priročnik

Pedagoški lutkar (PL)





Vrtec Trnovo


Suzana Antič, Mojca Garvas, Natalija Komljanc, vzgojitelji in vzgojiteljice Vrtca Trnovo

6

Predgovor

6

Mnenja

7





Uvod


Pedagoški lutkar (PL) I





10


1 Literarno-didaktična zgodba o otrocih in pedagoškem lutkarju 10

1.1 Vpliv igre na razvoj človekovega uma

13

1.1.1 Lutka ustvarja most med objektivnim in subjektivnim umevanjem 13

1.1.2 Lutka reflektira medsebojne vtise in izraze v procesu umevanja 15

1.1.3 Lutka pritegne in ponotranji učno zgodbo

16

1.1.4 Lutka je dialoški oz. poliloški pogled skozi osebno okno umevanja 17

2 Inovativno učenje najmlajših (IU)

17

2.1 Igra je pot do inovativnega učenja

19

2.1.1 Inovativno učenje kot oblika samo-umevanja

21

2.1.2 Oblikovanje znanja je kompleksen vseživljenjski proces samo-preoblikovanja Pedagoški lutkar (PL) II

28





1 Program usposabljanja


29


1.1 Prvi del: Lutka je, lutka ni. Zgodba o pedagoški lutki in pedagoškem lutkarju 30

1.1.1 Protagonist

31

1.1.2 Vtis

32

1.1.3 Izraz

34

1.1.4 Videz

36

1.2 Drugi del: Zakaj lutka, kje in kdaj? Zgodba o izvedbenem kurikulumu 38

1.2.1 Ustvarjanje Didaktičnega zemljevida

39

1.2.2 Spremljanje

41

1.3 Tretji del: Kako z lutko? Ustvarjam in spremljam svojo zgodbo 41

1.3.1 Izboljšujem komunikacijske tokove, omogočam doživljanje 42

1.3.2 Česa se lahko z vključitvijo v program usposabljanja Pedagoški lutkar naučim 42

1.3.3 Refleksija in vrednotenje programa usposabljanja Pedagoški lutkar 44

1.3.4 Opredelitev profila poklica pedagoški lutkar





48


Priporočena in uporabljena literatura

6

Predgovor





Mnenja


Ta priročnik je tretji po vrsti; nadaljevanje prvega

Dr. Natalija Komljanc, konzulentka: Inovacijski

z naslovom Pedagoška inovacija Didaktični zemlje-

projekt (IP) z naslovom Projektno delo z lutko

vid iz leta 2013 in drugega z naslovom Pedagoška (PDL) je v svojem večletnem raziskovalnem

inovacija Literarno-didaktična zgodba iz leta 2014.

delovanju ustvaril novi profil, poklic pedagoški

Prav tako kot predhodna dva, je tudi ta priroč-

lutkar (PL). Strokovne/i delavke/ci (vzgojiteljski

nik namenjen vzgojiteljem v vrtcih in učiteljem

zbor) Vrtca Trnovo so skozi dobro desetletje sa-

v nižjih razredih osnovne šole, tistim, ki jih za-

moreflektivnega dela ob podpori različnih stro-

nima poglobljeno usposabljanje za vzgojno-iz-

kovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja

obraževalno delo z lutko.

ter lutkarstva oblikovali vzgojno-izobraževalni

Priročnik predstavlja razliko med tradicio-

program na osnovi samoustvarjanja, samoizo-

nalno ljudsko in pedagoško lutko ter govori o

braževanja in specializacije. Ob vestni samoa-

smislu oz. namenu ter upodabljanju pedagoške

nalizi in hkratnem samoizpopolnjevanju so se

lutke. Pedagoška lutka je natančno premišlje-

uspeli strokovni/e delavci/ke izobraziti in ob

no, načrtno in izdelano o(g)rodje, figura, bit …,

tem oblikovati učinkoviti model usposabljanja,

katere namen je podpora človeku pri njegovem

ki ga želijo nesebično deliti z vami, ki verjame-

miselnem razvoju. Je podpornik in pomočnik v

te v moč lutke in pedagoškega dela z mladimi.

procesu prilagajanja – učenja – vzgoje, samovzgo-

V okviru Projektnega dela z lutko je Pedagoški

je z natančno določenim namenom, odprtim za

lutkar ena od unikatnih celovitih oblik odprtega

aktualne od/izzive, oz. procesni miselni razvoj

učnega okolja z optimalno možnostjo prilagaja-

otrok in vzgojitelja. Pedagoški lutkar pedagoško

nja inovativnega učenja najmlajšim.

lutko sistematično osmišljeno uporablja v vzgoji

Vodstvu in strokovnim delavkam/cem Vrtca

in izobraževanju.

Trnovo ter vsem zainteresiranim pedagoškim

Vse, ki vas zanima tovrstno pedagoško delo,

lutkarjem želim uspešen razvoj pedagoških lutk

se lahko ob branju tega priročnika seznanite, v

v lutkovnem laboratoriju Vrtca Trnovo in kako-

okviru seminarja oz. modulov pa usposobite, v

vostne aplikacije znanj v učnih okoljih z mladimi.

lutkovnem laboratoriju Vrtca Trnovo v Ljubljani.

Strokovni/e delavci/ke Vrtca Trnovo so namreč v

okviru inovacijskega projekta (IP) v sodelovanju

z Zavodom RS za šolstvo oblikovale/i program s

profilom poklica Pedagoški lutkar (PL).

7





Uvod


razvoju znotraj posamezne vzgojno-izobraže-

valne ustanove. Navsezadnje se je za ta, kot vse

Ravnateljica Vrtca Trnovo, mag. Suzana Antič,

druge poklice, potrebno stalno izpopolnjevati oz.

sprašuje in nagovarja: »Zakaj je pomembno, da

samorazvijati, torej je to uvod v prijetno zgodbo

govorimo o pedagoškem lutkarju?« in obenem

profesionalnega oz. avtonomnega samorazvoja,

odgovarja: »Ker se mora izobraziti v pedagoški

pa tudi ekipnega usposabljanja za pedagoškega

komunikaciji z lutko«. Njeno vprašanje in odgo-

lutkarja v odprtem učnem okolju.

vor ilustrirata, da ni dovolj imeti lutko rad in rad

poučevati, vzgajati, pomembno se je izobraziti/

usposobiti tako, da svoja znanja in želje profe-

sionalno nadgradimo, poglobimo in specializi-

ramo, da zmoremo, v katerikoli pedagoški oz.

učni situaciji, predstaviti svoje zmožnosti peda-

goškega lutkarja in zbuditi umevanje v učečih

se. Pomeni, da znamo/zmoremo razmišljati o

tem, kako nam lahko lutka koristi, nas podpre pri

spodbujanju in neposrednem učenju na inovati-

ven način ter, da znamo lutko v tem smislu tudi

oživeti. Živa lutka spodbuja življenje otrok, pri

čemer sooblikuje otrokovo odzivanje, komunici-

ranje, zaznavanje vtisov, razumevanje sporočil

in v tem smislu razvija situacijsko učenje. Ko se

lutka približa in vključi v socialno učno skupino,

da otrokom priložnost za sooblikovanje, izvaja-

nje in vrednotenje kakovosti učnega procesa.

Če želimo, ne le kdaj pa kdaj, pač pa kom-

pleksno, celovito in trajno izkoristiti moč lutke

v pedagoškem procesu, potem je smiselno, da

vzgojno-izobraževalno delo vodi, izvaja, spremlja

in vrednoti skupina profesionalno usposobljenih

pedagoških lutkarjev.

Ker pa to kompleksno unikatno znanje nikakor

ni enostavno dosegljivo in mojstrsko izvedljivo,

je pred nami kratek strokovni uvod in vsebinski

ter metodični program usposabljanja za pedago-

škega lutkarja. Priročnik lahko s pridom upora-

bimo pri osebnem in skupnem profesionalnem



Pedagoški lutkar (PL) I





Pedagoški lutkar (PL) I

10

1 Literarno1-didaktična zgodba o otrocih in

pedagoškem lutkarju

1.1 Vpliv igre na razvoj človekovega uma2

Raziskovalni vprašanji (RV): 1. Kaj ima

pedagoški lutkar pri razvoju otrokovega

(človekovega) uma?

2. Kaj ima pedagoški lutkar pri vodenju

otrokovega (človekovega) miselnega

procesa?

»Nebogljeni v realnem, zmožnejši v do-

mišljijskem svetu.«

Realni svet





Razum


Čud

Presoja





Spomin


Izkušnja

Merila





Igra


presojanja/uspeha





Trud


»Lutka kot subjekt in objekt reševanja





Predstave


Domišljijski

problemov realnega sveta v domišljij-





svet


skem svetu.«

Otrok s predstavami ustvarja resničnost svoje

generacije, z igro pa ozavešča realni svet odraslih.

pravljice in resnične zgodbe), dokler ga ne razumejo.

Človek je kos strahu, brž ko mu zna določiti obliko

Slika 1: Miselni svet po Kantu v Gavrič, 1991

in jo preobrazi v njemu znan objekt, nam védenje

Otroci v rasti in razvoju ne shajajo

o strahu odkriva Schiller (2003).

3 samo z realnim

svetom odraslih, včasih se ga na trenutke celo bojijo

Najmlajši opazujejo, čustvujejo in domišljajo

in se zato branijo (o tem govorijo številne otroške

preden se podajo v racionalni svet razuma. Gon

uma prebujajo z izkustvom, ki jim ga porodi ena

1 umetniško

sama sila, to je moč volje (po Schiller, 2003). Um

2 čustev in razuma

3 Majhni otroci so nebogljeni v realnem svetu, zmož-

nejši v svetu domišljije. Fludd (1619) navaja lestvico s fakultetami racio, intelektum, inteligenca, rojevanje glagolov. Glej tudi http://

znanja, in sicer senzualna percepcija (čuti in čustva), domišljija, en.wikipedia.org/wiki/Robert_Fludd in Robert Fludd Illustrations.



1 Literarno-didaktična zgodba o otrocih in pedagoškem lutkarju 11

Ključni pojmi: otrok, um, um-etnost,

»Lutka je medij za vizualizacijo re-

volja, lepota, domišljija, igra, rast in

sničnosti v domišljiji in igrano igro res-

razvoj, referenčna moč, želja, lutka, do-

ničnega sveta. Lutka, ki otroku približa

življanje, razvozlavanje miselnih voz-

svet izzivov, v sebi odseva del interesov

lov, razpoloženje, izkušnja domišljijske-

in védenja radovednih otrok. Je goni-

ga predstavljanja in ustvarjanja sveta,

lo otrokove volje tudi njegove notranje

privlak, prijateljstvo, odnos, dialoški

energije.«

pogledi, ljubezen

ozaveščajo realni svet odraslih ter s predstavami

je sposobnost mišljenja, spoznavanja, um-etnost

ustvarjajo resnični svet svoje generacije. Otroci,

pa sposobnost ustvarjanja del z estetsko vredno-

zdravi v rasti in razvoju, vizualizirajo sposobnosti,

stjo, povezano s čustvenim dojemanjem (vtisi) in

težijo k najmočnejšim, prvim, najboljšim, stremijo

izražanjem (izrazi). Umetnost je lepota in je duh,

k preseganju – k inovativnim iskanjem novih moči.

ki išče izraz lepote prek načel življenja. Lépo poži-

Otroci oblikujejo referenčno moč v igri. Ta je me-

vlja čute in domišljijo ter prebuja raz-um. Z opre-

rilo uspeha, ki mu otroci pričakujoče in zvedavo

delitvijo pojma kaj je lépo, lepo meji na znanost

sledijo v želji po dosegi želenega cilja. Zaradi želja4

(Schiller, 2003).

doživljajo svet in ga tako postopoma obvladujejo

Otroci so v svojem domišljijskem svetu sa-

(na umetniškem − ustvarjalnem in znanstvenem

mostojnejši, zmožnejši, ko z igro (na svoj način)

− opredeljevalnem področju).

Igra je njihova miselna pot in ostaja izumiteljeva

pot, ko svoja referenčna merila primerjajo z doživetji

iz resničnosti in domišljije. Bolj in manj zanimive

izkušnje hranijo v različnih možganskih središčih.

Nekatere od njih sčasoma pozabijo, druge utrdijo

ali nadomestijo z novimi.

Z vidika teorije estetske vzgoje5 je igra »zrenje«

lepote v svobodnem prilagajanju na svet. Igra omo-

goča živo oblikovanje sveta. Temelji na svobodnem

občutenju zaporedja idej. Schiller pravi (2003), da

je človek povsem človek le tedaj, ko se igra. Igra

nosi v sebi umetnost življenja.

Otroci ozaveščajo svet resničnosti s čutenjem in

čustvovanjem (zunanjim in notranjim zaznavanjem)

Bistvo: Igra kot zrenje lepote v svo-

v komunikaciji s seboj in z drugimi. S presojanjem

bodnem prilagajanju na svet. Igra v sebi

nosi umetnost življenja (po Schillerju,

4 Želja je ena najmočnejših emocij (čustev), ki usmerjajo naše cilje (po SSKJ).

2003).

5 Schiller, F. (2003). O estetski vzgoji človeka. Claritas.





Pedagoški lutkar (PL) I

12

meril (referenčnih in aktualnih) gradijo in na ta

tako z namenom ohranjanja (trajnosti) kot razjas-

način vzgajajo svoj spomin, s predstavami pa raz-

njevanja ali preoblikovanja. »Velikan« se tako z leti

vijajo razum (po Kantu v Gavrič, 1991, glej sliko 1).

približuje »bogovom«, ko z najvišjimi referenčnimi

Čud jih sili naprej in trud ukoreninja njihovo pri-

cilji – vrednotami določene dobe ohranjajo trajen,

dobljeno znanje. Z igro otrok ozavesti, česar sam

navidezno večen svet. Berimo pravljice, bajke, pri-

v razvoju še ne razume docela. Z opazovanjem

povedke, mitološke zgodbe o tem in opazujmo

in bogatenjem lastnih predstav, ko še sooblikuje

rast ter razvoj sveta otrok in odraslih skozi ljudska

celoto z manjkajočimi deli razuma, tako izbolj-

obdobja/izročila.

šuje celovit uvid. Resničnejše, popolnejše znanje

ohranjajo, manj trdno razpada ali teži k novemu

Rast/velikani ▶





stremljenje k


preoblikovanju. Miselna slika se stalno spreminja;

presežkom

Razvoj/v igri oblikuje

referenčno

moč/merilo uspeha,

ki mu otroci po





dosegi cilja


pričakujoče sledijo.

Otroci svet doživljajo zaradi želenih

ciljev/želja/referenčne moči in zaradi njih

postopoma svet vedno bolj obvladujejo. To je





razvoj samostojnosti.


Slika 2: Rast in razvoj


... proces, ko svoja referenčna

merila primerjajo z doživetji v





Izumljanje


a) resničnosti in b) v domišljiji.

je ...

Igra

... otrokova metoda umevanja





je ...


+ ostaja metoda umevanja





izumiteljev. Otrokova miselna


pot/način mišljenja.

Slika 3: Igra je …





1 Literarno-didaktična zgodba o otrocih in pedagoškem lutkarju 13

1.1.1 Lutka ustvarja most med objektivnim in subjektivnim umevanjem

Raziskovalno vprašanje: »Kaj je lutka v

naši glavi?«

Res-ničnost





Lutka


Dom-išljija

Kar ti je blizu −

domače

Zrcali, odseva, reflektira medsebojne





povratne informacije. Razvozlavanje miselnih


vozlov − rdeča nit.

Slika 4: Lutka je most med objektivnim in subjektivnim

»Prehod med življenjem izkušnje rešuje

dodela in spontano obvladuje nemogo-

če napore.«

Lutka je od otrok sprejeta vez med vizualizacijo

njegovo mimiko, značaj in duh prostora ter časa.

resničnosti v domišljiji in igrano igro resničnega

Lutka občasno zamenja resnični, vzgojiteljev obraz

sveta, kjer se otroku odrasli pridruži kot soigralec

za svojega. Ta obraz predstavlja svet med resnič-

in ne kot klasični vzgojitelj. Vlogo odrasli utrdi z

nostjo, ki je za otroke oddaljena, tuja, včasih ne-

lutko v svoji roki, ki govori iz njegovih ust in izraža

dosegljiva, in igro, kot svetom, v katerem otrok

igra – doživlja resničnost – resnično resničnost po

svoje, v sodelovanju z drugimi. V igri je otrok mo-

čan, sposoben ustvarjalec, kjer izkuša zmožnosti

na optimističen oz. uresničljiv način.

1.1.2 Lutka reflektira medsebojne vtise in izraze v procesu umevanja

»Lik lutke spodbuja in razvija osebne

odnose, čustva.«



Pedagoški lutkar (PL) I

14

lutka ne uspe. Uspe tista, ki v sebi odseva (izraža,

odraža) del interesov, znanja in radovednosti tistih

otrok, s katerimi deli in množi svoje znanje.

Katera lutka izziva čustva − hormon sreče?

Tista, ki odseva, odraža, izraža del interesov,

znanja in radovednosti otrok. Ko delamo lutko,





morata vsebovati diagnostiko predznanja oz.


interesov in potreb otrok. Lutka temelji na

otrokovih spoznanjih, pričakovanjih,

prepričanjih, željah.

Slika 5: Moč lutke

V izmenjavi vtisov in izrazov poteka tridelno ko-

municiranje, ko govorica telesa z vedênjem izraža

značajske lastnosti, ki z geni določajo ciljno kodo

in ti človekovo samousmerjanje. Samovédenje se

zgodi, ko začutimo svoje psihične vzgibe, jih osmis-

limo in po potrebi ubesedimo, izrazimo glasno ali

v sebi, napišemo oz. narišemo, naslikamo. Klima

Lutka zrcali med seboj izražene misli, povratne

pa je duh ozračja, ki ga človek zaznava in ga izrazi

informacije vzgojitelja in otrok/a ter sprašuje in

z razpoloženjem. Vdih prinese vtis in izdih izraz.

razvozlava miselne vozle (angl: conundrum).

Trikomponentna komunikacija (telesna, duševna

Ko otrok sprejme igračo, katerokoli, se z njo igra

in duhovna) je ubesedena v reakcijah otrok ob sre-

po svoje. Ko pa ga (nezavedno) pritegne, se ji ne le

čanju oz. zbližanju z lutko.

prepusti, ampak vzpostavi z njo neke vrste hormo-

Opazujmo otroka, kako komunicira neverbalno,

nalno oz. čustveno zvezo, ko gre za prijateljske od-

izraža svoje vedênje in razpoloženje. Kako se po-

nose. Lutk oz. igrač ima otrok v aktualnem času na

čuti v okolju, kaj zaznava, kakšen duh ga preveva?

voljo v svojem okolju več, a z izjemnim zanimanjem

Kako to izrazi, s kakšnim védenjem in vedênjem,

sprejme in obravnava le tisto, ki v njem izzove močna

v kakšnem duhovnem tonu? Kako se projicira nje-

čustva in spodbudi delovanje njegovih hormonov,

gov odziv na drugih? Kako to odnosno dinamiko

posledično kompetenc /zmožnosti, zato ni vseeno,

čuti lutka, kako reagira, kombinira, se odziva, kaj

kdo in katera lutka otroku približa svet izzivov v

izziva v svoji komunikaciji?

pravi otrokovi oz. prilagojeni pedagoški igri. Vsaka

1 Literarno-didaktična zgodba o otrocih in pedagoškem lutkarju 15

V pedagoškem delu je smiselno nastaviti več

in preplavi otrokov čustveni svet in v tistem hipu

opazovalnih oči (kamer) – kakovostno formativno

mu postane lutka »ti«. Privlak vzpostavi »ti-odnos«.

spremljanje), da ne bi zamudili kritičnih miselnih

To pomeni, da postane njegova, v otrokovih očeh

obdobij in zato izpustili učnih priložnosti oz. odzi-

»moja«. Lutko nagovori s »ti« in zato postane »tvo-

vov otrok v neposredni inovativni učni igri, kjer se

ja« − »moja« lutka in z njo »tvoja« – »moja« – »naša«

rojeva skupna, vsekakor pa njihova, učna zgodba

skupna učna zgodba.

in priložnosti, ki otroka lahko povedejo v neslute-

Vzpostavi se prijateljski odnos, ki je vez med

ne daljave miselnega zaznavanja, izkušanja in do-

»jaz« in »ti«. Lutka v sinaptičnem stiku postane del

mišljijskega predstavljanja ter ustvarjanja sveta.

otroka, čuti jo kot del sebe. Z vidika otroka je to del

»mene«, zato v tistem hipu lutka ni več kdorkoli,

Komunikacija z lutko, lutkarjem in otroki je

katerikoli, ampak »ti«, ki postane/š in ostane/š del

tri-delna:

otroka, skupnosti za vedno. Lutka se je v »meni« − v

1. telesna mimika ▶ z

otroku in skupini udomačila. Postala je del »moje-

vedênjem izraža

ga«, »najinega«, »našega« miselnega procesa, del

značaj ▶ gensko kodo

2. psihična ▶ duševna ▶

samo-usmerjanja

»mojega« življenja6.

samozavedanje ▶

osmišljanje

Lutka = v učni igri:

a) vsebinski

b) miselni

privlak





privlak


3. duhovna ▶ klima ▶

razpoloženje označuje

duha, ki ga zaznava in





oddaja v skupnosti


c) odprta

d) odnosni

učna





privlak


priložnost

Opazujmo otroka z vseh treh vidikov

komuniciranja in naše oz. lutkarjeve odzive.

Slika 7: Lutka v učni igr

Slika 6: Tridelna komunikacija

»Tako zelo silno skrbim in če je potrebno, je tu

1.1.3 Lutka pritegne in ponotranji učno zgodbo

še več prijateljev, ki bomo s skupnimi močmi skrbeli

Lutka se v uvodnem dogodku pri/zbliža in naveže

zanjo, se imeli radi.« Prvič, nato drugič, pa tretjič

na otroka z vsebino, ki ga pritegne. Ob srečanju z

in četrtič se zgodi, da za otroka ne skrbijo le drugi,

lutko se otrokova čustva vzburijo, njegov čutni svet,

ampak, da on sam skrbi za druge ali pa več otrok v

živčni sistem in s tem gibanje, dihanje, utrip srca

skrbi sodeluje med seboj. Otrok v skupini ni ravno

spodbudijo misel/i, zanetijo zgodbo. Zgodi se prvi

6 Prav to izkustvo opisuje v Malem princu Antoine de

vtis, močan, ki se vtisne v otrokovo zavest, zariše

Saint-Exupéry.



Pedagoški lutkar (PL) I

16

sam, tam je še vzgojiteljica, ki priskoči na pomoč,

Zakaj vsaka lutka ni enako močna, enak privlak −

če je treba, in drugi otroci ter odrasli. Poleg staršev

privlačna? Kaj pritegne? (moji interesi ne

se zavedamo, da smo mi – lik lutke, najbolj zaže-

pritegnejo, ni nujno da pritegnejo njegovi

len notranji gost otrokovega srca. Otrok ni več le

(otrokovi) interesi. Le tako se lutka udomači. Le

tako je lutka vredna človekove skrbi − ljubezni.)

z mamo, očetom, brati in sestrami, vzgojiteljem,

ampak, kar je prav posebno, kar ga požgečka v srč-

ku, tu je sedaj njegova »čisto moja«, tudi od ostalih

BISTVO! Lutka mora izražati otrokov (njegov)

otrok, »naša« lutka, ki ne more brez nas, naše po-

interes, da ga pritegne, da postane prijatelj

moči. Skupaj smo prava druščina – skupnost. »Ti«

(sam sebi) in nato skrbi ter vztraja. Zbližanje

je moj veliki, večni prijatelj, s katerim doživljam,

sam s seboj. Zato otrok prevzame

skrb/odgovornost nad lutko. To je otrokov

odkrivam in spoznavam. Lutka »ti« je njegov, otro-

samorazvoj. Lutka, primerna pedagoška lutka,

kov jaz, ki mu odstira svet čudes, a hkrati ga prosi

pospeši in usmerja otrokov samorazvoj. Otrok

za pomoč, podporo ter ga na ta način nagovarja k

potrebuje in izrazi željo po pomoči le v

samorazvoju. V igri z njim je lutka lepa, prijetna, za-

izjemnih, zahtevnih izzivih.

nimiva, nevsakdanja, zabavna, čudna in čudežna,

Lutka je otrokov odsev. (Videk in srajčica)

topla, zahtevna, včasih težavna. Prinaša mogoče in

nemogoče. »A čudno, ta njena zahtevnost je hkrati

»moj trud«, ki je v resnici užitek, moja radost, moja

Slika 8: »Moja«, »tvoja«, »naša« lutka. Za »ti« − lutko tokrat skrbim jaz sreča. Tudi, če ji pomagam v res zahtevnih izzivih,

kajti lutka vpliva na moj (otrokov) način mišljenja,

Zgodba − nastajanje: BISTVO

življenja, ustvarjanja, spanja, na moje sanje, na moje

1. Prvi vtis ▶ močan, da se vtisne v zavest, preplavi izjemno, unikatno, enkratno neponovljivo življe-otrokov čustveni svet, da mu lutka postane ti −

nje na tem svetu. To je moja sreča, moj življenjski

prijatelj. Privlak vzpostavi ti-odnos. Zbližanje.

cilj.«, povzeto iz večletnih spremljanj dela z lutko

v Vrtcu Trnovo.

2. Skrb ▶ ljubezen vzpostavi in neguje (vz)trajanje.





Sodelovanje.


3. Otrokov trud ▶ izjemno zahtevni izzivi vplivajo

na otrokov razvoj mišljenja, ustvarjanja, bivanje,

življenjski cilj.

Slika 9: Skrb in zgodba

1.1.4 Lutka je dialoški oz. poliloški pogled skozi osebno okno umevanja

Tako kot Panikkar7 opisuje razvoj in razumevanje

sveta ter dialoga v življenju s primerom pogleda

skozi lastno okno, tako ima vsak otrok s prihodom

7 Več o R. Panikkar: https://www.youtube.com/

watch?v=Kvsov6OuTWs.



2 Inovativno učenje najmlajših (IU)

17

na svet možnost gledanja skozi svoje osebno okno

življenja oz. sveta okrog sebe. Bolj ko razumemo

svoje bivanje in svet, ki ga gledamo, jasnejše je

steklo in vedno bolj jasen je pogled na svet in hkrati

na nas osebno. Kmalu v mladosti se zavedamo, da

tudi drugi gledajo skozi okno svojega življenja in ob

sosedskih odnosih, ko se poslušamo, ugotavljamo,

da je pogled skozi okno v svet raznolik, raznoter, da

ga vsak vidi podobno, a tudi drugače. Dialog med

ljudmi, ki opisujejo poglede skozi okno, bogati ene

in druge in tako ljudje ob izkušnjah spoznavajo,

da skozi svoje okno in skozi svoj pogled ne vidimo

vsega. Da nam naše okno ne daje celovite slike,

2 Inovativno učenje najmlajših (IU)

da pa jo lahko sestavljamo vedno bolj natančno s

samorefleksijami in s pogledi drugih. Prav zato je

2.1 Igra je pot do inovativnega učenja

smiselno poslušati sebe in druge ter slišati, v dia-

Pedagoška igra je simbol ustvarjalnega učenja, v

logu sporočati, kaj so slišali od sogovornika, kaj

katerem se vzgojitelj ali učitelj in otrok zbližata.

se jim je zdelo pomembno, kje, kako, zakaj stva-

Oba darujeta tisto, kar zmoreta, da se porodi in

ri vidijo drugače in na ta način se lahko dialogi in

udejanji najboljša misel.

zato življenja med seboj bogatijo. Tako se obliku-

V pedagoški igri vzgojitelj in otrok oz. otroci

jejo osebni in dialoški pogledi, s katerimi se včasih

smiselno dopolnjujejo znanje z: 1. izkušnjami, 2.

strinjamo, so nam všeč in jih podpiramo, včasih pa

opazovanji in 3. po potrebi z eksperimentiranjem v

tudi ne. Naučimo se ponavljati, zagovarjati, pod-

odprtem in laboratorijskem učnem okolju. Izkustvo

pirati misli drugih, jih prepletati z nam podobnimi

brez varnosti lahko postane nevarno in nepopol-

in jih nadgraditi z mislimi podobno mislečih. Tako

no, je eno od doživetij, ki pa ne daje nujno dobrega

se razvija kultura komuniciranja, so-bivanja že od

vpogleda v obče. Opazovanje (spontano in vodeno)

zgodnega otroštva.

nam lahko pomaga pri oblikovanju mnenja, zbira-

nju podatkov, v komunikaciji, vendar lahko postane

dolgočasno, če ni dovolj premišljeno spodbujeno.





Vodeni miselni razvoj


Eksperiment je ena od oblik kontrole (preverjanja,

človekovega

preizkušanja) ene ali več spremenljivk, pogosto težje

prilagajanja ▶ učenja

razumljiv dobljeni podatek, ker je iztrgan, izoliran

iz življenja, sploh, če nismo vključeni v eksperimen-

tiranje od začetka do konca, da vemo, kaj in zakaj

nekaj preizkušamo. Smiselna je kombinacija vseh

treh oblik zaznavanja sveta, da nam da veliko bolj-

Slika 10: Vodeni miselni razvoj človekovega prilagajanja – učenja ši vpogled v dogajanje in razumevanje sveta okrog





Pedagoški lutkar (PL) I

18

v svet vznemirljivih trenutkov, zagotavlja zanimivo

in varno, a vznemirljivo sodelovanje. Vzgojitelj z ot-

roki ozavešča situacije realnega sveta, da bi našli

najboljšo rešitev. Pa ne le, ko gre na primer za za-

vezovanje vezalk neveščim, ampak, tudi ko gre za

reševanje objekta z drevesa ali z reke in ko gre za

omogočanje nekomu, da se uveljavi v (za)želenem

poklicu. Lutka z raziskovalnim vprašanjem otroku

sporoči, da mu brezpogojno zaupa in verjame vanj

kot rešitelja zagate (učno-vzgojnega problema),

ki je na videz nedosegljiva, nerešljiva, a prav zato

toliko bolj vznemirljiva.

Otrok pa ima izjemno naravno zmožnost raz-

vijati igro in igro igrati. V igri niso sužnji in le roboti (so, če to vlogo izrecno želijo igrati) ampak vodje,

režiserji, raziskovalci, odkritelji, čarovniki, starši,

»čisto prav-i«, kjer lahko sebi in drugim dokazuje-

jo, osmišljajo in razvijajo svoje zmožnosti, pa tudi

pomagajo razvijati zmožnosti vseh, ki jih imajo radi

in potrebujejo njihovo pomoč oz. podporo. Seveda

lahko odkrijejo čisto nove nenavadne po/priklice.

Pri tem ne razmišljajo o sposobnostih, ampak opa-

zujejo zmožnosti, saj jih čutijo, doživljajo – torej se

jih zavedajo. Otroci z učno lutko niso le sposobni

virtuozi igranja igre v spontani otroški igri, pač pa

nas, še posebej, če eksperimentiramo v odprtem

so kompetentni igrati se v učnih igrah, sposob-

in laboratorijskem okolju8.

ni so-odigrati izjemne vloge v prav-ih zgodbah z

Vzgojitelj že ima izkušnje iz realnega sveta

resničnimi življenjskimi izkušnjami, ki jih vtisnejo

odraslih, kljub temu pa pred učno temo v skupi-

globoko v dolgoročni spomin. Spomin, ki je vedno

ni vzgojiteljev zgodbo podoživi še sam z lastnim

na voljo v bodočih življenjskih situacijah in to z

raziskovanjem oz. pedagoško simulacijo. Na ta

nalepko »Zmorem, saj sem to vendarle že enkrat

način je vzgojitelj/ica (lutka) bolj suverena, zanimi-

uspešno po/dokazal/a sebi in drugim«.

va, vznemirljiva. Učni načrt je natančnejši in bolj

Izkušnje z lutko v pedagoški oz. učni igri pos-

predvidljiv. Tudi zato lahko lutka jasneje nagovarja

tanejo del otrokovega nezavednega in zavednega

(z raziskovalnim vprašanjem) k doživljanju, zato k

miselnega sistema in bogastva, ki otroke okrepi

novim izkušnjam vseh vključenih. Tistim, ki vstopajo

za zorenje prefrontalnega korteksa, v rasti zrcal-

8 Po R. Panikkar: https://www.youtube.com/

nih nevronov oz. razvoja empatije. Narava je igro

watch?v=Kvsov6OuTWs.



2 Inovativno učenje najmlajših (IU)

19

(naravno metodo učenja) človeku dala in ob tem

podarila radovednost (obliko motivacije), ki sodi k

igri. To je želja, motivacijski ogenj, vzgon in zagon

ter izrečeni cilj (časovno in prostorsko omejen na-

men). Je spodbujevalno sredstvo, merilo uspeha

na poti do cilja. Je način in stil delovanja. Lutka v

učni igri ni le vsebinski magnet − miselni privlak

je tudi odprta učna priložnost za raziskovanje,

odkrivanje in je odnosni privlak – mediator med

njim in vzgojiteljico ter drugimi vpletenimi v učni

− življenjski zgodbi.

... je ustvarjalno učenje

Pedagoška,

sistema in zaklad pedagoškega lutkarja, ki bogati

(vzgojne vsebine in

didaktična igra ...

otrokove metode)

njegov vzgojno-izobraževalni potencial oz. izved-

beni kurikulum9.

2.1.1 Inovativno učenje kot oblika samo-umevanja

Učenje je sposobnost za nenehno nezavedno in

zavedno razmišljanje; iskanje znanja na neštete

načine, ki omogočajo preživetje, dobro življenje (angl.

Lutka jasno nagovarja k/z raziskovalnim

good life). Je samospreminjanje na osnovi védenja in

vprašanjem k doživljanju, k novim izkušnjam. Um

nagovarja k novim izkušnjam in moč volje

vedênja oz. samoregulacije mišljenja. Inovativnost pa

omogoči novo izkušnjo.

pomeni sposobnost samopreoblikovanja obstoječega

védenja in vedênja v boljše, zato verjetno v novo





... sposobnost


drugačno kot smo navajeni. Inovativno učenje

Volja ...





nezavednega hotenja in


je sposobnost živih, ki z inovativno referenčno





zavedno upravljanje


mero spreminjajo svet na bolje; v svojo in hkrati

svojega vedênja za

družbeno korist.





dosego cilja. Prva faza


Načela inovativnega učenja10 so: 1. vsa pozornost

je boj motivov, druga

faza je selekcija (izbira)

je usmerjena na otroka in vsa njegova pozornost

in tretja/zadnja je

na prilagajanje − učenje, 2. učenje je socialno do-

izvršitev odločitve.*

živetje, ki prinaša zanimive bogate izkušnje – spo-

min, 3. čustva so pomemben določitelj mišljenja za

* http://hr.wikipedia.org/wiki/Volja

9 Volja je sposobnost hotenja (po SSKJ), zaved(s)tnega

Slika 11: Igra, lutka in volja

upravljanja svojega vedênja za dosego cilja. Osnovna volja je v ne-zavednem nagonu. Volja je človekova svoboda. Prva faza volje je Izkušnje z lutko v pedagoški učni igri postanejo

borba motiva, druga je odločitev/izbira, tretja faza pa je izvršitev odločitve.

hkrati del nezavednega in zavednega miselnega

10 Po School-jena plan, OECD, 2013.

Pedagoški lutkar (PL) I

20

oblikovanje referenčnih meril uspeha, 4. zavedanje

za odprte učne pristope, kjer bi učeči se lahko upo-

razlik v mišljenju (in predznanju), zato predvidevanje

rabili svoje predznanje za izhodiščni vir in hkrati živi raznoterih oz. različnih učnih priložnosti, 5. učna

učni vir – izziv za iskanje priložnosti za intenzivnejši okolja se prilagajajo in krepijo svojo prožnost, 6.

ustvarjalni utrip učečih se v neposrednem učnem

pozitivna povratna informacija v učnem procesu

okolju. Ta inovacijski projekt, kjer je znanje peda-

in 7. specializacija v posamezne discipline šele po

goškega lutkarja nepogrešljivo, spodbuja prav to.

integrirani preglednosti nad disciplinami. Učimo se

Inovativni vzgojitelji se ukvarjajo z energijo učenja,

tako, da: 1. premislimo o znanem (védenju, pozna-

s principi učenja, z mehanizmi spremljanja in mi-

vanju učne snovi) in o tem, kako lahko izboljšamo

selnimi procesi v možganih.

lastno predznanje ter pozitivno vplivamo na znanje

vseh otrok; 2. (u)vidimo svojo miselno sliko o sno-

Vzgojiteljeva/učiteljeva zmožnost pri

inovativnem učenju:

vi, ki jo preučujemo in jo primerjamo z miselnimi

podobami drugih oz. alternativami, 3. aktualno/

+ delati z virom aktualnega znanja otroka/učenca

stalno medsebojno povratno informiramo o delo-

+ uporaba empatije za/v sodelovanju

vanju raziskane snovi in o koristi navodil/sporočil,

+ zavedanje lastnega predznanja, ne le otrok in

uporaba pri oblikovanju prepričanj

ki smo jih prejeli za učenje.

+ odličen ekspert, sposoben kakovostnega

formativnega spremljanja učenja/umetniškega

... sposobnost živih

Inovativno učenje





ustvarjanja ...


bitij, ki z inovativno





je ...


referenčno mero





spreminjajo svet na


PDL je IP − učno vzgibanje, ki organizira VIZ kot

bolje; v svojo in hkrati





obliko smiselnega kakovostnega medsebojnega


družbeno korist.

povratnega informiranja, hkrati pa išče

možnost za učne pristope, kjer bi učeči se lahko

uporabili svoje predznanje za izhodiščni vir in

Slika 12: Inovativno učenje

hkrati živi učni vir − izziv in kjer iščejo priložnost za intenzivnejši ustvarjalni utrip učečih se v

neposrednem učnem okolju.

Vzgojiteljeva oz. učiteljeva zmožnost pri ino-

vativnem učenju pa je: 1. delati z virom aktualnega

znanja otrok, 2. uporabiti empatijo za/v sodelo-

Inovativni vzgojitelj se ukvarja z energijo

vanje/u, 3. zavedati se predznanja (lastnega, ne le

učenja, s principi učenja, z mehanizmi

spremljanja in miselnimi procesi v možganih.

otrok) in ga 4. uporabiti pri oblikovanju prepričanj,

5. biti odličen ekspert, 6. sposoben kakovostnega

formativnega spremljanja učenja.

Slika 13: Inovativni vzgojitelj, učitelj

Inovacijski projekti (IP) in Projektno delo z lut-

ko (PDL) ter Pedagoški lutkar (PL) v njem so učno

Inovativni otroci čutijo učni prostor in čas kot

(vz)gibanje, ki organizira vzgojo in izobraževanje kot

svoje lastno premišljevanje in sodelovanje v njem

obliko smiselnega, kakovostnega, medsebojnega

z učečimi se, tudi z lutko. Za večino otrok je to

povratnega informiranja, hkrati pa išče možnosti

sprejeto kot več svobode in ne obtežitev, čeprav

2 Inovativno učenje najmlajših (IU)

21

se intenzivnost učenja pri učečih se poveča. Ino-

Proces samopresoje omogoča in sproža samou-

vativna oblika učenja je torej samostojna oblika

ravnavanje prilagajanja, zato spodbuja povratno

nekaterih ljudi (otrok, vzgojiteljev in staršev ter

informacijo ter predstavitve učnih zgodb. Uspeh

drugih ekspertov), ki jih ni strah spreminjanja oz.

je produkt, ki vsebuje motivacijski vzgib za učenje

preoblikovanja in imajo vizijo o tem, kako izboljšati

in v procesu učenja upošteva Vygotskijev12 bližnji

svet ter svoje predznanje ter kako obogatiti formal-

miselni razvoj. Večja kot je radovednost, večja je

no učenje. In prav s to idejo se ukvarjajo inovacijski

lahko produktivnost.

projekti (IP) in Projektno delo z lutko (PDL). Načelo

Teorija uma se ukvarja s preučevanjem raz-

spodbudnega, odprtega učenja v odprtem učnem

-um-evanja misli drugih (empatija). Pri tem igra

okolju je torej stalen dialog, večsmerna komunika-

pomembno vlogo zrcalni nevronski mehanizem.

cija v raznoterih oblikah usklajevanja porojenih se

Teorija uma je pravzaprav sposobnost razumeva-

misli, še bolj s pedagoško lutko, ki dialog povezuje

nja različnih mentalnih stanj, kot na primer, verjeti

in miselno nadgrajuje.

v nekaj, interes, želja, pretvarjanje, znanje s svo-



jega vidika in vidika drugih. Ugotavljanje razlik in

podobnosti ter razvoj sposobnosti za medsebojno

Inovativni otroci čutijo učni prostor in čas kot

prilagajanje − učenje13.

svoje lastno premišljevanje in sodelovanje v

lastnem premišljevanju z učečimi se, na primer

Vsa ta spoznanja vzgojitelji upoštevamo v vzgoj-

z lutko. Za večino otrok je to sprejeto kot več

no-izobraževalnem procesu pri delu z najmlajšimi

svobode in ne obtežitev, čeprav se intenzivnost

otroki. Učenje z razumevanjem vedno začne raz-

učenja pri učečih še poveča.

vijati znanje na višjih stopnjah, začenši z ravnijo

predznanja, ko vzgojitelj otroka vključi v aktivno

Slika 14: Inovativni otroci

učenje in spremlja delne ter končne odzive oz. re-

zultate učenja, kajti otrok prinaša v igralnico svoje

2.1.2 Oblikovanje znanja je kompleksen vseživljenjski unikatne percepcije delovanja sveta. Če so močno

proces samo-preoblikovanja (angl. self-formation)

angažirani, potem pričakujemo, da bodo pripravlje-

Pridobivanje znanja je kompleksen in preudaren

ni sodelovati pri oblikovanju učnih konceptov, pri

proces, v katerem delamo sklepe, povzetke in na-

zbiranju in odbiranju učnih virov in seveda že imajo

povedi. Znanje, ki si ga pridobimo na tak način,

do neke mere oblikovane učne cilje, pričakovanja

nam omogoča predvidevanje situacij in pravo

in prepričanja. Vzgojitelj otrokom pomaga razde-

izbiro vedênja. Ta proces imenujemo adaptacija

lati aktualne ideje in forme sveta ter jih integrirati

ali učenje11. Formativno spremljanje pa je narav-

v prenovljene učne zgodbe, kjer otroci spoznavajo,

na oblika miselnega procesa, ki sproža smiselno

prepoznavajo bistvene povezave in odnose. Vzgoji-

prilagajanje – učenje, tako, ki zadovolji potrebe in

telj se zaveda, da se učenje vedno začne tam, kjer se

pričakovanja učečih se. Presojanje je primerjanje

aktualnega znanja z referenčnim, pri tem pa je nuj-

12 Vygotski: cona proksimalnega razvoja.

13 Flaherty, AW. (2005). Frontotemporal and dopaminer-

no hotenje − osebni cilj, ki sproža optimalno prila-

gic control of idea generation and creative drive. J. Comp Neurol.

gajanje v skladu s predznanjem in sposobnostmi.

Dec. 5; 493(1): 147 – 53. Prav tako se priporoča branje tematske številke Nevroznanost v reviji Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu.

11 Povzeto iz kognitivne teorije učenja.

2013, letnik 7, št: 1-2.





Pedagoški lutkar (PL) I

22

je končalo, in od tam nadaljuje v prihodnosti. Tako

otroku v procesu samopreoblikovanja pomaga gra-

diti spiralni – razvojni, življenjski, odprt izvedbeni

učni kurikulum (po Bruner, 196014).

Pomembno je, da vzgojitelj pri otroku razvija

zmožnosti in da ima otrok priložnosti za preiskova-

nje in njihovo izboljševanje oz. krepitev. V ta namen

vzgojitelj organizira učenje tako, da otroci po različ-

nih poteh re-organizirajo znanje in poti oz. metode

dela. Učno okolje pa mora otroku omogočiti tudi,

da sam prevzema vsaj del nadzora nad učnim doga-

janjem. Če je otrok miselno aktiven, potem miselni

proces oblikuje kategorije za procesiranje informacij

(Gibson, 195015). Izkušnje pri gradnji znanja igrajo

izjemno pomembno vlogo, saj lahko v kratkem času

izjemno povečajo kompleksnost novega védenja in

vedênja. Tudi vzgojitelj razmišlja podobno in zato

je najbolje, da otroke opazuje in spodbuja v okviru

učnih akcij. Učne akcije, v katere je učitelj vključen

kot enakovredni mislec − partner, omogočajo, da se

med seboj delijo povratne informacije, ki nenehno

in takoj izboljšujejo raven učenja in poučevanja v

skupni učni zgodbi. Aktivno učno okolje upošte-

va, da sta v centru oba, vzgojitelj in učenec, da sta

oba usmerjena v nadgradnjo predznanja, da oba

spremljata in uravnavata dinamiko učenja in da se

učenje dogaja v skupnosti16.

14 Bruner, 1960: The Process of Education (Bruner).pdf

− judzrun-children.

15 Gibson, 1950.

16 To so lastnosti t.i. »outstanding teaching approach«.





2 Inovativno učenje najmlajših (IU)

23





Pedagoški lutkar (PL) I

24





2 Inovativno učenje najmlajših (IU)

25



Pedagoški lutkar (PL) II

Pedagoški lutkar (PL) II

28





1 Program usposabljanja


Strukturirani program v nadaljevanju besedila odgovarja na tri med seboj povezana vprašanja : »Kaj?«,

»Kako?« in »Zakaj?« je pedagoška lutka/lutkar vključena v vzgojno-izobraževalni proces.

II del Programa Pedagoški lutkar

Odgovori na vprašanja:

?

Kaj?

Slika 15: Vprašanja v programu PL

?

How?

Kako?

Zakaj??

ZAP. ŠT. ŠT. UR VSEBINA CILJ AVTORJI/IZVAJALCI 1. 8 ur − 10 ur

»Lutka je, lutka ni«





1. Lutka protagonist


Strokovni delavci/ke





Zgodba o lutki in lutkarju


2. Zaznavanje lutke –

Vrtca Trnovo





vtis


3. Komunikacija z lutko –





izraz


4. Ustvarjanje lutke -





videz


2. 8 ur − 10 ur

»Zakaj lutka, kje in kdaj?«





1. Lutka ustvarja


Strokovni delavci/ke





Zgodba o izvedbenem


literarno-didaktično

Vrtca Trnovo





kurikulumu


zgodbo (Didaktični

zemljevid)

2. Formativno





spremljanje vzgoje in


izobraževanja z lutko

3. Refleksija in





sumativna evalvacija


pedagoškega lutkarja

3. 8 ur − 10 ur

»Kako z lutko?«

1. Izboljšam

Strokovni delavci/ke

Ustvarjam in spremljam komunikacijske tokove,

Vrtca Trnovo





svojo zgodbo


omogočam doživljanje …

PEDAGOŠKI LUTKAR 24/30 urni VIZ program usposabljanja

Vrtec Trnovo, 2014 - 2015



1 Program usposabljanja

29

1.1 Prvi del: Lutka je, lutka ni. Zgodba o

svoje potrebe in pričakovanja kot vzgojitelju.

pedagoški lutki in pedagoškem lutkarju

Ima moč, zraste se s človekovo voljo, dobi sim-

Lutka je:

bolni pomen, postane bitje, lutkarjeva energija

•

povezovalec sveta človeka in domišljije (Ži-

jo oživlja (Antič in drugi, 2015, 35);

gon, 1992,5);

•

pesem (ritem in melodija – sinhronizacija pe-

•

figura, ki nekaj predstavlja, posnema, uprizarja,

dagoškega dialoga), ki soustvarja impresije in

čara življenje (Semolič, 1987, v: Matjašič, 2011);

ekspresije (Antič in drugi, 2015, 36);

•

vzgojno učno sredstvo, ki stimulira, vznemir-

•

da nas ni strah (deklica 5 let v Antič in drugi,

ja, reagira, spodbudi misel in fantazijo, omo-

2015, 39);

goča izražanje, intimno doživljanje sveta …

•

pol človek, pol narejena iz blaga (deček 5 let v

(Žigon, 1992);

Antič in drugi, 2015, 39);

•

glavno izrazno sredstvo z lutkovnim znakovnim

•

naš junak (deklica 5 let v Antič in drugi, 2015, 39);

sistemom. Povezuje živo in neživo (Trefalt, 1993);

•

igrača, prijateljica (deklica 5 let in deček 4 leta

•

figura, ki predstavlja nekaj oz. nekoga – »bit«.

v Antič in drugi, 2015, 39);

Lutka je bitje, ki jo premika človekova sila.

•

prijazna, nežna, empatična, zanimivo bitje,

Človek lutki posodi energijo (Jurkowski, 1991);

namenjeno učenju najmlajših (mnenja vzgo-

•

animator, vpihovalec duše in prejemnik, za-

jiteljic Vrtca Trnovo v Antič in drugi, 2015, 41);

gotavlja živost tistemu, ki jo animira, ki z njo

•

močan edukativen vpliv (eden od staršev Vrtca

manipulira (Omerzu, 2010, 16 – 18);

Trnovo v Antič in drugi, 2015, 44).

•

tridimenzionalna figura, ki dobi svoj polni po-

men in namen šele v rokah tistega, ki jo živi. S

tem namreč premaga nepremično, mrtvo stanje

in postane bitje, ki lahko počne kar hoče, želi

tisto, kar v realnem svetu ni mogoče. Potreb-

no je le malo domišljije in spretnosti in lutka

postane, kar želimo – naše, moje domišljijsko

bit-je (Matjašič, 2011);

•

psiho-družbeni razvojni človek (Jurkowski,

1991, 26);

•

novi oz. dodatni komunikacijski kanal, s kate-

rim se načrtuje doseganje vzgojno-izobraže-

valnega cilja (Korošec);

•

medij, element umetnosti, ki v realno življe-

nje odpira prostor domišljiji; v našem primeru

»otrokova prijateljica« (Antič in drugi, 2013, 41);

•

protagonist (osrednja oseba), je komunikacija s

prispodobo, je nekdo, ki mu otrok lažje sporoča

Pedagoški lutkar (PL) II

30

Lutka = Lutka ≠





LUTKA ...


“Lutka pol človek, pol narejena

iz blaga” (deček 5 let)

Lutka = povezovalka sveta in domišljije,

... obremenitev, odvisnost, skrb, strah, vsiljenost,

figure, junak, protagonist, glavno izrazno





antiterapija


sredstvo, vzgojno-izobraževalno sredstvo,

Slika 18: Lutka ni (zbrani odgovori udeleženk seminarja PL 2015) komunikacijski kanal, animator, umetniški

element, medij, pesem, pol človek pol blago.





LUTKA ...


Lutka protagonist vodi in usmerja, da se

zgodi, kar se mora in se ne zgodi, kar se ne

sme in se še ne zmore.

Slika 16: Lutka je, lutka ni





LUTKA ...


... medij, s katerim se začnemo ukvarjati z

zavednim, nezavednim našim in drugih

... znanje brez meja, vživljanje v lutko in osebo

... protagonist = junak, ki ustvarja zgodbo;

intenzivna, celovita komunikacija

... zabava, sprostitev, povezovanje, tolažba,

... ljubezen dviguje raven umevanja/delovanja





sredstvo do cilja


... lutke zaprosijo za pomoč otroke

... igra, radovednost, gledališče − zrcalo,

improvizacija, ustvarjalna domišljija, na prostem





in v sobah


Slika 19: Lutka je (zbrani odgovori udeleženk seminarja PL 2015

po predstavitvi lutk)

... lutka ▶ tista, ki je del tebe − sebe, tista, ki

sede/paše v tvojo osebnost, je tvoj drugi pol, ki

1.1.1 Protagonist

omogoča sredino − ravnovesje

Če vprašamo mlade(ž), kdo je protagonist, odgovo-

Slika 17: Lutka je (zbrani odgovori udeleženk seminarja PL 2015) rijo v smislu, da je to »pridko«, nekdo, ki je priden,

ki ravna kot je prav. Protagonist je junak, ki v akcijo



1 Program usposabljanja

31

izvede/izvaja virtuozno komunikacijsko oz. peda-

goško delo (akcijo/e), ko izjemno dobro usmerja

svojo vlogo in usmerja ter zbližuje vloge ostalih, da

se zgodi, kar se mora in lahko, in se ne zgodi, kar

se ne sme in še se ne more. Lutka protagonist vodi

rdečo nit zgodbe oz. dogodkov v njej – inovativnih

učnih aktivnosti. Ona je center, kjer se srečujejo

umi, je središče učne pozornosti vseh učečih se.

Glavni junaki učne – literarno-didaktične zgodbe

na ta način postanejo mali junaki − velikani samo-

razvoja – otroci, ki jih podpira pedagoški lutkar in

njihova vzgojiteljica, pa tudi starši in drugi udele-

ženi v vzgojno-izobraževalnem (učnem) procesu.

Vtis





Izraz


povede otroke, vzgojitelje in starše ter druge ude-





Zaznavanje


Izražanje

ležence. Protagonist te/nas »potegne«17 v projekt,

v izvedbeni kurikulum, da se zgodi kot je najbolj

prav in se tudi mora zgoditi. Protagonist, grško

»protagonistes«18, je glavni lik zgodbe. Vse se vrti

okrog njega, celotna literarno-didaktična zgodba.

Ustvarjanje/podoba,

Temeljni namen lutke protagonistke je jasno





ime


sporočiti vizijo, skupni cilj. Vsem ga vtisne v spomin

Slika 20: Vtis in izraz ustvarjata podobo, ime

z dogodkom, z doživetjem vnaprej načrtovanega

pedagoškega, didaktičnega, literarnega dogodka.

1.1.2 Vtis19

Dogodek je uvod, začetek, zaplet pred formiranjem

Da se zgoraj opisano zgodi in traja dogajanje daljše

učne zgodbe, ki mu logično sledijo odzivi, ki jih

časovno (učno) obdobje, mora lutka biti oz. dajati

spremlja, nadgrajuje, vključuje v svojo zgodbo vse

izjemno močna, učinkovita sporočila, ki postanejo

do vrhunca in njenega razpleta. Lutka protagonist

in ostajajo učni magnet – privlak. Lutka mora biti

logično sledi predlogom, rešitvam, dvomom otrok,

že sama po sebi forma, ki daje vtis privlačnosti, ki

staršev in vzgojiteljev, jih sproti vpleta v zgodbo – v

pritegne in vleče oko nase. Lutka privlačnost do-

odprti učni (vzgojno-izobraževalni) kurikulum, ko

sega s svojo podobo, a vtis se zgodi šele, ko lutka v

na tak način postopoma v resnici sami postajajo

svoji podobi intenzivno izrazi sporočilo, ki ga nosi

del pomembne zgodbe, postanejo sooblikovalci li-

v sebi in na sebi. Le na tak način učečega se zares

terarno-didaktične zgodbe. Torej lutka protagonist

pritegne. Ne gre za to, da je lutka junak, ki vse ve

17 pritegne

in zna in je najmočnejša. Takih pravljic se otroci v

18 Nasprotni lik je antagonist.

19 Zaznavanje lutke – impresija.

Pedagoški lutkar (PL) II

32

tem učnem procesu ne grejo, kajti to je njihova vi-

stvari v prostoru. Ujeti želijo sintezo pojavnosti in

zija, lutka pa običajno ostaja tista, ki ima vpraša-

pomenskosti v času oz. trenutku. Enako je v učnem

nje (problem, zagato) oz. dilemo, zato ima veliko

procesu. Pomembne so vid(e)ne poteze vpliva oz.

željo, osmišljen cilj, ki si ga želi doseči, a se zaveda, posredovanje čutnih vtisov, risanje razpoloženja in

da brez pomoči, podpore ne bi/bo uspela narediti

predstav. Vtis je kratek in jasen ter močan, takšno

najboljšega. Je njihova prijateljica, ki se s svojimi

naj bo tudi sporočilo20.

sposobnostmi in zmožnostmi, zato željami oz.

Vtis ▶ vdih ▶ dialog vzgojitelj, lutka, stik z otroki, cilji, približa otrokom in zbliža s skupnostjo. Prav

močan, močna čustva, impulz

zaradi bližine oz. podobnosti z njimi oz. njihovimi

interesi, lutka pritegne, naveže stik in ostaja prija-

Vtis ▶ stik ▶ toplina ▶ čudenje

telj otrok v učnem procesu. Le tako se lahko skupaj

oblikujejo vtisi, ki jih prepoznamo, so nam blizu,

Sodelovanje vseh ▶ dodelane priprave

smo jim kos, jih občudujemo in se ob njih učimo,

Igra: realnost, svet, domišljija,

postopoma ter vedno bolj zavedno in razvojno. Vtis

odkrivanje/trud/odhod, igra stvarnosti in

se običajno usede v naše srce, paše v naš um in je

domišljije

jasen ter bleščeč v svoji podobi – rešitvi.

Zgodba-AR ▶ avtentična, močno

Vtis:

sporočilo/izkušnja

1. Lutka ▶ forma ▶ privlak ▶ vleče oko nase

2. Lutka ▶ nosi sporočila na in v sebi

Animacija ▶ domišljena ▶ dogodek ▶ obnemelost,

3. Zbližanje z otrokom in skupnostjo

nenavadnost, čud





4. Vtis se usede


5. Izraz je toplina, odprtost

Cela akcija ▶ vpletenost: raziskovanje, odkrivanje

6. Prave impresioniste zanima pojavnost in

▶ trud





pomenskost stvari v prostoru




7. Vtis ▶ kratek in močan ter pričakuje feedback,

Okus ▶ presoja

nadaljevanje, odziv

Rešitev ▶ produkt

Privlačnost dosega lutka s svojo podobo, a vtis se



zgodi šele, ko lutka v svoji podobi intenzivno izrazi Slika 22: Vtis po izkušnjah udeleženk na seminarju PL 2015

sporočilo, ki ga nosi v sebi in na sebi.

1.1.3 Izraz21

Slika 21: Vtis

Na komunikacijo vpliva govorica telesa oz. forma

lutke, njen ton govora in seveda tudi besede, ki jih

Vtis ali impres-ionizem ni povezan z junaštvi, am-

izgovori. Človek na različne načine, po različnih

pak s toplino, toploto življenja, z odprtostjo za

vrstnih redih, razbira trenutek in ga oblikuje v svoj

sodelovanje, za igro z barvami oz. svetlobo. Vsak,

osebni vtis. Ne gre za pretiravanja, da bi te nekdo

ki se spusti v komunikacijo, naredi vtis, včasih mla-

slišal, ampak za jasnost, čistost in pomembnost

čen, včasih negativen, včasih močan in pozitiven.

20 Po Aleš Justin, impresionizem, dijaški.net.

Prave impresioniste zanima pojavnost in pomen

21 Komunikacija – izražanje z lutko – ekspresija.

1 Program usposabljanja

33

sporočila – izraza. Izraz vedno nastane kot povratna

spontanega z zavednim umom), ki omogoča lastna

informacija na določen vtis, kot logična posledica

spoznanja in inovacije sobivanja. 4. Rezervirati in

nekega vtisa, zato se začne učna dejavnost smisel-

dati čas, ne le za čustvene reakcije, ampak tudi za

no tam, kjer se je končala, pri otroku, pri njegovem

ustvarjalne premisleke (takojšnje ali hitre, posle-

mišljenju, njegovih željah, pričakovanjih.

dične, ustvarjalne vzgibe, ko se enostavno mora

Komunikacijska zveza otrok – lutka je nena-

izliti iz človeka, poroditi in poimenovati misel), pa

vadna, posebna, izjemna. Otrok lutke ne bo nikoli

tudi za raziskovalne (znanstvene) reakcije, ko gre

razočaral, zaradi nje se bo prilagajal. Če želiš posta-

na primer za možnosti razvrščanja, presojanja in

ti lutka ali jo voditi, potem moraš spremeniti glas,

izbiranja pred sklepanjem misli. 5. V procesu prila-

kajti lutka ima svoj, sebi lasten glas. Ta običajno

gajanja (učne zgodbe, literarno-didaktične zgodbe)

izjemno učinkovito usmerja pozornost, kajti, otrok

dati človeku (učitelju in otroku ter staršem) mož-

želi lutko kopirati, jo posvojiti, ji pomagati. Posredi

nosti za umetniški in znanstveni izraz, predstavitev

je namreč ljubezen; interes, skrb, radost, veselje,

spoznanja, naučenega.

sreča. Primer: http://supersimplelearning.com/

blog/2013/07/03/puppets-as-communication-aids/.

»Učna dejavnost se smiselno zač-

Ni vseeno, kdaj lutkar izbere trenutek za zbli-

ne tam, kjer se je končala, pri otro-

ževanje otrok z lutko, kajti učinek je odvisen od

ku, njegovem mišljenju, željah in

kakovosti komunikacije. Naša nezavedna drža,

pričakovanjih.«

mimika, naš značaj in klima (oz. sodelovalni duh),

ki ju čutimo, vse vpliva na naš ton glasu, ritem in

melodijo izraza. Prav tako otrokovo razpoloženje

Lutka kot pedagoški lik omogoča otroku pre-

vpliva na kakovost njegove odzivnosti.

hajanje med dejavnostmi, prosto izbiro odraslega

Med vsemi drugimi in hkrati ob vseh sporočilih

oz. vzgojitelja, učitelja, kar pomeni izbiro pros-

mora pedagoška lutka izražati in izžarevati t.i. pe-

tora, časa, vzgojitelja oz. učitelja, vsak se lahko

dagoško ljubezen. Na enem od strokovnih usposa-

loti raziskovanja na svoj način v skladu s svojimi

bljanj so učitelji in vzgojitelji šole in vrtca opredelili, sposobnostmi22.

kaj zagotavlja ta pedagoška ljubezen. V prvi vrsti

varnost, ki omogoča medsebojno zaupanje, in v

drugi vrsti veselje, ki je vhod v užitek (uživanje). 1.

V ta namen se je smiselno držati pedagoških načel

dobrega sobivanja namesto pretirane rabe pravil

in posledičnega izvajanja ukrepov vseh vrst. 2. Za-

gotavljanje sinhronizacije v komunikaciji; melodije

z ritmom oz. izraza z namenom oblikovanja novih

kakovostnih, učinkovitih, koristnih vtisov. 3. Za-

gotavljanje optimalnega funkcioniranja živčnega

sistema (možganov za sodelovanje nezavednega,

22 Več o tem glej vir : Marjanovič Razvojna Psihologija.



Pedagoški lutkar (PL) II

34

1. Na komunikacijo vpliva mimika telesa,

forma lutke, ton govora in besede (besede

še najmanj)

2. Zdrav otrok lutke ne bo razočaral (kajti s

tem bi razočaral sebe)

3. Lutka ima svoj, sebi lasten glas





A Z


4. Razpoloženje vpliva na kakovost





odzivnosti


5. Pedagoška ljubezen: varnost, veselje,

I Z R zagotavljanje optimalnega funkcioniranja

živčnega sistema, čas za ustvarjalne

premisleke, možnosti za

umetniško-znanstveni izraz − spoznanja

Slika 23: Izraz

1.1.4 Videz23

Ko se lotimo izdelave lutke, podobo lutke približa-

Izraz ▶ ob podpori eksperta

mo cilju oz. viziji, ki jo bo lutka, protagonist, živela skupaj z otroki. Torej je na eni strani potrebno do-Izraz, reševanje, izziv, učni dialog ▶ raziskovanje +





odkrivanje


delati didaktični namen, na drugi strani pa literarni

začetek, uvod in prvo srečanje. Na tej osnovi se že

Domiselnost ▶ domišljenost, iznajdljivost,

rišejo osnovne konture forme lutke. Glede na pred-

komunikacija več možganov

videne temeljne aktivnosti je smiselno odbrati tudi

material, ki bo služil v različnih učnih okoliščinah.

Izraz ▶ izdih ▶ naloge, reševanje ▶ izzivanost

Ne glede na vsebino in namen pa je smiselno

razmisliti o ključnih, močnih vidikih, ki jih nosi lik

Vtis ▶ zbližanje, izraz = rast + razvoj

lutke sam po sebi. Podoba lika oz. lutke je zazna-

Izrazi otrok so vedno ob podpori

movana – formirana – oblikovana s: 1. formo, 2.

eksperta/odraslega/izkušenega

svetlobo, 3. barvo in 4. gibom. (oblika – barva, gib

– svetloba). Največji najmočnejši (možgani imajo

Povezava ▶ stik z okoljem, sedanjostjo,

posebne centre za to) raz-biralni element situacije je





aktualizacija problema


obraz, natančneje poteze obraza. Človek jih razbere

Slika 24: Izraz – opredelitev udeležencev seminarja PL 2015

izjemno hitro in izjemno naglo reagira nanje. Obraz

človeku predstavljata dve piki in dve črti: (. . --) v

»Udeleženci so izrazili potrebo po več

različnih razmerjih in legah v prostoru. Najhitrejši

znanja iz tehnike izdelave in tudi animi-

in najmočnejši izraz dajeta dve piki, točki v medse-

ranja lutk.«

bojnem dialogu, to so oči. Oči so najpomembnejši

element za pridobivanje vtisa (impresije). Takoj za

23 Ustvarjanje, upodabljanje videza – podobe obraza,

izraz lutke.





1 Program usposabljanja

35

njimi ali z njimi pa je pomembna vertikalna črta pod

njimi v različne smeri in je sporočilo lutke. Oči (dve

piki, opazni) dajeta vtis (izražata značaj) in linija

ust prenaša lutkino sporočilo (mimika, verbalna

komunikacija). Oči in usta skupaj dajejo popolnejšo

informacijo o lutkinem razmišljanju, komunicira-

nju. Če dodamo še eno linijo, vertikalno, ki pred-

stavlja nos, lutka sporoča tudi svoje razpoloženje

( klimo, duha, ki ga izraža in išče v okolju). Dve piki

(v isti liniji in dve liniji (vertikalna in horizontalna) so elementi – znakovnega sporočila izraza (ne/ver-balnega) o tem, kaj lutka ve, kako se lutka počuti in

zakaj se lutka tako vede. To sporočilo človek, otroci,

zaznajo v nekaj pičlih sekundah (trenutkih) in to je

njihova podlaga za oblikovanje filozofije (vizije) in

smeri (strategije) prilagajanja oz. odzivanja (delo-

vanja), učenja in širjenja znanja24.

Ko je lutka v svoji osnovi formirana, se jo polep-

ša. Estetika je ena od človeških potreb, ki jo omenja

tudi Maslow.

»Pedagoška lutka je natančno premi-

šljeno, načrtovano in izdelano orodje,

figura, bit, z namenom podpore človeku

pri njegovem miselnem razvoju, pod-

pornik in pomočnik v procesu adaptaci-

je – učenja – vzgoje, samovzgoje, s toč-

no oz. natančno določenim namenom, a

odprtim za aktualne odzive oz. procesni

miselni razvoj tako otrok kot vzgojitelja

(pedagoškega lutkarja).«

Lutka kot podoba dobi svoje ime. Ime je obi-

čajno del sporočila vzgojno-izobraževalne vizije.

24 Po Kandel, 2014.



Pedagoški lutkar (PL) II

36

1.2 Drugi del: Zakaj lutka, kje in kdaj? Zgodba o

izvedbenem kurikulumu

Lutka upodablja v svoji biti duh preteklih obdobij25.

Animizem26 lahko vpliva na delovanje resničnih ak-

tualnih moči (energij). S skrivnostmi iz preteklosti

tudi aktualno življenje pridobiva na moči in odpira

možnosti za oživljanje, vdihovanje novega življe-

nja negibnemu predmetu, ki ga predstavlja lutka.

Jurkovski našteva vrste lutk, in sicer: verske, aristo-

kratske in ljudske, mi pa pridajamo še pedagoške.

Lutka stopi med velike – velikane (otroke in

vzgojitelje) in bogove (otroke in vzgojitelje), da se

zgodi miselna rast in miselni razvoj − miselni preboj.

Podoba lika oz. lutke je zaznamovana – formi-

Lutka zmore komunicirati in povezovati velikane in

rana – oblikovana s: 1. formo, 2. svetlobo, 3. barvo

bogove, ki se včasih ne marajo prav zelo, kajti, tisti,

in 4. gibom. Oči predstavljajo vtis, usta izraz in nos

ki že vedo, kaj je prav, ne vidijo smisla v boljšem in

klimo. Lutka ima ime.

tisti, ki vedo, kako je, bi radi dobro, če že ne najbolj-

še. Velikani izkazujejo moč, se želijo povzpeti, zato

najmanjši vsaj stopijo na prste preden odgovorijo

koliko je 3x3 (se spomnite Župančičeve pesmi, v

kateri mali mož na prste stopi in…?). Velikani želijo

biti opaženi, zato zbirajo in manipulirajo s podatki,

Oči ≈ vtis

informacijami, včasih tudi na silo, da se bliska in

☺Nos ≈ klima grmi. A pot bogov je drugačna. Bogovi stvari rešijo, Usta ≈ izraz

ne da bi se pustošilo, ampak zmorejo trajno, smi-

selno nadgrajevati dobro tradicijo in tako na videz

sploh ne spreminjajo dobrega – božanskega sveta,





Estetski





Ime





vidik


v katerem se počutijo dobro. Nenehne, stalne spre-

membe, izboljšave so le majhna sapica, da se lažje

Podoba lika oz. lutke je zaznamovana −

diha in ohranja stanje duha. Bogovi ne le da imajo

formirana − oblikovana s:

moč, to dobijo posledično, ne da bi jo vidno izka-





1. formo


zovali, ampak se v njihovem okolju in v njih naseli





2. svetlobo


sama, ker so ustvarili naj-bolj-še možne pogoje, v

3. barvo in





4. gibom


katerih se lahko optimalno ali vsaj zaznavno bolje

deluje. Prav zaradi te sposobnosti je pedagoška lutka,

Slika 25

Oč : Videz

i predstavljajo vtis, usta izraz in nos klimo.

pedagoški lutkar izjemna, unikatna in prepotrebna

25 Kolektivno nezavedno po Jungu.

26 Pravi Jurkovski (1995), beri še Propp, Bettelheim, Bruner.





1 Program usposabljanja

37

MINU

RO

TRAJA

KRALJ MATJAŽ

IN ALENČIČA

JAGODKA IN

CENE

SREČKA





PERLITA IN


KARLO


FERDO


Pedagoški lutkar (PL) II

38

v času trajnih globljih umskih adaptacij. To ni nava-

Lutkovno besedilo je literarna predloga za lut-

dna ljudska lutka, ki sporoča dobro misel ali nauk,

kovno uprizoritev27. Lutkino besedilo v pedagoške

ampak lutka, ki spodbuja k lastni in hkrati skupni –

namene je vnaprej oblikovana literarno-didaktič-

skupnostni stvaritvi najboljšega možnega v času in

na zgodba v okviru izvedbenega kurikula, ki ostaja

prostoru. Ta lutka obvladuje spretnosti pedagoške

odprta za ustvarjalne vzgibe mladih in odzive pe-

aktualne komunikacije, ki spodbuja t.i. inovativno

dagoškega lutkarja.

učenje, zna poiskati izjemne učne vire, ki bogatijo

Lutka je neka zveza s predniki – z izkušnjami

miselni proces in omogočajo razvoj referenčnih

iz preteklosti, pedagoška lutka pa s predznanjem

ciljev in zmore zaduhati ali pa nadišaviti okolje za

in hkrati z izzivi časa. Vendarle pa katerakoli lutka

doživljanje (oblikovanje spomina) in predstavljanje

zmeraj predstavlja le samo sebe.

(domišljijo) ter ustvarjanje (realizacijo novega mi-

Za oblikovanje Didaktičnega zemljevida vzgo-

selnega konstrukta v humane namene).

jitelji živimo/živijo v skladu s pedagoškimi načeli:

1. timsko sodelovanje za medsebojno dopolnjeva-

1.2.1 Ustvarjanje Didaktičnega zemljevida

nje, 2. možnosti in priložnosti za prehajanje otrok

Lutkarstvo je zvrst, kjer predmet – lutka postane

in vzgojiteljev med skupinami, 3. proaktivno sode-

scensko bitje, ki ga oživlja igralec – lutkar, je zapisano lovanje s starši, 4. ozaveščanje poslanstva vzgoje,

v Enciklopediji Slovenija (1992, str: 340). Pedagoško

5. učenje z odkrivanjem, 6. integriranje novega

lutkarstvo pa tista zvrst, kjer lutka postane scensko

v dobro staro, 7. zavedanje prisotnosti prikritega

učno bitje, ki spodbuja k premišljevanju zaradi (z

kurikuluma (zmanjšanje delovanja subjektivnih

namenom) ustvarjanja, vrednotenja oz. izboljševa-

teorij), 8. socialna komunikacijska mreža, 9. otro-

nja in predstavljanja aktualnih produktov mladih

ci so bistvo vzgojno-izobraževalnega programa in

– bodočih državljanov v inovativni skupnosti ob

10. otroci so spoštovani28.

podpori vzgojitelja in drugih ekspertov ter staršev.

Literarno-didaktična zgodba je zgodba vseh

Pedagoško gledališče oz. pedagoški oder ozna-

časov. Je hkrati aktualna, resnična zgodba, ki se

čuje vrsto literarno-didaktične umetnosti, v kateri

spreminja, prilagaja, preverja, preskuša, ugotavlja,

ima lutka vlogo učnega magneta. Magnet je smisel-

naravnava, ustvarja v skladu s potrebami in pričako-

no povezan z mislijo, ki je sicer hitra kot blisk, ne le vanji otrok in vzgojitelja. To je živa, gnetljiva, odprta zato, da pridobi občudovanje, ampak tudi zato, da

zgodba, kjer v njej živim/o in jo so-ustvarjam/o. Je

pritegne pozornost v meri, da ustvari trajni spomin

zgodba, ki se je začela in zgodila že kdaj, a danes jo

za razliko od občasnega obiska lutkovnega gleda-

imamo priložnost podoživeti in spremeniti, prilago-

lišča. Scenski oder predstavlja odprt učni prostor.

diti svojim potrebam, pričakovanjem, prepričanju/

Mizanscena je razporeditev igralcev v prostoru in

em. To je pedagoška zgodba, ki se dogaja, jo živimo

podrobna določitev gibanja, govora glede na vsebi-

in hkrati ustvarjamo. To je skupna, naša, tvoja in

no ideje dela (SSKJ; 2000). V pedagoški mizansceni

moja zgodba življenja. Domišljija in resničnost se

je to izvedbeni kurikulum oz. Didaktični zemljevid.

zbližata, prepleteta in ustvarjata skupaj. Skupaj

27 Enciklopedija Slovenija, 1992, 343.

28 V Antič in drugi, 2013, 2015: »Otroci so videni, slišani, spoštovani.«

1 Program usposabljanja

39

ustvarjata talent in dar. Zgodba omogoča premislek

učenjakom možnosti razvozlanja oz. razvoja mi-

o in hkrati ustvarjanje nečesa, česar v dosedanji re-

selnih procesov z rabo različnih tehnik, veščin,

sničnosti še ni bilo. S skupnim učenjem in lastnim

osmišljenih materialov, ki otroku pomagajo vozel

premišljevanjem gradim/o nov svet. V novem svetu

oz. zgodbo razplesti.«29

se rojevajo nove misli, želje, ideje, cilji, ki porodijo Udeleženke seminarja so ugotovile, da učna

miselne novosti.

zgodba ni trik, ampak resnična in ta postane takoj

taka, ko jo soustvarjajo vsi skupaj; otroci in odrasli.

Terminologija:

Vsaka zgodba sledi učnemu cilju in vsebuje vseh

pet meril po Deweyju. Zgodba je lahko bolj zaprta

Pedagoško lutkarstvo = zvrst, kjer lutka(r)

ali odprta. Odprta daje več pedagoškega manevra.

spodbuja k premišljevanju, ustvarjanju,

vrednotenju in predstavljanju naučenega

1.2.2 Spremljanje

Pedagoško gledališče označuje vrsto

Didaktični zemljevid je orodje za spremljanje iz-

literarno-didaktične umetnosti, v kateri ima

vajanja izvedbenega kurikuluma vzgojno-izobra-

lutka vlogo učnega magneta

ževalne institucije, zato je namenjen vsem stro-

Scenski oder predstavlja odprt učni prostor

kovnim delavcem (od vzgojiteljev do vodstva).

Didaktični zemljevid se piše v skladu z razvojem

Pedagoška mizanscena = DZ/izvedbeni

literarno-didaktične zgodbe. Zgodba pa se razvija





kurikulum


v skladu s samoregulacijo učečih se (učne skupine

vključno z vzgojitelji in starši in drugimi udeležen-

Lutkino besedilo je literarna predloga za lutkino

ci). Samoregulacija je avtonomna oblika kontrole

pedagoško vplivanje oz. Literarno-didaktična

oz. spremljanja dogajanja skupaj z vrednotenjem

zgodba. To je živa gnetljiva zgodba, v kateri

živimo in jo soustvarjamo. To je pedagoška

kakovosti dogajanja in delnih (aktualnih) rezulta-

zgodba, ki se rodi z raziskovalnim vprašanjem,

tov. Tako se sicer dogajajo naključja, a/ in se tudi

rešuje literarno-didaktični vozel oz. rešuje učno

osmišljajo ter pomensko vključujejo v nadaljevanje





zagato.


izvajanja t.i. spiralnega izvedbenega kurikula, ki

je ena od odprtih oblik načrtovanja vzgoje in izo-

Pedagoška lutka je zveza z izzivi časa

braževanja, kjer se predhodna znanja in aktualno

znanje vključujejo v učni proces in katerih vpliv je

Slika 26: Terminologija

tudi v prihodnjem učenju30.

Vsak načrt ima temo in vsebino (vsebinske

»Pedagoška zgodba se rodi z raziskovalnim

enote). Didaktično enoto pa oblikuje raziskoval-

vprašanjem. V letu se dva do trikrat nadgradi z re-

no vprašanje. Zariše in oblikuje cilj učne poti, ne le

ševanjem literarno-didaktičnega vozla, oblikova-

rezultata oz. dosežka, ampak opredeli tudi pot do

nega kot izziv. Vozel (angl. conundrum) predstavlja

cilja (strategijo), navaja možnosti preverjanja oz.

učno zagato, potrebo, problem, ki ga je potrebno

razvozlati, da bo naše življenje teklo nemoteno

29 Iz vira: Pedagoška inovacija, Literarno-didaktična

zgodba, 2015, str: 16, Antič in drugi, 2015.

naprej. Na ta način zgodba ponuja velikim in malim

30 Po Brunerju, 1960.





Pedagoški lutkar (PL) II

40

spremljanja meril uspešnosti doseganja želenega

cilja ter narekuje učne vire, materiale in oblikovanje

scene oz. učnega okolja. Učno okolje ni le prostor,

ampak filozofija dela, so konkretne učne akcije

za prebujanje in oblikovanje misli ter spretnosti.

Didaktični zemljevid predvidi tudi možne obvoze

oz. spremembe, prilagoditve, obogatitve, a vse za

ojačitev temeljnega namena (cilja učenja).

DZ = orodje za spremljanje

Razvoj zgodbe v skladu s samoregulacijo

učečih se. Samoregulacija je avtonomna oblika

kontrole oz. spremljanja dogajanja skupaj z





vrednotenjem kakovosti dogajanja in


rezultatov. To omogoča izvajanje t.i.





spiralnega izvedbenega kurikuluma po


Brunerju, ki je ena od odprtih oblik

načrtovanja VIZ, kjer se predhodna znanja in

aktualno znanje vključujejo v učni proces in

katerih vpliv je tudi v prihodnjem učenju.





VIZ z lutko


Vsak načrt ima temo in vsebino (vsebinske

enote). Raziskovalno vprašanje zariše in

oblikuje učne poti, ne le rezultata, navaja

možnost preverjanja oz. spremljanja meril

emljanje uspeha ter presojo kakovosti izvedbe oz.

izdelka. Z lutko/lutkarjem izboljšujemo VIZ

Spr proces; to je oblika inovativnega učenja.

Lutkarica = inventivna vgojitelj/ica s

pedagoško vizijo: »Približati se najmlajšim

za njihovo optimalno doseganje VIZ ciljev.«

Slika 27: Spremljanje

Didaktična zgodba je učni proces. Komple-

vzgoje in izobraževanja otrok z vzgojiteljem, starši

ksnost, dinamičnost, podrtost in tolerantnost

in drugimi eksperti v okolju. Didaktični zemljevid

vplivajo na proces vzgoje, zato je smiselno spro-

vsebuje aktivno banko podatkov, ki pomagajo pri

ti spremljati in zbirati dokaze o kakovosti živega

odločanju, kako in kam naprej. Akcijsko razisko-

učenja, da bi s sprotnimi povratnimi informacijami

vanje31 z načelom triangulacije zbiranja, odbiranja

(učnimi akcijami) omogočili celovito rast in polni

31 Spodbuja uporabo različnih metod zbiranja in inter-

razvoj. Povratne informacije so pogonska energija

pretiranja podatkov oz. metodološko omejenost.

1 Program usposabljanja

41

in interpretiranja zbranih podatkov z osmišljenimi

in kot osebnosti (individuuma). Torej v vlogi peda-

refleksijami omogoča pot do spoznanj, ki pomen-

goške lutkarice ustvarja in spremlja svojo tridelno

sko usmerjajo ter načrtujejo prihodnost učenja. S

literarno-didaktično zgodbo, in sicer:

pomočjo refleksij zbranih podatkov triangulacije je

1. Jaz sem vzgojiteljica Frančka. Sem takšna,

začrtana najbolj smiselna, logična učna pot naprej.

vzgajam tako. Kolegi, otroci, starši … me do-

Prihodnost učenja. Učne dokaze je smiselno hra-

življajo tako in tako.

niti vsaj nekaj časa, ali vsaj do konca projektnega

2. Jaz Frančka lutkarica, ki vodim lutko, na pri-

učenja. Didaktični zemljevid ne označuje na ta na-

mer Perlito, sem takšna. Kolegi, otroci, starši

čin le prehojene poti in načrtane za naprej, ampak

in drugi me vidijo tako.

tudi vse mejnike kakovostnih miselnih prebojev oz.

3. Jaz Frančka v vlogi Perlite sem takšna. Kolegi,

uspehov ter s tem čas za praznovanje dosežkov.

otroci, starši in drugi me vidijo tako.

To je čas žetve, pobiranja sadov, čas smiselnega

Na osnovi refleksij (analiz) lahko ugotavljam

naravnega zaključka ciklusa učenja, pred novim

svojo vlogo, svoje izraze in se učim profesionalno

sejanjem idej, oblikovanjem želja, ciljev32.

izboljševati celovito vzgojno-izobraževalno ko-

munikacijo v izvedbenem kurikulumu. »V samem

1.3 Tretji del: Kako z lutko? Ustvarjam in

učnem procesu pa vzgojiteljica izvaja delo peda-

spremljam svojo zgodbo

goškega lutkarja na način, da je zmožna prehajati

Lutka/r je katalizator33 in povezovalec učnih vsebin34.

med vlogami in na ta način vzpostavljati polilog.

Lutka je samostojna bit, del vzgojitelja in otrok.

Lutka ne zamenja vloge, ampak prehaja iz ene v

Kako jaz kot lutkar/ica – vzgojiteljica v tej vlogi rav-

drugo, teče istočasno najvišja stopnja poliloga35«.

nam, doživljam lutko, kako jaz vzgojiteljica z lutko

ustvarjam svoj del zgodbe? Samopremislek. Eksperi-

1.3.1 Izboljšujem komunikacijske tokove, omogočam

ment in spoznavanje. Verjetno bo tu vsak/a zapisala

doživljanje

svojo osebno zgodbo lutkarice, ko je vzgojiteljica

Izboljšujem komunikacijske tokove, omogočam

v vlogi lutke, ko o njej razmišlja, kaj bo povedala,

doživljanje, analiziram, izvajam samorefleksije, iš-

kaj želi sporočiti, kaj želi videti in vedeti, še preden čem nasvet, idejo, kako izboljšati svoje poslanstvo

se prelevi v lutko. Vzgojiteljica ima in nosi v sebi

pedagoga z vlogo pedagoškega lutkarja.

tri vloge: 1. vlogo vzgojiteljice (na primer: »Jaz sem

»Program pedagoški lutkar (PL) je odprt; se do-

vzgojiteljica Frančka«), 2. vlogo lutkarja (na primer:

polnjuje in nadgrajuje, tako kot tudi zgodba in proces

»Jaz, Frančka, ki bom vodila lutko Perlito«), da bo

vseživljenjskega učenja. Pri tem nas vodi močan vidik lutka oživela in stopila v stik z otroki in 3. Frančka,

ozaveščanja animacije lutke. Študije primera se oza-

ki posodi zaznave, čustva in miselne odzive lutki

veščajo v procesu ustvarjanja, kjer ozavestimo, kaj in Perliti, hkrati pa ohranja svoje zaznave vzgojiteljice

zakaj je lutka sprejeta kot odrasli. To se ne zgodi čez noč, šele po treh letih prakse, večdnevnih seminarjih z 32 Več o Didaktičnem zemljevidu v viru z naslovom Pedagoška Inovacija (Antič in drugi, 2013).

našim dragim kolegom lutkarjem, Branetom Vižintinom.

33 Pobudnik in usmerjevalec, kemična snov, ki spremeni

hitrost kemične reakcije, ne da bi se pri tem spremenila ali postala sestavni del reakcije po SSKJ.

34 Po Majaron.

35 Suzana Antič

Pedagoški lutkar (PL) II

42

Gre za percepcijo, zlitje več komponent, drugo okolje 4. Načrtovati odprti izvedbeni kurikulum vzgoje

(teater), v katerem mora otrok držati nit akcije. Lutka in izobraževanja (zarisati načrt poteka ino-pa pri tem ostaja hrbtenica programa vzgoje in izobra-vativnega učenja v odprtem učnem okolju).

ževanja. Otrok in vzgojitelj morata obvladovati proces načrtovanja, lutko, morata se znati vživeti v vlogo otroka 1.3.3 Refleksija in vrednotenje programa usposabljanja in lutke. Z leti prakse lahko hipno narediš supervizijo.

Pedagoški lutkar

Pomembno je, kako otrok komunicira z lutko. Pe-

Poleg refleksij izvajanja pedagoške zgodbe zapisa-

dagoški lutkar je namreč vedno v funkciji igralca, di-ne v odprtem izvedbenem kurikulumu je izjemne-

namičarja akcije. Ne prevzema vloge odraslega. Gre

ga pomena tudi refleksija in sumativna evalvacija

za učenje iz konteksta. Čustveni element je v procesu pedagoškega lutkarja. Pri tej dejavnosti so nepo-zelo pomemben.

grešljivi: želja oz. referenčni cilj in v skladu s tem

Pomembno je, da se med otroki, lutko in vzgojite-

merila uspeha, spremljani dokazi aktualnih odzivov

ljem ves čas dogaja polilog. V domišljijskih svetovih reter samoocena oz. presoja kakovosti izvedbe (ana-

šujemo realne probleme, realen svet je tako predelan v liza dela) s predlogi za (samo)izboljšanje. Ocena,

domišljiji in zato manj boli, je bolj varen. Pomemben je predvsem pa analiza, bosta nakazali, kako ravnati

tudi vidik rdeče niti. Lutka vstopi in izstopi. Rdeča nit, z z lutko, kaj vse lahko z njo ustvarimo in kako z lut-vidika odraslih in otrok, pa se prepleta znotraj etap. Vse ko/lutkarjem izboljšujemo vzgojno-izobraževalni

skupaj se zlije v vozliščih/središčih, ko se strokovnjak proces. To je oblika inovativnega učenja.

zaljubi v lutko. To se zgodi, ko je ta narejena doma, za Lutka(r)/ica je inventiven/na vzgojitelj/ica s pe-potrebe doma, takrat se sprošča žarčenje ljubezni, kar dagoško vizijo: »Približati se najmlajšim za njihovo

je za najmlajše v tem obdobju zelo pomembno. Z lutko optimalno doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev.

tudi odrasli rešuje probleme. Lutko vpraša tudi vzgoji-Vzgojitelj/ica z lutko in otroki aktualizira njihova

telj, da dobi odgovor otrok ...«, iz pogovora z ravnate-pričakovanja s potrebami. Lutka(r)/ica v resnič-

ljico mag. Suzano Antič.

nem življenju odpira vrata domišljiji. Je prijateljica,

voditeljica, podpornica, izzivalka, vse z namenom

1.3.2 Česa se lahko z vključitvijo v program usposabljanja spodbujanja radovednosti pri mladih, opogum-Pedagoški lutkar naučim

ljanja otrok in njih samih. Vseli se v otrokovo (vz)

Ob aktivni rabi tega priročnika in udeležbi na se-

trajnost, saj zagotavlja varen svet prijetnega in

minarju ter kakovostni samospremljavi, se lahko

zanimivega učenja36.

naučimo:

Mag. Suzana Antič, ravnateljica: »Aksiom37

1. Oblikovati in rokovati z lutko.

pedagoškega lutkarja je princip laboratorijskega

2. Oblikovati in spremljati ter evalvirati svoje pe-

dela in timskega sodelovanja, kajti pedagoško

dagoško delo (samoevalvacija, samoocena).

delo z lutko je živa zgodba, živa tvorba, ki nastaja

3. Oblikovati in spremljati lasten Didaktični ze-

v večsmernem komunikacijskem toku«.

mljevid (lastno metodologijo oz. mehanizem

samorazvoja).

36 Vir: Literarno-didaktična zgodba, Antič, 2015, str: 12.

37 Aksiom kot neizpodbitno načelo, temeljna resnica, ki ne potrebuje več dodatnih dokazov. Suzana Antič.



1 Program usposabljanja

43

V so-odnosih so se med seboj zbližale, kajti med

vse tri priročnike in bi lahko še pred prijavo lažje

njimi je potekala pristna strokovna izmenjava znanj

uskladili svoja pričakovanja s ponudbo ter se nato

in hkrati že nov poskus ustvarjanja nove zgodbe,

odločili za usposabljanje. Morda bi bilo smiselno

ki je bil izziv za udeleženke in izvajalke seminarja.

tudi, da bi zainteresirani prišli na dan odprtih vrat

Udeleženke so sproti izražale željo po še, sporočale,

oz. hospitirali pred samim usposabljanjem.

kako je to dobro, ker se čutijo del procesa. Ugotav-

ljale so, da so ustvarjale »sebe iz sebe«. Na ta način

Refleksija in sumativna evalvacija pedagoškega

so okusile spremembo med klasičnim individual-





lutkarja


nim načrtovanjem in inovativnim načrtovanjem

učne zgodbe celotnega vrtca. Izvajalke pa so do-

Želja oz. referenčni učni cilj in v skladu s tem

merila uspeha, dokazi, samoocena, presoja

živele tudi osip, kajti nekateri udeleženci (2) niso

kakovosti izvedbe s predlogi za izboljšanje

bili pripravljeni na tak odprt način usposabljanja.

V pogovoru, kako bi seminar kvalitativno lahko

še izboljšale, smo razmišljale o izbiri ciljne skupi-

ne; morda bi bilo za udeležence bolje, če se vključi

celoten učiteljski/vzgojiteljski zbor ali vsaj skupi-

na strokovnjakov iz ene vzgojno-izobraževalne

organizacije.

Prav tako smo razmislili o tem, da bi bilo dobro,

Slika 28: Refleksija PL (pedagoškega lutkarja)

da bi udeleženci pred seminarjem dobili v branje

Pedagoški lutkar (PL) II

44

Strokovne delavke Vrtca Trnovo so pedagoška

Tako lažje in hitreje opazimo spremembe v razume-

znanja nesebično delile med kolege na izjemno odprt

vanju otrok v procesu učenja, kajti čustva in dialog

način. Udeleženci so imeli odprta vrata v prostore

otrok, vzgojitelja in lutke temelji na intenzivnem

vrtca, kjer so lahko opazovali delo vzgojiteljev/ic,

čustvenem povezovanju. Ta izkušnja vpliva na ka-

se z njimi pogovarjali o vsebini ter se preizkušali

kovost komuniciranja, lutka jo optimizira. Lutka

ob ekspertnem mentorstvu. Za vzgojiteljice je bila

je živi problem, izziv, delo z materiali, snovmi, to

to nova pedagoška izkušnja. Delavniško delo, po-

je priložnost za raziskovanje oblik in vsebin, ko gre

govori in refleksije so omogočali nenehno aktivno

za postopno preoblikovanje klasičnega ciljnega

odzivanje udeleženk seminarja, za kar so ob kon-

učenja v idejno učenje38.

cu izrazile hvaležnost in izkazale željo po nadalj-

Predavateljice smo ugotavljale, da so imeli ude-

njem strokovnem sodelovanju. Eno je izvajati delo

leženci seminarja drugačna pričakovanja v smislu,

vzgojiteljice in pedagoške lutkarice v socialni učni

da jih je program močno presegal, kajti ni šlo le za

skupini z otroki in drugo z neznanimi kolegicami.

tehnike animiranja lutk, pač pa za predstavitev in

Pedagoško lutko so udeleženke zagledale v

hkrati aktivno učenje izdelave, rabe in evalvaci-

drugačni luči kot do sedaj lutke na sploh. Peda-

je pedagoškega dela z lutko. Za celovit program

goška lutka ima svojo osebnost, zgodbo, čustva,

usposabljanja. To je bila za vse velika novost in

ljubezen in navezanost, prijateljstvo »jaz« »mi« je

preizkušnja39.

močno. Pedagoška lutka živi in diha z utripom o -

trok, je bit, zbližana v stiku, ne le z odra, ampak živi 1.3.4 Opredelitev profila poklica pedagoški lutkar40

v skupini. Lutka ima izraz in zaživi z dušo vzgojitelja

Profil poklica pedagoški lutkar (PL) zahteva zna-

ter otrok. Prav z izjemnim timskim sodelovanjem

nje lutkarja, vzgojitelja oz. pedagoga na sploh in

(ekipnim delom) so predavateljice lahko prikazale

izkušnje oz. usposabljanja. Seveda pa samo uspo-

enovito pedagoško delo. Udeleženke so kaj hitro

sabljanje brez praktičnega dela v skupinah z otroki

opazile in ugotovile razliko med kupljeno in »doma

in brez podpore staršev pedagoški lutkar v resnici

narejeno« lutko, torej lutko, narejeno s posebnim

ne more zaživeti, saj je to predstava odprtega iz-

pedagoškim namenom. Le tako ima lutka izjemno

vedbenega kurikuluma, kjer se lahko participira pri

sporočilno vrednost. Pa tudi lutkar se lažje pove-

vsebini, reševanju problema, dela z materiali, pri

že z doma narejeno lutko. Na ta način lažje deluje

metodah predstavljanja rešitev, oblikovanja idej…

večsmerno, spodbujena je tudi empatija v relaciji

Na spoštljiv pedagoški etični način se izvablja roje-

otrok, lutkar, vzgojitelj in starši. To pa omogoča

vanje idej otrok na osnovi imaginacije, ki jo sproži

kakovostne samostojne in skupne refleksije, refle-

pedagoški input – vtis za spodbujanje razvoja mi-

ksije v parih kot obliko učenja na lastnih izkušnjah

selnega produkta41.

ter izkušnjah kolegov. Veliko vrednost in vpliv na

kakovost vzgoje in izobraževanja imajo povratne

38 Mnenje udeleženk in v skladu z virom UNESCO 2020.

39 Povzeto iz sprotnih in končne evalvacije dela z udele-informacije otrok o lutki za vzgojitelja in tudi starše.

ženci in izvajalkami po seminarju.

Doma narejena lutka ohranja nenehno interaktiv-

40 Struktura zapisa je povzeta po standardiziranem opisu poklicev, Zavod RS za zaposlovanje.

no povezanost, živost učenja oz. dinamiko učenja.

41 Zaključna misel predavateljic v refleksiji po izvedbi seminarja.





1 Program usposabljanja

45

Pedagoški lutkar (PL) II

46





1. Naslov


Pedagoški lutkar





2. Kratek opis


Pedagoški lutkar je vzgojitelj, učitelj, pedagog (oseba s pedagoško izobrazbo), ki zna/zmore oblikovati učno lutko za svoje učence/otroke in z njo rokovati, voditi vzgojno-izobraževalni proces tako, da usmerja učeče se k doseganju ciljev vzgoje in izobraževanja.

3. Kaj delavec običajno dela

Identificira potrebe in pričakovanja otrok ter jih smiselno vključi v nacionalni, lokalni in globalni oz. izvedbeni kurikulum. Oblikuje lutko, ki nosi podobo potreb in interesov otrok, pričakovanja vzgojiteljice in trend okolja ter zahteve nacionalnega kurikuluma.

4. Delovna področja

Ekspert enega ali več VIZ področij, ko v VIZ smiselno vključuje lutko kot učni privlak oz. medij med vzgojiteljico/učiteljico, otroki/učenci, učno snovjo in učnim okoljem.

5. Delovni pripomočki

Izvedbeni kurikulum, na primer Didaktični zemljevid, material, prostor za izdelovanje in simuliranje igre oz. izvedbe kurikuluma, po potrebi drugo.





6. Izdelek in storitev


Lutka in drugi dokazi o delu in rezultatih učenja oz. mnenja in dosežki otrok na osnovi sistematičnega spremljanja in izvajanja spiralnega kurikuluma.





7. Znanja in spretnosti


Znanja za akcijsko načrtovanje in izvajanje pouka v smislu spiralnega razvoja t.i. odprtega kurikuluma, izdelava in rokovanje lutke, predstavljanje lutke kot medij oz. učni magnet, ki traja vse šolsko leto.

Opredelitev profila poklica pedagoški lutkar

1 Program usposabljanja

47

8. Psihofizične sposobnosti

Sposobnost trezne presoje in ohranjanja vitalne komunikacije v različnih vlogah hkrati. Rokovati z lutko in hkrati obvladovati učno skupino ter stik z raznoterimi učnimi viri. Menjati učne odre v zaprtem in odprtem učnem okolju. Delati z večjo in manjšo heterogeno socialno učno skupino. Spretno izvajati polilog.





9. Interesi


Umetnost, znanost, humanistika, ples komunikacija, doživljanje drugih …





10. Razmere za delo


Zaželena je podpora vodstva, kolektiva in staršev ter ustrezen učni prostor. Možnost stalnega izpopolnjevanja.





11. Nevarnosti


Da bi pedagoškega lutkarja zamenjali za lutkarja na sploh oz., da bi vzgojitelj brez dodatnih oz. specialnih znanj izvajal celoten letni ali večletni izvedbeni kurikulum brez specializacije, z vidika razvoja specifičnih veščin izdelave, predstavljanja in vodenja lutke, odzvanja v pedagoške namene, brez upoštevanja temeljnih pedagoških oz. didaktičnih načel vzgoje in izobraževanja.

12. Možnosti zaposlovanja

V vrtcih in osnovnih šolah ter drugih VIZ institucijah.

13. Izobraževanje

Modul oz. program usposabljanja Pedagoški lutkar (PPL). Na koncu modula se prejme potrdilo.





14. Druge informacije


Morda je dobro pred samim izobraževanjem razmisliti o svojih izkušnjah in pričakovanjih.





15. Sorodni poklici


Pedagog ob dodatnih znanjih pedagoškega lutkarja, lutkar ob pedagoških znanjih vodenja učečih se skozi učni proces.

PRIPOROČENA IN UPORABLJENA LITERATURA 48

Antič, S. in drugi (2013). Pedagoška inovacija. Di-

Jurkovski, H. (1991). Funkcija lutke in lutkovnega

daktični zemljevid. Vrtec Trnovo.

gledališča nekdaj in danes. Lutka 45 – 46, 26 – 46.

Antič, S. in drugi (2015). Pedagoška inovacija. Lite-

Jurkovski, H. (1998). Zgodovina evropskega lutkar-

rarno-didaktična zgodba. Vrtec Trnovo.

stva. 1. Izdaja. Ljubljana: MK.

Bettelheim, B. (2002). Rabe čudežnega. O pomenu

Justin A.: Impresionizem, dijaški.[online] (Citirano

pravljic. Studia Humanitatis.

27. 8. 2015). Dostopno na spletnem naslovu: http://

www.dijaski.net/glasba/referati.html.

Bruner, J. ( 1960): The Process of Education. Harvard

University Press. Cambridge. London. (Citirano 27.

Kandel, E. R. (2012). The Age of Insight. The Guest to

8. 2015). Dostopno na spletnem mestu: The Pro-

Understand the Uncouscious in Art, Mind, and Brain

cess of Education (Bruner).pdf − judzrun-children.

from Vienna 1900 to the Present. Random House.

De Saint-Exupery, A. ( 1994). Mali princ. MK.

Korošec, H. Lutke - Otrokov vsakdan v vrtcu in šoli.

(Citirano 27. 8. 2015). Dostopno na spletnem naslo-

Enciklopedia Slovenija, 1992.

vu: http://www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-koro-

sec-kreativna.pdf.

Flaherty, AW. (2005). Frontotemporal and dopa-

minergic control of idea generation and creative

Majaron, E. Lutka – idealna povezava didaktičnih

drive. J. Comp Neurol. Dec. 5; 493(1): 147 – 53. Prav

smotrov. (Citirano 27. 8. 2015). Dostopno na sple-

tako se priporoča branje tematske številke Nevroz-

tnem naslovu: www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/

nanost v reviji Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu. 2013, 3-lutke-didakticni-smotri.doc.

letnik 7, št: 1-2.

Matjašič, M. (2011). Lutke in lutkarstvo na Sloven-

Gibson, J. J. (1950). The Perception of the Visual World.

skem. Diplomsko delo. Maribor.

(Citirano 27. 8. 2015). Houghton Mifflin Company.

Boston. The Riverside Press. Cambridge. Dostopno

Omerzu, S. (2010). Avtomati, lutke, igralci = Auto-

na spletnem naslovu: http://s-f-walker.org.uk/

matons, puppets, actors. Ljubljana: Mednarodni

pubsebooks/pdfs/The%20Perception%20of%20

grafični likovni center.

the%20Visual%20World-GibsonJJ.pdf.

Profesor Baltazar. Leteči Fabijan. Pridobljeno: 27. 8.

Greensmith, A. Puppets in Education. (Citirano 27. 8.

2015. Dostopno na spletnem mestu: http://www.

2015). Dostopno na spletnem mestu: http://www.

youtube.com/watch?v=HRl1Qu35Ed8.

creativityinstitute.com/puppetsineducation.aspx.

Propp V. (1968). Morphology of the Folk Tale. [online].

The American Folklore Society and Indiana University.

49

[citirano 27.8. 2015]. Dostopno na spletnem naslovu:

Trefalt, U. (1993). Osnove lutkovne režije. Ljubljana:

https://archive.org/stream/MorphologyOfTheFolkTale/

Ministrstvo za kulturo.

propp#page/n0/mode/2up.

Vygotski, L. S. (1977). Mišljenje i govor. Nolit Beograd.

Puppet. Wikipedija. The Free Encyclopedia. (Citi-

rano 27. 8. 2015). Dostopno na spletnem naslovu:

Worldwide Encyclopedia of Puppetry Arts. (Citirano

http://en.wikipedia.org/wiki/Puppet.

27. 8. 2015). Dostopno na spletnem naslovu: http://

www.unima.org/en/projects-and-achievements/

Puppets in Education. (Citirano 27. 8. 2015). Dosto-

encyclopedia-wepa/#.VFnpgjTF_iA.

pno na spletnem mestu: http://www.puppetsine-

ducation.org/.

Žigon, L. (1992). Metoda – lutka: Lutka kot vzgojno

in učno sredstvo. Didakta, str: 5-7.

R. Panikkar. Dostopno na spletnem naslovu: https://

www.youtube.com/watch?v=Kvsov6OuTWs.

Robert Fludd (1619). Wikipedija. The Free Encyclo-

pedia. (Citirano 27. 8. 2015). Dostopno na spletnem

mestu: http://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Fludd.

Schiller, F. (2003). O estetski vzgoji človeka. Claritas.

School-jena plan, OECD, 2013.

SSKJ.

Teacher Certification. (2015). Department of Educa-

tion and Early Childhood Development. (Citirano 27.

8. 2015). Dostopno na spletnem mestu: http://www.

ed.gov.nl.ca/edu/k12/teaching/certification.html.

Teaching with Puppets: A Video Resource for Te-

achers. 2015. Department of Education and Early

Childhood Development. (Citirano 27. 8. 2015). Do-

stopno na spletnem mestu: http://www.ed.gov.

nl.ca/edu/earlychildhood/puppets/.

50

priročnik

Pedagoški lutkar (PL)

Vrtec Trnovo

Avtorji: Suzana Antič, Mojca Garvas, Natalija Komljanc ter vzgojitelji in vzgojiteljice Vrtca Trnovo

Konzulentka: Natalija Komljanc

Uredila in lektorirala: Alenka Komljanc

Oblikovanje in prelom: Tomaž Ebenšpanger, Meta Kutin

Avtorji fotografij: arhiv Vrtec Trnovo

Izdal in založil: Vrtec Trnovo, https://vrtectrnovo.si/

1. Elektronska objava

Ljubljana, 2019

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID=298398976

ISBN 978-961-94611-1-2 (pdf)

Vzgojitelji in vzgojiteljice 2014/2015:

Bojana Adlešič, Petra Arko, Karmen Cerar, Katja Cerar,

Marija Cvetek, Ingrid Čandek, Tina Dolenšek, Nataša

Ferčnik Milakovič, Mateja Gedei, Lili V. Glamočanin, Mateja Golorej, Romana Jankovec, Maja Ješe, Tjaša Kamnar, Niko

Klemenčič, Magda Klemenšek Raguž, Alenka Klenovšek,

Sabina Kržič, Snežna Kužnik, Elvira Laharnar, Anica Lampič, Mateja Lavriša, Ana Lepoša, Katja Leskovic, Zdenka Ljubić, Mojca M. Felicijan, Renata Mrvar, Gordana Panić, Lara

Pavšič, Katarina Pečar, Zorica Petrović, Lidija Pristavec, Maša Rebič, Mojca Slabe, Klara Sobočan, Dušanka

Stanič, Tatjana Strušnik, Frančka Šoštarič, Tanja Tarman, Aleksandra Tomasović, Teja Tomažič, Mateja Tomelj, Darja Turudija, Edita Uršič, Klara Velkovrh, Nina Zorko, Mojca Zupan