m prsiaikef. u.oed itiU e*cept Satnrdnf% ^usdsy. Holidars. -d- ,year xxxil Cena lUta Ja |f .00 mm mora ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln apravniikl prostori: OOOT South Lewndal» A to. Office of Public« t Ion: 0007 South Lavndalc A to. Tolephonc, Ročkw«11 4004 m. a!??ŠStUZ. CHICAGO. 1LL., fONDKUBK, 24. JUNIJA (JUNE 14), 1940 at »padal ra* of po»Ug» prorided for Im coctlon 1100, Act of Pot ». 10U. nnthoricod on June 14. 1010. 8ubccrtpUon 00.00 Yoarly ftTKV.—NUMHKR 123 mo za mir z Nemčijo • • ll ■ ■»» «ll II — ■ ' *_— —— Pogoji določajo nemško okupacijo polovice francoskega ozemlja, trdnjav ob zapadnem obrežju in izročitev bojnih ladij, trgovske mornarice, topov, letal in municije Nemčiji. Velika Britanija napadla Petainovo vlado in obljubila podporo francoskemu odboru, ki se je izrekel za nadaljevanje vojne. Nemci ujeli 500,000 francoskih vojakov iui U)ND0N, 24. jun.—Popolna ibilizacija francoske oboro-sile na kopnem in morju in (Aupacija polovice fran-_ ozemlja, izročitev bojne trgovske mornarice, topov in Ur zaHedba vseh trdnjav in ob zapadnem francoskem lju—to je cena, katero je g postavil za mir s Franci-Vlada premierja Petaina je _ jrtt vse le pogoje. Poražena Francija, ki bo mo-i izročiti vse to Hitlerju, je v Ivu postala pasivna zaveznica ■tije v vojni proti Veliki Bri-iji. Enote francoske morna-ct« morajo vrniti v določena itaBitta. kjer bodo internira-pod nadzorstvom Nemčije in li je. Stroške vzdrževanja nem-okupacijske armade mora ti Francija. Ai|?ld>ka vlada je sinoči obao-Petainov režim, ker je apre-Hitlerjeve pogoje. Izjavila to bo podpirala francoski od-v, ustanovljen v Londonu, ki ae r izrekel za nadaljevanje vojne, bo vodil borbo proti Nemčiji kokinijah. Velika BriUnija rita Petainu, da je kršil pogod ostri spopadi, zlasti v pokrajini Clermont-Ferrand. Compiegne, Francija, 22. jun. — Hitler je odredil premestitev železniškega vagona, v katerem so predstavniki Nemčije na 11. novembra 1. 1918 podpisali premirje i zavezniki, ki je končalo prvo svetovno vojno. Odstranjena je bila tudi plošča, na kateri so vsekane besede: "Tukaj je bil na 11. novembra 1916 strt kriminalni ponos nemškega imperija, poražen po svobodnih narodih, katere je skušal zasužnjiti." Podstavki, na katerih je stal vagon, so bili uničeni. Berlin, 22. jun. — Nemške čete prodirajo naprej proti jugu in bodo kmalu zasedle vse, kar je ostalo od Francije. Po okupaciji Lyonsa, važnega industrijskega mesta, so Nemci prodrli več milj daleč na jug. "Vse točke v Franciji so odprte našim četam," pravijo v Berlinu. "Francoska vlada v Bor-deauxu ima le dve izberi — izročitev orožja in bojnega materiala prostovoljna ali pa gledati, ko ga bodo naše čete zasegle." tt^Tjiagga frglsifcs pwoll .. BERLIN, 24. jun.—V e č I na ih divizij, ki so branile ifiaotovo trdnjavsko črto, je Kotila orožje po neuspešnem ii proti Hitlerjevim arma-Vrhovno poveljstvo je nalilo. da so Nemci ujeli pol ijona francoskih vojakov. ujetniki so generali in politiki tretje, pete in osme e armade. London. 22. jun.—Nemški le-:i«) uprizorili več navalov na it* v južnem in vzhodnem de-Anrlije. Utalski minister je vil. da je bilo več civilistov itih in ranjenih v navalih na »ta. Angleški letalci so se ta-»j dvignili v zrak in se spopad-h Nemci. Topniške baterije so Pk«no pričele liruhati krogle * ntjiadalce. , Letalski minister je naznanil, ■ "o anjrMki letalci bombardi-P nemške |x>zicije v okolici francoskega prisUnišč-J* mesta, ki je oddaljeno od obrežja samo 22 m Angleži so vrgli 400 bomb P na nemško vojaško letališče Psouenu, Francija. Kgipt, 22.»jun. — Po-"wvo britske letalske sile je da so angleški leUlci ■J*11' z l^mlMimi I)iredawo, ^ kri*i*če železnice, ki spa-PUžibuti. m«.Ki0 v francoski z Addis Ababo, iUli-^ AU-sinija. Hombe so za-^ P»«an- i„ razbile skladišča F* m municije. Vsa leUla so *> rmi>avl trd W 4mj T'.v /orwiu Vosgemi. frontah ao se vršili Iiondon, 22. jun. — Nadaljnje reorganiziranje vrhovnega poveljstva oborožene sile — drugo od debakla v Flandriji — je bilo sinoči naznanjeno. Vojni minister poroča, da je bil general Edmund Ironside, ki je 26. maja izgubil pozicijo vrhovnega poveljnika, odsUvljen kot načelnik štaba notranje obrambe. Z njim je šel tudi general Robert Gordon Finlayson, ki je bil nedavno imenovan za komandanta armade na zapadu. Ironsida je nasledil general Wemys«, Finlaysona pa generai R. H. Haining. Wemyss je bil direktor mobilizacije, ko je bil Leslie Hore-Belisha vojni minister. General Haining ni samo vojak, temveč tudi odvetnik. List Daily Herald piše, da je polom francoske obrambe posledica zanikrnosti s strani vlade. Francoski vojaki so se junaško borili, toda bili so slabo oboroženi, poleg tega pa so se pokazale hibe v poveljstvu. Odpravljene so bile potem, ko je bik) že prepozno. List je pohvalil bivšega premierja Reynauda, ker je skušal odstraniti nesposobne generale, ki se niso dovolj pripravili, da usUvijo prodiranje Nemcev. Tudi Reynaud ni mogel izvesti potrebnih teprememb ob pravem času. Vse to se je maščevalo nad Francijo, ki zdaj leži strU na tleh. Vojni urad je naznanil, da se je več tisoč kanadskih vojakov izkrcalo v neki angleški lukl v zadnjih dneh. Vsi so srečno prekoračili Atlantik, čeprav so ne čule napovedi, da ne bodo nikdar dosegli angleškega obrežja. Letalski promet med Moskvo in Rigo pretrgan > Moskva, 22. jun. — Potniški promet na leUlski črti med Moskvo, Rigo in Btockholmom je bil suspendiran. Naznanilo je objavila sovjeUka potniška agentu-ra Intourist. = Latvija dobila novo vlado Pokoriti se bo morala ukazom iz Moskve Riga, Latvija, 22. jun. — No-va vlada, formirana pod nadzorstvom Aleksandra Višinskega, podpredsednika sveU sovjetskih komisarjev, ni prinesla tolažbe prebivalcem. Predsednik Kari Ulmanie je ostal v uradu, toda delati bo moral po ukazih iz Moskve. - Člani novega kabineta so na svoji prvi seji razpravljali o kritični situaciji v Libauju, kjer so komunisti okupirali mestno hišo, glavni sUn policije, želez-niSkcTpostajo in druga javna poslopja po krvavih izgredih, v katerih je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Policija ni mogla potlačiti izgredov, ker ni dobila pomoči s strani vojaštva. .Policija v Rigi je bila informirana, da komunistični agitatorji obiskujejo delavce v tovarnah, da jih pridobe za demonstracije. Delavci niso iioteli poslušati agiUtorjev in iz štirih velikih tovarn so jih izgnali. Komunisti so skušali organizirati demonstracije tudi pred mestno jetnišnico, v kateri se nahaja več političnih jetnikov, a niso uspeli." Upanje prevladuje, da Moskva ne bo razbila notranje, kulturne, ekonomske in socialne strukture baltiških državic. Pustila Jo bo pri miru v zameno za vojaško zvezo. Zdaj se je izvedelo, da je sovjeUka vlada že pred tremi tedni predlagala tesno vojaško zvezo in pozvala baltiške državice, naj povečajo svojo oboroženo silo. Te so odgovorile, da bi jih vzdrževanje velHdfa armad pognalo v bankrot. Visoki nemški uradniki v Rigi so obvestili vlado v Berlinu o situaciji in vprašali za navodila. Odgovor je bil, da zdaj še ni nobenega znamenja glede izbruha sovražnosti med Nemčijo in Rusijo. Rumunija izpustila politične jetnike . Bukarešta, Rumunija, 22. jun. _ Vlada je danes izpustila vse politične jetnike iz ječ in preklicala obravnave proti vsem, ki so bili obtoženi političnih prestopkov proti sedanjemu režimu. Ta je prva .plašna amnestija, odkar je bila formirana stranka narodnega prerojenja pred dvema letoma. Ta je edina legalna stranka v Rumunijl. Nekaj ur prej je bilo naznanjeno, da se Je 200 članov Železne garde, nacljske organizacije, ki so pobegnili v Nemčijo po umoru premierjs Armanda CalineacuJa v zadnjem sepUmbru, vrnilo domov. 1 » „ Odbor za pomoč beguncem ustanovljen New York, 22., jun. — Odbor, kl bo skušal najti domove v Ameriki za otroke evropskih be-guncev. je bil pravkar usUnov-j jen. Iz Ix>ndona je prišla vest, da namerava angleška vlada poslati 20.000 otrok l Ameriko in britske dom in ione Zena predsednika Roosevelta je bila imenovana za častno načelnico od-bon. Program uključuje kooperacijo s Kanado glede oskrbe otrok tamkaj In pomoči otnAom v Franciji In drugih po vojni pri-zadetih državah^ Domače vesti Paketna pošU ioUvljena v Ju-goalavljo Chicago. — Poštna uprava ie obvestila Proavet©, da zaradi no-vih vojnih razmer. v Evropi je usUvljeno pošiljanje zavojev (paketov) v Jugoalavijo. Vse take pošiljke, ki bodo naslovljene v Jugoslavijo, bodo vrnjene pošiljatelju. Ni pa še nič rečenega glede pisem in ŠOsopisov, is Česar smatramo, 4* piama, karte in časopisi se Še lahko pošiljajo v Jugoslavijo.—44ed tem amo prejeli vest, dš je Jugoslavija 18. junija usUMla svojo leUl-sko pošto v inqpemstvo. Nesreča aa farmah Willard, Wia. — Rojak Frank Govek se je zadaje dni pri delu težko poškodoval. Hlod mu je padel na nogo In mu jo zlomil. Nova grobova v Indianapollsu Indianapolia. — Tu je pred dnevi umrla deklica Josephine Markič, ki zapušča mater in bra-U.—Pred kratkim je tu umrl John Golež, star 66 let in doma od Vidma v Futfaniji. Smrtna nesreča na zapadu Hoquiam, Wash.—Lovro Ma-sel j, sUr 44 let in rojen v Spodnji Loki pri Kamniku na Gorenjskem, se je smrtno ponesrečil pri delu v gozdu. Težka veja, ki je padla nanj, ga > ubila. Bil je samski in zapuša mater in dva braU. Bil je član S8PZ. I ( levelaadake novice Cleveland. ~ Pevski zbor Samostojna Zarja se je 20. junija prekrstil v Glasbeno matico v Clevelandu. BaHionist Tone Su-belj, novi pevovodja tega zbora, je rekel, da bo ^bor deloval popolnoma po prtfcipih Glasbene matice v Ljubljani, ki jo najveš-ja glasbena organizacija v stark domovini.—Ponesrečil se je sedemletni deček Henry Zupančič, ki se nahaja v bolnišnici. . "Vesti is Pennsy Ivani je Latrobe, Pa. — John Resnjk iz Pipetovma in član društva 818 SNPJ se je ponesrečil pri delu v jami in nahaja se v domači zdravniški oskrbi. Člani so na-prošeni, naj ga obiščejo.—.Rojakinja Dorti Are h is Youngstow-na, Pa., je v bolnišnici v Latrobu prostata težko operacijo in zdaj Je na poti' okrevanja.—Joaeph Klopčar, član društva 318 SNPJ v Pipetownu in sin poznanih Franka in Jožefine Klopčar, se je odenil s Heleno Rzinkovskije-vo. Upanje je, da omenjeno društvo v kratkem dobi novo članico. Obilo sreČet Cankarjev glasnik Clšveland. -r* .Junijska številka Cankarjevega glasnika, mesečnika za leposlovje in pouk, ima sledečo vsebino: Ameriška pripravljenost (uvodnik), Etbln KrisUn: Cudotvorna smrt (novela), Ivan Jontez: Prosjak s kl-Uro (pesem), Anton J. Klančar: Poklici elevelandskih Jugoslovanov, Anton Debeljak: Iz sodobne narodne lirike: Bencin, Velesila (pesmi), Mladostni polet največje slovenske pisaUljice, Anton Debeljak: Hrvzposelnik^pe-sem), E. K.: Drejčetova pot (nadaljevanje pesnitve), MIlan Medvešek: Žensko poglavje, K. K.: Julklna zmota (nadaljevanje novele), Dim, Delavnost organizacij.—Cankarjev glasnik alao« tri dolarja na leto, posamezna števjlka pa SOc— Naslov: Cankarjev glasnik, 6411 St. Clalr ave., Cleveland, O. Konvencija , , republikanske stranke Philndelphia. Pa., 24. Jun.— Danes ob enajstih"dopoldne se bo otvorfla konvencija republikanske stranke v tem meatu, na kateri bo iSbran predsedniški kandidat Za nominacijo tekmujejo Tboma» K. Dewey iz New Vorka, senator Taft Iz Ohia, senator Vandenberg Iz Miehi*a-na in Wende!l Wilkie, elektrsr-skl magnet. ARGENTINA JA-Cl SVOJO OBOROŽENO SILO Koordinacija produkcije bojnega materiala OBVEZNA VOJA-SKA S L U 2 B A -V MEHIKI Buenos Aires, Argentina, 22. jun. — Vlada je predložila kongresu oborožitveni program, ki zahteva potrošnjo $180,000,000 za ojačanje narodne obrambe. Od U vsote bo šlo $83,000,000 za gradnjo novih bojnih leUl. Program uključuje tri načrte. Eden določa nakup 400 bojnih leUl, drugi gradnjo letališč ln novih pomorskih baz, tretji pa ustanovitev centralnega odbora, v Čigar področje naj bi spadala koordinacija produkcije bojnega materiala. Mornaričnl štab Študira program glede povečanja števila bojnih ladij. MonUvIdeo, Urugvaj, 28. Jun. • Ameriška bojna ladja Qulncy je dospela v tukajšnjo luko, kar so domačini poadravili kot garancijo, da bo Amerlktf ščitila zapadno hemisfera Bojna ladja je dospela v luko, ko je vlada odredila kampanjo proti peti koloni in izjavila, da bo na vsej črti sodelovala s svojimi sosedi y izvajanju programa splošne obrambe ameriških republik. častnike ameriške bojne ladje je sprejel ln pozdravil predsednik Baldomir. Člani posadke so bili navdtišeno sprejeti od mno-žiee, ki se ja dbrala ob pomolu. Mežico City, 22. Jun. ~ Program glede ojačanja mehiške oborožene sile z ameriško koo|>e-racijo, ki uključuje Uhnlčno In finančno pomoč. Je predmet študije. Informirani krofi pravijo, da bo Amerika poslala več veš-Čakov v Mehiko, da jI bodo pomagali pri izvedbi programa. Amerika je obljubila MeMki tudi kredit v vsoti $10,000,000. " ~ Listi so pohvalili načrt predsednika Cerdenaaa glede obvezne vojaške službe. Ta bo ojačil narodno obrsmbo in zaščitil deželo proti nevarnosti zunanjega napada. Cardenas Ja ie prej naznanil, da bo armada povečana na 300,000 mož. Registracija mladih Nemcev odrejena Chicago, 22. Jun. — Dr. E. L. Baer, nemški generalni konzul, Je dejal, da so bili val nemški dr-žavljani, ki so bili rojeni I. 1921 in zdaj bivajo v sedmih državah, ki tvorijo njegov distrlkt, pozvani, da se morajo regietriratj v njegovem uradu za službo v ns-cijski delavski armadi. Poziv so objavili nemški listi, ki izhajajo v lllinoisu, VVisconsinu, Minne-soti, Iowi, Nebraakl, Severni in Južni I lakoti, Baer ja dejal, da registracija ne pomeni, da bodo fantje poslani v Nemčijo. Registracija Je potrebna, ker bi bili fantje kaznovani, če bi se vrnili v Nemčijo. Nemški konzuli v drugih ameriških mastih so tudi odredili registracijo. Newyorkka policija zastralila mostove New York, 22. jun. — Polici-js Je lestrsšila mostove, ki spajajo MsnhatUn s Hrooklyr»om, kar Je rezultat dveh stari I po Ulefonu, da bodo mostovi pognani v zrak. Hprvega se avtoritete niso zmenile za svarilo, toda ko Je bilo ponovljeno, so pod vzele akcijo. Zednji četrtok sU se pripetili bombni eksploziji v poslopju. v katerem Je nasUnjen nemški konzul, In uradu komunistične stranke in HfeU DaJljr VVorkerJs, glasila stranke. Policija je sastražlla tudi pomole in urade neengteških časopisov. Odmev zloma Francije v Jugoslaviji Razstava o obrambi v Ljubljani lielgrad. — (JK) — To, da se je francoska vlada odločila prositi Nemčijo sa premirje in prenehanje bojev, je izzvalo v jugoslovanski javnosti veliko presenečenje. Vedelo se Je, da je bil vojni položaj težak po nemškem prebitju k srcu Francije in okupaciji Pariza, a kljub temu so tu računali na boljšo vadržlji-vost francoskega naroda In armade, zato niso mislili, da bi moglo tako naglo priti do zloma. Nagla izprememba v Franciji je bila sprejeU v jugoslovanski javnosti s najneverjetnejšiml ugibanji v pogledu nadaljnjega rasvoja mednarodnih dogodkov. Na vsa ta ugibanja se sedaj že zre bolj na podlagi dejstev ln jasno je, da ne bodo Imeli ti najnovejši dogodki nobenega vpllvs na sUUšče Jugoslavije ln njene odnošaje do drugih drŽav. Narod ve, da se niara nevtralnost strogo čuvati In Je pripravljen braniti neodvisnost in svobodo svoje domovine v vsakem slučaju in času. Ljubljana. — (JK) — Tukaj Je odprU rasstavs o obrambi pred napadi Iz zraka ln pred napadi s plini. Med ljubljanskim prebivalstvom vlada,veliko zanimanje za to razsUvo. Prostori so vedno polni obiskovalcev. Na-sUvIJenci, ki skrbe za izložbe ln tolmačijo razložene predmete In njih uporabo, so nepresUno zaposleni. Turčija pošilja čete na mejo Aretacij« komunistov v Bolgariji laUnbul, Turčija. 22. jun. — Turčija je vrgla več tisoč vojakov na mejo ob Bolgariji, obenem |ia je mobilisirala vsa vozila za transportacljo vojaštva. Mnog) Izražajo bojazen, da se bo Nemčija maščevala nad Turčijo, ker je sklenila |>ogodbo vzajemne vojaške pomoči s Francijo In Veliko BrlUnljo. Na vidiku je možnost, da bo Bolgarija s pomočjo Nemčije udarila po Turčiji. Po mnenju mnogih voditeljev si je Turčijs nskopala sovraštvo tali Rlm-Berlin. Rede se bi v tej kritični situaciji naslonila na sovjetsko Rusijo, toda v tem momentu Je ta možnost Izključena, Sofija, Bolgarija, 22. jun. -Policija Je aretirala 20 komunistov, med temi tri člane central-nega- odbora. V ls»lgarsklh časopisih so bili objavljeni Istočasno uvodniki v prilog Nemčiji ln 1U-lljl. Ti tudi opozarjajo na možnost "rekonstrukcije" Južno-v z hod ne Evrope. Nekateri pravijo, ds aretacije komunistov reflektlrsjo nape. tost med sovjetsko Rusijo In osjo Rlm-Berlln. Bolgarija hoče, kakor vse kaže, navezati stike z Berlinom, ne z Moskvo. Demonstracije v prilog Nemčiji in IU-lijl so se včeraj vršile pred nemškim in lUliJanaklm poslaništvom v Sofiji. Uvodniki primerjajo krivice, ki so bile storjene Nemčiji z ver-sajsko pogodi**, s krivicami, storjenimi Bolgariji, ko Je morala odstopiti kose svojega terl-torija Rumunijl, Grčiji, Turčiji in Jugoslaviji po svetovni vojni. Vojvoda Windsor dospel v Španijo Barcelona, ftpanlja, 22. Jun.— Vojvoda Wind*or, bivši angleški kralj, in njegova žena sta sinoči prišla sem Iz Francije, V llarce-Ioni bo«U ostala nekaj dni In potem odpotovala v Lizbono, Portugalska, In od Um v An «UJo. j! RUMUNIJA SE POSTAVILA NA STRAN NEMČUE Kralj Karol snuje novo politično stranko GONJA PROTI 21. DOM OBNOVLJENA HukarešU, Rumunija. 22. Jun. —- Kralj Karol se je sinoči postavil na stran Nemčije, ko js naznanil formiranje nove politične stranke po nacijakem vzorcu. Poročilo iz zanesljivih virov se glasi, da Je že sesUvil dekrete, da Rumunija posUne totalitarna država nacljeko-faifclstičnega tipa. Naznanjeno je bilo, da bo Karo) v svojem prvem političnem govoru po radiu povedal ljudstvu o rojstvu nove "narodns stranke." Ta bo nasledila stranko narodnega prerojenja in slo- . nela bo na "nacionalistični, kr-ščanakl In rasni podlagi." Železna garda, nacijaka organizacija, bo Igrala vaino vlogo v novi stranki. Močna kmetska stranka se bo pridružila novi politični formaciji. Železna garda je bila proglašen/ Va nelegalno pred dvema latoma In podvsetl so bili drastični koraki, da Izgine popolnoma. V zadnjih dneh se je situacija spremenila ln gardisti stopajo na plan. Opazovalci pravijo, da se kralj Karol slino trudi, da naveže pri-jateljstvo s nacljsko Nemčijo, da prepreči razkosanje Rumunlje. Ogrska In Bolgarija, kl zahte-vata revizijo mej, sta se tudi naslonili ns Berlin. Odločitev glede formiranji nove politične stranke Je padla po razgovorih med Ksrolom ln nemškim poslanikom v Bukarešti. Nekateri zunanji Opazovalci pravijo, da U> vlada zasegla laat-nlno angleških in francoskih olj.— nih kompanij v Rumuniji, ne pa lastnine ameriških kompanij. . Gonja proti Židom bo obnovljena na vsej črti, kar Je konce- ^ sija gardistom. "Uradniki, kl so odgovorni sa umore gardistov, bodo kaznovani," se glaal naznanil«' Poročilo se glasi, da bodo vsa industrije podržavljene s posebnim dekretom. To bo v prilog Nemčiji, ki bo dobila dostop do vseh virov rumunskega bogastva. Italija podpisala pogodbo z Japonsko M Revizija japonske zunanje politike Iti m, 22. jun. — Pogodba, ka-Ure namen Je povečanje trgovine med Italijo In Japonsko, je bila včeraj podpiaana v Rimu. Italijo Je pri |s>gajanjlh zastopal zunanji minister Clano, Japonsko 1 ni NaoUke Sato, posebni odposlanec. Sato Je konferlral s Mussolinijem pred podpisom pogodi**, Tokio, BI. Jun. — Krogi, ki imajo tesne zvese z vlado, so Is-Javill, da se Je Japonaka politika skrlsUlizirala glade programa, k I določa tesnejše sodelovanje med Ja|m>nsko, Nemčijo In Italijo Možna Je tudi direktna akcija v angleških in francoskih poneščinah na Daljnem vshodu. Japonska zunanja politika Je bile revidirana, da bo uštresala naglo rssvljajočlm se dogodkom v Evropi. Ilongkong, angleška kolonija, in francoska Indokina »U glav. nI poeeščini zavetnikov na Daljnem vzhodu. Japonska In Amerika nimata fr priloAtl psAHtia«. JMvrrtUte* nI« mi a«rar« «*auarri»U. Mtril M atortaa. f«""". te M«4«r Mily »kn Iv a»W- Naate* m »* to I* • PROSVETA HiMi «*. I—a4»U Urtaaa*. MKMHKK or THK WWIAI«0 PSOM \ IZ naselbin D.,«. * okhMite M priaaaf (Juaa •». »•«•!. H« M »».lova iHi^ral. to« 4IIUMI n r*<*Ha te »ra.otaaa«. Sa m m liM M »«Ur». nrfniM Certae in diktatura Herman rt Rauscbnigg. bivši lokalni nacijaki vodja v Gdansku, ki h«? je »pri s Hitlerjem in al ohranil življenje z begom v Francijo, piia V Mvoji knjigi "The Revolution of Nihiliam"—ki je lani izšla V angleškem prevodu v Ameriki — v kateri je razgalil Hitlerjeve načrt« In namene, da ima Hitler "velik rešpekt do katoliške cerkve, iiosebno pa do jezuitskega reda v katoliški cerkvi, ampak Hitler na rešfiektira cerkve zaradi njenih verskih doktrin, temveč zaradi njene 'mašinerije' ali ustroja, zaradi sistema njene organizacije in propagande, ki je edinstven v vaej zgodovini člove*tva_Jp ki je pomagel, da ae je cerkev obdržala na povrlju vaa ta dolga »toletja." Rauachnigg plie dalje, da Hitler v avojem rešpektu do katoliške "mašinerfje" tudi dejanski kopira aH posnema to "mašinerijo," zlasti kolikor a# tiče jezuitske Uktike ln propagande; z drugimi besedami: Hitler namerava polagoma inkorporiratl katoliško cerkev v avoj nacijaki aiatfcm, to ne pravi, da prevzame njeno "mašinerijo," njene miatične doktrine pa izlušči oziroma izpremeni v nekaj drugega. Na drugi strani — kakor piše Rauschnigg v omenjeni knjigi — ae vodatvo katoliška eer-k ve v Nemčiji poskuša prilagoditi novirn razmeram v pričakovanju, da ae katolicizem ohrani v avojem jedru. Kutollškl vodje ao prepričani, da je v nacijaki diktaturi večja garanci-zi» ohranitev cerkve — kljub poganskemu značaju nacizmu in persekucljam — kakor pa je v demokraciji. V demokraciji, ki Je avobodna, nima cerkev nič več pravic kot jih imajo njej sovražni elementi, vsled česar Je izstavljena nevarnoati razjedanja ln^razkroja — zato ae je cerkev zmerom bolje počutila In rasla pod zaščito diktatorjev ali avtokratov ne glede na to, kako je bila pregunjana in zatirana; prav za prav cerkev pozdravlja vaako zatiranje, kajti "kri mučenUtva je njeno se-me," ki Jo poživlja! S tem, da je Hitler v . Nemčiji zatrl vaa brezveraka in druga cerkvi sovražna gibanja, jo je atoterno naplačal za njene i»ersekuelje, katere JI prinesejo novih prisUlev! — " To stallAče katoliške cerkve v Nemčiji in Hitlerjevega odnoaa do nje, ki ga je razgam omenjeni Rauschnigg, je velike važnoati, ker osvetljuje v aedanjl avetovni krizi stališče vdd-ihva katoliške cerkve na aploftno v vaeh deže-] lah. To nam Ae bolj pojaanjuje |>očetja odgo- vornih cerkvenih voditeljev, ki zadnja leta odprto koketirajo a fašizmom — in kjer koli I potem amo to dognali. Se »potnim iz mladih let I Oskmont, Pa. — (Nadaljevanje.) Ni trajalo dolgo, ko ao ae začeli puntati češki regimenti tatp pri Pjavi in vojna je bila kmalu potem končana. Slišali amo, da bomo Jugoslovani in da Avstrije nj več. Vojaki ao ae začeli vračati domov ip tudi iz nate vasi jih je že nekaj prišlo. Truma za trumo ao pričeli prihajati. Oficirje #i le težko ločil od vojakov, ker ao morali potrgati vae svo-je sarže in epulete; če jih niao aam i, ao jim jih pa drugi. Tako ni oficir imel nobene veljave več, le zadovoljen je moral biti, da ao ga v miru pustili. Ko ao ae sačeli vračati iz Italije, ao Um vHf pobrali. Vaa-kih par vojakov je imelo par konj in voz, naložen • pohUtvom in drugim. Ko bi Ukrat imel denar, bi ai lahko vaega nakupil. Naš župan je od njih kupil dva konja in poln voz moke za 200 kron, io to moko nam je potem drago prodajal. Tudi jaz aem bil Um, ali moje itiri krone niao nič zalegle. Vojaki ao bili po dolgi hoji val izčrpani. Zvečer zo kar pu-ike kurili in kar pri ognju zaspali. Nafti fantje in možje, kolikor ae jih je že vrnilo, ®o ae zopet oblekli v vojaAke obleke n Ali ao na rop. Narciviliste ao pazili, za vojake ae pa ni nihče zmenil. Tako ao lahko kradli kolikor so mogli. Eden od teh je tudi tukaj v Ameriki. Naj-prvo je ukradel prašiča in ga nesel v gozd, nato pa se vrnil Ae po drugega. Ko je tega prinesel, ni bilo prvega že nikjer. Odvezal je krayo, ki se je pa-la, druga pa se je aama izpulila in Ala za prvo, Uko da je kar dve domov prignal. &e mi amo kupili eno za 400 kron, moj mlajši orat pa je pripeljal konja, ki so ga vojaki pustili na paAniku. 8 tem konjem smo nameravali imeti nekaj veselih ur. U drugi dan se pripravimo, da ga bomo jahali. Vaškim fanUli-nom sem rekel, da gre po utaro sti. In ker sem bil jaz najsU-rejAi med njimi, sem prišel jaz prvi na vrsto. Dobimo nekaj cap skupaj, da jih denemo na konja, da uaa ne bo preveč žalilo. Pripravim se hitro in »kotim na konja. Nekoliko časa jaham. Ker je konj le počaa stopal, nekdo odrete vejo in ga nalupi. Konj hitro skoči, toda naravnost v jarek, kjer je tekla voda, jaz pa čes nJega. Se da nes čutim bunko, ki sem jo U krat dobil. Niamo pač vedeli da je konj na eno oko slep; Aele ^^MHM^HPotim j*;\em. da bo šel tudi on z mano, da si ttupi blaga za obleto. Sporočil nem mu, da peljem v petek teteU tja jo »ed#j ima priliko. K nam je prišel ie zvečer in pri na« prenočeval. Zjutraj sva naložila teleU in odšla. A. , . . 7| CorAičev je bil s teletom že jajo cigarete in me vprašujejo Naioiimo ga in vai tri- po Avstrijcih, povedal nem jim.; £ na ^ p<) pameti gwo biH U večkrat prej me je prosil, ka-l va še to spila, le aem bil v redu Konju dam krme, mi ao prišli na kritično točko, da so morali izbirati med demokracijo in diktaturo, so si v veakem »lučaju izbrali fašiatično diktaturo (Avstrija, Španija itd.). Vod i tel j i cerkve ho že vaejej in povnod demonatrirali, du imajo rajši diktaturo, ki jih začartno peraekutirn (in jim s tem untvarja nove "mučenike", ki jih potrebujejo za čuatveno in aentimentalno propagando!) kot pa svobodno in mirno demokracijo, v kateri a«* morajo nepreaUno lxiriti a avojimi na-aprotniki |»«hI enakimi (»ogoji. Katoliški voditelji in propugandiati v Ameriki potrjujejo to »tališče, (ila v ni katoliški propagandiat v Združenih državah je že nekaj let znani detroitaki župnik Couuhlin. Dejstvo, da mu cerkvena obla»t v Ameriki dovoljuje njegovo |Militičnu. in Sociulno propagando, je dokaz, da m? ta oblaat strinja » to pro|M«gando, da»i je ritnica, da je v Ameriki mnogo katoliških duhovnikov in lajikov, ki »e ne atrlnjajo » Coujrhlinom in bi ga radi odprto pobijali, če bi ameli. Mi bi lahko citirali datume številk Ceughli-novega liata — to še lahko »torimo — v katerih Coughlin »um ali pa njegovi katoliški pisci INiudarjajo avoje alnTpatije a Hitlerjem in Mua-aolinijctn, torej s fašlatldno diktaturo. Zakaj U> delajo? Zato, ker zaatopaju »tališče voditeljev katoliške cerkve v Nemčiji in Italiji, Španiji in drugod — da je fašiatična diktatura ladja za cerkev*'kot je demokracija! Pakt je, da je velik del vplivne katoliške duhovščine v Ameriki aovraien demokraciji, daai odprto tega Ae ne pove, toda potuhh in deloma odprU l>od|»ora te duhovščine Couirhlinu to (»utrjuje. V tbtnašnji veliki krizi, ko demokracija bije (»dločifen boj za obaUnek. Je te blizu čas, ko bo morala ameriška cerkev |>okazati avoj pravi obraz To ae pravi: am«'ri*ki katoliki ga IhhIm RMTRl pokarati, kajti oni HO tukaj cerkev! poba d\eh obrazov In akrivnontnega molčanja gre h koncu. Diktaturi in demokraciji hkrati je nemogoče slutiti! — smo ga prodali za pet kron nek družini. Tam so ga zaklali in se z njima mastill. V»e je prav | prišlo, tudi konjako meno. Ni trajalo dolgo, ko zopet za gledamo, da prihajajo vojak proti naši vasi. Opazoval nem jih od daleč in zdelo se mi je, da to ne morejo biti Avstrijci, ker Avstrijci »o marširali v vrst ti no pa šil kakor nalltonj. Ko pridejo btite, zaigra godba in |/raven »em Ao opazil italijansko za»Uvo. Res se niamo |>očutii dobro, toda kaj hočemo. Iz ra dovednoati »om jim šel naprot Ko pridejo do mene. mi |*»nu jim hočejo. Ko ao se vai v šoli, jih poaUvijo v vrsto in marš v Italijo v ujetništvo. fL<> so jih pripeljali v Italijo, so »lili, da jih i>odo ljudje pobiji. PljufVali so po njih in celo blato iz stranišč so zlivali nanje. Etno bili IUlijani jezni, posebno tisti, kaUrim fo Avstrijci vse pobrali pri umiku iz Italije. Ko so ae Italijani nekoliko utrdili in se niao več bali napa da, so jih končno izpustili. Toda večina naših fantov je od Um pobegnila in tudi naše kra e so zapustili za vedno. : Celo oborožili ao ae in so bili pripravljeni na apopad, če bi jih alučajno na meji usUvili. Večkrat ao morali iti mimo italij^n-ake »traže, ki pa se je prej u-maknila kakor so prišli do nje. Takoj po okupaciji naših kra , ev aem pisal bratu v Ameriko, de mi more pomagati, da _bi se retil iz IUlije. Hitro dobim na zaj odgovor, kakor tudi še par t rugih, ki so tukaj imeli svojce. Dobili smo denar in Uatine za potovanje v Ameriko. Hitro remo vprašat na glavarstvo v 'olmin za dovoljenje. Tam smo »ili informirani, da je kvoU za Šest mesecev zaprta. Tam je;bil v službi za detektiva neki rojak, ki je znal razm* ezike. Njegova žena je bila iz naše vasi in on je zelo sovražil talijane. Rekel nam je: "Fantje, kadar vas pokličem, pridite v Tolmin." In res dobim čez nekaj tednov pismo. Sli smo tja. 'obral nam je naše listine in tajdi v urad. Opoldne smo že meli vse urejeno. Vse to nam e uredil tisti človek, ki nam je e rekel: "Fantje, v Ameriko in nikdar več naaajf' % » f Ko pridem v Ameriko, že dobim pismo, da so morali vsi mo-i letniki k vojakom. Vesel »em >11. samo da mi ni bilo treba nositi tiate julijanske pelegrine. To naj bo konec mojih spominov iz mladih let. Lahko bi še več.pi»al, toda dnevi so z4aj prevroči. Naj še drugi kaj pi trije smo pa popili četrt litra alivovke. To je bilo dosti za nas in korajžni smo odfurali proti Ljubljani. Ko smo prišli do Rudnika, »mo došli mlekarice, ki so pred seboj porivale svoje vozičke naložene z mlekom. Spodre-cane so bile visoko in ae zibale, da so kildje odleUvale zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Ko smo prifurali do njih, smo ae glasno pogovarjali in jih dražili: "Ja, punca pa taka, fant pa zanič." Ali pa: "Ja, fant pa tafc, punca pa zanič." Deklet je bilo : e sram. Nekatere ao bile »tarej-»e in so nas zavrnile s "amrkov-ci." Kmalu amo bili v Ljubljani. TeleU izložimo, jih zaatriiem in »puatim v ograjo klavnice. Konja »em dal v hlev na ceati St. Florjana v gostilni "Pri Franci" sedaj se imenuje "Pri Ame-rikancu". Dogovorimo se, da se ob eni popoldne tukaj zopet skup snidemo. Jaz sem šel po denar za Uleta, ona dya pa po avojih opravkih. Ob dogovorjenem Času smo bili zoj^et skupaj v gostilni. Moj prijatelj je imel zavitek blaga za obleko, Goršič pa razne stvari, katere mu je naročila mati, nag jih kupi. V gostilni sem Gorfiču odštel denar za teleU — 21 goldinarjev. "No, bom dal pa za liter vina," je rekel. Kmalu smo ga izpraznili. Dal sem še jaz za pol litra in tako tudi moj prijatelj. Oas je šel naprej, mi pa bolj in bolj korajžni. Naročim hlapcu, naj mi konja napreže, za kar dal štiri krajcarje. Ura Ob tem času sem doma, sedaj pa še v Ljubljani. •POženem proti domu. Ko amo prišli do dolenjake srange do Cešnovarjeve goatilne, nekdo za-kričl: "No, Gorite, kaj se pa ti tukaj voziš?" Priatopil je k vozu. GorAič: "Prodal sem teleU in sedaj imam denar." "No, boš dal pa za liter." "Zakaj pa ne? Poklical je liter vina in naUka-rica ga prinese kar k vozu. Hitro jfe bil prazen. Vino nam je dokler Proavete ne preberem, se tudi drugega dela ne primem — Pozdrav vsem čiUteljem Prosvete. I Ix>nIs Flain, 472. "Tone, ali veš, če ima oni na vozu kakšen denar?" "S«veda ga ima," mu odgovorim, "saj sem mu dal 21 goldinarjev za teleU." Gostilničar: "Zdi se mi, da ga nima, ker je okradetL Videl sem nekoga, ki je stikal po njegovih žepih." Moj prijatelj pravi, da ga gre poklicat, ker je bil mogoče re« okraden. Gostilničar: "Le tukaj ostani, ga bom jaz poklical." Meni je dal znamenje, naj bo on v sobi. Ko je gostilničar France pripeljal Goršiča, je komaj stal na nogah. Moj prijatelj sili, naj gremo ven, toda goatilničar mu ni pustil. Vprašam Goršiča, če ima denar in naj ga pokaže. Išče po žepih, a denarja ni. {š-čem še jaz, toda nobenega denarja. Fant se je hitro streznil. Nekdo mi je denar vzel, ali sem ga zgubil," pravi. Goatilničar se obrne k mojemu prijatelju in pravi: "Jaz sem'tebe videl, ko si stikal po njegovih žepih in mu vzel denar. Daj mu ga nazaj! "Jaz da sem to napravil? Bil sem zunaj, da vidim, kaj dela. On je spal, aH denarja mu nisem vzel," se obtoženec izgovarja. Rečem mu še jaz: 'To si ti storil, ne izgovarjaj ae in mu daj lepo de nar nazaj in gremo domov." Prijatelj se izgovarja, da on ni tega storil in da gre kar peš domov, ker se zdaj noče ven z mano peljati, ker sem ga obdol žil tatvine. Hoče iti iz gostilpe. rirwtilni/'iir mi nravi: "Ne nusti- šejo, ker dopise rad čiUm. In Slo v glavo. Poženem."Prepeva- Goatilničar mi pravi: "Ne pustil va ga, on je vzel denar." Skoči va za njim, ga primeva v veži in potisneva nazaj v gostilni ško sobo. "Preko ceste je žan darska postaja; ako denarja ne vrneš, stopim po orožnika/' mu zagrozim V tistem hipu je šel prijatelj z roko, da si hlače popravi in v hipu je nekaj zanje spustil, nato pa pravi: "Jaz nimam nič, ker nisem ničesar vzel; če ne verjameš, me preišči." Pregledal in pretipal sem mu žepe. Nič. Otipljem ga ponovno in začutil sem nekaj trdega za hlačami na trebuhu. "Kaj pa imaš tukaj?" ga vprašam. "Ali bi rad videl, kaj je tu?" ae je začel šaliti. S silo sva ga z gostilničarjem prisilila, da je odpel hlače in bil je — denar! "Cemu a Zakaj nem bil zaprt ti ur Weet Mlddleaez, Pa. — Bilo mi je okrog 15 let, ko mi oče reče: "Kupil aem tri teleta, katera boš v petek peljal v Ljubljano. Teleta so prodana. Zapelji jih y klavnico, zhstriti na njih a škarjami mesarjevo znamenje ln jih zapri v ograjo. Knega sem kupil na Cimetiji od Cimečke. Tega telela bo zjutraj do ceste prignal njen starejši sin. (Mialim, da mu je bilo ime Tone in je umrl nekje v Minne-aoti. Bil je nekoliko sUrejši od mene in se je pisal GorŠič.) Na-ložita ga in tudi on bo šel s teboj v Ljubljano. Ko boš dobil denar od meaarja, odštej fantu denar aa njegovega teleta." aem dobrega prijatelja li smo proti Skofljki in Um zopet ustavili pri Mihovcu. Konju dam krme, mi pa v gostilno. Bilo je že mračno. Pokličemo liter vina, dasi se nam še prejšnji ni skadii iz glave. Jaz sem vzel malo sira, moja tovariša pa suhe klobase, dasi je bil petek. Se en liter vina. GoršiČ se je opil. Odšel je ven* na voz, kjer je zaspal, jaz in moj prijatelj pa sva ostala v gostilni. •Pa reče moj prijatelj, da gre malo ven, da vidi, kaj Goršič dela, da ga ni nazaj. Odšel je, jaz sem pa gostilničarju naročil, naj ga prinese še pol litra. Soba, v kateri je imel vino, jejmela okno, ob katerem je zunaj stal moj konj z vozom. Ko je gostilničar točil vino, je videl, da nekdo hodi okrog voza. Pogleda bolj pozorno in vidi, da moj prijatelj otipuje na vozu spečega GorSiča. Prijatelj pride v hišo in kmalu tudi gostilničar z vinom. Prijatelj mi reče, naj . CMN L. J., ki je bil sUrejši od meife. gremo domov. Odvrnem, da bo- Haa P»fM h zraka aa tovarne Coaaotidatrt Alrcrafl Dkf% CaL ito storil in Še tajil?" mu pra-fm. "Lahko bi bil še kaznovan." (Prav tedaj stopi v goatilno žandar, ki vpraša, čigav je konj, ki stoji zunaj z vozom. Povem mu, 4a je moj. "Zakaj nimate luči p^i vozu?" Izgovarjam ae, da sem se po naključju zamudil in da nisem na kaj takega računal. Orožnik mi zagrozi, da bom plačal kazen. Gostilničar mu pojaanjuje o stvari, da bi bilo zame bolje. In Uko je orožnik zvedel, kaj se je zgodilo Prime mojega prijatelja: "Torej denar si hotel ukrasti svojemu prijatelju! Kako se pišeš?" Nas vse tri je popisal. Mi »lil sem ai: U bo pa lepa in gotovo ne bo brez nič. Kaj bo šele doma I Nismo bili še gotovi z orožnikom, ko pridejo v gostilno škof-Ijiški fantje. Nekaj/časa poslušajo, toda kmalu bi bili mojega prijatelja pretepli, a jim je žan-dar ukazal, naj bodo mirni. Prijatelj jo ubere ven, da gre domov. Na vozu ima še zavitek blaga z obleko. Pride nazaj in reče, da zavitka ni več na vozu in da mu ga bom moral jaz plačati. To pove tudi orožniku. Ta pravi, da mi je prijatelj izročil zavitek v oskrbo. Odgovorim, da se on pri meni vozi in da je za zavitek aam odgovoren, ne pa jaz, ker to ni moja briga. Orožnik mi pritrdi. Jaz »em sodil, da so zayitek vzeli škofljiški fantje, a atvar ni bila nikdar pojasnjena. Prijatelj je šel peš domov brez zavitka, z Goršičem pa sva se peljala in ga kmalu zadaj pustila. Cesta proti Šmarjem gre po hribu z velikimi ovinki. Prijatelj Je šel po bližnjici in naju je prehitel. Pazila sva, da naju ne bi nakresal. Pustila sva ga zopet zadaj. Domov sem pri-tal ob S. zjutraj. Oče: "No, aU se sedaj pride domov, smrkavec?! Tako boš delal! Se ml je zdelo, ko ai onega vael a seboj, da ne boaU vedela, kdaj je treba domov." Iz-govirjam ae, da mi mesar ni dal denarja ob Čaau, potem pa •em mu povedal, kaj ae je zgodilo. "No. ai videl barabe I Taki ste! Nič več ne ooš Šel z njim." In ves je* bilo prijateljstva konec. , -r V, Kmalu aem dobil poziv is (DaUe*aa «, mtn > ..... „, PQNngi..ipir - n ■ Kako odpravimo hude mozoll Nekatere mlade ^-pSTtudi nekatera JI dekleta bolehajo za precej navadno . f^M prijetno boleznijo, za hudimi m, na obrazu in hrbtu. Takšni mozolji kožna bolezen,tato je najbolje. & »ltJB zdravnik za kožne bolezni, sicer jju goče trajno in popolnoma iznebiti. ^ Ženske, ki imajo razen hudo mozolj J obraza tudi mozoljast hrbet, morajo oboje hkrati, sicer ne bodo 4osegie iur*h. 1 dlani je, da s posteljnim perilom, » ^M srajcami in blazinami prenesemo bacile ' kM U na ozdravljeni obraz — ali pa narobe n!l bolezen se iznova prične. Zato je najbolj. I korenito in hkrati uničimo vse morebitne J okužbe. I Zdravljenje hudo mozoljaste koze mo J zaupati izkušeni kozmetičarki ali pa zdcIS ku za kožne bolezni. Parna kopel bo omehča kožno tkivo, da se bodo dali mozolji laze J straniti. Ce bi kdo z neveščo roko iztiskal M zolje, bi še poslabšal stenje kože, iz mozolj bi se pa utegnil narediti pravi turi. Trav J moramo pa čiščenje hudih mozoljev povel samo strokovnjaku. Po tem temeljitem č9 nju — iztiskanju — bo zdravnik odredil šne razkuševalne maske, parafinske obloge« pa jonizacijo, ki izredno dobro vpliva na r. Frank Mttič Kakor mogočna, it žive ka- 3J0venije je pismo in »Š vlak 13 maja.—Na litijski ii ie bilo na binkoštni pone-U'Lldne zbranega precej ,5Tda »e odpelje v Ljub-ft£taji je bil tudi 20^ i Jančar. S tovariši je ,vii»l o nogometnem brzo-i W se je odigral na načrtnem igrišču delno ie Z popoldne pa bi se imel Zati. J^čar Silvo je doji edinim golom proti moš-C'sK Adrije iz Zaloga zmago »čo enajstorico in tako □ k priboritvi srebrne jn je rezerva potegnila, Silvo še kratek razgovor dekletom, ki je bilo na-„ v Ljubljano. Nihče iz okrog Silva ni opazil, da mladenič tak nepremišljen V trenutku, ko je dal sluš- J prometnik znak za odhod je vlak začel pomikati, se je Silvo na stopnice četrtega Z eno roko se je oprijel je, z drugo pa je odvrgel (pismo, ki gaje dotlej krče-stiskal v svojem žepu. Opa-ci na peronu so menili, da se jvo v poslednjem trenutku lia vožnjo in so v skrbeh ali, ali se mu bo posrečilo ti na vagonu. Ko pa so vi da je odvrgel od sebe pi jam pa se nato sklonil med vagona in se z lahnim obup-itokom spustil z držala in il med vagone, je vsem, ki so vali prizor, zastal dih. Iteri so kriknili in promet-kje je dalo ustaviti vlak. te je strašen prizor: Silva vlekel vlak nekaj metrov s ij in kolesje ga je prerezalo pa« na dvoje. Vlak je po em postanku nadaljeva jo. Pred odhodom pa je ono e, g katerim je Jančar malo govoril in je sedelo v zad vagonu, planila iz vlaki strašni prizor se je dušila rjevala, da ni kriva Jan ive smrti. Vsa objokana je ela čez most domov, prizor i silovito pretresel, i Jančarjevih na Stavbah n > nikogar doma, starši so od-i u BinkoSti k svojcem izven tije. Vrnili so se šele zvečer, I* bili medtem že obveščeni o | tragediji. Strahovito jih evzela novica, obžalovali pa Izgubo priljubljenega tovar-tudi mnogi njegovi znane je bil zadnje čase brezpo-i kar ga je močno potrto. Do-oljni mladenič je bil rad lič-i napravljen, brezposelnost pa »ilila k omejitvi. Nedavno proAnjo za sprejem v le-šolo v Novem Sadu, pa ni ejet. Ker ni imel izgledov, ® v doslednem času ustvarilo ognjišče, je obupal. kmetje ho v šibki inja dolga zima nas je Mu tako zamudila, da smo Ji. ko ae je s neg staj al, prav prijeti na vseh koncih in »J|h. Zdaj je najhujša sila za " in že malo laže dihamo. * l»a tudi nekaj časa za to pisanje, kakrino vam ga i pošiljam. lPri d Gorjan- L" * n-mlja *kopa, ker je je f-rana nad skalov- r '"'» doma mal «»iivimo iz rok v usta -mo morali začet J?' ' *Iv«if posebno * Tudi posevka ^ r,J»an j kovalo v kaščah [J/T "mo morali kn- Jr' na in koruze, I?" kod bi *".pe ni nič za „ , "•H drugih red-u * ' «aau ao ae od-molnoati zauluž- posestvih in v lesu. Toda malo se zasluži. Tako imajo težaki pri L a n g e r j u na Pogancah (okrog 200 ha zemlje) za celodnevno delo samo 10 dinarjev, in to ob lastni hrani. Isto je pri graščinskem posestvu v BirČni vasi. Ne mnogo na boljšem so težaki, ki delajo pri podjetju v Radohi. (Neka zagrebška družba ima samo v katastrski občini Vini vasi pri NoVem mestu 996 ha zemljišča, po večini gozda.) Za sajenje dreves in za čiščenje hoste so dobivali in še dobivajo 17 din za 10 urno delo, in to ob lastni hrani. Ker so težaki doma po večini po dve uri daleč,, opravijo dnevno poleg mezdnih ur še vsaj štiri ure tioje. Na boljšem so lesni vozniki in drugi gozdni delavci, ki lahko dosezajo v sedanji konjunkturi esne trgovine malo boljše de-ovne pogoje. Tudi prodajalcem >ukovlh drv (srečni tisti, ki jih niso morali posekati v preteklih etih) se je nasmejala sreča, rodajajo sveža po »0, suha pa po 90 do 100 din. To je mnogo v Drimeri s 40 do 50 din, kakor je rila cena vsa pretekla leta in še pred nedavnim. Čeprav so se cene nekaj dvignile tudi za živinorejske pridel-ie, nam je to malo koristilo, kajti živinorejo smo morali v ti udih letih do skrajnosti omejiti. Celo prizadejalo nas je to nenadno zvišanje cen. .Zadeva je namreč takšna, da smo bili prisiljeni prodati že v jeseni in casneje precej Živine, ker nismo meli dovolj krme. Prodali smo še po ni^ki ceni, zdaj pa moramo kupovati po občutno zvišani. Zato je pa v naših hlevih zdaj pretežno mlada in slabotne j ša živina, Iti je bila cenejša za nakup na dolg. Oblastva bi morala take razmere upoštevati in storiti primerne ukrepe, da se ne bi izrabljala stiska ubogega dolenjskega kmeta. Kolo, ki je terjalo že dve smrtni žrtvi Zagorje, 13. maja. — V praznikih, kadar rudnik ne obratuje, se radi odpeljejo uslužbenci rudnika s svojimi kolesi v nal ravo izven revirja. Tako se je včeraj odpeljala trojica s koles proti Trojanom, kjer se je malo okrepčala v gostilni, potem pa so se odpeljali po nevarnem klancu navzdol proti St. Ožbal-ti|. Ko so vozili malo hitreje navzdol je menda odpovedala zavora kojesa, na katerem se je , rvozil France Romih. Nesrečnik je z vso Bilo treščil na tla in ob ležal nezavesten. Njegova tovariša sta mu prihitela na pomoč n opazila hude poškodbe na po-nesrečencevi glavi. Padec je moral biti silen, saj mu je poleg drugega odbilo eno uho. Tovariša sta naglo naprosila gostilničarja Konjška iz Trojan, da je nezavestnega poškodovanca odpeljal z avtom v Ljubljano, kjer je umrl, kakor so listi ie na kratko poročali. Za strašno nesrečo je kmalu zvedela Romihova družina, ki stanuje v svoji novi hiši nad Toplicami. Vsi pomilujejo dru Zagoneten ub<>J starega muzikanta mogel izdati mesto, kjer je stal, kakor tudi od starega gornje-grajskega benediktinskega samostana tli ostalo nobenega ti-dovja, saj je bila dosedanja škofijska palača v Gornjem gradu postavljena od škofa grofa At-Kakor mogočna, iz ttve ka-1 temsa šele pred 160 leti. Cas je menine vlita trdnjava kljubova- zabrisal tudi vse sledi prvotnega nja in upornosti, nedostopna in Vrbovca, Starega ali Dolnjega nepremagljiva, se ozira vrh Oj- irradu. Na nagromw*emh ska- strice,1 ogrnjen s hermelinom lah. jih Je nekoč kronal stari bleščečega snega preko nizkih Vrbovec, stoji sedaj majčkena, • w D.. . . , pripognjenih glav i^i višav po- a mična kapelica sv. Jožefa, pri Mariboru. BU je znan nm«Hnit^Ja predgorja v zeleno Gor- okoli cerkvice in skalovja pa se kant na harmoniko. Zahajal je||ljo dolino in preko oklepajo štiri nove, mlajše gra temnih gozdov Menine planine ščlne, ki »e ji je sesul tudi en Maribor, 13. maja. — Upokojeni železničar Ivan Korošec, star 64 let, je živel v Studencih v razne mariborske in okoliške i gostilne, kjer je spravljal goste L ^^ na rjMVOliv*; M jftnžem Mlzu vi ostanki nekdanjega gradu, ki di teme ju nisem takoj »P°*nftl; h^čice ob Savinji še dozorevajo se imenuje po sedanjem lastniku Pa se oglasi eden — bil Je n»°J Linjj jjabele ali pa šmar- zemljišča Rakunovo gradišče, do prijatelj: "No, ali si tudi ti pn-Lj^ ~ • danes strokovno še neprelskanl. šel?" "Ja, 24 ur bom moral po-1 Todft grad> fedno mr. ^ vj^ ^ ,M)(j rtkalnatim Terom koro delati radi tebe," mu I in letovišče ob Gornji Dre- naleti popotnik nad razgledno nem. "Ja, kar je, je," mi pravi. tJ y p^jgovati dolinici, vse ob- lipo na zadnji sledi nekdanje V zaporu Je navada, kdor zad- dftno (hJ vjgoitjhf ^oato pošum- gorske trdnjavice NegojniCa, k nji pride, mora zjutraj kiblo ,jenih gop# in Marijin grad ali Je bila med dvema skalnima vr-osnažiti. Prijatelj mi pravi, če Vrbovafi( ^Mina v ravni doli- hovoma, postavljetia na strm, mu bom dal večerjo, bo on te Ij kjor m Dretg druii B 8avl- prepaden stožec. Pičle ostanke storil mesto mene. ObljubU sem I ' ie g iVOj|m imenom tujca obsenča gozd, objasnjujejo |>a mu, da bo vse dobil. Tako zem 'm}njata na gradove in gra- domače pravljice. Negojnlca Je se rešil kible. „ |fake prvotnl Gornji grad, med imel sovražnega brata doli v do- Bil je dolg .popoldan, noč P® domttilnl Mfttok" imenovan, nI lini na desnem bregu Savinje v še stokrat daljša. Spati nisem tJ, 0 ^^ karona, ki bi Ušah, fit. Janžu nasproti. U* mogel in sem slišal vsak Sum in *..........| --r u dvorec stoji še dandanes — vsak gib. Pa vendar je prišlo pošJJe bratu na Negojnici sod- jutro. Ključi zaropotajo in vsi Dobil sem nazaj spravljene kl pa nj bU napolnjen, z vi-ven na dvorišče. Nekateri so se stvari. Vesel sem bil svobode in I ^ f >moanikom, oU- hltro sprehajali, jaz pa sem premiAljal, kakšna večnost Je za I m Mm k ^fatu na obI*lz-sramežljivo stal In opazoval one, one, ki so dalj časa v MP«rji. SjTwdnjk ^ vname, sodček se ki so kible pomivali. Kmalu spet Mene ne boste več tukaj vhleH, L^^ gradlč, pokoplje v celico. Po dolgem času Je zo- sem sklenil. In to Je t>ll moj pr- .. tu(Jj o,Jg „ovra|na brat#. Ko pet zaropotalo v ključavnici, vi In zadnji zapor tam. I ^)n|5C ^njega »toletja pre\ "Velantinčič ven!" I Anten Valentini, IK. | iikaji razValirte Negojnlce, so v sobi, kake 4 m veliki, nalet*!! na ju, pač pa neobdelano, iz Savinjske struge prinešeno kamenje, prav tako kakor Strucljevo gradišče, potem pa ostanke Štirio-glatega zidovja, ki se nauj na zapadni strani naslanja sedaj ravna gozdna parcela, se danes nekdanjemu (vrtu podobna i-menuje "Na njivici." Ko so še yai ti gradovi, skupno z gradom in Mozlrskim stolpom gledali na bistro Savinjo In na lepe vinograde ob njej, je pokrajinsko lice Gornje Savinjske doline imelo še prlkupljlvejšo sliko kot danes. Gradovi so pa dli v prah, gozd prepleta nekda nje vinograde, le orjaška stav ba Ojstrice stoji iz vekov v veke. Kdo je Vangiingvei -izdajalec kitajskega naroda' ■•lUtiT* flMviMh 7 okostnjakov, dva sredi sobe v aedečem položaju, pet pa v sU>je-čem, kar priča, da Jm je sm/t zalotila na begu. Gradišče pomeni sicer navadne ostanke predalovansklh gra-dlčev, gradoV In utrdb, kl so bile razdejan«, pa so Jih poaneje naši predniki v nevarnosti uporabljali kot zavetišč« in pribeža 'liiče. Izravnani vrh hribtlui s pri delih ha vele- Prizor v MaJIm *Q**rt Ciarl»b v New Veri a, t W#rker» otvorlle svojo tmimmfi Včeraj le Reboaplorre klUj ske revolucije, dane« šahov ska figur« Japonske Temnopoltega obraza, brez brade in mehkih potez, na kate rem niso ostali »ledov! let, s svl lenimi, črnimi lasmi In evropsko oblečen — tak Je novi predaed nik kitajske vlade, 5R letni Vangčingvej. Človek |H)ln a-vantur, revolucionar, Intrigant, jiolltlčnl morilec, pa nadarjen pisatelj In zunahj! minister nekdanje republikanske vlade Kitajske — tb Je, mož, kl je med fantastičnimi osebnostmi kitajskega političnega življenja prodrl najdalje v ospredje kot zaničevani, prej pa občudovani rojak naroda. Včeraj Še llobesplerre kitajske r«voJucije, danes Izda-julec, šahovska figura japonske ga zunanjega ministrstva, , Leta 1910, je za las ušel s«v ti. Mladi Študent je bil kakor mnogi drugi smrten sovražnik peklngške cesarske dinastije. Kot aktivni revolucionar Bun JaUenoire ztranke, je vrgel n« voz regenta princa bombo, N« Mm rt obsojenega ga je ce»«rlc« pomilostlla. Zakaj, Je še danes uganka. Na tisoče kitajskih revolucionarjev Je moralo umreti, Vangčingvej, tedaj Chao Min, je lahko pobegnil v tujino . ,. Na Japotiskem Je Chao Min nadaljeval pravne študije. Pod imenom Vangčlngveja Jc Izdal knjigo; Kitajski problemi In njih rešitev. Postal je slaven In kot tak prešel v kitajsko zgodovino. Veliki revolucionar Hunjatsen se j* mnogo nadejal od njega. Poklical ga je k s«bl In postavil ________ II m ,kot najimenitnejšega-predstav- sedarijim frančUkanskim «amo- |Uka mjMd|ri4, za dediča svojih stanom -v Nazarjah s« J« jdfj 7 evropskem vju.ru. ^ vf«iš ali hodiš -koti «0Usk" ( ^ ft'unia(Xvl smrti je sU>-Okno tik iKjd LM«iino^p!«n no. V;flfč|nfvtj nM e«lo glfianja. alrmi hribček, ki ga Okno loči od p" J J J lkj Kli<,mln. Menine planira Ima nt Z n« levici, stalno na- vrhu tudi gradi*«, kj«r so m liin* začetkom 1». atoietja nahajali kamni razpok utrdi««, |Uku-novo gradišče sker ne kale no-benih * ledov okr»>gllh nasipov in okopov, ki so značUnl z« tnana gradišča, kakrlna «o na Pobor- Skrival se je ponoči po dangha-u, Nankingu in Kantonu, dokler ga niso spet v trlumfu privedli nazaj. Cela vrsta njegovih nasprotnikov je čez noč izginila v krvt. .. Leta 1020 je dokončno prodrl. Za svoj vzpon s« Je Imel zahvaliti novi zvezdi Kitajke, fcener*-u CangkaJšku. Komunistični upor 1928 in krvavo udušenje v Kantonu spada v dobo, ko Je Vangčingvej s Cangkajškom postal gospodar jutne Kitajske. V bojih z Japonsko je prevzel Vangčingvej zunanje ministrstvo, kjer Je, vsaj na videz zastopal Sunjatsenove revolucionarne Ideje, Kazmerje med njim in Cangkajškom se Je po 1«J8 polagoma ohladilo. Ko Je bil njegov predlog glede kompromisa z Japonci odklonjen, Je demlslo- v niral. Osrednji komite stranke ga je mM Izključil, na ulicah Nanklnga so streljali študentje nanj, kakor on nekdaj v svojih mladih letih * . . Vlada Cangkajška se je pred japonskimi .Jutami umaknila. Vangčingvej pa je ostal. Tokio jt hotel z nJim ter s predstavnikom japanofllov Vangkehminom iz Pekinga, princem Clnghujem iz Mongolije In Oangčlnghujem Iz Mandžukua sestaviti narodni odbor kitajske vlade. Vangčingvej Je okleval. Kad bi vladal sam. Letošnjo pomlad Je prišelJ njegov trenutek. Izdal Je dudšči-no Hunjatsena, kafcor Je izdal Kuomintag, Cangkajška, domovino in vse. Vladati koša, če prav kot slamnati mol Japonske. Kasneje, ko bo močnejši, tako računa, bo Izgnal Japonce Iz dežele • •« padan od komunistov. Njegova polIMna kariera med 1M* In 102« Je doživela mnogo vzponov in padcev. Nešt«tokr«t so ga ob-sodili n« smrt, z v«llko sračo J« vselej ušel tuc«tom atentatov Američan izumil električno »trajnico Dal las, T«*., 22. Jun. — Ame-rlška armada bo morda kmalu dobila elektrfrno strojno puško, kl Jo J« IzumJI Vlrgll Klg«by. Neka pittsburška kompaftljf J® že naznanila, da bo prelikuslla strojnico In Jo Izlailjšala. Mag-netlčnl zvitek sprošča krogi« skczl cev strojnice. Hkrlte fiot« lahko i električno strojnico pokosile sovražnike, ker n« bi mogel dognati, kj« se nahajajo, strojnica ojierlra neslišno In silo dobiva Iz baterij ali |»e elektr^ ne Žic« f 1 General Smedley Butler umrl PH4lad«lphia, Pa., 22. Jun. — General Hmmll«y liutlar, kl jo pred nekaj leti šel V pokoj kot (Miveljnik mornaričnega vojaška-ga zlx»ra. J« včeraj umrl v tukajšnji mornarlčnl bolnišnici. Pokopal^* ga Je bolezen.na m« hurju l(i ledvic«h v starosti &H let. On je Ml zagovornik oja-čanja »imroten« sile z« obrambo Amerike in nasprotnik vojaška intervencij« v tujih državah, P red Bed nik hanadehe unije aretiran Toronto, Kanada, 22. Jun. — J. A. Aullivan, predsednik Kabli nadske mortiarsk« unij«, J« •retiran na »btofbo krš«nja regulacij glede narodne obrambe. V senci albanskih planin Prigode elovenekega vojake v Makedoniji * Spisal Ivan Jontez IV. Janez §reča tvojo u*odo Nekega toplega večera v juliju je zaneslo Ja-' neza pod »kalni breg na zapadnein robu mesta, kjer je vrel iz žive skale hladen studenec. Pri-Ad je po vodo, o kateri so bili fantje prepričani, da je najboljša v mestu. 8 seboj je imel pol tucata čutar, katere je ?a£el pri studencu odsotno polniti. Pri tretji čutari je začel motriti krčmo 'čiče' Nikole, ki je skromno idela v zatilju pod skalnim bregom, dvajset korakov od studenca. "Čudno," je zamrmral Janez, "vse ^ druge luknje v mestu sem ie obral, & tam le notri ie ni»iem bil . . . In vendar sem ie hodil mimo! . j . Hm, kaie, da sem vsakikrat dremal .. •• > J V tem je lahkih nog pribrselo Iz krčme ljubko dekle v beli obleki h domaČega blaga, okra-Aeni s pisanimi vzorci, s pisanimi majhnimi o-pa n kam i na nogah, s črnolaae glavice pa se ji je spuAdal po hrbtu dolg bel robec. Janez je polglaano zažvižgal. "Tak deklič!" jo je obču-do val. "Kdo bi verjel, da cveto v tej puščavi take žlahtne roie!" Mladenka se je ustavila pri studencu ter čakala. Janez pa se je, kakor prej z levico opiral ob skalo, z desnico prestrezal v Čutaro mrzli curek studenca, z očmi pa 'požiral' mlado neznanko. Njen drobni, ogoreli obrazek, ki se je smehljal v okviru iz lesketajočih se črnih las, spletenih v kite, in iz katerega se je svetlikalo dvoje črnih oče« kakor dvoje Črnih demantov, je očaral, da ni mogel odtrgati pogleda od nje- Nazadnje ga je ona opomnila: "Vojak, tvoja čutara je že polna!" Pri tem se je veselo za-smejala in izmed svežih rdečih ustnic so se za-blesteli drobni beli zop}e. Tudi Janez se je zasmejal. "Saj res . . ." je dejal, ker Čutara je bila res ie nekaj časa polna in studenčnica mu je tekla za rokav. Potem je spustil čutaro v kamnito korito, se obrnil k nji ter stegnil roko po lončenem vrču, ki ga je mladenka držala pod pazduho. "Daj, ti bom jaz natočil." Mladenkin obraz se je zresnil, nasmešek na obrazu ji je ugasnil. "To ni v navadi pri naa," je dejala ter ponosno odmajala z glavo. Ko pa je videla Janezovo zadrego — fant se je počutil kot paglavec, ko ga mati zaloti pri lončku s smetano — je prijaznejše pristavila: "Vzlic temu: lepa hvala!" Nato je natočila vode v vrč ter lahkih nog odbrzela nazaj v krčmo. "Kakor mlada srna . Jo je Janez s pogledom zaljubljeno spremljal, dokler se niso zaprla vrata ta njo. ^Presneti deklič. toliko da mi ni prvi hip ukradel srca! . . ." Ko se je vrnil v kaaarno, je bil fant, navadno vesel in zgovoren, nenavadno tih. Njegovi tovariši so to opazili in Upe ga je podražil: "Saj si videti kakor zamaknjen! ... Ali te je morda pogledala kaka 'bula'? . . . Pazi se, Janez! Te turške babnice imajo zapeljive o-ti . . . In kar ao »aakrlnkane, tudi nikdar na veš, ali nimaš morda opraviti zgolj s kako staro coprnico . . . Oči so namreč lahko vroče in mladostne, dočim je obraz kot izieta limona." Fantje so se zakrohotali, toda Janez se ni zmenil za nje In njihov smeh. Kakor bi bil sam, se je molče sezul, se stegnil vznak po postelji, sklenil roke pod tilnikom ter se »mehljajoč m-zrl v strop. "Kakor bi*videl deveta nebesa ..." se je Lipe obrnil k tovarišem, ki so se veselo režali. "Skoda fanta!... Turčlnl so namreč hudo lju- bosumni in če širokohlačniku zapeljaš njegovo staro — ali ona tebe. kar v njegovih očeh ne zmanjša tvoje krivde te brez ceremonij spravi na drugi svet — z nožem ali kroglo, kakor že nanese . . ." Prihod službujočega podčastnika je razpršil razigrano družbo. Fantje ao jo ročno pobrali k svojim posteljam, se začeli sezuvati in slačiti. Ko se je nato iz noči zateglo oglasila trobenta, kličoč k počitku, ao bili fantje že v svojih posteljah. V sobi je nastal mir in Janez je bil že na tem, da začne sanjati o lepi mladenki iz krčme pri studencu, kar se je po sobi raz-leglo strašno tuljenje, kakor da je kdo z razbeljenim železom dregnil bika. Fantje so se dvignili v svojih posteljah kakor bi jih pičilo sto gadov. Pri vratih viseča petrolejka, Vi je še edina gorela, je eipala medlo svetlobo na oduren prizor: Službujoči podčastnik — isti, ki je prvi večer grozil Janezu — je stal pred Rožmanovo posteljo, s pasom v desnici in "bruhajoč iz ust: "Prekleto prase, mater ti ... jaz te bom naučil, iti v posteljo z umazanimi nogami V ubogi Rožman se je pa zvijal po postelji kot črv na solncu in tulil kot ranjena živd. Takoj so vsi vedeli, da je surovi podčaatnik, ki je bil očivid-no pijan, a težkim usnjenim pasom udaril nič hudega slutečega Roimana po golih podplatih. Vedeli pa so tudi, da Rožman ni bil zadnji, temveč šele prvi na vrsti, Janez je pa zraven tega tudi vedel, da se drugi dan sicer lahko pritožijo, a to ne bo niti najmanj omililo udarcev, ki so že padli. V sili človek hitro misli. Ir tako se je Janez v hipu domislil pregovora: "Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal!" Nato se je naglo obrnil k Lipetu in Medvedu, šepetajoč: "Brž, fanta! Ljpe, ti ugasni luč! Medved, midva vzamema koc! In nič prizanašanja! .. Podčasnik je medtem dalje besnel:1 "Noge izpod odeje !" je kričal nad Rožmanom, ki je pa zgolj nanovo zatulil ter se še bolj zavil v svoj koc. Tedaj je pobesneli podčaatnik začel ■ pasom udrihati po tulečem, v odejo zavitem človeškem klobčiču, ne da bi gledal, kam pade. Pri tem se je penil: "Čakaj, prase slovensko, naučil te bom, mater ti . . ., kaj ae pravi, upirati se podoficirjem!" Divjak je postal slep in gluh za vse drugo in ni opazil, kaj se mu bliža. Tedaj pa je zmanjkalo luči in besneža je pokrilo nekaj težkega In mehkega, ga stisnilo, da so mu začele pokati kosti in rebra ter ga vrglo na tla. In potem je zadivjalo kakor v peklu. 2iva kopica pred Rožmanovo posteljo je narasla na nekaj tucatov. Po sobi so odmevali zamolkli udarci in pridružene kletvice. 1 Postelje pa so stale prazne, razen Crničeve, ki pa je bila tisto noč ponesnažena. — Zjutraj, ko so fantje pili običajno prežgan-ko, ki je v jf lavnem sestojala iz vode, je prilo-maatll med nje poročnik Bogdanovič, podoben sodčku in z obrazom lune, ki je bil dobil sive lase v kraljevi službi, a napredoval nI, ker ga je ljubezen do žensk in žgane kapljice vselej zapeljala, da je na kakršenkoli način zapravil priložnost do napredovanja. Stotnija se je morala brž postrojiti pred njim. Nato jc začel grmeti: "Lopovi! Svoje pred izstavljene napadate In pobijate! Ali je to disciplina? Uporniki! Zaslutili ste, da se vas postavi pred puške! . . . Poglejte, kaj >te storili!" (Dalje prihodnjič) Hotel tki sin Napisal Ivar Ujame Ali se more ves hotel zaljubiti? Zakaj ne? Posebno če se imenuje hotel "Pri dveh fakulte-tah" in če ne leti niti petdenet metrov stran od Sorbonne; zakaj ne? In še posebno, kadar se v deželi poraja pomlad . . . Začelo se je s tem. da se jp rodil "hotelski sin" — nekega posnoaprilakm dne, ko je son-ce že ob devetih zjutraj poAflja-lo svoje tople žarke na ozko. globoko dvorišče hotela "Pri dveh fakultetah". Vsi smo slišali biti deveto uro v zvoniku cerkve Ht. Etlenna du Mont, ko je babica pri drugem desnem oknu tretjega nadiitropja pokazala novorojenčka. In celo minuto so gledali gor vfjhotelir, kuharica« natakar, sobarica in devet in dvajset študentov. stoječih na dvorišču; gledali so belo telesc*, ki ji mežikalo v sonce. Neki prvoleten medici ner je plašno vprašal: "Zakaj pa otrok joče? Ali je bolan?" In hotalir je zamišljeno dejal: "Lahko bi ga krstili za Clau-da . . .w / - Nato pa neki študent : "Tudi Louis ne bi bilo napak." "Ali pa Firfcin." je boječe menil natakar. "Seveda, vsak moški iz hiše, pa Čeprav je še vlažen za ušesom, bi rad malčku vrinil svoje ime," je godrnjala sobarica. "NičemurneiiI" V pogovor Je segla babica, ki je zaklicala: "Obiski so dovoljeni šele od desete ure dalje." H tem je odločno zaprla okno. Tedaj se je gruča na dvorišču razkropila. Visoko zgoraj pa, prav visoko zgoraj nad strehami in pod neko drugo, veliko ainjo streho, so se podila bele ovčice. In v pisarni ja zvonil in zvonil telefon. Ko je hotel natakar steči tj*, ga je gospodar zadržal: "Ne! . . . Danes nič! . . . Danes ne maram nič slišati o poslih. Rajši mi prinesite moj brivski pribor." ' In začel se je pri vodovodu militi. Sobarica mu je držala zrcalo. Študentje so se pomenljivo »pogledali. In nekaj sekund nato ao se vsi brilfpri od* prtih oknih. Z menoj vred. Medtem ko sem se bril. mi Je moje zrcalo ladalo. da imam nekam čudne oči. Preveč rdeče. In vijoličaate kolobarje pod njimi. Prav nič lepo na pogled. In moja roka, ki je držala britev Je drgetala. Predatavljatl si morate, da je v tistem trenutku drgetalo devet in dvajset britev — da o hotelirjev! sploh ne govorim — v devet in dvajsetih hotelskih sobah s srci vred. kakor na primer moje. Posebno kadar mlatim — očitno prav tako kakor drugi — na Čudno usodo mladega dekleta. Bila je devetnajat let stara in rojana na francoskem otoku Martinique. In ko jo je njen brat, kl^je študiral pravo, vzel s seboj, je hotela tudi ona študirati pravo. Njen oče je bil uradnik. "Kuhala si bova v sobi ... In pohitela bova s študijem, kajti doati denarja nimava " TftkAen je bil njun aklep. Mm! potjo je pa bodočo odvetnico zapeljal neki popotnik prvega razreda. Kako lepo aije sonce. In kako jasno na našem dvorjšču o-patU. da je zunaj april! Sleherni trenutek so se ob odprtih oknih pokazali belo namiljeni obrazi. Nobeden ni hotel k "defileju" priti prepozno. Kajti vsi ali skoraj vsi smo bili zaljubljeni v mlado mater. Tudi natakar. Sicer je bil pa on tlati, ki Je dejal: "Njeni lasje ao čisto drugačni kakor lasje drugih deklet .. . Njeni lasje so črni ko svila . . . Naposled smo se vsi zbrali na dvorišču. Trije črnci, ki so študirali farmacijo, v smokin-gih. Kakšen drug dan bi bilo to smešno. Tisto nedeljsko jutro se pa nobeden niti nasmehnil ni, tako pobožni in ganjeni so bili njihovi črni obrfczi v njih. , Sobarica je tiho ihtela in neprestano ponAvljaja: "Prvi otrok, ki se je rodil v našem hotelu ... To. pomeni srečo.... .j . To pomeni srečo . . In zdaj nam je bilo dovoljeno iti po stopnicah navzgor in stopiti v sobo. Seveda le po parih. Eno minuto vsak par. Niti sekundo več. Hotelir, ki je stal poleg zibelke, je držal uro v roki in ni dovolil nobene sleparije. Mlada mati je bila zelo bleda in se plaho smehljala. Mialim. da se je bala bodočnosti. Prekinjen študij — in zdaj naj bi s pičlim denarjem, ki ji ga je pošiljal oče in ki je še zanjo komaj zadostoval za življenje, preživljala še otroka. Toda njene oči ao se kljub temu svetile in od časa do časa je obrnila glavo in pogledala proti zibelki. Ko smo bili spet spodaj, je žrtvoval hotelir vsakemu kozarec vina in ko nam je napil, nas je takole nagovoril: "Val veste, da naša mlada mati nima niti beliča. Jaz bom skrbel za njeno prehrano in stanovanje. Mialim pa, da bi tudi vi lahko nekaj prlapevali. Ce vam zvišam ceno stanovanja za deset odstotkov, bi ta prebitek kril stroške za otrokovo vzgojo. Kaj pravite?" Navdušeni smo vsi pritrdili. In hotel "Pri dveh fakultetah je imel sina. . Jui __ Toda še tisti večer je Avgust Balla, eden izmed črnih farmacevtov, pobral šila in kopita, pla čal svoj račun in zapustil hotel. Hotelir ga je strogo obsodil. In tudi vil drugi. Zaradi tiatih bore desetih odstotkov! Kaj takšnega! Ta Avgust Balla, ta velikan . . . Meril je namreč meter in pet in deveti deset! Najlepši in najtemnejši črnec, ki sem jih kdaj videl v Parizu! Niti trideset frankov torej ni hotel žrtvovati za mlado nezakonsko mater! . . . Kaj takšnega! .7. Kdo bi si bil mislil! . . . Krasna poinlad! Boulevard St. Michel je oze-lenel. In Luxemburftki vrt se je spremenil v salon. Naš hotelir je sedel v parku in zdelo se je, da sanjari ob pogledu na veliki ribnik, ko sem ga prijateljsko potrepljal po rami. Pa ni sanjaril: računal je. In rekel mi je: "Da . . . Avgust Balla jo je odkuril . . . Toda mladi materi je zapustil spomin . . ." "Davi sem dobil od njega pismo iz Marseilla; v njem mi sporoča, da je sit civilizacije in da hoče nazaj v divjino . . . Vendar mu ne verjamem niti besede . . ." I "Oh! . . _ "V farmakološkem zavodu je bil najboljši od vseh, to so mi povedali njegovi tovariši. Ljubil je civilizacijo in kar groza ga je bila pred divjino. Verjemite mi ... Od vseh stanovalcev se je najpogosteje kopal..." "Ah . . ." "In zdaj! . . . Mislim, da Je bil on tisti, ki Je. ko ste preteklo nedeljo po vrsti obiskovali mlado mater, pustil pri otrokovi zibelki majhen zavojček. Vsi ste gledali samo mater . . . Veliki Avgust je pa mislil na dete . . . V majhnem zavojčku, ki ga je drugo jutro našla sobarica, so bi|i zaviti tiaočaki." In hotelir je vstal in izginil. t Dolgo «em sedel kakor vkopaj In na klopci, ki jo je obaeva-lo sonce, sem skoraj jokal. Spominjal aem ae aolza, ki ao tekle po Avguetovem smokingu. ko smo po obisku pri mladi materi »topali po stopnicah navzdol. Ali vesti, da ao čmčeve solze bele? Sele nekaj ur pozneje sem to opazil Sinji pisemaki Avgustov papir — njegovo pi smo Is Mamllla, od koder je hotel nazaj f divjino — Je imel bele madeA«. V začetku tega spisa sem povedal. da je moja roka pri britju drgetala. In Ae zdaj drgeče; moje pero piše čudne čačke. Majhno afrUko mestece, ki ni imelo lekarnarja, ga zdaj ima. Čarodej Je in piše se Av-gust Balla. Spreten čarodej, to mi lahko verjamete. Čarodej. Belgijski kralj Leopold podpisuje dokument glede kapitulacije belgijske armade. KONCERT Napisal J, Kassai Juan Montesa je sedel v u-metniški sobi in strmel v sinjo luč električne žarnice; posvetila ee je, da bi naznanila prvo zvonjenje. Juan Montesa, najslavnejši violinski virtuoz zadnjih sjet, mož, ki je veljal za ne-prekosljivega v umetnosti go-slanja, mož z milijonskimi honorarji. Bil je tako utrujen. Preveč utrujen, da bi šel gor, v hrumečo, bučečo, razprodano dvorano. Kakor brez uma je že nekaj let drvel z ekspresnimi vlaki, parniki, avtomobili in letali. okrog zemeljske oble. Zmerom se je veljalo držati določenih terminov in sklepati nove pogodbe. Ali je že bil kdaj v tem mestu? Tegft' ni vedel. Koncertne dvorane so povsod na svetu enake, v New Yorku kakor v Sydneyu, v Moskvi kakor v Riu de Janeiru, prometna sredstva se pa tudi niso preveč razlikovala v različnih deželah. Zelena luč se je zasvetila: drugo znamenje. Juan Montesa je popil požirek vina, ki je stalo pred njim v kozarcu. Težko, sladko vino iz domovine. Toda tudi to vino je bilo tukaj plehko. Zdaj je' v njegovi domovini cvetelo in dišalo! Tu je bila pa trda zima. Oh, cvetoči pomarančevci v njegovi domovini! Kako bi bilo, mu je na lepem šinilo v glavo, če bi zdaj kratko in malo pobegnil od tod. Vzel bi klobuk in plašč in kratko in malo odšel; kako bi bilo, če bi se odpeljal v svojo domovino namesto čez ocean? Odpovedal bi koncerte, razveljavil pogodbe, turnejo po Ameriki opustil ali pa odložil za nedoločen čas . . . Rdeča luč se je zasvetila: tretje znamenje, koncert naj bi J se začel. Juan Montesa je svoje roke zakopal v svojo črno kodrasto glavo. Nekdo je prišel in ga prosil, naj gre v dvorano. Juan Montesa ga ni slišal. Tekel je mimo belo cvetočih grmičev, ki so se v vetru dvigali in pripogibali. Zaspal je bil. • Ko je Juan Montesa z mirnimi, ne prepočasnimi in ne prehitrimi koraki stopil na oder, mu je truden pogled ušel v dvorano. Visoki stebri, široke galerije, leskečoči se lestenci, uniforme. fraki, gola ramena, na-šminkani obrazi, bleščeči se nakit, kakor povsod. Kakor zmerom In povsod. Nasmehnil se je, rahlo, trudno, resignirano in se elegantno priklonil. In že je zahrumelo ploskanje. Prav tako so al ga predstavljali, tako vitkega, lepega, velikih oči. nekoliko melanholičnega, vse za ničujočega in vendar tako elegantnega. Ploskanje je ponehalo in spet zagrmek). postajalo je šibkejše in se nadaljevalo Juan Montesa je bil zmagovalec še preden je enkrat aamkrat potegnil z lokom po avojih goslih. Nikoli ni razočaral ljudi, tega se je dobro zavedal. Gosli si je vtaknil pod brado in začel igrati. Igral je dobro, zelo dobro, mojstrsko, tehnično dovršeno — toda prazno, brez srca in duše. Ljudje' so bili razočarani in se spogledovali, kakor da bi hoteli reči: to -je torej svetovno čudo ... in zategnili kotičke ustnic. Prve tri skladbe sa bile pri koncu. Bučno ploskanje. Juan Montesa je s komaj vidnim poklonom zapustil dvorano. Ko je šel skozi hodnik v umetniško sobo, je o-pazil, da so bile stopnice, držeče k izhodu, popolnoma prazne. Ce bi zdaj zbežal? Zdaj, ko notri sedi in čaka smetana družbe, ki si je odkupjJa.-pravi-co, da en večer bulji yanj. Prišli so vendar zaradi senzacije, zato naj jo dobe, in sicer večjo, kakor so jo pričakovali! Stopil je v umetniško sobo, si vrgel plašč čez ramena, si dal širo-krajni klobuk na glavo, pokukal skozi vrata in smuknil po stopnicah, obloženih s preprogami. Svoje gosli je tiščal pod pazduho. * • Ko je stopil na prosto, sta mu udarila vlažen sneg in dež v obraz. Mrazilo ga je. Kam zdaj, v tujem mestu, ko ni znal tujega jezika? Izhod koncertnega poslopja je bil v majhno, temno ulico. Juan Montesa se je trepetajoč zavil v svoj plašč. Počasi je stopal okrog poslopja, proti pročelju. Vhod je žarel v svetli razsvetljavi. Na velikanskih lepakih je blestelo njegovo ime. In pod njim zelen trak: Razprodano. Zapoznel avto se je ustavil pred vhodom. Eleganten par je stopil iz njega in izginil skozi ena izmed velikih steklenih vrat v razkošno razsvetljeno notra- »<* bilo na uhci T * V hotel ^ Medtem ko je l<*no stal na cest" ^ den sprevod ljudi ki vhodu Uo ** v »taromodnih obl^ Je bližala. Nekateri uZ Z lZTrT 8U,pali- 5 imeh Palice v rokah m£22! 8eoje Montesa. Ravnatelj ^ javoda za slepe je pri£» k njemu v hotel in njeirk tovnoznanega umetnika i za nekaj vstopnic za s|