navadno provincijalno mesto Nemčije. Ta nenavadni dogodek, ki je tako nepričakovano iz-Premenil geografsko obliko srednje Evrope in ki bo imel gotovo nepregledno važnost za poznejši potek zgodovine, ®e j« pripetil to nedeljo, 13. marca, s proglasom, ki ga je *zdal novi začasni avstrijski državni prezident, dr. A. keyss-Inquart, ko je objavil, da je postala Avstrija pro-Vlnca nemškega rajha. _ Druga točka v tem proglasu naznanja, da se bo v netijo, 10. aprila, vršilo širom Avstrije splošno ljudsko glasovanje, pri čemer bo imelo avstrijsko prebivalstvo prili-da potrdi spojitev Avstrije z Nemčijo. Isti dan pa je bil tudi v Nemčiji sklenjen in objavljen 2akon, s katerim se proglaša, da je Avstrija postala del Nemške države, in istočasno se v drugem zakonu naznanja, da je prevzel Hitler vrhovno poveljstvo nad avstrij-armado, in da je ta armada postala del nemške anna-e; avstrijski častniki in moštvo so takoj pričeli polagati Prisego zvestobe Hitlerju, ki je tako postal vrhovni vodja rittade, v kateri je pred dvema desetletjema služil kot ne-znaten korporal. ' Med tem, ko so se izdala vsa ta povelja, zakoni in je ,ePi> je pa nazijska vojna mašina, pripeljana iz Nemči-Vg' hltro preplavljala celo Avstrijo in brisala na svojem pohodu He61Sledove' ki so kazaJi> da je bila ta država še komaj 48 ur prej °dvisna in samostojna s svo-m lastnim zastopstvom v med- )larodnem svetu Dogodki zeodi flfli ki so vodili do teh ovinskih izprememb, so sle-drug drugemu s pravo filmih naglico. Kakor je bilo kon-,lom zadnjega tedna že poroča-g ' je avstrijski kancler ^P()USChnigg proglasil Poteklo v «0, da se ima v nedeljo vršiti ^Avstriji plebiscit, da ljudstvo Ur neodvisnost države. Ta oSu . je avstrijske nazije in takorekoč razorožil, 'iŠČi vedeli so, da je njih sta- lcrat,:Rabljeno, ker se v tako Priv, času niso mogli dovolj j^Praviti za propagando. Hit- rJa nig pa nasprotno Schusch-mai °vv Proglas ni samo osupnil, tako-. naravnost razjaril, in podvzel P° sv°jem na-Ite k brez°bzirne in drzne kora-cilni o°rsni so zanj že itak zna- da je buschnigga je obdolžil, 8lcieil..prekršil dogovor, ki ga je Vehi 2 njim 12' februarja v Hje ntesgadenu ,in zahteval od odstopi. p^chuschnigg 5 2 , sprva Hitlerje- dn z 12iral avstrijsko armado, Poh;"Uatavi morebitni nazijski Tajj . preko meje iz Nemčije. 1 J je uvid-1 J - TT,i »ali, kajti le»-he .Je uvidel- d« se mt- ^kal Sali' kajti ob meji Je D0y. .a nemška armada s to- stfiiJ^^nki, da udari na Av- da obstoja resna vojne, je Schusch- koij§\.pri3iJjen pod takimi o-Svoj "lam>. v resnici objavil Tak • °P v petek zve^er. Je Po njegovi resignaciji quaj./ kanclerstvo Seyss-In- Wnj; dotedanji avstrijski no- Mellomin!ster in Hitlerjev pri- v?' Je nemudoma preu- ado ter postavil v njo sa- ^H r'J'ske ministre, izvzemši ' lstočasno pa je Hitlerju poslal brzojavko, v kateri ga je naprosil, naj mu pošlje nemško armado na pomoč, češ, da so v Avstriji izbruhnili nemiri, katerih on z lastnim vojaštvom ne more zadušiti. Ta brzojavka, ki je bila oči-vidno poslana po prejšnjem dogovoru, je dala Hitlerju priložnost, da lahko z vojaštvom zasede Avstrijo, ne da bi mu moglo tujezemstvo očitati, da je to storil s silo, češ, avstrijska vlada sama je naprosila za to. In takoj se je tudi v polni meri poslužil te prilike: Na tisoče in desetti-soče vojakov se je vsipalo preko meje v Avstrijo, pred njimi roji bojnih aeroplanov in za njimi kanoni in tanki. Kmalu je bila od njih zasedena vsa država do zadnjih kotov. Tej bojni mašineriji pa je sledil tudi Hitler sam, toda sprva se je pripeljal samo do Linza. Predno bi zmagoslavno vkorakal v Dunaj sam, je hotel poskrbeti, da bo Avstrija povse očiščena. In to je dosegel v nedeljo, ko je prisilil državnega prezidenta Mi-klasa k odstopu, na kar je bila proglašena popolna spojitev Avstrije z Nemčijo, in Hitlerjev pohod na Dunaj se je "izvršil v ponedeljek. Zanimivo je, kako naravnost brezbrižno so vzele druge evropske velesile celi dogodek na znanje. Anglija in Francija ste sicer "ogorčeno protestirali", toda pri tem je tudi ostalo, Italija pa je nasprotno celo prijateljsko pozdravila Hitlerjev korak. Sicer pa kaj drugega tudi pričakovati ni bilo. Anglija se itak ne mara zameriti diktatorjem, Francija je notranje razdrapa-na in sama ne more nič podvze-ti, Italija pa je zaveznica Nemčije, in tudi, ako bi ne bila, bi ji DA VČNI ZAKON ODOBREN Poslanska zbornica sprejela davčni predlog. Washington, D. C. _ Novi davčni zakon, predložen od vladne administracije, je bil zadnji petek od poslanske zbornice odobren, toda v malo izpremenjeni obliki. Preračunano je, da ima tak zakon prinesti v federalno blagajno na leto nekaj nad pet miljard dolarjev. Kakor je bilo že poro-čano.je zbornica odbila določbo v zakonu, po kateri bi se naložile posebne naklade korporacijam, ki so lastovane samo od par posameznikov; v nadomestilo za to pa je določila zvišanje davka na žgane pijače in sicer za 25 centov na galon. Predlog je bil poslan še senatu v odobritev. -o-- OBTOŽBA PROTI FORDOVI DRUŽBI Chicago, 111. — Proti tukajšnji Fordovi tovarni na 127. cesti in Torrence ave. je narodni odbor za delavske od-nošaje vložil zadnji teden obtožbo, češ, da je družba zakrivila petero kršitev Wagner jeva zakona. Tozadevna zasliševanja se bodo pričela ta četrtek. Odbor je podvzel ta korak na pritožbo unije avtomobilskega delavstva, ki trdi, da so biii trije organizatorji napadeni, ko so meseca, maja pred tovarno skušali unijonizirati delavstvo; in dalje, da je družba odpustila 27 uslužbencev zaradi unijskih aktivnosti. TO JE BILA RAZBURLJIVA VOŽNJA! Coventry, Anglija. — Kralj Jurij je imel zadnji petek vožnjo z avtomobilom, kakor-šna bi bila za vsakogar gotovo nekaj nepozabnega. Avto v katerem se je vozil, je bil namreč izdelan v letu 1899, in je bil prvi kraljevski avto, last njegovega deda, kralja Edvarda VII. Avto ima šest konjskih sil in lahko si mislimo, s kako "blazno hitrostjo" vozi. protest ne pristojal posebno, ko se je še same drži kri Abesinije, katero je še na bolj krvoločni način ugrabila. Pač pa cela Evropa zdaj čaka, kaj bo Hitlerjev prihodnji korak. Vse cika na to, da bo usmerjen proti Cehoslo-vaški, to<}a nadaljeval se bo najbrž proti vsem drugim državam, kjer imajo kako nemško manjšino. Od tega pa tudi Italija ne bo izvzeta. KRIZEMSVETA — Rim, Italija. — Bivši pastor evangelijske cerkve v Vittoria, Sicilija, je bil nedavno sprejet s celo svojo družino v katoliško cerkev. Temu je sledila katoliška poroka in krst njegovih otrok. — San Francisco, Cal. — Skupina romarjev na evhari-stični kongres v Budapesto bo odpotovala od tukaj prihodnji četrtek. Njih pot pa jih bo vodila najprej preko Dalj-njega vzhoda in Indije. Ladja s katero potujejo, ima razobe-šeno papeško zastavo. — Antverpen. — Tukaj se je nameravala vršiti predstava neke igre pod imenom "Črni krempelj", v kateri se na u-mazan način zasmehuje Bog, vera in duhovniki. Številni protesti iz vrst prebivalstva pa so dosegli, da je bila predstava odpovedana. — Vatikan. — Red šolskih sester, ki se je pod pritiskom tedanjih angleških oblastnikov umaknil v Nemčijo in je v Miinchenu ustanovil šolo, se bo moral bržkone zopet umakniti. Hitler jim je namreč prepovedal poučevanje, s čimer se bodo vzela redu sredstva za vzdrževanje. ZADNJI DAN ZA DOHOD-NINSKI DAVEK Ta torek, 15. marca, je zadnji dan za plačilo federalnih dohodninskih davkov. Zamuda je podvržena denarni globi. ŠIRITE AMER. SLOVENCA NOVA VLADA V FRANCIJI Sestavil jo L. Blum, prvi min. predsednik Ljudske fronte. Pariz, Francija. — Nepričakovano hitro se je končala točasna francoska vladna kriza. V nedeljo se je r.amreč objavilo, da je država že dobila novo vlado. Sestavil jo je znani Leon Blum, ki je bil že prej enkrat min. predsednik, in sicer prvi, ko je zmagala Ljudska fronta. V njej so zastopane vse levičarske stranke, in sicer precej enako zmerni in radikalni levičarji Prvi korak, ki ga je podvzela nova vlada, je bil ta, da se preuredi in okrepi pogodba s Cehoslovaško, po kateri bi ji Francija nudila vojaško pomoč v slučaju morebitnega napada od strani Nemčije. -o--- LINDBERGH SE VRNIL V ANGLIJO New York, N. Y. — Na enako tajni način, kakor sta prispela pred tremi meseci v Ameriko, sta se Lindbergh in njegova žena zadnji petek zopet odpeljala nazaj v Anglijo. Kakor znano, se je Lindberghova družina Istalno naselila na Angleškem, da se izogne publiciteti, ki ji je bila v Ameriki izpostavljena. Sedanji trimesečni obisk v Ameriki je bil baje bolj iz trgovskih ozirov in se je tudi zdaj Lindbergh izogibal javnosti. -o- GLASOVALI ZA POMI-LOŠČENJE MOONEYA Sacramento, Cal. — Poslanska zbornica kalifornijske zakonodaje je zadnji petek sprejela resolucijo, s katero zahteva, da se izreče pomi-loščenje Tomu Mooneyu, ki je zaprt že od leta 1916, obsojen, da je pri nekih delavskih paradah v San Francisco vrgel bombe. Kakor znano, je Moo-neyev slučaj dal povod za številne delavske proteste in je postal že nekako mednaroden. Iz Jugoslavije 'mmtmmmm^mmmmmmmm^mmmmmmm Huda nesreča tridesetletnega rudarja, očeta dveh otrok, katerega je podsulo v kisovskem rovu pri Zagorju.— Zaradi koščka zemlje je prišlo do zločina med stricem in nečakom. — Razne druge vesti. BEGUNCI SE VRAČAJO V kitajska mesta, kjer se je upostavil mir, so se polagoma pričeli vračati begunci. Gornja slika kaže neko tako skupino, katero policija natančno, preis kuje, poleg nje pa stoji tudi vojaštvo z nasajenimi bajoneti. Težka nesreča v rudniku Zagorje, 19. febr. — Danes je prišlo v kisovskem rovu do nesreče, ki samo po - ljubeznivem naključju sreče, kakršna včasih todi rudarja ne zapusti, ni zahtevala človeške žrtve. Tridesetletni rudar Lojze Rogelj iz Toplic, oženjen in oče dveh majhnih otrok, 'je šel zjutraj veselo na delo, a že ob 8. ga je obiskala katastrofa. Ko je z dvema tovarišema vrtal premog, se je iznenada utrgala težka plast, čeprav vsi trije niso opazili niti najmanjšega sledu kake nevarnosti. Roglej je bil na najbolj ekspo-niranem mestu, pa ga je podsulo tako, da so mu težki skladi zajeli desno nogo in mu jo zdrobili pod kolenom. Če bi ne bil dovolj hiter in priseben, bi ga bila plast ka.i lahko vsega pokopala pod seboj, da bi ne bilo zanj več rešitve. -o- Stric nad nečaka f Ljubljana, 12. febr. — Na Letencah pri Goričah je 65 letni Andrej Kokalj s krušnim nožem zabodel svojega nečaka Joahima Kokalja naravnost v srce . Vzroki tragedije so naslednji: Andrej Kokalj je nedavno izročil svoje posestvo 29 letnemu čevljarju Joahimu Kokalju, ki je hišo lepo preuredil, da je v čevljarski delavnici zaposloval tudi do 10 pomočnikov. Izprva je bila sloga v hiši. Pa sta se stric in nečak sporekla zaradi lovske puške in naposled še zaradi služkinje katero je baje nameraval poročiti. V sredo je Joa-him v Kranju nakupil usnja in se okrog 17:30 vrnil domov. Stopil je Š6 k stricu v sobo, zvečer je nameraval dalje po opravkih v Tržič. Stric je ležal za pečjo in ko je Joahmi nič hudega sluteč stopil v njegovo sobo, je starec planil pokonci, pograbil nož in ga zasadil nečaku naravnost v srce. Kri je brizgnila daleč naokrog. Joa-him je še stekel iz hiše čez most, a po 100 korakih se je zgrudil z zevajočo rano. Pomočniki so ga prenesli nazaj domov, kjer je izkrvavel. Zločinski stric je med tem pobegnil z nožem v gozd, vendar se je vrnil in so ga orožniki z Golnika odgnali v zapor. -o- Huda nesreča Do nezavesti se je pobila na Klancu pri Kranju 43 letna žena cestarja Mana Draksler iz Šenčurja in sicer se je močno pobila na glavi. Nezavestno je našel neki posestnik iz Šenčurja. Po zdravniškem pregledu so jo takoj odpeljali v ljubljansko bolnico. Draksler-jeva je mati devetero še nedo-rastlih otrok. * ——o- Smrtna kosa VDražgošah je umrl Peter Frakelj, posestnik. — V Škofljici je umrl daleč znani in priljubljeni mesar, gostilničar in posestnik Alojzij Javornik. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla Marija Zaletel, u-službena kot dijaška kuharica v zavodu sv. Stanislava, stara 46 let. Žrtev pretepa Fantje ki delajo na apneni-ci v Predstrugah pri Dobrepo-lju so prejeli dnino, drugi so se jim pa priključili in zložili denar z namenom, da ga zapi-jejo. Obiskali so več gostiln in se nazadnje vinjeni ustavili v neki gostilni na Vidmu, kjer je prišlo do pretepa, na katerem je dobil precej globoko rano z nožem delavec Matevž Strnad iz Male vasi, da je moral iskati zdravniško pomoč. Usoden padec JPri Sv. Križu nad Mariborom se je nevarno ponesrečil 60 letni posestnik Alojz Hla-de, ko je padel na stopnicah ki vodijo v podstrešje. Zlomil si je medenico. -o- Nesreča v gozdu Iz Št. Vida pri Stični poročajo, da je posestnikov sin Jože Gliha podiral v gozdu les za zgradbo novega doma gasilske čete v Velikem Gabru. Pri tem je smrekov hlod padel nanj in ga tako nevarno poškodoval, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolni-co. Ker so kradli Iz Krškega poročajo: V zvezi s pogostnimi tatvinami perutnine je bilo v Stari vasi pri Vidmu aretiranih več moških. Odpeljali so jih v Brežice, pa jih je sodišče izpustilo. Vendar bodo še poklicani k zagovoru. -o- Zver ga je napadla Pred nedavnim je bil napaden od obstreljenega divjega mrjasca lovski gonjač Evald Siegmund iz Male gore pri Kočevju. Ranjena divja zver ga je močno obklala, da so ga morali par dni pozneje odpeljati v ljubljansko bolnico. -o- Največja poraba elektrike Mesto Maribor je v letu 1937 porabilo 24,490,.000 kw električnega toka, medtem ko ga je Ljubljana porabila samo za 12,920,000 kw. Tako je Maribor glede uporabe električnega toka v dravski banovini na prvem mestu. -o- V cerkvi okraden Ko je šofer Jože Urankar molil v frančiškanski cerkvi v Mariboru, se je tiho priplazil k njemu neznanec in mu izmaknil šofersko usnjato torbico v kateri je imel šofer spravljenih nekaj sto dinarjev drobiža. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Stran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC i .min ii. i Torek, 15. marca 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891« Izhaja vsak dan razup nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto -_____$6-00 Za pol leta_____3.00 Za četrt leta___________1-75 Posamezna številka_____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891« Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by S EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year -- For half a year-- For three months--- .$5.00 . 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year---$6.00 For half a year--3.00 For three months _ _ 1.75 Single copy____ __3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Cezar ali Kristus "Čech", glasilo katoliških Čehov v Čehoslovaški, je svoječasno pod gornjim naslovom priobčil članek, ki bo vzbudil nedvomno pozornost tudi naših bralcev. Pona-tiskujemo ga v prosti besedi: V državnem življenju si stojita nasproti dve smeri, kateri lahko izrazimo z besedama: Cezar ali Kristus? Nasproti sta si tako, da druga drugo izločujeta. V prvi je izoblikovano pogansko, v drugi krščansko državno življenje, prva ima svoj ideal v eezarjih rimske države od zvi-šenega Avgusta preko blazno-krutega Nerona do Caligu-le, državnika-pritlikavca, druga svoj vzor v Karolu Velikem, Henriku svetem in drugih cesarjih rimskega cesarstva nemške narodnosti, ki so svojo cesarsko pravico izvajali od Boga vsemogočnega, iz katerega izhaja vsa pravica, in si vzajemno sodelovanje z vidnim poglavarjem Cerkve šteli v svojo veliko čast in ponos. V njih se na čudovito lep način razodeva modrost krščanskih državnikov. Cezarji so absolutistični vladarji. Dokler jih še napol-nujuje naravna dobrota, se ozirajo izključno in edino na korist svoje, od njih vladane države. Kar njihovi državi koristi, je dobro in dovoljeno, kar njihovi državi škoduje, je škodljivo in prepovedano. Cim se oddaljijo od naravne razsodnosti in dobrote, so kruti diktatorji, ki proglasijo svojo korist za državno korist in svojo škodo za državno škodo. Vladanje jim je uporabljanje državne oblasti s paragrafi, policijo in uradniki brez ozira na načela krščanske nravnosti, ki vrhovno .oblast in pravico pridržujejo izključno Bogu, ki je večna Pravica. Cezarji imajo moč in mislijo, da imajo pravico. Pod besedo "Kristus" razumemo državniško modrost, zgrajeno na krščanskih družabnih načelih: ljubezen do bližnjega, pravičnost do vsakega, spoštovanje drugih narodov. V cezarju je poosebljen ali abselutizem države ali diktatura poedinca. Postava je, kar se vladarju dopade. Cezarovanje vodi nujno do Neronovih okrutnosti in Cali-gulinih pritlikavščin, v Kristusu pa je prava demokracija. Cezar pomeni v politični dikciji modernega časa božanstvo države. Rimljani so svojim vladarjem izkazovali božansko čast. "Divus Caesar — divus Augustus" — božji cezar, božji Avgust. Kristus označuje vladarja po božji milosti in včasih se sme reči: po božjem dopuščanju. Cezar ni odgovoren nikomur za svoje delovanje, po lastni vestnosti ali brezvestnosti razpolaga ne samo s premoženjem, marveč tudi z življenjem svojih državljanov. Vladar v Kristusovem imenu pa ni odgovoren samo svoji vesti, marveč tudi narodu in predvsem svojemu Bogu. Z večjimi pravicami so mu odkazane tudi večje dolžnosti. Naša moderna doba v marsičem sliči dobi starega Rima. Tudi v pogledu države in državnega življenja. Pred dobrim stoletjem je nemški modroslovec Hegel začel navajati ljudstvo k oboževanju države in postavil načelo, da mora poedinec v slučaju potrebe državi žrtvovati prav vse. Prav kmalu so njegova načela našla odmev tudi pri drugih evropskih narodih in se še razvijala do današnjih dni ter v novem času doživela svoje drugo vstajenje. Načelo, da je država nad vse, nasprotuje krščanskemu načelu, ki odreja poedincu, naj najprej uboga Boga in potem ljudi. "Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega!" Po nauku Cerkve ima poedinec v danem slučaju pravico, da se krivičnim postavam, ki niso v skladu s krščanskimi zapovedmi, naravnost zoperstavi. Razvoj človeškega "napredka" je dobro označil nemški pisatelj Grill-parzer z besedami: "Von der Religiositat zur Humanitat, von der Humanitat zur Nationalitat, von der Nationality t zur Bestialitat," kar bi s prostimi besedami povedali tako: Naprej človek zapusti vero in se nekaj časa drži člo-večansko dobrega v sebi, človečanstvo brez Boga vodi v nacionalizem, oboževanje naroda, in od nacionalizma do bestijalnosti je samo še kratek korak. Zdi se, da je avstrijski pisatelj dobro zajel svojo dobo, ki je tudi naša doba. Država mora varovati svobodo svojih državljanov, za nje je tu in ne državljani zanjo. Kristus pomeni pbedin-čevo prostost in svobodo. Cezar tir j a najprej podložni-štvo in nato suženjstvo. Naša doba je kritična doba, ker se v njei vrši borba cezarizma proti krščanstva, boj Antikrista s Kristusom. Na kateri strani si ti? TONE S HRIBA SE JE SPET PREDRAMIL Joliet, III. Vem, da nisem pri vas g. urednik zapisan med ta boljše dopisovalce. Že vem zakaj. Obljube delam, potem jih pa prelomim. To je res moja slabost. Ampak razmere pridejo in nastanejo take, da se ne da, pa amen. Tudi zdaj le ne bi pisal, ker se mi prav dosti ne ljubi. Časa je že dovolj, ampak če človek ni dobre volje tudi za pisanje ni. Še oktobra meseca smo začeli slabo delati in odtakrat sem napravil menda samo 16 šihtov, potem že veste, kako se moj financ minister in moj cesar držita. Jesti je treba in živeti vsak dan in želodec nič ne vpraša, če delam ali ne. Ko mi je nekoč pred leti dejal moj stari prijatelj Jure, da na svetu ne bo nič več dobro,] mu nisem verjel. Mislil sem, Jure ne ve kaj bi povedal, pa tako! le tja ven dan brbra. Pa je mo-1 žakar le vedel kaj je govoril. Čez dalje večje spoštovanje imam do njega in se mu bom začel še odkrivati, kadar ga bom srečal. Zakaj pa ne, če pa zasluži. Takrat, ko sva hodila v spodnji štuk modrovat in svet reševat mi je nekoč prav resno namignil, da še sedem let bo slabo, potem pa nič več dobro. Pa se do pičice njegovo modrovanje uresničuje. Volitve so spet tukaj. Politi-karji nosijo po strani klobuke in zatrjujejo vse mogoče in nemogoče stvari, kakor da ima vsak izmed njih svet pod svojo pazduho in da je vse od njega odvisno. Zadnjič mi je Jure, do katerega, kakor sem že povedal, dobivam vedno večje spoštovanje, povedal eno dobro. Rekel je: Veš Tone, ko ti le politikarji obljubljajo, kaj in kako bodo delali za nas, če bodo izvoljeni, sicer po pravici govorijo, samo treba jih je pravilno razumeti. Kadar pravi politikar da bo za druge delal, to ne pomeni tako, kakor se izrazi. V slovarjih politikar-jev pomeni beseda: tebi ali za tebe, zame ali zase. On namreč po svpjem slovarju trdi čisto pravilno, da bo zase delal in v tem se prav nič ne laže, samo ljudje jih ne razumejo. Politikarji niso neumi, ampak mi smo, ki jim kimamo pa ploskamo, kadar nas farbajo. Tako je po-gruntal in izjavil moj slavni prijatelj Jure. Ali se je kaj zmotil? Vam g. urednik moram Čestitati radi lepega lista "Novi Svet". Takrat, ko sta z Mr. Kra-maričem agitirala in me zapisala in opisala od vseh strani, od-kje sem in tako dalje, nisem verjel, da bote izdali tako lep in dobro posrečen list. Moram pa priznati, da Novi Svet je res zanimiv in mi ugaja. Rečem vam, da meni se že platnice tako dopade-jo, da tisto lepo slovenske dekle s pečo na glavi prav rad gledam. Da, čez slovenskih deklet jih ni nikjer na svetu. Ako bote g. urednik sprejeli od mene tudi za novi list kaj, bom vam napisal sn dogodek z veseliške gore. Pa še drugih vem. Napisal bom vam, kako je moj stric polhe lovil in kako je srečal samega ta zelenega, ki ponoči polhe pase. (Pa gotovo napišite, predno pozabite, na to le obljubo! Op. ured.). Kadar mi je stric pravil o lovu polhov so mi včasih kar lase po-koncu stale. In upam, da bodo tudi drugim, ki bodo o tem brali. Takrat bom pa naročil list tudi mojima sestričnima v stari kraj. Naj zadostuje za danes, če me bo še kaj veselje do pisanja prijelo, se pa še oglasim. Tone s hriba. -o- SMRT SLOVENSKEGA PIJONIRJA Cleveland-Collinwood, O. Neizprosna smrt si je zopet izbrala enega izmed redkih slovenskih pionirjev, ki so častno doprinašali svoj delež k zgodovini slovenske Amerike. Takrat je postal žrtev daleč naokrog znani Pirmož Pust, po domače Erzarjev Primož, ki je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal v četrtek 3. marca ob šestih zvečer. Pokojni se je rodil 9. junija 1868 v Dolenji vasi pri Ribnici in je prišel v Ameriko pred 46. leti Ves ta čas je živel v Collinwoodu oziroma tudi v Nottinghamu. Bil je oče sedmerih otrok, izmed katerih so štirje že pomrli. Zapušča žalujočo soprogo Ivano, po domače Fežnarjeva iz Sodražice, in tri hčere: Mary, poročeno Matoh, Jennie in Justino, poročeno Jer-še, sestro Nežo Pogorele v Lorain, O. in nekaj sorodnikov v rojstni domovini. Ranjki je bil član društva "Mir" št. 142, SNPJ. ter član društva Lunder-Adamič, št. 20, SSPZ.; bil je tudi delničar Slov. Doma na Holmes Ave., katerega je pomagal graditi in delničar Slov. Zadružne Zveze. Pokojnik je bil mirnega in blagega značaja ter vseskozi dosleden v svojem katoliškem prepričanju. Bil je član društva Najsvetejšega Imena ter dolgoletni cerkveni odbornik slov. župnije Marije Vnebovzete, ta težavni posel je opravljal vestno in natančno tako dolgo, dokler ga ni za vratna bolezen priklenila na posteljo. Udejstvoval se je pri župniji ter deloval za njo kjer in kolikor je mogel. Videl jo je vstajati kot mlad mož, ter prispeval s svojimi močmi, da se je razvila v u-gledno, dobro stoječo faro in v njej je videl kot sedemdesetletnik svoj največji vspeh. Ko je župnija Marije Vnebovzete slavila pred nekaj leti svoj srebrni jubilej, je bil tudi ranjki Primož med ustanovniki. Ker je bil miren ter prevdaren so ga vsi imeli radi kamor je prišel; na društvenih sejah je njegova beseda mnogo zalegla. V Collinwoodu je upeljano, da se o prazniku Sv. Rešnjega Telesa vrši procesija pod milim nebom, kar zahteva mnogo predpriprav in tu je bil pokojni najboljša in najzanesljivejša opora ori dotičnem odboru, ki je skrbel za olepšavo in okrasje; njega so tudi izbrali kot častno stražo, ki spremlja Sv. Rešnje Telo kraj neba in tako je bilo vsako leto. Z njim se je poslovil od nas eden prvih slovenskih naseljencev ter zaslužnih pionirjev in collinwoodska naselbina ga bo težko pogrešala. Cerkveni zbor "Ilirija" pod vodstvom Mr. M. E. Rakarja, mu je zapel žalostinke ob mrtvaškem odru. Pogreb se je vršil v ponedeljek ob 9. uri iz hiše žalostma 15703 School Ave. v cerkev Marije Vnebovzete in odtod na pokopališče sv. Pavla v Euclid, O., ob velikem številu prijateljev in znancev. Pokojniku naj sveti večna luč, žalujočim preostalim pa naše globoko sožalje! John Grill. -o- NEKAJ ZA BRIDGEVILL-SKO UGANKARICO Girard, O. Cenjeni g. urednik. Kei ravno pošiljam naročnino za list, pa mi dovolite, da potom lista vprašam tisto ugankarico iz Bridgevilla, Pa., ki plačuje rešitelje svojih ugank z lešniki,. naj ona reši mojo uganko, ki jo podam tukaj in naj jo reši pravilno. Uganka, je namreč ta: — Kako daleč je v nebesa. Če ugankarica pravilno reši to uganko, ji bom sam osebno prinesel na dom enega ve likega jazbeca ali "groundhog" in sicer prihodnje poletje, ko ga ustrelim. — Ob enem jo pozdravlja njen prijatelj John Voglar -o- POZDRAV IZ DOMOVINE Ely, Minn. Te dni sem prejela iz stare domovine dopisnico z zahvalo za poslano naročnino za nabožni mesečnik "Cvetje". Z zahvalo je pa prišel tudi pozdrav na vse dobre znance in prijatelje po širni Ameriki,katerega so poslali naš nepozabni g. misijonar Rev. p. Odilo Hajnšek, OFM., ki so dolgo let skrbeli za naše duše v času sv. misijona po raznih slovenskih naselbinah tukaj v Ameriki. Iz tega pozdrava se vidi, da nas g. misijonar še niso pozabili. Tudi mi ne pozabimo njih. Mnogi izmed nas se prav gotovo še dobro spominjajo kampanje našega katoliškega dnevnika Amerikanski Slovenec pred par leti, kako vneto smo zasledovali nje potek in kako smo se ob koncu razveselili zmage, ko je zmagal č. g. misijonar Rev. Odilo Hajnšek. Dragi bralci in bralke, kako bi bilo, če bi sedaj tudi mi še nekaj storili za č. g. in sicer s tem, da bi se naročili na nabožni mesečnik "Cvetje", ki izhaja v Ljubljani, katerega urednik je nam poznani č. g. Rev. Odilo Hajnšek. V listu je lepo nabožno branje in zani- mive slike, kar vas bo gotovo razveselilo. Prihaja, okoli 15. vsakega meseca in stane na leto $1.00. — Svojo naročnino lahko pošljete kar v Lemont, 111., čč. oo. frančiškanom in oni jo bodo poslali v Ljubljano. Lahko pa tudi pošljete naravnost v Ljubljano na naslov: Č.. P. Odilo Hajnšek, Frančiškanski samostan. Uredništvo in uprava "Cvetja" Ljubljana, Jugoslavija. — Pozdrav vsem čitateljem. Naročnica z Ely -o- RAZNE VESTI IZ DOLENJSKE Št. Lovrenc na Dolenjskem Ker naši župljani gotovo ne vedo še vsi, naj sporočim, da je dobila naša podružnica na Dolgi njivi meseca novembra 1. 1936 cerkveno uro, katere prej ni imela. Kupili so v Prečni pri Novem mestu staro uro, ki je pa še prav dobra, za 670 Din. Za njo so pobirali po soseski in nabrali čez 800 Din, kakor je bilo slišati. Toda ta prečenska ura pa je bila prvotno v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Ura se sliši ne samo po dolgonjivski okolici, ampak tudi gori proti Razboram in čatežki župniji. 12. febr. je umrla pri nas na Malem Vidmu Ana Abolnar p. d. Kosezova Ančka, samica, stara 86 let, ki je bila najstarejša ženska v župniji. 15. febr. pa je umrla na Mu-hobranu Ana Koželj, vdova po pok. Jožefu Koželju iz fare Sela pri Šumberku, rojena Kastelic na Vrlaki, stara čez 72 let. Prišla je bila pred nekaj dnevi obiskat svojo hčer Marijo, ki je omožena pri Lojzetu Oven-To-mazinu na Muhobranu, pa se je prehladila, dobila pljučnico in umrla. V Clevelandu ima sestro Jozefo, omoženo, ki biva tam že okrog 36—37 let. Njene sestre, ki biva v Temenici pri St. Vidu, sin, je pa tudi v Ameriki in ima za ženo Pehanijevo iz Žužemberka. Včeraj so pokopali v Velikem Gabru pri Št. Vidu Jeraja p. d. Pušarja, gostilničarja in trgovca, ki je bil več let bolan na nogi. Pri nas pa je zvonilo Miroslavu Jazbecu, ki je bil za učitelja v Št. Lovrencu 10 let t. j. od 1. 1912—1922, ko je stopil v pokoj in je živel kot upokojenec 15 let v Novem mestu. V zadnjem dopisu sem omenil, kako lepo in suho zimo imamo letos, brez snega in po cestah prah in kako cveto po nekodi že spomladanske cvetlice. In res smo imeli nekatere prav lepe spomladanske in tople dni. "Slovenec" je celo pisal, da so ubili v Št. Lovrencu nad Škofjo Loko na Gorenjskem prve dni februarja že gada, ki se je grel na soncu. Gotovo nekaj nenavadnega o Svečnici! A zdaj pa imamo že zimo s snegom, ki nam ga je prinesel sv. Valentin, 14. febr. J. Šašelj -o- 30 lctnica poroke Bradley, 111. — Dne 24. februarja sta slavila zakonca Mr. in Mrs. M. Stefanich 30 letnico zakonskega življenja. Rojaki so jima želeli, da bi zdrava dočakala še tudi zlate poroke. Dogodki med Slovenci po Ameriki Banket v počast generalnemu konzulu Chicago, 111. — Jugoslovanske organizacije v Chicagi dogovorjeno pripravljajo banket generalnemu konzulu kraljevine Jugoslavije g. Petru Ca-brič-u in sicer se bo ta banket vršil v nedeljo 20. marca v Medinah Athletic Club na 505 North Michigan Ave. v Chicagi. Namen banketa je, da se pobližje seznanimo z g. konzulom in domovino. Vstopnina na banket je samo $1.50 za osebo. Banket bo ob 7:30 zvečer. Mrtvega so našli Ely, Minn. — Tukaj so na njegovem stanovanju nekega jutra našli na postelji mrtvega rojaka Valentina Novljana^ Star je bil 49 let in neoženjeiij V Ameriki je bival okelu let. Doma je bil iz Velike žalne na Dolenjskem, kjer zapušča dva brata in tri sestre« na Evelethu pa brata. Nov zbor Cleveland, O. — V tukajšnji slovenski naselbini v West Parku se je ustanovil nov mladinski pevski zbor, ki si je nadel ime "Zvončki". ,Med mladino je zavladalo za novi zbor veliko navdušenje. PevovodJa zbora je Mr. L. Šeme. Rojenice Milwaukee, Wis. _ Pred kratkim so se zglasile vile rojenice pri družini Anton Sor" čič na West Congress St. i" jim prinesle v dar krepkega sinka. — Rojenice so se zglasile tudi pri družini Mr. in Mrs. Louis Kodrič in jima P0' darile zalo hčerko. Kratke vesti iz Cleveland* Cleveland, O. — V St. A!e' xis bolnišnici je prestala ope' racijo Josephine Novak z H*' le Ave. — V St. Luk's bolnišnico je bil odpeljal Stanič Avsec z Lucknow Ave. — nadoma je zbolel in bi! P#Pe* ljan v St. Alexis bolnišnic slovenski trgovec Mr. Zdešar z Euclida, O. — bplnišnice se je vrnila na sV°3 dom Mrs.Ivana Paulin s Trac? Ave. Jubilej Sheboygan, Wis. — Tridesetletnico poroke sta PrC kratkim slavila tukaj Mr- ,n Mrs. John R-island. — Marie Prisland 'je ustanovi^' ljica ženske organizacije venske Ženske Zveze v A**1"' .tk» Je tudi drugače zelo delavna ^ kulturnem in društvenem lju in med najuglednejšimi ^f" nami v Ameriki. Doma if 1 Rečice v Savinjski dolim n Štajerskem. — Pa tudi ni** soprog je aktiven na dru^'e' nem polju, je predsednik dl" sv. Cirila in Metoda, KSK^ rilci in že od njenega počel glavna predsednica Zveze. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (76) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Groze so se tresli pijani divjaki, nad tetn, kar so doživljaji. Tedaj je Tarzan potresel z vrvjo na kateri je imel privezanega divjaka, da se je ta močne, zazibal hi V tem se tudi spomnil, da lahko začne govoriti. "Odprite vrata,' je za vpil; "naj odide od tukaj predno me ubije." Vojaki so se pomišljali. "t as je kratek," je zamolklo govoril Tarzan in pri tem začel vleči divja ka zopet na drevo. V tem je tudi Uda-lo izprevidel položaj in ves prevzet ji bil nad močjo čudovitega Tarzana "Zgodilo se bo," je spregovoril in ob enem zapovedal, da naj vojaki na ste žaj odpre* vrata in puste Tarzana oditi. ,te- X-2«____ "Svoje vojake boš našel nedotaknjene," je še /sklical Udalo, -vojaki so pa medtem odprli vrata. Gospodar džungle je skočil /. dre. v« >a ii) odpeljal svoje Wazjre proti izhodu. Tukaj se obrne k ,poglavarju in reče: "Udalo, kadar pridejo k tebi tujci, .poiitroii jim prijateljsko, zlasti Tarzana in \Vazi-re." Komaj je bil Tarzan posvaril poveljnika Uda I a, se je obrnil in stopil /a svojimi Waziri in trenutek na to jih je že pogoltnila temna džungla. Za ograjo je pa Udalo s svojimi div.jaki vred želel, da bi m- Tarzan in njegovi \Va-airi nikoli več ne povrnili. Tarssan je zopet ubrul pot proti deželi Kavuru. Torek, 15. marca 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 3 Nedeljski ^ kotieek J. M. Trunk. TRETJA NEDELJA V MARCU "Opominjam vas, bratje, da Vedno bolj rastete, in da si prizadevate mirno živeti in opravite svoje" (1 Tes. 4, 10). Za tem stremiš, za kaj se trudiš na svetu? Ali nisi za to tu, da izve-'ičaš svojo dušo? Brezuspešno Pa bo tvoje delo, ako za to nimaš "ajresnejšega namena. Vse prizadevanje, ki ne meri na več-n°st, ti ne more stalno koristiti. Zastonj se pa trudiš, ker se bolj le igraš. Ne delaš resno. Kaj ti Pomaga, ako se sicer dannadan yeliko trudiš, pa ne delaš tega ln za to, kar zahteva od tebe N Stvarnik, najvišji Gospod, kakšen dobiček boš imel na koncu življenja, ako si izvršil vsa dl'Uga opravila? Ako bi bil tudi s »v. Pavlom postal vse vsem in svetu izvršil neizmerno veli- 0 dobrega, samega sebe pa pri ^ zanemaril, bi bil zastonj ži- in bi si bil s svojim življe-Jijeih le Škodoval. Delaj toraj ,ako> da veš, za koga delaš, in bo§ kdaj občutil, da si delal za-in za svojo srečno večnost, ttogo imaš opraviti, a izvršuj irno in resno pred vsem "svo- dalo, da se namreč izveličaš. * * * . Nobeden vojskovalec se ne aPleta v opravila življenja, da 2 p0 volji vojskovodji" (2 Tim. ' 4)- Dokler živiš na svetu, se ^oi'as pečati tudi s pozemeljski- 1 Popravili. Ne moreš se jih iz-biti. Mogoče je pa in v prvi !'sti potrebno, da se v ^Pletaš cle> da opravljaš pred vsem v°Je glavno opravilo. Posvetni Predstojniki so vrlo strogi, ko Za dolžnosti, ki jih terja stan 'Poklic. Vse mora n. pr. odsto-Y '> ko gre za vojaško službo. °Jak mora biti le vojak, prijavljen, da da vse, celo življe-človeka ni več v njem. Am-2a Zakaj gre v vojni ? Ali morda j,.en°> kar' je edinole potrebno? ^ 0 ima več pravice do tebe, J a'i kak predstojnik na sve-, • Ali najdeš križem sveta ka-0 dolžnost, ki bi bila nujnejša one, katero imaš do nje ne Imeti moraš toliko svo- svoje duše? Poznaš kak poklic, kateri bi bil nujnejši od onega, da rešiš dušo svojo? To dolžnost ti nalaga Bog, vse drugo je postransko. Človek naj se ves posveti oni edino veliki dolžnosti, katero je prejel od svojega Stvarnika, njemu naj služi in s tem reši dušo svojo. Ves zlobni svet in ves pekel ti ne moreta toliko škodovati, kolikor si moreš škodovati sam. Svet in pekel te moreta očitno in skrivno zalezovati, spraviti te v velike in mnogovrstne nevarnosti. Pogu-biti te pa ne moreta brez tebe. Edinole sam škoduješ svoji duši in svojemu zveličan ju, ako zase ne skrbiš. * * * Preudari in preudarjaj pogo-stoma. Za koga se moraš boriti, za samega sebe ali za koga drugega? Ako se pogubiš, imaš škodo le sam. Niti Bog, niti kak človek ne izgubi ničesar. Sam, prav sam, bi moral nositi breme te izgube. Komu je bilo naloženo, da za te skrbi? Na prvem mestu moraš skrbeti za-se sam, potem šele pride Bog in za njim drugi ljudje. Prav nikogar ni, ki bi bil dolžan tako za te skrbeti, kakor si sam. Ali ni vsak sebi naj-bližnji? Živalim je dal Bog nagon, da se vzdržujejo in skrbijo zase, človeku pa je dal sveto nravno dolžnost, ki je podlaga in prva vseh drugih dolžnosti. Ta dolžnost narekuje, da skrbiš za telo. Pa ni ti tvoja duša še bolj blizu? Ali ni ona sredi tebe? Ali nisi to sam? Telo se bo ravnalo po duši, z njo bo srečno ali nesrečno. Brigaj se toraj za vse drugo le tako, da ne zabiš v prvi vrsti samega; sebe, in skrbiš pred vsemi drugimi zadevami za-se. Velikokrat se trudiš, da bi ne izgubil kake malenkosti. Skrbno se varuj, da ne pogubiš tega, kar je najimenitnejše, namreč duše svoje. "Kaj pač pomaga človeku, če pridobi ves svet, duši-svoji pa škoduje? Ali kaj bo dal človek v zameno za dušo svojo" (Mat. 16, 26). PERSHINGU STALA OB STRANI Ob bolniški postelji generala Pershinga v Tucson, Ariz., kjer se je ta zadnje dni boril s smrtjo, sta bila stalna obiskovalca moža, ki ju kaže slika. Na levi je Pershingov osebni zdravnik, dr. R. Davison, poleg njega pa višji ;astnik S. U. Marrietta. Na drugi strani pa se vendarle skoraj dan za dnem dogajajo nesreče z razstrelivom. Letos je bilo takih nesreč že ckrog 15. Odrasli pa tudi otroci, ki so našli granate, so jih skušali zmerom razstaviti, pri čemer so vedno znova nastale eksplozije. Že okrog dvajset ljudi je bilo ranjenih, trije so bili ubiti. Sedaj se jim je pridružila še četrta žrtev. Na pobočju goriškega gradu je 19 let stari Goričan Josip Trampuš preteklo sredo našel tako granato. Tudi on jo je skušal razstaviti. Nastala je skoraj že neizbežna eksplozija., Fanta je malone raztrgalo; dobil je celo vrsto hudih poškodb V naglici so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je že nekaj ur pozneje umrl. IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE —i«——4* «—* Smučarske tekme na Goriškem \ Lokvi, na Čepovanski pfa-°ti so S€ vrgiie velike smučar tekme mladinskih fašistič-a , organizacij, ki nosijo se-p ' ime Giovenetu Italiana del .'^orio, ali na kratko GIL, je italijanska litcrijska *Uadi •na. Tedaj je šlo za tek-^ed posameznimi skupina- a 0 tej tekmi se je vršila u8a za izbor posameznikov faznih disciplinah tega špor-" Tekmovali so seveda slo- gon-biti gj^i fantje iz raznm vjUl vasi, ki pa morajo ani mladinske fašistične or-,jan|2acije. Zanimiva je tabe-kii kmovalcev na progi 12 ))r.0rnetrov, za katero se je • 'K vilo 25 tekmovalcev,a jih na cilj 18. Po urad- Nova žrtev granate Vsi ukrepi državnih in celo cerkvenih oblasti proti zbiranju granat iz časa svetovne vojne doslej očitno niso nič zalegli. Oblasti so žle celo tako daleč, da so odr-d'e zlast v jugozapadnem delu goriške pokrajine celo vrsto hišnih preiskav. Orožniki so si na vse mogoče načine prizadevali, da bi iztaknil skrito orožje, smodnik in drugo razstrelivo, večina preiskav je bila seveda brezuspešna. Tudi po cerkvah duhovščina opozarja ljudi naj se ne pečajo s takim poslom. Preiskava v semenišču Iz Kopra izvemo, da :>e je v tamkajšnjem semenišču pripetila zanimiva dogodoica, ki je v dnevnem tisku našla ie kratek odjek. Gojenci semenišča v Kopru so namreč dobili v roke neko pridigo od znamenitega italijanskega govornika, ki je z neizprosno doslednostjo in oprt na številne svetopisemske izreke obsojal pretirani poganski nacionalizem ter prišel na koncu do zaključka, da postaja nacionalizem takrat nemoralen, kadar zanika drugim narodom pravice, ki jih zase zahteva. Gojenci semenišča so to pridigo pridno prepisovali. V zavodu je nastalo živahno življenje. Vodstvo semenišča se je pozanimalo za vzroke tega vrvenja med semeniško mladino in je ukazalo, da se prepisi te pridige pobero od dijakov, da ne bi pridiga še nadalje vznemirjala hišnega reda. -o- Rudo so odkrili — Šempas. — Po naključju so odkrili v okolici precej pomembno žilo aluminijeve rude, bauxita, ki se razteza do Šmihola. Analiza je ugotovila da je ruda zelo čista in da bi dajala do 50 odstotkov aluminija ter do 16 odstotkov železa. Zaradi tega nameravajo baje že v kratkem času pričeti NI ISKALA PLEMENITASA tal ^'očilu so zasedli mesta Ve^jl. Josip Koga j s Trno- nem -le:] I-Vt (1llro 1 min. 23 sok.), 2. ;; Cesnik iz Dol. Otelca, 4. t / or Krivic s Trnovega, Van Kolme s Trnovega, 5. poljanec iz Otelce,G. Ka-I<>, 011čina iz Čepovana, 7. ^•nc Vidi«; iz Otelce; dalje fcjg^fti Rafael Kclenc, Anton ' J°sip Hvala, P'mil Rudolf llijavec.Al-tW Bertoš, Friderik Hvala, Iy.J Kofol, Cvetko Simčič. Ij ''nravec, Leopold Po-aPehG i časopise Je u- " ouf] 0venskih iantov poeebe Uarjiljo. Ishbcl MacDonald, hči bivšega angleškega min. predsednika, in njen mož, Norman Ridgley. Iahbelina poroka je vzbudila splošno presenečenje, kajti njen soprog je navaden delates, z deli za ugotovitev rentabilnosti morebitnega izkoriščanja. -o-- Trnovski samostan Trnovo, febr. 1938. Pred kratkim je obiskala trnovski samostan šolskih sester posebna komisija,,.ki si je temeljito ogledala zlasti šolske prostore ter ostalo samostansko poslopje. V kakšen namen je prišla ta komisija v:samostan, sicer ni znano, vemo le, da se je zelo pohvalno izrazila o vodstvu samostana, posebno pa je naglasila zadovoljstvo nad redom in čistočo, katero je videla v vseh prostorih. -o-- Opeharjen — Trst. — Gostilničarju Francu Boletu so neki mladeniči iz Milana prodali 10 kg pozlačenega brona za pravo zli;to v palicah. Toda "kupčija" je bila precej težka in malopridnežem se je le po dolgem premetenem izsiljevanju posrečilo dobiti oct gostilničarja 76,000 lir. Kmalu se je izkazalo, da ni vse zlato kar se sveti. Ubogi gostilničar je prijavil zadevo oblastem, ki so kmalu prijele tri sleparje. Sodišče je obsodilo vsakega od 9 do enega leta ječe in z 1200 lir denarne kazni. -o- KRATKE KOVICE Grozna nesreča je zadela 44 letno Marijo Žbogarjevo iz Lažen nad čepbvansko dolino. Vračala sc je namreč po neki bližnjici domov, pri tem pa ji je na poledeneli stezi spodrsnilo in padla je v prepad, globok nad 300 metrov. Pri tem je seveda našla smrt. Zaradi tajne žganjekuhe SO bili naznanjeni sodišču Birsa Maks, star 28 let, in Franc Valič, star 47 let, oba iz Na-brežine. Kuhanje žganja brez dovoljenja je v Italiji zelo strogo prepovedano in so kazni za take prestopke izredno visoke. Z motorjem je podrl na trgu Sv. Andreja v Gorici 27 letni Andrej Uršic iz Sovodenj Franca Zavadlava, starega 54 let, tako, da je ta obležal s prebito lobanjo in drugimi poškodbami. V bolnišnici je poškodbam podlegel. V Ilirski Bistrici je šlo na dražbo veliko Smukovo posestvo z gostilno in mesnico. Smukova gostilna in mesnica je bila znana daleč na okoli ter je bila ena najstarejših v kraju. Sindikat tržaških ladjedel- ničarjev je dal na razpolago 350,000 lir za zgradbo mo-numentalnega fašističnega doma v Trstu ter za otroške počitniške koktnije. Dve nesreči v Gorici. V goriško bolnišnico so pripeljali 35 letnega Franca Podgornika s Kanala, ki si je zlomil nogo in zadobil tudi druge težje poškodbe pri delu v Dobiarjih. — Valentin Božič, star 30 let, čuvaj goriškega gradu, si je pa zlomil nego v bližini svojega stanovanja, kjer je padel zelo nesrečno. Nagrado za dvojčke je prejel od Mussoiinija Franc Mar-kuc iz okolice Komna, in sicer v znesku 800 lir. Pred reškim sodiščem je bil pred dnevi obsojen Marcel Hrovatin, star 28 let in doma iz Milj pri Trstu, na 3 mesece zapora in 2,000 lir denarne kazni, ker je brez potnega lista odpotoval čez mejo. Pred kratkim se je vrnil in so ga na Reki prijeli. Ker je skrivoma in brez dovoljenja prekoračil mejo, je bil prijet in oddan v goriške zapore Alojz Stergar, star 28 let. Prijeli so ga v Podbrdu, ke se je vrnil domov. Pred goriškim sodiščem je bilo več procesov proti raznim domačim fantom, ki so se brez potrebnih dokumentov odpravili čez mejo lani pa se niso odzvali pozivom k naborom. Poleg drugih tudi razprava proti Lovrencu Kreševiču zaradi bega čez mejo. — Trst. — V bolnišnici je umrla 76 letna Katarina Ugi-novič. Pred dnevi je sušila perilo v kuhinji, pa se ji je pri tem vnela obleka. Dobila je številne opekline, za kar je morala v bolnišnico, kjer je sedaj podlegla. — Prem. — Pred trž. sodiščem sta bila obsojena Volk Ivan in Anton Logar zaradi tajnega kuhanja žganja ter zo-perstavljanja oblastem. Logar je dobil 4 meseca zapora in 2200 lir denarne kazni. Volk 3300 lir denarne kazni in 6 mesecev zapora. *r — Padriče. — Zaradi vetra se je iz gorečega senika razširil požar na bližnji hiši last Josipa Križmančiča in Alojza Žagarja. Požar je uničil 40 q sena, 2 spalni sobi, skednje ter delno poškodoval poslopji. Škoda se ceni na 40,000 .lir. Gasili so tržaški gasilci. * — Tržič. — V Selcah je v neki gostilni nenadoma umrl za srčno kapjo Ivan Kovačič iz Modrej pri Sv. Luciji. TO IN ONO IZ DOMOVINE i \ i i t Potepuh Nedavno je neki potepuh na Vrhniki obiskal stanovanje kaplana Štefana Kralj iča in mu odnesel razno robo ter fotografski aparat, vse skupaj v vrednosti do 3000 dinarjev. V Dolnjem Logatcu je pa vlomil v cerkev in pobral iz nabiralnika denar. V Novem mestu se je prikradel' h kanoniku Francu Kreku, kateremu je izmaknil nalivno pero v vrednosti 500 dinarjev. Poskušal je svojo srečo tudi v župnišču v Mirni peči, pa so ga prepodili. — Je to neki 17 letni Bojan M., ki je rojen v Ljubljani in se klati sedaj po Dolenjskem in Gorenjskem. -o— Napadena Ko je posestnica Terezija Kranjčeva iz Košakova pri Mariboru šla po opravkih, je izza plota planil proti njej neznanec, jo podrl na tla in ji iztrgal ročno torbico z denarjem nakar je pobegnil. -o- "Mačka-mama" V Osjeku je umrla baronica Pavla Veseli, ki je bila po vsem mestu in daleč po okolici znana pod imenom "Mačka-mama". Stara je bila 81 let in je živela zadnja leta v veliki revščini, četudi je bila potomka bogate trgovske rodovine iz Nove Gradi-ške.V družabnem življenju Osje-ka je nekdaj igrala veliko vlogo, na stara leta je pa postala čudaška samotarka. Na svoji pristavi in tudi pozneje v Osje- ku je imela pravcato* farmo psov, mačk, ptic in celo leva, katerega so ji hoteli prodati na dražbi, a ni bilo nobenega kupca. --o- Okraden Pekovskemu pomočniku Antonu Paravanu iz Maribora je nekdo v času, ko je spal v nezaklenjeni spalnici, odnesel srebrno uro z verižico in nekatere druge stvari. — Istotako je bila ukradena trgovcu Peter Srdiču v Mariboru pražnja suknja, vredna precej stota-kov. -o- Huda nesreča V vasi Sevno pod Trško goro pri Novem mestu se je zgodila huda nesreča. Posestnik Janez Barbo je napregal konja, kateri ga je. pa tako močno brcnil v trebuh, da mu ga je razparal in je nesrečni Barbo nezavesten obležal na tleh. Morali so ga naglo odpeljati v kandijsko bolnico in se boje, da ne bo okreval. — Isti konj je pred letom dni brcnil Bar-bovega zeta, ki je podlegel hudi poškodbi. ■-o- Pod vozom Iz Celja poročajo, da ko je 37 letni hlapec Peter Jekuš peljal težko naložen voz ste-lje, je po nesreči padel pod voz in kolo je šlo čezenj ter ga močno poškodovalo. -o- Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"! bo poslal marsikdo svojim domačim v stari kraj kak dar. Mi pošiljamo denar v stari kraj in druge dele sveta zanesljivo in točno že več let. Denar dobijo prejemniki na dom potom pošte brez vsakega odbitka. Pošljite vašim velikonočna darila pravočasno. Včeraj so bile naše cene: V JUGOSLAVIJO: Za $ 2.55.................:.. 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $10.00.................... 420 Din Za $11.65.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din V ITALIJO: Za $ 6.50.................... 100 Lir Za $ 12.25....,.............. 200 Lir Za $ 30.00.................... 500 Lir Za $ 57.00....................1000 Lir Za $112.50....................2000 Lir Za $167.50....................3000 Lir Pri večjih svotali poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite..............$5.75 Za .$10.00 pošljite..............$10.85 Za $25i00 pošljite................$26.00 Vsa pisma pošljite na: 1849 W. CERMAK ROAD -:- CHICAGO, ILLINOIS uMfMifžMJM/MffM^M Društvo mi sv. Jožefa ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwocd) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek" v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da sc takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16, do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do J6. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Lawrencc Leskovec, preds. Frank Matoh, podpreds. John Pezdirtz, tajnik, 16921 St. Clair Ave. John Omerza, blagajnik John Trček, boln. tajnik DVA KRASNA PREDMETA Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. Cena $2.00 — V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom. "GOD BLESS OUR HOME" To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory",(slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ah pa zlate barve. P1 »tica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe. Cena 75c Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec Cermak Road Chicago, Illinois 1849 West r SffSH 3 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 15. marca 1933 "Dušica" S ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Paulu« j List "Am. Slovenec" je last nma katoliških Slovencev v Ameriki. Kdor podpira katoli- riki. -K IV. "NAJDRAGOCENEJŠE ŽIVLJENJE." Spet je moral po brezkončnih hodnikih in ozkih stopnicah. Spet je cul pri zamreženih oknih obupne vzdihe, sirove kletvice, ki so govorile o brezmejnem trpljenju nedolžnih ljudi. Heron je stopal daleč pred njim. Dolge noge je imel in kratki, čokasti de Batz, povrh še rejen in debel, ni mogel tako naglo za njim. De Batzu pravaprav ni bilo treba vodnika p'o teh hodnikih. Malokdo v Parizu je tako natančno poznal tempeljsko ječo, njene zamotane hodnike in njene skrite celice ko de Batz. Pridobil si je svoje znanje v dolgih mesecih svojega "delovanja", s trudom, opazovanjem in denarjem. Sam bi bil našel pot v stolp, in v sobo, kjer so imeli zaprtega mladega prestolonaslednika. Le enega mu je manjkalo, — ključev ni imel za vsa neštevilna vrata, skozi katera se je prišlo do njega. In še eno mu je delalo napotje. Straže so stale pri vsakih vratih, na vsakem hodniku, po vseh dvoriščih. Eni so stopali gorindoli s puško in nasajenim bajonetom, drugi so sloneli ob stenah ali pa čepeli na tleh, kadili in kvar-tali. Vsi pa so bili budni in pazljivi. Herona so vsi poznali. Vojaški pozdrav je sicer republika v imenu enakosti in bratstva odpravila, pa vkljub temu je straža stopila na stran, kjerkoli se je pokazal, in vojaki so mu odprli vrata, če je bilo treba. Vedeli so, da je mož, ki ima v rokah moč in oblast. Molče sta stopala drug za drugim. Počasi in premišljeno je šel de Batz za svojim vodnikom, opazoval in si vtisnil v spomin vsako malenkost, lego vrat, zapahe, število in postojanke straž, vse, česar še ni vedel in kar bi mu utegnilo koristiti ali pa ga ovirati, ko bo prišel veliki trenutek, da bo poskusil rešitev. i Končno sta bila pred glavnim vhodom. Tudi tam je stalo vse polno vojakov naokrog. Heron je poropotal s ključi po vratarje-vi celici in ko se vrata niso takoj odprla, jih je sunil z nogo. "Kje je vratar?" je vprašal osorno. Iz kota odnekod je zagodel godrnjav glas. "Spat je šel, hm —!" Mož, ki je malo prej vodil de Batza k Heronu, je počasi zlezel na noge. Najbrž je ždel kje v temi in dremal. Prišve-dral je pred Herona, s čevljem v eni roki in krtačo v drugi. "Vzemi svetiljko tule," mu je dejal Heron in zamrmral kletvico nekam v smeri proti vratarjevi postelji, "pa pojdi z nama! Čemu še bediš?" je pridjal, kot bi se bil še nečesa domislil. "Državljan vratar ni bil zadovoljen z osnažgnimi čevlji", je godel mož, gledal zlobno po strani in zaničljivo pljunil po tleh. "Cel aristo, kaj — ? Pravi pekel, tale ječa! Dvajset celic pomesti dnevno, čevlje osnažiti vsakemu tehle aristokratskih vrgtarjev, če kateremu na misel pride —! Ali je to posel za svobodnega patriota, kaj?" "Ce nisi zadovoljen, Dupont," je rekel Heron suho, "pa le kar pojdi kakor si prišel, veš —! Sto drugih nam je na razpolago -!" "Devetnajst ur dnevno dela — in devetnajst soldov plače — in štirinajst dni že tlačanim pri tem poslu —!" Tako je godel mož z imenom Dupont še dalje, pa Heron se ni več zmenil zanj. Obrnil se je k vojakom in zapovedal: "Narednik, štiri ny)že vzemi seboj, v stolp pojdemo!" Brž je bil sprevod urejen. Na čelu je šel Dupont, mož širokih, močnih pleč, z upognjenimi koleni, s krivim hrbtom in švedrastim korakom. Za njim sta šla dva vojaka, nato Heron z de Batzom in k sklepu spet dva vojaka. Heron je dal ključe Dupontu in ta je odpiral vrata, druga za drugimi." Pri vsakih je počakal, da je šel sprevod mimo, nato je spet vrata zaklenil in stopil na čelo. Dvojne trojne strme stopnice so šli navzgor in slednjič so obstali pred vrati v stolp. De Batz je bil zamišljen. Huje nego si je mislil, je Heron poskrbel za varnost "najdragocenejšega življenja v Evropi". Kakih vsot bi bilo treba, če bi hotel vse te straže podkupiti, koliko nadčloveške iznajdljivosti, da bi odstranil vse zapreke in ovire, ki so branile dostop k mlademu življenju gori v stolpu —! In od vsega tega je imel de Batz le denar —! Z njim je znal razsipa vati. Pogum in iznajdljivost si je sicer domi-šljeval da tudi ima, pa zaenkrat mu nista še prinesla posebnih uspehov. Vsi poskusi so se mu izjalovili. Vkljub temu pa je hotel še enkrat poskusiti. Za nobeno ceno pa mu ni smel nadležni Anglež v njegov zeljnik —. I-Ieronov nepotrpežljivi vzklik ga je vzbudil iz razmišljanja. Prilezli so po strmih stopnicah vrh stolpa in se ustavili pred težkimi železnimi vrati. Izredno močna četa vojakov je stražila dostop k ječi prestolonaslednika. Heron je mignil in vojaki so se postavili v pozor. Poklical je de Batza in moža s svetiljko k sebi, vzel iz žepa ključe in lastnoročno odprl težka vrata. Dupont in de Batz sta morala vstopiti, za njima je vstopil tudi Heron in spet lastnoročno zaklenil vrata. Vojaki so ostali zunaj. Stali so v prostorni predsobi, temna je bila in prazna, le široka omara je slonela ob steni. Heron je stopil po sobi in porožljal s ključi po majhnih vratih. "He, Simon, starec! Si doma — ?" ^ Odznotraj so se začuli glasovi, moški in ženski in kričav glas otroka je zavreščal kakor v odgovor na Heronovo klicanje. Drsavi koraki so se približali vratom, stol je zaropotal, vrata so se odprla in godrnjav glas je povabil pozne prišlece naj vstopijo. (Dalje prih.) •ŠIRITE AMER. SLOVENCA" NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, tmmmmmmmammmmmtmm Chicago, Illinois ski list "Am. Slovenca," pod-lira katoliške Slovence v Ame- Javna zahvala Zahvaljujemo se putem javnosti preko naših Jugoslovenskih novina Jugoslavija, Jugosloven-skog Glasnika i Amerikanski Slo-venac, svim našim prijateljima i simpatičarima koji su nas iznena-dili u utorak večer 8. marca u Liberty Auditorium hal, 3018 S. Wells Str. sa njihovim večerinka, pred našem dolasku iz naše mile nam Domovine Jugoslavije. Neočekivanu počast onako mnogo brojnih prijatelja zabilježit če-mo u našim srcima na vječnu uspomenu. Ponovno kličemo Hvala Vam dragi prijatelji in prijateljice. MARIN KLARICH, Gospo-dja IVANICA KLARICH, djeca SLAVKO i DRINA. VOLITVE za maršala ali kraljico? I V letošnji kampanji bomo imeli zopet veliko posebnost ko bodo naročniki "Amer. Slovenca" si javno volili tri osebe za sledeča častna mesta: 1. — Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) do zaključka kampanje 30. aprila 1938. najvišje število glasov, bo izvoljen(a): Če moški: ZA ČASTNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slovenca". Če ženska: ZA ČASTNO KRALJICO vseh naročnikov "Amer. Slovenca". 2. — Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) do zaključka kampanje drugo najvišje število glasov, bo izvoljen (a): Če moški: ZA ČASTNEGA POD-MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slovenca". Če ženska: ZA ČASTNO PRIN- J CEZINJO vseh naročnikov "Amer. ' Slovenca". 3. — Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel (a) tretje najvišje število do zaključka letošnje kampanje bo izvoljenca): Če moški: ZA ČASTNEGA PRIBOČNIKA MARŠALU vseh naročnikov "Amer. Slovenca". Če ženska: ZA ČASTNO DVORNI C O maršalu ali kraljici vseh naročnikov "Amer. Slovenca". Pisano polje J. M; Trunk Poleg častnih titelnov dobivajo glavni nagrade: zmagovalci še naslednje 3. Prvi ali glavni zmagovalec(ka) prejme častno nagrado: KRASNO ZMAGOSLAVNO SREBRNO KUPO Drugi zmagovalec (ka) prejme častno nagrado: KRASNO ZLATO URO Tretji zmagovalec (ka) prejme kot č^tno nagrado: KRASEN DRAGOCEN DALJNOGLED Na prvih dveh nagradah bodo v spomin na to kampanjo vrezana imena zmagovalcev. PRAVILA ZA KONTEST SO: 1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali ženska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od te pravice so izključeni samo oni. ki so vposljeni v upravi, uredništvu ali tiskarni A. Slovenca. 2. Pogoji za nominacijo ali priglašen je kandidatov so: a) z priglašen jem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplačilom naročnine; b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu. Glasovanje Be vrši po sledečem redu: a) Glasovanje se vrši od 1. februarja 1938, pa do 30. aprila 1938. Veljavnost in število glasov je razdeljena v dve dobi, kakor sledi: b) Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem denarju za naročnine za list in sicer: c) V dobi od 1. februarja 1938. pa do 15. marca 1938. šteje vsak dolar, ki se plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 100 (sto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za NOVE NAROČNINE, šteje 1000 (tisoč) glasov. d) V drugi dobi začenši z 16. marcem 1938, pa do konca kampanje do^ 30. aprila 1938, se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar zmanjša za polovico od števila v prvi dobi in sicer šteje vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obhovitve STARE NAROČNINE SO (petdeset) glasdv. Vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE šteje 500 (pet sto) glasov. .. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naročniki na list. 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se. enemu list ustavil in naslovil na drugega. 'Dovoljeno pa je, če se želi naročiti mož zase m žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu. 6. Vsak, ki pošilja naročilo, mora jasno omeniti, komu naklanja svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino. 7. Glasove se tedensko objavlja v listu. 8. Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejema list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo. 9. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. i 10. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne mor© prenesti v ko-» rist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, ' dokler niso objavljeni. , 11. V »lučaju, da pri zaključku kampanje dobita dva kandidata z ! najvišjim številom glasov enako število, dobita oba enako nagrado. 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. , i < 4. Leadvillska piramida. Svetovno znane so egiptovske piramide, velikanske in res čudne stavbe. Sam sem jih občudoval pri Gizeh in jih hodil večkrat gledat iz Heluana tja v Sakharo. Ogromno delo več let, delo tisočerih, težko in znojno in hlapčevsko delo. In vse delo zastonj! Gola kaprica nekih kraljev, ki so poznali le sebe, sebično priganjali druge, da služijo njih sebičnosti, ker le sebi so si hoteli zajamčiti s temi zidavami večno življenje. Sam sem majal z glavo ob tem orjaškem delu, ki je bilo vsaj glede namena, da bi zasiguralo večno življenje, res zaman in nepotrebno. Ta verska up je bila le človeška zmota. Tako pri egiptovskih piramidah in pri vsakem paganskem templu in glede subjektivnega verskega prepričanja zidarjev. Tako tedaj in tam. Pa imamo tudi v Leadvillu tako piramido iz najnovejše dobe. To je naša slovenska cerkev. Stala je do $50,000, kar ni malenkost, morda še veliko večje breme od bremena Egipčanov, ko so njih kralji zidali piramide. In vsako leto je treba dajati in dajati, da se ta piramida vzdrži, in še fajmošlra je treba rediti. Ali niso slovenski Leadvillča-nje malo neumni, in ta fajmo-šter grd,da jim pouzročuje take stroške in še prefrigan, da vsaj malo verni Leadvillčanje nosijo za stroške? In prav ta fajmošter piše zdaj o leadvill-ski piramidi in o stroških in poprašuje, ali ni to neumno. Počakajte malo. O egiptovskih piramidah in še drugih kolosalnih stavbah govori in piše tudi Ivan Molek, in trdi, da so te stavbe neumne, pač da so neumni vsi, ki so zidali take stavbe, kolosalne stavbe, posebno verske stavbe, in bi bili hudo neumni tudi Leadvil-čanje s svojim fajmoštrom vred, ker so tudi sezidali tako neumno stavbo, cerkev so sezidali, piramido nekako so postavili, in vse skupaj bi bilo neumno, stavba in stroški bi bili neumni, ker ta slovenska cerkev in stavba in vse druge cerkvene in kolosalne stavbe izhajajo le iz neumne vere, da bi s takimi neumnimi stavbami bilo komu pomagano do nekega večnega življenja, ker tako življenje je zopet le neumno, namreč neumno je, ako kdo veruje v tako večno življenje in neumno zida kolosalne stavbe in cerkvene piramido, in je vse delo neumno in čisto nepotrebno. In Ivan Molek ni tako neumfen. da bi dal le ficka za kako tako ne- umno stavbo, kakršnih je veliko tudi tam v Chikagu in jih mora Molek gledati in se jeziti, ker so tako neumne stavbe. Sfeve, da Ivan Molek noče biti samole nič neumen, tudi moder hoče biti in pove čita-teljem "Prosvete", kako je on moder, ko pravi in modruje: "Ali je krščanska civilizacija, ki še danes životari, kaj bo-lja? Prav nič. Še danes ljudje gradijo kolosalne stavbe, ki vzamejo silnega dela in nešteto žrtev — in čemu? Zaradi otročjega verovanja, ki nič ni bolje kot je bilo prazno verovanje Egipčanov pred 5000 leti". Tako zamodruje, ker »u prazno in nepotrebno in umno delo pri verskih stavbah leži v želodcu, in še solzo potoči,, da je še zdaj človeštvo pri otročji pameti, le on & nekaj okoli njega jih je, ki so pri moški pameti, pa se zoPet potrošta, da se bo človeštvu kdaj le razvila zdrava pamet, organizirana na znanosti, kakršna se je — hvala B..., «e — hvala Naravi _ razvila njemu in tistim, ki so se že dosti razvili pri pameti P° znanosti,, da spoznajo, kako neumne so take neumne stavbe. Vse bi šlo gladko kakor n* žajfano, ako bi ta leadvillski fajmošter in z njim še mnog1 drugi ne bili tako salamensko zarukani, da ne dajo glede verskih naziranj o večnem življenju niti ficka za tisto MolkoVo "organizirano z«a* nost" ko imajo resnično, pi'aV nič le neko organizirano zna" nost, da je poleg življenj3 skozi trebuh in usta še drugo, resnično ne le zaželjeno večno življenje, in zidajo stavbft dasi so pri tem mnogi, kakof_ stari Egipčanje,. v subjektih zmoti. Za zdaj ostane za I\'aIia Molka le, da se jezi na tak° zarukanost in začne podiratI te stavbe, kakor delajo to v Rusiji in Španiji, ampak jeZ® ne bo konec, ker ne bo niko11 konca baje neumnih stavb. Ko pošiljate svojo naroČi11' no za "Am. Slovenca" tek«"^ kampanje, ne pozabite omeI>'' ti, komu želiti nakloniti sv»Je glasove! y Za Velikonoc se 23 LET IZKUŠNJE •j Pregleduje oči in predpisuje očala S DR.JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 (Jradne ure vsak dan Ako Vam razmere dopuščal0' bodete gotovo tudi letos spomnil' cev v starem kraju za praznike lim darom v obliki denarne pos1 J Naše cene za pošiljke so: .3.40 Din 200 za. ....$ 5.00 — Lir 60 M........* (."oi Din 500 za........ 11.65 — Lir 100 t*....... Din 700 za......... 16.25 — Lir 200 za.....- jg.O« Din 1000 ZH........ 23.00 — Lir 30(1 za— ^.60 Din 2000 za......... 46.00 — Lir 500 za— 67,00 Din 5000 za.._____ 112.00 — Lir1 1000 za — Pri večjih zneskih se daje rcn popust. — Pošiljamo tudi v d° jih. — Nakazila izvršujemo tudi " jaVno. v? 0 t i s II zjutraj do 8:30 zvečer. od 9. ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404 SKUPNA POTOVANJA ^t Kakor vsako leto priredimo za s^ rojake tudi letos več skupnih P°t0 v stari kraj in sicer: otRii maj ju 01V.CI . .jjjfi ■ 11. MAJA s« vrši majsko Pot°\jj|cU na modernem orjaškem brz°Pa QUEEN MARY. „a 1. JUNIJA bo prvi poletni gigantskem rekordnem br*opa 0