SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE J SS CWcags, m, Rttuieljck, 1». avgusta (Aufuit 19), 1929. Subscription $s.oo STE V.—NUMBER 194 Viüte te bo v Brook wood u kon-com hmcoi; m nji govorijo prominent nI laboritje. lew* ni dobil rudaiukega torn* pit; znižanje plač v več krajih; bankrotiran Je operator« lorado, pri kateri je prišlo v zadnji stavki lansko leto do večjih nemirov. Po stavki je sedanja lastnica, ki je bila prej v manjšini, dobila kontrolo nad podjetjem in sklenila pogodbo z U. M. W. of A. Upravo družbe je reorganisi-rala in dala v nji besedo tudi delavcem, vsaj med vodstvom in rudarji postoji prijateljsko sodelovanje. V prvi četrtini tega le-ta je znašala povprečna plača za vse delavce, rovnih in zunanjih, 17.96 na dan, kar pomeni, da so rudarji, ki kopljejo in nakladajo premog, zaslužili precej več. Ko lektivna pogodba j)H tej družbi določa sedem dolarjev dnevne plače, ki je najvišja plača v vsej industriji. Pod novo upravo so je zvišala tudi produkcija ija 18 odstotkov. Ta družba je edina oaza v grozno kaotični puščavi. Stavkarji apelirajo za podporo. Marión, N. C. — Izpor tisoč tekstilnih delavcev v Clinch-fieldu pomeni, da podjetniki mislijo z izstradanjem prisiliti delavce na kolena in izgnati unijo iz tega distrikta. Ker organiza-pija razpolaga z jako pičlimi sredstvi in "ker izpor pomeni, da bo mogla falctično preživljati tisoč nadaljnih stavkarjev in njihove družine, je potreba po podpori velika. Baldwln kompanija v Marionu je povižala stanarino najivoje barake, v katerih žive stavkarji. To povižanje je tako visoko, da ga ne bo mogla zmagati nobena družina, kar pomeni, da jim bo organizacija rao- aušotorišča. Unija ponovno sepelirá za finančno podporo. Do sedaj je prejela večjo podporo edino od pomožnega stavkovnega odbora, ki mu načeluje Norman Thomas. v.t.i ..... Knjiga is Indije ne ama t Ameriko. Washington, D. C. — V Indiji je izšla knjiga v angleškem jeziku z naslovom "Unele Sham" (Stric sramota), ki opisuje spolne perverznosti, zločine in korupcijo v Združenih državah. Neki Kanhaja Lai Geuba Je naveden kot avtor. Knjiga je menda odgovor na delo Katherine Mayo "Mother India," v kateri so naslikane nečuvene razmere v Indiji. Zvezna carinska oblast pa ne pusti, da bi bil "Unele Sham" importiran v Združene države. Nov masten business za knjižne butlegarje! ^ Cappelint ee umaknil s posorišča. Pittston, — Rinaldo ftop-pelinl, prejšnji predsednik prvega distrikta UMW, Je odložil vso agitacijo proti sedanji administraciji. To je storil le začasno in pod pogojem, da sedanji voditelji organizirajo rudarje v pittstonskem okraju. Ako tega ne store, sa glasi lajava, se Cap-pellni povrne v aktivno življenje ¿ vso armado in reši rudarje iz zakletega gradu. WeiSkord rsoigairal od tajništva. / New York. — Albert Weis-bord, promlnenten komunist, je reeigniral od tajništva Narodna unije tekstilnih delavcev, kl so jo pred letom ustanovili komunisti. Njegovo meato Je prevzel Keller Iz m* Bedf orda. Oba eta bila voditelje atavke v Paaaaku. Id aa Ja vršila spomladi lanake-ga leta. Hoover In Stlmaan ata ae tovala o poteku do^ov Now York. — (P. P.) — Dne SO. avgusta se prične v Brook-woodu konferenca progresivnih tradeunionašev, na kateri bodo razpravljali o novih tendencah v ameriškem delavskem gibanju. Zborovanje, ki ga skliouje Konferenca sa progresivno delavako akcijo, bo trajalo štiri dni. Konferenca ae bo pečala s stavkovno situacijo na jugu in z organisatorično kampanjo oblačilnih delavcev, v Philadelphiji in Now*Yorku* Analizirana bo tudi tekoča "proaperitetatt in izgledi sa uaUnovitev delavske stranke. JST» zborovanju bodo govorili dr. Leo Wolman, Vladeck, Mark Starr, Norman Thomas, Tom Tippett, David Bapoaa, Louis Budens, J. B. S. Hardman, Carl Holderman, Lewis Corey in A. J. Muste. Chicago. — John L. Lewisu. predsedniku rudarske unije, ae Bi posrečil načrt, da se polasti rudsrskega templa vzhodnoohij. skih rudarjev v Bellairju. V likvidaciji tega poslopja ao bile lastninska pravice prvotno transferirane na ime Lewiaa. Rudarji so to polastitev konte* itirali na sodišču in tudi zmagali. Sodnik je odločil, da je bil prepis nelegalen in da mora biti poslopje prodano. Argument rudarjev je bil, da so potom distriktne organizacije posodili mednarodni uniji 180 tlaoč dolarjev — dolg, ki nI bil nikdar povrnjen — in da se mota skupi j ens vsota razdeliti med rudsr je, Id so prispevali za zgraditev poslopja. Kot razvidno iz pomanjkljivih podatkov, je glavni upnik posestva distriktna organizacija, katere vknjižba in zaostal« obresti znašajo več kot je pa poslopje stalonad četrt milijona. , Znižanja rUdaraklh plač je nekaj vsakdanjega v sedanjem Stadiju premogovne industrije. Rail and River kompanija v Bellairju, Ohio, je znižala plače za deset odstotkov v svojih treh rovih. Ko ao rudarji dobili naznanilo o znižanju, so se momen-talno uprli; na posvetovanju ao pa sklenili, da ne proglasijo stavke. Vzrok znižanja je konkurenca z West Vlrglnljo. kjer je tekla zlbel rudarski uniji, je popolnoma na psu: komaj polovico rovov obratuje, organizacija je popolnoma razbita iff o njej je ostal samo spomin. Plate so izredno nizke, po nekaterih rovih je bila plača znižana na $8.90. Kontrolo nad industrijo imajo tri velike kompanije, katerim so pokorni rudarji 1» manjii operatorji; bič vihti George M. Jones, predsednik 0-hio Colieries kompaniji in precej težak kapitalist. Rovi delajo od enega do par dni na teden, ker družbe tudi to leto niso dobile večjih sezonskih naročil kot je bil to običaj prejšnja leta. Bankeroti med operatorji >o nekaj vsakdanjega. V Central Cityju in okolici v državi Kentucky so manjši operatorji zopet znižali plače rudarjem, nakar ao aledtle spontane atavke. To znižanje se Je zgodilo proti volji velikih kompa-nij, ki svare druga drugo, vae Pa manjše operatorje, pred na-daljnimi znižanji plač. Boje ao namreč, da med rudarji zopet ne pride do organizacije, kot porota Chicago Journal of Commerce, kl je nekako glasilo pre-logarskih baronov. Plače rudarjev v Kentucky ju so izredno nizke: velika večina zasluži 20 odstotkov manj kot je pa določala plačilna leetarica Iz leta 1917; najvižja plača od tone v 1'rovidence distriktu je 66 centov in nekatere kompanije plačujejo samo 26 centov od tono premoga. Poročila o bankerotih v pre-tt'wovni industriji Sirom dežel« •o tako številna, da jim skoraj m mogoča elediti, kar pokazuJ« popolno gospodarsko demorall-zacijo te induetrija, ki «pada ""»d najvažnejšo v deželi. Edi-no bogate kompanije, Id Jih po-kujejo rasne Induotrijake kor-i,f,rscije, npr. United States Steel in drugo, gospodarsko kljubujejo razburkanim valo-v*n- Element, ki najbolj trpi, ao seveda rudarji. Edino poročilo, ki nudi opU mistično sliko tako glede družbo kot njenih delavcev, Jo poročilo R<*kr Mountain Coal kompanl-K katero kontrolira kumanttar. k* miss Beehe. Ta družba ee "AheJa, kot znano, v državi Co- žit ve; govorila eta tudi a nerakiim Slabem. Waahlngton. — (F. P.) — Dne 14. avgueta ae ja ob zajtrku vr žila v BOH hiši konferenca med Htoverjem In državnim tajnikom Stitnaonom glade razgovorov s angleško dsžaviko vlado r ozlrom na razorožitev. Zadnjih dooet dni je bil Stimson na "u-kancah", kjer je študiral obšir-no korespondenco. Na tem sestanku, katerega ao ae udeležili tudi gotovi generali, Je Stimson orisal status dooodanjlh razgovorov. Po kohferenci je Stimson roke^ da se vrše razmotrivanje med amerUko in angleško vlado gladko in povsem zadovoljivo; to je dalo tudi povod se konferenco z generalnim štabom. Kot je Hooverja razumeti. Je le namignil generalom, da bosta le on !h Stimson reševala razorožitveno vprašanje. V kolikor boeta iskala zunanjih nasvetov, bo to Je v.sveži s tehničnimi vprašanji. To pomeni, da se Hoover hoče otresti pri pogajanjih vpliva generalnega žtaba; ako se bo'te poti tudi držal, je seveda drugo vprašanje. Gotovo ta da ja generalni Štab Izgubil precej vpliva pri predsedniku. To je MLSvldoo is dejstva, da je Hoover en dan pred to konferenco imenoval poaaben xlbor, da prouči vprašanje sgra- ga zaliva, ki^trt vezal San Fren- ■iaco in Oakland. Temu projektu močno nasprotuje mornariški generalni gtab iz razlog^ ker bi most obetruiral mornariške manevre. 100,000 Japoncev poadrarilo zračnega velikana. Teklo, 19. avg. — Nemški zrakoplov "Graf Zefrpolin" je danee popoldne ob štirih (ob dveh zjutraj čikeški čas) pristal na letalllEd» Kssumigaurl pri Tokiju. Več kot 100,000 oecb j« bilo ¿branih daleč naokoli han-garja. Cepelin je plul is Nem-«Me«kMRekia'etour. -Pot jedel» ga 6600 ' milj. Plovba Je bila vao pot najboljša in brea vsake nezgode. Zrakoplov bo tukaj počival do četrtka zjutraj, nakar ae poda čez Pacifični ocean naravnost proti Los Angelesu v Kalifor niji. Cepelin aplaAU sibirske kmete. Na Grafu Zeppellau, 17. avg — "Graff Zeppelin" danes pluje preko mrzla bi prostrane Sibiri Je. Ogromna je ta zemlja ln obenem puata in prazna. Ia zraka, dva do tri tisoč čevljev vieo ko, ss jasno vidijo znamenja bednega, primitivnega življenja. Naselišča so zelo redka, večjldel ao gozdovi in goličave, skozi katere se vi je jo reke. Prebivalci sibirskih vasi najbrž niao nič znali, da bo prvič v zgodovini človaštva plul zrakoplov.*ad njimi — in zato jo bil cepelin zanje pravi teror. Ke* ee je včeraj *Graf Zeppelin" nalašč spustil malo nižje, Jo bilo natančno videti množice ljudi, ki so preplašeni begali eema bo v Aziji še dve leti. skušal prikazati v najlepši luči progreelvce in komuniste v SNPJ. On Je tudi priporočal, da članstvo naj pazi, koga bo poslalo na prihodnjo konvencijo. S tem se popolnoma strinjam z br, Kučiničem. Zakaj? Ker to je važno ln prevažno, da je članstvo pravilno poučeno, kdo je in kdo ni za resničen dobrobit Slovenske narodne podporne jednote in njenega članstva. Omenjeni sobrat ml tudi očita nekakšno propagando proti njim. O tem ni meni znanega popolnoma nič, da bi se kje vodilo kakšno propagando napram eni aH drugi skupini v naselbini, kajti tukaj smo politično več mrtvi kakor živi. Zato pa tudi politična laž pri nas ne drži.i Joaeph Lovor, član društva 477. Odgovor. Bridgeport, O. — Želim odgovoriti na dopia, ki ga Je pisal br. Mahkovtz v št. 177 Prosvete. V dopisu me skuša br. Mahkovtz očcnitl, sebe pa postaviti v lepo luč. * Trdi, da ni >11 v nobenem bloku, a v lati sapi hvali br. Turka in Sepiča. Nadalje, da je bil spclallst, ko Je prišel is starega kraja, odkjer Je tudi prinesel knjižico, da mu ni bilo treba plačati $10, ko je vstopil v organi- I rih na roko.-tJohn zacijo UMWA. Zanj bi bilo bolje, ako se ne bi smešil s tako isja- žsn odpeljal na svoj dom v Pittsburgh. G. Subelj zapusti Ameriko 15. sept., poprej si bo pa še ogledal Niagara Falls in obiskal svojo sestro v New Torku. Kot je omenil, namerava ostati v domovini dve leti. Vsega skupsj je imel v Ameriki osemdeset koncertov. | ■ fcot sem ČUl, nas v prihodnjih tednih obiščeta zopet dva pev-ca-umetnlka iz domovine: g. Ba-novec in ga. Ropasova. Subelj ju je zčlo pohvdlil in je priporočal rojakom, naj' aranžirajo koncerte. Kot semtčital, nastopita že 8. sept. na koncertu v Milwau-keeju, 16. sept. pa v Waukega nu. Pred tedni t smo v javnosti po ročali, da bo Imel g. Subelj v naši naselbini koncert v korist Cankarjevemu spomeniku .na Vrhniki in za Slepski dom Ljubljani; ker se pa tukajšnja društva in organizacije niso za vzele za stvar, Je tako vse sku paj zaspalo. IRojaki v Clevelan du so se zavzeli za to idejo in nabirajo prispevke, društvo Ivan Cankar pa bo priredilo igro v ta namen, kar je vse hvale vredno G. Subelj je tudi obljubil, da bo za izletnike, ki pridejo drugo leto v Jugoslavijo, aranžiral lep sprejem in jim bo Šel v vselt ozi Roparski golobi. Do danes smo poznali zgolj plemenite poštne golobe, ki so se tako izkazali med vojno. A znani ljubitelj go-obov dr. Alphosyne v New Yor-ku se je zdaj obrnil na policijo drugi zadevi. Bogve od kod sta k njemu priletela dva goloba. Oba sta primeala eno in isto pi- rn te la — V Pse*veti št IS4 z dne 7. avgusta se Je o-glasil br. P. Kučinlč In me dol ti, ČHk, da nisem pisal resnice S tem hoče dokasovati, prvič, da nI poročal toliko na dolgo In široko, kakor sem jas sapiaal. obenem pa prizna, da sem zapisal reenlco. ko pravi, da naši» regularne as je končaj« ob 12. Vo. On je prinesel s seboj knjižico Žeieznlčarske organizacije ln rojaki v Glencoe, ki so imeli večino v lokalu, «so ga spravili v organizacijo, da mu ni bilo treba plačati vstopnine. Br. Mahkovtz je bil član še-lezničarske organizacije v stari domovini le par mesecev. Omenjeno organizacijo sta ustanovila Jože Zavertnik in Etbin Kristan, tista, ki Ju sedaj napada. Na konvenciji Je bil br. Mahkovtz cincar. kar tudi sam pri-anava. Kad bi bH oboje: komunist in progresivne. Izneveril se je soc. stranki, dasi Je pristopil v UMWA. To ao ti delegati ln take je treba pošiljati na konvencije. ne pa Snoja, ki stoji čas v enem taboru. Dalje omenja, da sem jaz pisal, da je sramota za Sepiča. ker je glasoval proti $26 m« ne penzije J. Zavertniku. Ti jaz nieem imel v mislih; stvar se Je tikala saupnioe. Sepič je bil edini, ki je glasoval proti. Za nobenega ni lepo, če piše neresnico. Snoj zagovarja Zajca. Se raj sem in bom zagovarjal človeka, ki ae je izkazal za dobrega odbornika. Ako bi bil br Mah-kovts stavil predlog, da naj da hr. Zavertniku zaupnica, bi pa njega hvalil. Hr Zavertnik je storil ve« aa SNPJ In sa delav- Poročllo zastopnika FerrsH, Pa. — Pred kratkim sem obiskal naselbine Cuddy Bridgeville in Meadowlands. Rojaki eo mi Šli zelo na roke, posebno pa mr. in mrs. Bernik iz Bridgevilla. Ponovila sts celoletno naročnino ln mi postregls okusno večertfo. Br. Bernik me je potem poeiultl v avtomobil ln oddrdrali smo na prijazen grli ček, kjer stoji 8lovenski dom katerega oskrbuje moj stari pri jatelj Peter fielišnik. Tam amo ee pri dobri kapljici izborno za bavail. Poslovil sem ee od vesele drušbe že pozno v noč. Drugi dan sem obiskal Hr harjevo družino, kjer nem že stelni gost. lmdar se nahajam tej naselbini. — Vsem novim naročnikom se lepo zahvalim sa uljudnoat, kakor tudi za postrežbo. sast. Prosvete PONDELJEK, 1», AVCUBftA. Borba proti tfo{uu Boj proti vročini ne sme biti hud in goreč, kot Je na primer boj proti mrazu. A paaiv! nost sama ti tudi nič ne pomaga. Manj natn koristi, če pijemo ledenomrzle pijače, kot če hladno premišljujemo: Kaj bom oblekel, to se pravi, kaj bom od svoje nsvadne oblek« opustil? Drugič kako ohranim in pospešujem znosno sobno tempersturo? Tretjič: Kako naj primerno živim, jem in pijem? Glede obleke priporočajo zdravniki lahek kopalni trlkot s prostimi rokami in ramami. Vsak večer ga lahko operemo v penastem mlačnem milu; v dveh dostreh urah je posušen, Popolna golota gornjega dela telesa ni pripo. ročljivs, ker solnce preveč žari. Kdor mori tudi v vročini naporno telesno delati, mori piti, že zato, da se poti, da se presnavljanje ii razstrupljenje hitreje vrši. Ti pa, ki mirno se-dijo, naj nikar preveč ne pijejo. Navadno de lajo prav naaprotno. Med svetovno vojsko * v Palestini kljub 40° v senci med dnevom ma lo pili. Zvečer, ko ni bilo več močnega izhlt pevanja, so nadomestili vodno zalogo telesa Kdor je postal kakorkoli poten, naj se skoplje a ne v mrzli, temveč v vroči vodi. To nas ču dovito poživi, izborno se počutimo in imam» celo čut mraza. Ce hočemo ohraniti tekočim v steklenici mrzlo, jo zavijemo v mokro rut ali sukno in jo izpostavimo solncu. Prav zat imajo naše turistovske aluminijeve steklenic klubučevjnaet ovoj. Je bolje, če piha še vete zrsven. Izhlapevanje nam ohrani tekočin mrzlo. A premrzlih pijač nikar ne pijmo, jx vzročtto nam lahko motenja zlasti želodca i črevesja. Vročina prinese telesu veliko toplote, i zato dovajanje toplote potom hrane ni tak potrebno. Ne jejmo preveč! Uživajmo jed ki imajo malo maščobe in ki niso pretežke, prvi vrsti glejmo ni sveža živila. Vse skuhi ne jedi, ki jih dalj «časa hranimo, so v toplo bakterijam dobro zasejališče in povzroči; lahko prav hude Infekcije. Postanih jedi p» leti ne smeš jesti, razen če jih daš takoj i pripravi na le4 in če pridejo z .leda neposredr na mizo. V uživanju alkohola bodi zelo zm reri, in varuj se vsakovrstnega napora. Ko pridemo s solnca, se kar oddahnem če stopimo v mrzlo vežo, v hladno in dobi prezračeno stanovanje. Vse v nas se poži' dobimo veselje do dela; -«Jaati velja to za lju srednje starosti, manj za.otroke in stare lju< V Ameriki imamo vpeljane hladilne cevi, vodijo hladni zrak po vseh sobsh. Tega si 1 more vsak privoščiti, a .si lahko tudi druga pomagamo. Zjutraj ne predolgo zračiti^ smo z zahtevo. . . 10,000 dolar . . - - - . . .... mnm, lev. Cek bi moral Alphceyne ^JJ**^1®*1 privezati kateremukoli izmed o- veliko! Okenske zavese ^rop^ko bi b beh irolobov na nožico sicer bi cvetlice, še preden pride solnce. Veliko vo nfu ZnJrZi S«nan?dSSinik v stanovanje postavlU in večkrat menja rLTversko kroffk) PoHclia ie Otirače, kopalne plašče, rjuhe itd. v vodo , L^lvli SfSffla tnočiti ta obesiti! Okna, zaves* i oknice pn Z™ V niem ie stalo da »<^CU **P"ti> P"*i MX*i «*PretI! V"* samo pismo V njem je«talo,da itrdijo nft okna mokre rjuhe kot ; se boji pošiljatelj zaupati zreč- je 2a ped pr08tora za prehajaj, ni pošti čeknavisokovsotoifi 2rak ^¡zborno hladi. Glej, da bo ne* prosi, naj določijo katerikoli preplha; Prehud prepih škoduje, vsake sa kraj za o^bni sestanek. Goloba I ^ t, tud, ni trebft bati< sta odletela, ko so jima.natvezili Kaj te gtane vročinal Malo premišlja prej dve majhni ameriški za- ^ ^ Več vode in mila, malo manj ali stavici, da bo videti, katero smer | hola in premrziih pijač; pa boš proti vroč dob rt) zavarovan. ubereta. Policisti so ju opazovan 11 s kukali na strehi. Goloba sta se sukala nekoliko časa okoli hiše in potem nenadno zletela v Napačna telefonska zveza rešuje življenje _ . . t> i: i « Newyorški bančni uradnik William Bai smer proti New Jer«y u Poli; Re je rebudil napol v omotici in B težkim fi cUski avto, ki je odhitel tja, ju| vobdom pozno ponočl, ker ga je klical zvoi aparatu in se ja MMMi^HHH fIL — Društvo št. 181 S8PZ priredi dne 1. septembra veselico v korist svoje blagajne. Uljudno vabimo vae oko-liške rojake na veliko udeležbo. I m* - - '!»-' n Ji, „ r 1. . ..I --J — v »it '»'"or je |viiuiio na o^-lu in preskrbel bo vse potrsbnn. Na svidenje 1. saptOM»! je kmalu izgubil izpred oČL Nepoznani roparji seveda niso nasedli policiji in s tem se je zgodba končala. Zdaj je zanjo zvedela javnost. Vendar še vedno spremlja dr. Alphosynea poseben detektiv, ki ga varuje pred napadalci in ni izključeno, da bo oni dobil novo neprijetno g >-lobjo pošto. fA Osemkratna letina. Gospodar ski laboratorij £prnellove univerze je ugotovil, *ie ima toplota izredno enostranski učinek na rast selja. Sadike, ki so tekom dveh let uživale vročino 21 stop. C so postale 2 m visoke in zrast-lo na enem deblu po 8 lepih ze-Ijnatlh glav. Sele potem, ko so prenesli rastline v bolj mrzel proator, so se prikazale namesto novih glav tudi cvetke lukor pod naravnimi pogoji. Na ta način je bilo dokazano, da raste zelje In ustvari glave samo pod vplivom toplote, dočlm povzroči mraz cvetenjc. Nadaljnji poizkusi so dognali, da zadostujeta za zelje dva meseca počitka na mrzlem (od 0 do 4 stop. C nad ničlo), da lahko vzcvete v rastlinjaku. Navadno zeljnate glave preslmi-jo ln šele pomladi se posadijo na prostem. Zdaj pa dosežemo isti učinek lahko v dveh mesecih namesto v dveh letih! Loč nima na sel je posebnega vpliva, toda tem bolj je občutljivo napram toploti. flpftrH sežgal vne dražbe. V Bergramu v Italiji je kuhala ne-ka šeneka na špiritnem kuhalniku zajtrk sebi in evojHn štirim otrokom. Hipoma je kuhalnik eksplodiral. Dva otroka sta ago-rela še preden je dospela pomoč, fenstro In ostala dva otroka so prrljrii v bolnišnico težko ošgs-ne tn ni tipanja, da hi Jih iztrgali na telefonu. Stopil je k No, zvedel je, da so ga prebudil le radi nap ne zveze. Vrnil se je v spalnico. Ker ga je * va bolela čim dalje huje, je poklical ženo, d« mu povedala, kje so praški zoper glavobol, daj je opazil z grozo, da leži žena kakor mrt v globoki nezavesti. Kriknil je, ta krik mu vrnil energijo. Skočil je k oknu, ga odprl široko, nato Je telefonično pozval zdravni Ta je ugotovil pri ženi in Banksovih treh o1 cih zastrupi j en je s plinom in tudi Banksa msga je bolela glava le radi plina, ki se je i v spalnico iz pokvarjene cevi v kopalnici. 1 ba je bilo precej truda, da je zdravnik zaatr ljence znova priklical v življenje. A če bi bilo čudnega slučaja s tisto napačno telef «ko zvezo, bi bil vsak napor odveč in listi poročali drugega dne o tragični smrti cele d žinel _ Molji izžarevajo nevidne žarke. Ce se zaganjajo moli in vešče s tako slednoatjo v luč, da so p*išlt že v pregovor to radi tega, ker bi svetlobo videli in se ops ž njo. Angleški prirodoelovec John Ward dognal, da privlačuje v škatljici saprta molja samce od vseh strani in včasi tudi oddaljene. Tu jih ne vodi vid in tudi nos saj so prileteli mnogi v isti smeri kakor ve Vsrok bo torej drugod. In U vzrok Je n Ward v posebnih valovih, ki jih izžareva sa aa in ki jih samec sprejema s tipalkami-tenami", kakor se imenujejo a prav pni" besedo. Ti valovi jih vodijo tudi k ss" Močni svetlobni vali. ki izžarevajo tudi ne ne infrardeče žarke pa učinkujejo na same« dobno kakor nevidni žarki samic in to je vi da se zaletavajo v svetiljke. Tedaj iz g<* zaljubljenosti. In ljubesen je peč tudi pn Ijih — slepa. V Resi ji bedo koriM a Sovjetska vlada je dovolila kredit ksk ft milijonov dinarjev aa gradbo prve rui ki bo iakoriščala eobično toploto v kurilna he. Projekt bo Izvedel fnšenjer Remnln-Jj» ko. 8 posebnimi stroji, ki bodo lovili sob žarke, hodu segrevali vodo ln $apšotr> tovarnam in WlíBtLJíK, 19. AVOOÍÍA. tilos VETI Vesti iz Jugoslavije J 2BIJŽANJA \ a&ko IN * Tretji kongres zveze jugoslo-unsko-čašlfoslovaških lig v Ju-eosUviji in «veze češkoslovaško- Loslovsnskih lig v CSR, ki se e vršil letos v Sarajevu.od 28. Jo 30. julija, je sprejel naslednje resolucije: 1.) Kongres ugotavlja z zadovoljstvom, da je delo obeh prometnih ministrstev za ustvaritev »kupne kulturne deklaracije toliko napredovalo, da bodo mogle oficijelne kulturne zveze med obema driavama dobiti določne, obvezne pravne temelje. 2.) Prosvetni upravi obeh dr-iav naj čim prej skličeta skupno komisijo, ki naj uredi vprašanje reciprocitete visokošolskega študija tako, da bi bil prehod s šol ene države na podobne zavode druge država mogoč brez vsakih težav in posebnih formalnosti. 3.) Lige naj se v najkrajšem ¿asu posvetijo sistematični propagandi svojega idealnega cilja, tako da bodo uspehi vzajemnega dela našli odziv in rodili sadove v najširših narodnih slojih. 4.) Posebna p&Snja naj se posveti vzajemnim šolskim ekskurzijam. 5.) Veliko pažnjo je treba posvetiti umetniškim ekspedici-jam, ki naj bodo na dostojni vi-iini in ki naj se ne prirejajo v prekratkih rokih. 6.) Zvezi lig naj vplivata na pristojnih mestih na to, da bodo javne knjižnice in gledališča, ki uživajo državno podporo, gojile v primernem obsegu prevodno književnost in umetnost bratskega naroda. 7.) Cim prej naj se ustanovi skupen Češkoslovaško - jugoslovanski list v jezikih obeh narodov, ki bo informiral široko javnost o skupnem delu. 8.) Pričakuje se, da bo v najkrajšem času otvorjena vseslo-vanska razstava v Beogradu in Pragi in da bo omogočeno vzajemno zbiranje umetniških del ter s primerno podporo omogočeno izdájanje skupnih umetniških publikacij. 0.) Radio-postaje obeh držav naj v svojih programih podpirajo medsebojno spoznavanje na gospodarskem in kulturnem polju. 10.) Kongres izraža željo, da bi ministrstvi pravde dostavljali drugo drugemu vse zakonske načrte in vse zakone, ki bodo «prejeti. 11.) Kongres pravnikov v kraljevini SHS bo poskrbel za referenti* o pravni unifikaciji med češkoslovaško republiko in kraljevino SHS. 12. Kongres smatra, da so dani realni pogoji za razvoj gospodarskih, bančnih in * finančno-kreditnih stikov med Ceško-slo-vaško in Jugoslavijo. 13. Krajevne lige naj pritegnejo novinarje obeh drŽav in naj jim omogočajo medsebojne sti- da bi mogli na ta način čim lažje izmenjavati gradivo. 14.) Kongres Izraža željo, i\aj »e tujskoprometna propaganda osredotoči in poglobi v skladu z važnostjo turizma in uredi propaganda in informativna aluiba za čim večji medsebojni obisk bodisi posameznih turistov ali pa izletniških skupin, kulturnih in KosjHMUrskih organizacij. Odstranijo naj se vse pomanjkljivosti v prometu, kakor tudi o ureditvi letovišč in hotelirstva. <' skoslovaški tujako-prometni u-radl naj priporočajo čaškoelova-"*im turistom poset jadranskega morja preko Bosne in opozarjajo na turistične znamenitosti Cr"e gore in Južne Srbije. JuK«»slovanakl novinarji na Polj- Hkem. Varšava« 3. avgusta 1329. Včeraj popoldne so prispeli v Wiavo jugoslovanski novinar-J' so napravili izlet na Polj-da se bližje seznanijo z jav-tivlj«njem in razmerami brat*ke država ter da navežejo I^Jše stike s poljskimi tovari-Utočaano so, kakor že je v H »o, i Kmetu i Poljsko todi Jugo-•'ovanskl oflcft-jl. da vrnejo ob-¡5 ""Ijsldm oficirjem, ki ao le-^njo pomlad napravili ekskur-«ijo v J ugoalavijo. Obema deležema je bil prirejen na kolo-v. r„ j tako svečan in prisršao da aa je razvil v Import no manifestar i jo solidarno-m I «k ranega bratstva m««d o-Mm^MÜ Drsen rep v Slavoniji. Belovar, 3. švgusta 1929. Živinski trgovec Nikola Pre-dragovič iz Korenova pri Belova-ru je šel včeraj zgodaj zjutraj na kolodvor v Belovar, da bi odpotoval na sejem v Križevce. Na poti ao ga napadli štirje neznani razbojniki, ki so ga pretepli in mu oropali listnico s 160,000 Din. Za roparji je bilo uvedeno obširno zasledovanje. Triatopetdeeetktnica meata Karlovca. Odbor za proslavo tri-stopetdesetletnice mesta Karlov-ca je določil program te proslave. Med drugim je bil storjen sklep, da se izda spomenica z zgodovinskimi podatki o ustanovitvi in razvoju mesta. Spomenico bo spisal zagrebški univerzitetni profesor dr. Ferdo Sišič. Razen tega se bo zasadil v spomin te proslave drevored od tako imenovane Ruske poti do kopališča na Korani. Ob priliki proslave se bo odkrila tudi spo-minska plošča na rojstni hiši karlovškega rojaka nadškofa Maksimilijana Vrhovca. Album slovenskih narodnih pasmi, ki jih je za srednji glas * spremljevanjem klavirja priredil Zorko Prelovec in izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, je v krogih naših pevcev in pevk vzbudil splošno pozornost, kajti podobnih zbirk razen Gerbičevih albumov Slovenci sploh nimsmo. Zvedeli smo, da je prireditelj teh pesmic priredil drugih osem narodnih pesmi, ki izidejo v najkrajšem času v njegovi založbi. Neznosna vročina v Hercegovini, Mostar 3. avgusta 1929. V zadnjih dneh so s severa pri-hajali oblaki, ki so v početku vzbujali najlepše upe, da bodo prinesli dež, ki je nujno potreben za zemljo, razpokano od silne suše. Oblaki pa so prešli brez dežja in silna vročina, ki dosega okoli poldneva SO stopinj C ter razgreva kamenje v mostarski kotlini, je postala že tudi ponoči neznosna. Zaradi silne vročine je vsajt nočni počitek nemogoč, tembolj, ker so se letos v mnogo večji množini, kakor običajno pojavile tudi silne množine komarjev. Velik požar v Sladkem vrhu pri 8t. Ilju tik ob državni meji ob Muri dne 2. avg. je trajal več ur in so pri gasilnih delih požrtvovalno sodelovali naši in avstrijski gaaflciJz bližnjih krajev onstran meje. Po težkem naporu se je posrečilo z združenimi močmi končno požar v toliko Iokalizirafti, da je bilo glavno tvorniško poslopje izven nevarnosti, pač pa je sušilnica z velikimi zalogami lepenke in papirja popolnoma pogorela. Skoda, ki jo je povzročila strela a svojimi posledicami, znaša nad milijon dinarjev, vendar pa je krita a zavarovalnino. Ena mariboraka brizgalna ae je vrnila šele včeraj dopoldne v Maribor. < / Iz Hraatnlka. Rudnik letoa ne pozna pHfs-no vanj, kakor se je to godilo v zadnjih poletjih. Naročil za premog ima vedno več, celo toliko, da ne more vsem naročnikom takoj ustreči. Zaradi tega pa sprejema še vedno nove delavce. Delavci pa tudi prihajajo iz vseh strani Slovenije. A dostikrat ae zgodi, da ae mora na rtovo sprejeti delavec kmalu zopet zahvaliti za delo, ker ne dobi stanovanja. Treba bo misliti na ¿radbo novih delavskih sta-novanjakih hiš, poeebno na grad bo fantovakih ali samskih domov. Draginje «eaa. V Litiji in o-kolici vlada med prebivalstvom veliko razburjenje, ker je Me-aarska zadruga podražila govedino na 19, teletino pa na 24 Din za kg. Ljudje zatrjujejo, da J< U podražitev neopravičena. , Napad na arteaaebM. Te dni se je v Litijo pripeljal šofer knegi-nje Windiaehgraetsove. Pripovedoval je, da je med vožnjo iz Ljubljane v bližnini Ivandne gorice nekdo streljal an avto in razbil šipo na avtomobilu. Na celjakem kolodvoru je čakala na vlak med dragimi potniki tudi poeeatnlca Tersaija Zdolškova Iz Hotuni, občina Ponikva. Napa je vsa prestrašene o-da Ji je Iz šapa feglnr črna denarnica, v kateri je Imela Zdolškova SI 6 Din denarja in VaaH Iz Primor j* Uničevanje slovenskega učiteljskega atanu. Dobili smo že poprej razna poročila. Piccolo z dne 20. julija pa jih še bolj potrjuje. Uničevanje slovenskegs učiteljskega stanu gre z brzimi koraki naprej. "Piccolo" namreč poroča že znano dejstvo, da je bilo skoraj 200 slovenskih učiteljev premeščenih v notranjost I-tali je ter precej- odpuščenih iz službe. "Znano nam je," pravi dalje iPiecolo." da je vlada sa prihodnje šolako leto odredila premestitev še drugih slovenskih učiteljev v Italijo. Pohod se torej nadaljuje, neomajno in brez obotavljanja. Za dobro leto ali dve bo slovenski Učitelj v naših krajih le še bela vrana. Ostala bo kaka mlada učiteljica, željna karabi-njerske ali financereke ljubezni ter morda kak podrepniški učitelj. Z izginitvijo alovenskega uši-teljstva izgine prava šola, ostanejo le številne prisilne delavsi-ce za papagajsko učenje laških pesmi ter za širjenje napol-angl-fabetstva in sirovih običajev med ljudstvom. Naše ljudstvo zato ne samo obrača hrbet sedanji laški šoli, ampak je vedno bolj polno odpora, prezira in mržnje proti šoli. h mladinskih prisilnih dela/v-nic. Strašna porodila nam prihajajo o postopanju s mladino v primorskih prisilnih delavnicah, kot so sedanje laške šole. Pretepanje in slabi vzgledi učlteljake-ga osobja so glavni znaki fašisti« ČIM* ŠOlt* V Nabrežini je didaktični ravnatelj prepovedal slovanski učiteljici, da bi se pri raslagi v šali posluževala slovanskih izrazov. Ako jo otroci ne raaumejo, morajo kazati s prstom . . . V Sempolaju nek učitelj stalno pretepa otroke po glavi in jih zmerja s slovenskimi psi. Policijska vojna proti slovenskemu jeslku. Najprvo so potisnili slovenski jezik iz uradqv, potem iz šol, po mestih že tudi iz cerkev, sedaj so se spravili nadenj tudi že po zasebnih podjetjih. Okoli polovice meseca junija so Šli policijski organi v Trstu šm Fr. B.: po trgih ter so branjevkam, ki so povečini Slovenke iz tržaške okolice, prepovedali govoriti slovensko med seboj ali pa s stran kami. Ona, kj bC*e nsdalje govorila slovenski, bo izgubila o-brtnico. Za nadzorovanje tega svojega ukaza so postavili večje Itevllo civilnih agentov z nalogo, da pazijo, da se ja nikjer ne govori slovenski. Toda to jim še ni bHo dosti. Policijski agentje ao šli po vaeh trgovinah po Trstu in so prepovedali vsako rabo alovenskega jezika s strankami. Pomirjevalni sodniki. Z uved-buo italijanske civilne zakonodaje ao bila uvedena v novih pokrajinah tudi pomirjevalna sodišča, kakor jih predvideva italijanski civilnoupravni red v sporih, katerih vrednost ne prekaša 50O lir. V slovenskih krajih so bili imenovani dosedaj pomirjevalni sodniki v področju okrajnih sodišč v Krmjnu in Komnu. Za aodnike ao bili imenovani večinoma Slovenci — pa čeprav mnogi dvomljive vrednosti — ker ae je pač sodna oblast vsaj v tem slučaju zavedala, da ne more biti pomirjevalni sodnik oni, ki ne pozna jezika ljudstva. V Dobro-vem je bil Imenovan za sodnika znani zdravnik D'Ottone. Kako bo ta človek miril stranke, je pač sagonetka. Najbrše z zaušnicami. ker drugače se sploh ne zna rasgovarjati z našim ljudstvom. Ettcariateve dogodivščina. Prve dneve julija je prineael "Popólo di Trieate" kratko vest o ranltvi sindikalnega tajnika Eu-carista v Šempetru na Krass Baje je neki neznani človek streljal nanj blizu vasi Petelinje. Eucariste si je rešil življenje tem, da se je vrgel brž na tla. Zaprli so kot ponavadi po vseh bližnjih vaeeh kakih 12 mož in fantov. To je bila njihova preiskava. Največ sta trpela pri tem Kanalca. oče In sin. S samim zapiranjem se oblastim nI posrečilo kaj več razjasniti celo zadevo. Zato ao zaprli sa nekaj časa še nekaj millčarjev« Se sedaj ae ne ve. ali je Ruca-* riste rea doživel napad. aH pa s* je samo fingiral Eno ve gotovo celo prebival-a*v» Sswpatamhsga okraja. | namreč Kurarlste po svojem sa-mopašnam in siobnem obnašanju Samuel Langhorar Gltinsns, snaa pod pasvdonlmam Mark Twain, j« ti-P Man sastopntk smsriftk««* grotask-naga humorja. Vsadsr as odlikuje Mark Twain pradvaam po tem, kar njafov humor si huaior frasa, marvat obstoji v orlglnalnsm poflsdu as p rod mat, ki ga plsoe obravnava. O Marku Twainu, ki jo umrl lata IS10., pripuvodujajo pabvoj šal in aaokdot, kajti njagovo iivljanje jo nsprotrgas nis vosslaga amoha. Ne samo kot pl-satolj, tudi kot «tarok ja bil Mark Twain humorist. V viakem poloiaju svojofa iivljanja jo snal prljataa ia naprijatne stvari glad« t i s posabnsfa gladili« in jim o^ssiti amalao noto. Po poklicu jo bil potujot novinsr in poročovaloc ameriških llatov. Isdsl .Is vod knjig svojih originalnih domislici najbolj snane so "DsgodlvUlao Toma Sawysrja", "Huckl|karry Plan" in drug*» ki so šo davno prevodona na jaslke v ti ji h nsrodov. Žival pa j« Mark Twain kot vedno aa amajott ve-ssljak, ki v ftivljenju vidi la amoino atrpn in ki aajrosnsjši utvari v hipu lahko ds porcijo humorja, groUaka in komika. Našim čitateljem podajamo par domislic tega veselega Američana, ki doslej še niso bile objavljene v njegovih /branih spisih: Ns zborovanju vseučlliškega društva v New Yorku je Mark Twain pripovedoval naslednjo zanimivo dogodttfco iz svojega življenja: "Pred davnimi leti, ko sem bil v St. PfSnciscu novinarski poročevalec — prav za prav bi moral reči, da sem si želel postati poročevalec listov — sem imel prijatelja, ki mu j* takisto šla zek> slabo. Bilje pes-nik in si je domišljal, da je njegovo življenje popolnoma pokvarjeno in ponearečno, kar sem mu kot ddbdr prijatelj prav rad pritrdil. Pesnik je is U ugotovitve* isvajal pujnl sklep, da se mora aam usmrtiti. Povedal mi «je svojo misel In potrdil Mm mu jo kot popolnoma, pravilno. Ponudil sem mu svojo pomoč pri ¿em, ker Je dolžnost poštenega Človeka, dii Je v plmtoč prljate-lju v nesreči. Moram priznati, da moje ravnanje Iti bilo popolnoma nesebično. Uredništvo mojega lisia mi je obljubilo, da me namesti kot-poročevalca, brž ko mu-prlnsasm pftvo senzacijo No, in samomor mojega pesnika bi bil dovolfna senSscija. Pesnik pa je odlašal in odla šal svoj samomor, da sem ga mo rsl vsdno spominjati na njegov sklep. Uveril sem se, ds so« momorilci sslo nestalnih nazorov in ¿esto menjajo svoje sklepe in namene. Mani pa jt bilo treba senzacije sa list! Ko sem ga t» ko vedno vspodbujsl, ds izvrši logično utemeljeni sklep, se Je izkasalo, da se obeeiti noče na noben način, pač pa je priprav ljen, da se ustreli. To je bila domlšljajoet, kajti sa revolver nlsvs imela denarja. Slednjič se je vendar odločil, da ae utopi. Pohvalil aam to miasl kot prvovrstno idejo in sem šal z njim, da bi se atvar gotovo posrečila MoJ prijatelj je bil strahovito nepraktičen človek, zato mu je bilo treba pomagati. Egodilo pa se je pri tam nekaj silno romantičnega. Prijatelj aa je potapljal, jaz pa sam opasovsl njegovo borbo, da bi mi v poročilu ne ušla niti najmanjša podrobnost. V to borba je kar naenkrat po Tihem oceanu priplavsl — rešilni psa. Sam bog ve, kje ae Je vtel tako nanadoma. Takoj mi ja bila dobra misel, meni Je prišla misel, ItftJtJ moj peenik ni imel nikoli nobene, slasti tedaj ne, ko je bilo treba napisati kako peeem. Rekel sem mo, naj se poprime pasu in sem nato oboje izvlekel na Suho. MM, ki ml je prišla, sva izvedla. Naeta sva rešilni paa v zastavljalnico In sva za dobljeni denar kupila revolver, ker ¿e prijatelj pač toll las hrepenel baš po takem načinu samomor s Kup fl* eva atar revolver, ki ja imel kroglo kakor Ko je pro- Jaz aam. kakor neki starček, Y\ sam ga poznal In ki mi je pripovedoval čudno dogodivščino, ki se je pripslila njegovemu dedu. Starček je imel sila dober spo-min in se ja aredi pripovedovanja spomnil vedno kaj novega ter začel pripovedovati o kam. Ded tega starčka je Šel nekdaj po travniku in mu je padla are-brna desetica v travo. Sklonil se je, da jo pobere. Na travniku pa je bil oven, ki je msniL da ga ded izziva. Starček ni dokončal povesti o svojem dedu. kar se je spomnil, da je imel ded nečakinjo, ki je imela stekleao oko. Ta je oko posojala svoji sosedi, ki si ga je vtikala, kadar je imela goste. Oko pa ni dobro stalo in se je vedno obračalo navzgor, kadajkoll je poklmala z glavo, kar je bilo zelo smešno. Potent je prešel na svojega strica. Pi« sal s«, je Reginald Wilson. Ta gospod Wilson je nekoč prišel v tovarno za preproge in se pri strojih zapletel v gonilno jerkne-nje. Stroji so ga pograbili in ga vlekli po vsej tovarni. Se preden je bilo mogoče ustaviti strojo, je bil gospod Wilson še tkan v dolgo preprogo, tako da ni bilo mogoče ločiti kij je Rkginaldovo in kaj je tkivo. Wilsonova šatia je kupila to preprogo, jo dala pokopati in napisati MDragemu spominu preprogo, ki vsebpje Smrtne ostanke Reginalde Wilsons. Pojdi in stori tudi ti tako!" Tako je starček vezal dogodbo za dogodbo In nikoli nisem mogel zvedeti, kako se je godilo njegovemu dedu, ja li našel deaetlco, ali pa se je sgo* dilo kaj drugega." e' Zanimiva je tudi povest o tam, kako ja Mark Twain kot dečsk prvič zagazil v nepoštenost. Sam priveduje to stvar takole: "Bil sem Še močno mlad In tisti dan je bila strašanska vročina. Greti oč po cesti sem opazil zaboj s melonami, ki so bile silno vabljive. Skesano priznam, da sam padel v skušnjavo ln ji podlegel. Porabil sem trenutek, ko prodajalec nI pasli na svoje blago, pograbil aem melono in zbežal. Skrit sem potem prerezal melono ln videl, da je šs slaba ln nedozorela. Premišljal kaj bi v podobnem primeru napravil naš jtarodnl junak JurU Washington. Ugotovil sem, da Je pravilno ravnanja «smo, ako vrnem melono prodajalcu. Junaško sem sklenil: "Oram in vr nem to zeleno melono tjs, kjer sem jo vzel.", fiel sem k proda jalcu ln mu oddal melono. Rekel sem mu, da naj se stmmuje, ko vozi po svetu take zelem- ln slsbe melone in sem gs prisilil, da ml je dal Izvrstno melono na mesto vrnjene zelene." uvoz dajalec slišal, J» gas ss sama mor nsanlks, oe ni prav nič abo tavljal, kar dol JsH ž Je. S to kroglo ss jo pesniku ras poeročMe, da si jo prebil glavo. Bil ja strašen trenutek, ko al je naattril rrvolfor os sem* In prftMI petelina. Možgani ao kar brisgnltl naokoli. Peenik pa je pri tisti priči Ngubil svoj pmáM dor In «lanas je ¡ lo pameten človek tfr član Elovsšfcs «wb*." Na konistw odlična»» "l4tu* je Mark Twain pripote-tota dftfo .Hutía -vsdnegs značaja pa zahtevn zdravniškega zdravljenja ln zato naj tak bolnik vpraša za svet zdravnika. V slučaju navadnega glavobola, to je,, če samo v redkih slučajih Asmlntja nutb glava boli, Je.včasih Še salo mogoče človeku samemu, da najde vzrok svoje nadloge. In včasih, ko uajde vsrok, ga more aam odstraniti po načinu; ki js sam ob ssbi ««sumljiv. Ce torej boli glava radi slabega zrsks, bo lsprehod v svežem zraku najboljše zdravilo. Redna telovadba—Če le mogoče na svežem zraku—bo napravila konec marsikateremu glavobolu, ki nima globokega vzroka v nerednem delovanju telesa. Ce bo naš radio prišel do tsgs, da ba zjutraj dajal telesne vaje, poslužuj ss tegs. Ce boli glsva potem, ko smo dolgo čitall ali pisali pri slabi luči, bo pomagal počltsk v mrsčnsm prostoru. V večini Slučajev, če nas muči glava, Je po-troben počitek, mlačna kopslJ.de-set sli petnajst minut bo potna gala. Ce denemo kaj mrslSga na glsvo ali na sstilnlk, je vsčkrst zslo koristno. Ako boli glsvs rsdl kajenj«, kava ali čaja, radi prezapoaldno-stl, prehudih telesnih nsporov, pomanjkanja spanja, Je Jasno, kako Je treba pomagati, Ker je črevesno saprtje sslo pogost vsrok glsvobolu, bo glsvobol prenehal, če se držimo pravilno diete, mslo tslovsdlmo In skrbimo ss redno odprSvljsnjs po-trsbs. Enostavna sdvovnlkova pomoč, # da se isprasnl prepoln ftelodee aH Črevo, bo odpomoglc marsikateremu glsvobolu. Vedno ostane najbolj vsftno, ds sa človek savsds, da Js glavobol samo signal, kot Je slsrmekl zvonec ss poAar. Ako ustsvimo zvonec, ds ns ivonl, poigra na preprečimo. Ako ne pomaga na vadno "zdravljenje" doma, no da bi bilo treba poseči po rasllč- ggutžortMi.!,jff^j&r ste, ki so v svasi s vročlqp ss ssč- WW¥r " J no s hudim glsvobolom, ki osta- Ceotnl železničarji dsssgll svlša aja plač In ekrajšaaje tfelovalks. Edmonton, Alberta, Kanada —Cestni železničarji v Bdmon tonu so dobili štiri cente voč na uro ln skrajšanje delovnlka It devet na osem ur. To skrajisnjo delovnlka pomeni, ds bodo saslu-žill nekaj centov manj na dan. Potograflčae neti sana lirt«. Po sklepu nemških svesdoslov-nlh družb so začeli na observa-torjlh v Hamburgu lnt Bonnu izdelovati veliko nebesno karto a pomočjo fotografija. Na ta način upajo, da aeatavlio absolutno neoporečen zvezdni atlanl, ki bo obaegal vse zvesde, so-rvezdja In p ra megle, kolikor Jih pač more sprejeti fotografska plošča. Kakor znano pa as na fotografsko ploščo ujame dosti več žarečlh nebesnih telee, nego Jih more opaziti tudi s tslesko pom oboroženo oleo. Najbogatejši omž brHabegn raaarat v s. Kakor pravijo dtogl* škl listi, bo dsnea nsjbogaujši mož v britskam cesarstvu ms h i. radia h Burdvana, ki plačaj« z.i svoje zasebno Imetje SOO tiso*1 funtov davka na leto. Sročnl mo gočnjak Ima Angleško tako rad, da se namerava as stalno pr*«* liti v Umdon Keveda M pa rm\ videl, de M ga — Izvoliti V spod njo zbor s ico. » ' ' ne ves čas, dokler bolessn traja. Slabokrvnost v svojih različnih oblikah šesto povsročs glsvobol Bolesni na ledvicah sa pokažejo prav tako. Histerija je edan is-med poeebho pogostih vsrokoV, Infekcija v kateri limad duplin lobanje mOrc povsročitl bolšči no v glavi. ¡Pri slabem vidu, še ni popravljan s očali, ali šs očsla nfso primarna, boli glava isnod obrvi. Glsva nas boli, če Imamo infekcijo v sobah, še imamo črevesno zaprtje, ali druge črevesne neprillke. Bolesni matorniss se pravtako JsvIJsJo s glavobo-lorp. Tu so našteti samo glavni Samo, da pokažemo, kako kompliciran simptom js glavobol, omenimo nekatere ismsd možnih vsrokov, če ima bolečina sedal v zadnjem delu glavo, kot ga našteva aden medicinskih dlsgnostžksv: neuraatanija, padavica, vnetja možganska mro-ne, novotvorbe In možganih, alaba prebava, zaprt je, neuralglja, jmšesnl vratnih vretenc, povečana Umpstlčne žleze v žrelu, sifilis, revmatlsem, bolezni v nosu ln žrelu, bolesni lobanjskih duplin, bolesni ledvic, sečnina v krvi. To so vzroki samo aa bolečine zadaj v glavi. Kako zdraviti glavobolf Zelo važna točka, ki jo moramo pregledati, ja način, kako si ljudje zdravilo glavobol. Večina praškov, pilul in tablet niao brez nevarnosti, U Jih ne predpiše eden, ki pozna način njihovega delovanja ln pozna tudi telo, v katerem naj delujejo. Zdravila, kot antlpirin, fenaaetln, aeeta nflld In njihovi rasilčni sorodni ki, lahko povzročajo Izpuščaja v koži, slabosti Is bruhanje, lahko poškodujejo rdeča teleeea v krvi in niso brez škode sa «res. Vsa ta zdravila pa so močna In salo koristns sredstva tar Jih tu ns mislimo podcenjevati. Toda vedeti je treba, da so v nelskuš*-nlh ln nestrokovnih rokah, lahko zelo nevarna. Človeku, ki ga boli glava, nI treba Iti k zdravniku za vsak glavobol Tega tukaj nikakor ne mislimo ftsšovstl, kar nt potrebno. C« nas enkrat boli glsvs, potem ne bodi ssdovoljen, če prisiliš, ds utihne ssmo slarm sa polar, kajti polar ssm more vssk čas Izbruhnit!; bodi previden In obišči zdravnika. Nafsa-dovoljl ss ssmo s zdravljenjem glavobola, dokler nisi našel In odstranil vzroka. Predvsem n pa, Ske- ne opri ml se rstvsde, ds so mičniml sredstvi "zdrav»" ssm. Ne ssneal se tudi ns nasvete dobrih sosedov. Ce se ns tak ns-čln zdravil ssm, nI to ssmo ne-spsmetno In nsvarno, s tem tUdI vzdržuješ stotine rssličnlh 'zdrs* vil,' kstere so dsll v promet ne» odgovorni ljudje, ki hočejo ssmo Ishko zaslužiti dsnsr. Higtjsnsko ln zmerno živijo, nje ne pozns glsvobols, Če pametno dajemo telesu kar mu pripada. Toda če si oglasi slgnslnl zvonec, ne zsnemsri gs. Pojdi k zdravniku! Nsjdl vsrok! Odstrani nevsrnost mesto ds ustavil signal. Ce ponovimo vso stvar: 1. Glavobol Je samo znak za nekaj drugega, kar Ja bolno. t Ne zdravi ga no U način, fU omamiš žlvoa, ki ti pošiljsjo varnostne signsle. Vsrok Je Ishko v telesnem delu, daleč proč od glave. 4, "Ssmo-sdravlJenJa" so lahko nevarna. Vprašaj preje zdra-vnlka, predno vsamaš kakšno kemično zdravilo.-("ZdravJe.M) NAZNANILO. TJ» P weov^wvw to ft»< «Mi v arfclvo tO oe debt. Torej je sale važoe, «a vselej pošljete na nsmM sslo pripravljenih listinah ras naslove opre mIšt vi bsj. Pri vaakl ra sveta pese* tfrmSžfo otlmT __ . iS IraH veni taja ft I la U Jilee to opsltott Jo—I* Iflp upravitelj. 19. AVGUSTA. Zgodilo m j« bilo «pet, da jo padlo kakor goeta bela megla na naa in da v nji nismo mogli več najti poti na pravo cesto nazaj. Zakaj spet se je bil vrnil is očet-njave prijatelj Tone, s tisto svojo listnico, kakor smo jih vide-vsli drugače ssmo pri živinskih trgovcih in, sej mar jih. Zvesti, kakor smo mu bili posebno v časih, ko bi mu bil mogel že tlačiti duha nevleženi dolgčas po domovini — smo odrinili tisti dan ž njim takoj po obedu tja ven sa gražki "graben", v je-ruzalemčarijo, ki jo je bil že v davnih dneh, baje Že v svojem prvem semestru, istaknil «tarej-žina Srečko. Za Jedačo naj skrbimo sami: zakaj zoprna je bila Tonetu proza. Mi pa že niamo bili očiščeni kakor on, ki so mu bili »noči napovedali račun z besedami: "Krožnik čiste Juhe in sodček piva." . , Stopimo v Jeetvinarijo in kupimo — kdor ima, misleč tudi ns brsta. «AA ds mi tudi kruha spet ne posabite!" zabiči zunaj Mnke, pogoltneš, sieer pe mladenič'to-likanje reenobnoetl, da Je stori fsORKA r. M. DesteJsvekU* SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabfla sa ftsslies ta shode, viritnlce, časnike, knjiga, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, skrvaškem, čeSkem, nem-' gkem, anglefikem jedka ta dragih Članstvo j, da imovini naroča y svoji tskabin unijsko delo vrve vrste. Ves pojasnila dsjo vodstvo S. N. P. J. PRINTERY