32. Štev.
EzJubJs rasen neeSeHj En prašnikov vsa Is dan eb 10. uri doFc!ds!e>
Uredništvo je v Ljiibljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise itankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K T50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust.
Pavlami franko v državi SNS.
V Uubllanl, v četrtek 10. februar!« 1921.
Mm.
mm i
S®*?#**.
v.-iii\rL3*‘4L
:V-.
Silasii® jugoslov. socilafno - demokratične stranke.
Leto V.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta I\ 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ea ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacijo za list so poštnine proste.
Upravni&tvo ie v Ljubljani Frančiškanska ulica st.6'1., Učiteljska tiskarna.
Ustavotvorni odbor.
Komunistični načrt ustave.
LDU. Beograd, 8, februarja. (ZNU.) Danes le imel ustavni odsek sejo, na kateri se je nadaljevala načelna diskusija o načrtu ustave g. Pašiča. Predsedoval je dr, Milenko Vesnič. O. Filip Filipovič (komunist) je rekel, da se morajo pri razpravi o ustavi vpoštevati odnošaji, v katerih se ustvarja. V načrtu g. Pašiča se ne vadi, da so veliki dogodki, ki so se odigrali med svetovno vojno, zapustili svojo sled v ustavi. Izgleda, da so ustvaritelji tega m-črta prespaih te velike zgodovinske dogodke ter leta po svetovni vojni.
Kadar se govori o ustavi, treba je računati tuda s svetovnimi gospodarskimi dogodki in z mednarodnim političnim položajem, ker danes niti ena država ne more ostati kot samostojna gospodarska edinice. Vojna je služila kapitalizmu. Svet še vedno ne živi v mirovnih odnoSaJih, gotovo zato, ker je po vojni ostalo pri istem meščanskem redu kakor pred njo. Narodni problemi so v svetovni vojni izgubili svoj značaj, ker je na milijone ljudi moralo iti na bojne poljane za kapitalistične in imperialistične interese.
Samo svetovna ustava more vsem na-rodora zajamčiti, da bodo svobodni in samostojni. Kot dokaz za to naj služi sovjetska Rusija, ki stremi za tem, da se povsod uvede pravica samoodločbe narodov. Amerika ima 100 milijonov prebivalcev, Japonska 50, Angleška 50 in v vojni obogatele industrijske države tudi 50 milijonov prebivalcev. Iz tega se viidi, da je 250 milijonov ljudi več ali manj dobro preživelo to vojno, dočim ždvi l1/* milijarde ljudi
iv onih deželah, ki so gospogarsko odvisne Od Amerike in Anglije. Francoski fin. minister je nedavno govoril o finančni krizi na Francoskem tako, da ga ne bi prekosil niti najhujši boljševik. Italija je brez pre,-
. moga in brez kruha. Japonska se nahaja pred težko revolucionarno krizo. Iz malih državic je ententa napravila oporišče, na katero se naslanja v svoji kolonijalni politiki.
Tako ostaneta le še dve sili: Amerika in Anglija. Pa tudi te dve veliki državi sta
v velikem tekmovanju. Amerika gradi toliko vojnih ladij, da bo v petih letih njena mornarica močnejša kot angleška. Zaradi potroleia in nafte divja med tema dvema državama hud konkurenčni boo. Vse se pripravlja na novo svetovno vojno. Po podatkih, ki lih je predložil angleški diplomat Tlng, ki spada tudi med bužoaziio, ima, ako se računa deset zlatih rubljev za en ttnsleSk! funt, Amerika 19 milijard aktiv in nič pasilv, Anglija 17 milijard aktiv in 8 milijard pasiv; med aktivi je tudi 8 milijard ruskega dodga, katerega bodo dobili povrnjenega, kakor računajo. Francija ima 3 In poJ milijarde aktiv in 10 in pol milijard pa-*lv; zato poizkuša opleniti Nemčijo za 226 milijard zlatih mark.
Glede razmerja med žlvljenskimi potrebščinami in delavskimi pllačami se more red, da so v Ameriki padle cene živ* Ijenskim potrebščinam za 12076, delavske
Bratje Karamazovi,
(Oostovanje Hudožestvenikov.)
(J. K.)
Roman. Ko je Dostojevskij govoril ob neki obletnici na Puškinovem grobu, je dejal, da je ta prvi iz zemlje zrasli ruski poet ponesel glavno talno svojega bitja v grob. Kakor so bile te besede resnične za Puškina, v toliko večji meri je dokaz zanje delo Karamazovih. Zato je tako težko pisati o njih. Ko človek pretrpi strašno dramo ubogega Mitje, obnemore v silnih krčih Ivanovega raz-Ult!a J,? oklepa čistosti Aljoše, kot resne bilke v tem labirintu človeškega življenja in stvarstva, išče naprej, kajti razodeti se mu mora poslednja beseda. Dostojevskij sam mu je obljubljal, da napiše drugi del, kjer se razodene... Kaj? Iz njegovih zapiskov vemo, da je hotel napisati knjigo o Kristusu. Mogoče bo v sledečem delu romana Aljoša Kristus? Ali Ivan, Mitja? Grušenka Magdalena? Y temo groba prosijo
plače pa le za 100%, Na Angleškem so potrebščine poskočile za 170%, plače pa le za 130%. V Franciji se le življenje podražilo za 300%, plače pa so se le za 200% povišale. Na Japonskem so življen&ke potrebščine poskočile za 130?5, delavsike plače pa le za 60%. Pri nas v Jugoslaviji 'e razmerje med povišanjem cen življcuskim potrebščinam in delavskih plač 100 : 60.
Iz tega je razvidno, da je položaj delavskega prebivalstva neznosen. Delavci uvidevajo, da je kapital v vojni obogateS in da dolgove poizkuša naprtiti delavskemu razredu. Nadalie se tudi vtdl, da Je nepravilno razmerje med cenami žlvljenskih potrečšin in delavskimi plačami motor, ki ustvarja nezadovoljnost in revolucijo. Zato jo treba dvigniti produkcijo. To pa toliko časa ne bo mogoče, dokler bo iz pridobitnih odinlc izključena Rusija s svojim neizčrpnim virom sirovin in Nemčija, ki razpolaga z najboijimi tehničnimi proizvodi. Ainerka nam ne more pomagati, ker jo naša valuta slaba in je zaradi tega vse veliko predrago. Buržoazijski sistem za sedaj ne dopuSča nobene reiortne In dokaz, da le to res tako, fe naš ustavni načrt, v katerem ni sledu o kaki socializaciji industrije. Ta načrt ustave, ki ga je predložila vlada, Ima na sebi vse sledove preteklosti. Nameravani dvodomni sistem nas je bolj potisnil nazaj kakor pred vojno STbijanska ustava. Po tem ustavnem načrtu ni mogoče rešiti niti enega socialncga vprašanja in tako tudi ne narodnega. Zato vsebuje ta ustava kot strogo načelo zasebno lastnino. Dokler priznava to načelo, se država ne more vmešavati v gospodarske prilike lastnika in država ureja cene PO zahtevi družbe.
Dr. Sime Markovič (komunist) opozarja na razmere v naši državi in konkretno kritizira nastali položaj. Po njegovem mišljenju država Srbov, Hrvatov in Slovencev ni nastala na pravni, ampak na faktični način, ker bi bila mogla dati pravno podlago samo suverena konstituan-ta Radi tega edinstvo ni bilo posledica naraonih zgodovinskih procesov. V Srbiji n. pr. o Slovencih poprej niso nič vedeli. Naša država je nastala kot stranski produkt svetovne vojne. Oni dve leti po vojni pa, namesto, da bi se bila vodila politika narodnega ujedinjenja, se je vodila politika, ki je oddaljevala vse tri dele med seboj. Ideja narodnega edinstva je v težki krizi in država je v tem trenotku bolj oddaljena od narodnega edinstva, kakor je bila pred dvema letoma. To je žalostno ali resnično. Izvirna karakterizacija te fatalne politike je forsiranje centralistične preuredbe naše države. Fatalna politika je zasnovana na vse-stansko pogrešeni premisi, da je narodno edinstvo in centralistična pre-uredba ena in ista stvar. Ta politika forsiranja povsem naravno izziva su-rnnjo, da se za njo skrivajo hegemo-nistične težnje srbske buržuazije.
Dr. Markovič se spominja na Radiča, ki je tedaj, ko se je ustvarjala naša država, govoril o enem narodu s tremi plemeni, sedaj pa nastopa za Hrvatsko državno individualnost. Končno kritizira dr. Sime Markovič ukrepe proti stavkam, katere so bile pa gospodarskega značaja in ki so imele namen, da si proletarijat materijelno odpomore in obsoja vladno »obznano«, s katero se je razpustila sindikalna gospodarska organizacija, v kateri se je bilo udružilo nad 250.000 proletarcev. Tudi agrarna reforma se še ni izvedla. V poljedelstvu, v obrti in industriji se tudi še ničesar ni ukrenilo. Vse to označuje dr. Markovič kot greh buržuazije, ki se hoče potem nasilja obdržati na vladi in nastopa proti odredbam, ki jih predvideva Pašičeva ustava, katera ne jamči niti za politične, niti za meščanske pravice. Samouprava je po Pašičevem načrtu samo fiktivna. Dr. Markovič zahteva. da se v ustavi vpošteva nače-
lo	obvezne zaščite delavca in kritizira določbe o eksistenčnem minlmu.
Radikalec Ljuba Jovanovič predlaga, da se predloži ves materijal, ki ga je včeraj predložil poslanec dr. Vošnjak. Poslanec dr. Laginja zahteva, da se izdajajo komunikeji o se-
jah ustavotvornega odseka, nakar mu odgovori dr. Vesnič, da je to že sklenjeno. Seja se je končala ob dvanajstih 45 minut.
DANAŠNJA SEJA USTAVOTVORNEGA ODBORA.
LDU Belgrad, 9. febr. Danes dopoldne se je vršila pod predsedstvom dr. Vesniča seja ustavnega odseka. Posl. Ojonovlč (republikanec) je omenjal v svojem govoru, da ie vprašanje zedinjenja Izven diskusije. Ustava pa mora obsegati vse naše socialno življenje. Zagovarjal je republikansko obliko države ter načelo, naj bi o tem odločil narod sam. Izjavil se je proti senatu ter poudarjal potrebo, da si konstituanta določi delokrog svojega dela.
V	imenu Jugoslovenskega kluba je posl. dr. Šimrak naglašal, da ni v vladnem ustavnem načrtu ničesar glede notranje ureditve države. Ustava naj bi bila plod skupnega SDoraztima. Nadalje je zagovarjaj načelo pokrajinskih zborov.
Posl. dr. Spahe (musliman) se je Izjavil za ureditev države po pokrajinah. Nato je odgovarjal posl. dr. Markovič na izvajanja posameznih govornikov.
Komunisti in ustava.
Pred dvema dnevoma je bila dana komunistom prilika, da povedo svoje mnenje o ustavi in o bodoči ureditvi jugoslovanske države.
Povedati moramo odkrito, da smo bili precej iznenadeni, ko smo prečitali govore komunistov Filipoviča in dr. Sime Markoviča.
Ne vemo, če so postali vsi komunisti res tako krotki in pohlevni golobje, ampak ta dva gospoda sta še krotkejša! Niti ena besedica ni padla o revoluciji — o krvavi revoluciji že celo ne, kakor so jo zasanjali ljubljanski dobrovoljčki z dolgim jezikom v različnih gostilnah, kjer so že vnaprej delili bogat plen s kolodvora, do katerega jim bo pomogla »krvava rihta.« Tudi nobenih slavospevov na kralja Lenjina ni bilo, tudi ne na slavnega vojskovodjo Trockega 300 km za fronto — prav nič ni bilo slišati 1 Vsega tega ni bilo slišati, ampak govorili so gospodje nekdaj krvavi, danes pa koruzni komunisti tako, ne kakor govore »so-cijalpatrijotje« danes, ampak kakor so govorili isti »socijalpatrijotje« že pred 40, reci in piši: že pred štiridesetimi leti! Ne, ne, gospodje! Srbski komunisti so daleč za drugim svetom 1 Kar oni imenujejo »komunizem«, to smo imeli mi že tako zdavnaj, da smo na to — pozabili!
Kaj je povedal n. pr. posl. Filipovič? Njegova Izvajanja se po vse-lt: rjiuia-\r~'---------------~
bini prav nič ne razlikujejo od tega, kar je pisala »socijalpatrijotska« dunajska »Arbeiter-Zeitung« ali pa berlinski »Vorw3ts« že med vojsko! Da so vojske plod kapitalističnega družabnega sistema, to ni za naš nič novega. Ravno tako ni za nas nič novega, da bo kapitalistični družabni sistem rodil zopet nove vojske. Novo tudi ni to, kar nam pripoveduje posl. Filipovič o razmerju delavskih plač in današnje draginje. To je navadna statistika, ki jo pozna vsak, kdor se za te stvari zanima. Kapitalistični list »Jugosl. Lloyd« prinaša o tej stvari od časa do časa še bolje statistike, kot jo je navegel posl. Filipovič v svojem govoru v ustavotvornem odboru!
Formelno bi bil Filipovičev govor prav dober kot članek za »Rad-ničke Novine«, stvarno je bil pa jako slab za ustavotvorni odbor, kjer se ne gre za lamcntacije, ampak za pozitivno delo o ustavi!
Božanska je bila pa opazka posl. dr. Sime Markoviča, »da naša država ni nastala na pravni, ampak na faktični način.« Tako govori človek, ki pravi, da je »revolucijonar« I Ali je Že bila kdaj spočeta kakšna revolucija z notarskimi akti In z držav-nopravniml pogajanji? \saka revolucija, tudi mirna in nekrvava, ]e v jurističnem smislu nasilen fakt in ne pravni akt! Sedaj nam je jasno, za-
oči: temo, kjer tiho leži mož, ki je dal svetu eno največjih del. In jasna je zavest, da bo človek iskal in prosil tega poslednjega razodetja, dokler bo živel človeški rod. Zato duh ne more obseči vsega tega dela, ker misli uhajajo v temni grob, tja onstran.
Stari Karamazov nosi v svoji duši vso razvratnost in vse sladostrastje materije od vekov. On pljuje Kristusu v obraz za vse tiste, ki so kdaj tajili božjo besedo, samo zato, da poniža globoko verno rusko ženo in bo s tem večjo naslado potem poljubljal prstke njenih nožič, Boso-nožki ubije vse njeno človeško dostojanstvo in ko diha pred njim Ie telo, se sladostrastnež dotakne tega telesa v pijanem razkošju. Toda on se hoče zabavati tudi z vprašanji: Je Bog, ali ga ni? Je nesmrtnost? In ta vprašanja so zanj tako sladostrastna zabava, kakor pijanost od konjaka. 2e ves pobit od starosti se lišpa za tisti trenutek, ko pride k njemu Grušenka, oživela Venera, katero čaka za to pot tritisoč rubljev.
Za ta denar ve Mitja, sin iz prvega zakona. Ko se je rodil, mu je umrla mati in potem je živel tam zadaj nekje na dvorišču pri slugi Grigoriju. Brez srajčke, bosonog je capljal po dvorišču, prepuščen le samemu sebi. Tak je stopil v življenje. Edina dedščina je bila Karama-zovska široka- natura, ki poseže vedno do dna. V duši orje strašna misel: ubiti očeta, ki ga je ociganil za življenje, denar ter mu hoče v poslednji ui ugrabiti njegovo Grušenko. Ves divji plane nekoč v sobo in starec komaj uide smrti. Pozneje se približa v tihi noči in zvabi starca z dogovorjenimi znaki za prihod Grušen-ke k oknu. Te znake je razodel starec edinole le Smcrdjakovu, nepriznanemu sinu z neko »smrdečo«. Ta božjastnik živi kot žival, a vendar diha v »jem strašna Karamazovska črta: nagon. Starec se približa k oknu. In zgodi se, da leži pod oknom s tolkačem ranjeni sluga Grigorij, ki je prišel tisti čas na vrt, ko je Mitja gledal v okno. V sobi pa počiva ubiti Karamazov, ovoj, v katerem
so ležali trije tisoči raztrgan na tleh. Kdo je ubil očeta? Kdo drugi, če ne jaz! govori Mitja preiskovalnemu sodniku v vasi Mokro, kamor je zbežal za Grušenko v tisti strašni noči. »Vi ste umazali mojo dušo, oh kako umazali s svojimi vprašanji,« govori Mitja. »Pred bogom, očeta nisem ubil.« Odpeljejo ga v ječo.
Aljoša, najmlajši sin sladostrast-nika, v katerem je svetost in vera beseda postala, ki ljubi vsako bitje na svetu, ki dvigne Grušenko iz brezdna njenih naslad do Magdalene, ne verjame v greh Mitje. Kakor tiha božja beseda hodi med ljudmi, tolaži otroke in vse druge, ki trpe pod strašnim bremenom ruske trojke. ko jih jc potlačila v svojem divjem begu.
Ivan je prepričan. Toda v pozni noči mu razodene Smerdjakov, da je on ubil očeta in mu Izroči tudi denar. Vse natančno in premišljeno. Ivanu se zgozi pred to pasjo naturo, toda Smerdjakov ga prepriča, da je ravnal le po njegovi želji. Kajti on mu je govoril, da ni boga, da je na
kaj se oča Pašič gospoda »revolucij jonarja« Markoviča ni zbal in ustrašil. Revolucionarji s takimi teorijami o »krvavi revoluciji« so popolnoma mirni In solidni gospodje in roba Jz vagonov nt ljubljanskem kolodvoru še dolgo ne bo pokradena!
Pravilno pa je bilo naziranje posl. Markoviča o tem, da narodno edinstvo še ni identično s centralizmom. Država je stvar za sebe, dočim je centralizem, avtonomija ali pa sovjet samo upravna forma države, ki se lahko menja po potrebi.
Tudi sovjetska ustava ni tista edina rešitev za blagor ljudstva, kakor nam hočejo to oznanjevati komunisti. Za Rusijo je mogoče ta državna uredba dobra, a kdo ve, če bo tudi za nas? Sovjetski sistem kot tak ne garantira prav nič »vlade kmetov in delavcev.« Sovjetski sistem je sistem, kakor vsak drugi. Mi danes ne vemo, ali se je v Ruisiji ob-^ nesel ali ne. Mogoče se je. S tem paX Se ni rečeno, da se bo obnesel tudi pri nas. kakor ne vemo, če bi se ob« m sel pri nas švicarski kantonski sistem, ali pa francoski centralistični sistem ali pa angleški sistem samouprave! Severni medvedje ne more« jo živeti v tropičnih krajih in na se« vernem tečaju poginejo afriške pal- i me. Ni vse za vsakega in za povsod lil
S priznanjem sicer konštatiramo dalje, da je govoril dr. Markovič mnogo o zaščiti delavstva potom' ustave, in s priznanjem konštatiramo, da je našel velevažno vpraša-, nje o minimalnih delavskih plačah (Minimallohn), toda z žalostjo v sr« cu moramo ugotoviti, da vse te lepe in za delavstvo silno koristne in ve« lepomembne zahteve niso nikak plod komunističnega sovjetskega gibanja v Rusiji, ampak to so že prastare zahteve nemških zaničevanih >>socijalpatrijotov« in še bolj zaničevanih angleških »trade-unionistov», in kolikor nas ne vara spomin, je bil eden najbolj vnetih zagovornikov delavsko zahteve po minimalni plači sedanji angleški ministrski predsednik Lloyd Georges, ki gotovo ni nikak komunist po milosti kralja Lenjina!
So stvari, ki se jih mi lahko od Srbov učimo, so pa tudi stvari, ki se jih morajo Srbi učiti od nas še dolgo, dolgo časa! Med te stvari spada tudi
—	socijallzem in socijalna vpraSa-nja. Pa brez zamere, gospod Žorga, da ne bomo vedno Imeli »patra« Le« meža v pesteh.______________________
Leto 1873.
Leta 1866. je bivša Avstrija iz-! gubila vojsko z Nemčijo. Plačati je morala vse svoje ogromne vojne stroške, plačati je morala za tedanje čase prav občutno vojno odškodnl-
mi
svetu vse dovoljeno. In vse, kar je ves čas govoril, pade pred Ivanom tisti hip v prah. »On tam gori, zahteva, da greva jutri pred sodišče In sprejmeva kazen.« V tisti noči pa se pogovarja z njim, ki je v njem. Ta je razum vseh vekov, njegov drugi jaz. »Kaj boš hodil? Ti si na potu do Boga-človeka, kateremu je vse dovoljeno. Ti postaneš Bog in zato je ukaz, da pogaziš vse kar je človeškega.«
Na dan sodbe se prikaže Ivan pred sodiščem. Ničesar ne izpove, tako je ukazal on. Toda tisti »tam gori« je močnejši. Po strašnem boju izpove vse. Kje so priče? Ivan se spomni njega z repkom, zavrženega angela. Zblaznelega odpeljejo in mužiki, porotniki obsodijo Mitjo greha.	.
Zakaj ga obsodijo? Ali so se re« snično zmotili? Ali ni morda obso« jen za vse grehe svojega rodu? Mir tja sam sprejme kazen nase, ne za dejanje ampak za misel. Tam pod zemljo v rudnikih sc bo očistil in zapel v okovih himno bogu.
jno Nemčiji in doživela je ustavno ikrizo, ki se je končala z uvedbo dualizma. Leta 1866. se je začel z razdelitvijo države med Nemce in Ogre razpad monarhije, ki se je končal 1. 1918.
Bivša monarhija je bila po izgubljeni vojski v takih denarnih stiskah, da je morala država, če je hotela zadostiti le najprimitivnejšim svojim obveznostim, prodati celo železnice različnim judom, ki so za časa vojne silno obogateli — kakor danes!
Verižništvo se je bilo razpaslo namreč tudi takrat, kakor po vsaki vojski, samo da ni bilo tako občutno, ker je bila vojska le lokalnega značaja. Denar, ki je prišel iz državnih blagajn v verižniške roke, se ni vračal nazaj v državno blagajno, ampak prišel v obilni meri med ljudi zaradi ogromnega razkošja, ki je laicrat ravno tako zavladalo kakor danes.
Kjer je pa dovolj denarja med ljudmi, ga poiščejo finančne hijene, Če ga noče videti državna oblast. Okrog 1. 1870. se je začela v bivši monarhiji »obnova«. Hoteli so obnoviti po vojski porušeno gospodarsko življenje in ustanavljali so akcijske družbe In banke v ogromnem številu, ki naj bi to nalogo prevzele. Ve-rižnlška podjetja so rastla iz tal kakor gobe po dežju. Vsaka taka družba, bodisi akcijska ali pa privatna banka, le »delala« z milijoni kapitala, katerega pa v resnici — nikjer ni Mo.
Tiste denarne družbe so se namreč ustanavljale na sledeči način: Zbrali so se trije ali štirje gospodje, ki so imeli »vpliv« pri vladi (po navadi z »mazanjem«) in dobili so koncesijo n. pr. za banko. To je bil prvi korak: koncesija. Drugi korak: natis kolikor mogoče velikega števila naravnost umetniško izdelanih delnic. Teh delnic so dali za nekaj milijonov
v	blagajno. To ie bil ves nJUiov kapital — pravega denarja ni bilo v blagajni niti solda 1 — Nato so začeli delati reklamo. To je bil tretji korak. Delali so jo na sledeči način: Najprej so kupili kakšen »grunt« ali kakšno fabriško podrtijo, seveda ali pa puf, ker pravega denarja kakor rečeno niso imeli, ali pa so nesrečnemu lastniku obesili nekaj svojih akcij (brez vrednosti) na vrat Potem so počakali mesec dni ali dva in lepega dne je izšla v časopisih »sijajna« bilanca, ki je izkazovala po 20 ali še več procentov čistega dobička. Vsled tega so akcije na borzi »poskočile« In ta moment so izkoristili prefrigani falotje, da so jih obesili lahkovernim ljudem za drag denar, s katerim so potem plačali prvo, v časopisih oznanjeno dividendo. To izplačilo je lahkoverne ljudi seveda popolnoma prepričalo o solidnosti družbe ali banke in akcije so se vzpenjale na borzi do nebotične višine. Oni prvi, ki so take akcije imeli lz prve roke, so Jih lahko prodali za lepe dobičke in s temi dobički so dosegli dvoje: nakupili so sl za en del zopet kakšnih drugih akcij, v nadi. da bodo tudi pri tistih napravili dober »rebah«, ostalo so pa pognali na plesih in veselicah v veselem rajanju z napol ali popolnoma nagimi »Lebedamarai« ali po domače rečeno: s cipondri.
Ko pišemo te vrstice, res ne vemo, ali pišemo zgodovino 1. 1873. ali zgodovino 1.1921.1
Toda veselemu pustu je sledila žalostna pepelnica. Lepega dne je naznanila velika firma, ki ni mogla najti več dovolj kalinov, da bi ji nosili denar, da ustavi svoja plačila, t. j. napovedala je konkurz. Slo se je za nekaj malega, samo za malo
Sredi, na temnih božjih potih stojiš in se uprašuješ? Kdo bo tisti? Aljoša, ki je zapustil samostan, stopil v svet in združil krog sebe otročiče? Mitja, tam pod zemljo? Ivan, ki ga je skušal hudič? Človeku pa je potrebna vera, kajti razum je uničil samega sebe. Pretežko je spoznanje, da »en gad požre drugega« —. Ali je le to cilj teh bitij? Vse porojeno iz razuma, pa je »palica z dvemi konci.« Z očmi loviš rusko trojko, v katero so upreženl razum in čustva ter podzavest, tista večna sila. Vsa tesna drvi, sneg škropi krog nje, da ne vidiš, ali je prepad, ali solnce pred njo. Vračaš se k predgovoru iz Janezovega evangelija: Resnično, resnično Vam povem, pšenično zrno, ki v zemlji ni umrlo, ostane samo; če pa je, bo rodilo obline sadove.
Na odru. Težak je problem, postaviti na oder roman. Ponesrečile so se vse dramatizacije tega dela in zato moram priznati, da sem šel v gledališče z nekakim, dvomom. Kar
število milijonov. In takrat je zagrmelo po celi Avstriji »papirnato« blagostanje in bogastvo na tla.
Dunaj je rajal In plesal kot nor
v	slavnostnem razpoloženju svetovne razstave. Debeli bankirji so prevažali svoje baletke v kočijah, v katere je bilo vpreženlh po 16 konj,
—	avtomobilov še ni bilo tačas — šampanjec se je pretakal v potokih, pevci so peli, fijakarji žvižgali, skratka cel Dunaj je bil ena sama velika opojna orgija pregrešnega uživanja in veselega mesenega razkošja.
Ko so se pa Dunajčanje usodnega dne prebudili, so videli, da se je spremenil sladki šampanjec v kislo so-dovico!
Tako je bilo 1. 1873. p. Kr. r., da ne bo kdo mislil, da pišemo o Ljubljani 1. 1921.
Za delavstvo celjske cinkarne.
Iz Belgrada smo včeraj popoldne prejeli to-le poročilo:
»Poslanec sodrug Anton Kristan je v torek dne 8. t. m. interveniral v ministrstvu za šume In rude radi odpusta delavcev v celjski cinkarni Minister bo tozadevne predloge s. A. Kristana v sredo dne 9. t m. predložil financijsko - ekonomskemu komiteju. Sodrug A. Kristan bo v sredo popoldne zopet konferlra! z ministrom dr. Križmanom še o nadaljnih korakih, ko sprejme finandjsko-eko-ttomski komite stavljene predloge. Celjsko delavstvo naj bo mirno. Kar |e mogoče, »e bo storBo.«
Varanje zunanjega sveta.
Za&rebiki »Socijallsta« piše:
»V berlinski »Rothe Pahne« čttamo dopis datiran z dne 6. januada Iz Belgrada, Id so ga tamkajšnje komunistične kapacitete poslale preko dunajske** dopisnega orada »Ro«ta« v Široki »vet. Ta dopis Ima naslov »Reakcija v Jugoslaviji«. V njem $• najprej pripoveduje, kako Je splošna stavka nastala najprej zaradi tega, ker Je vlada zabranila vse komunistične liste, uetavfla delovanje stranke. Med ostalimi Čudeži pripoveduje tudi, da eo voditelji stavke ▼ nekaterih krajni kar »gtaSU, da Je priHo do krvav& bitk v Zagrebu, da lo proglašeno obsedno stanje, ter da Je vsak promet zaradi silnega revolucionarnega gibanja tako t Beogradom, Zagrebom, Ljubljano Itd, popolnoma ustavljen. V mestu Jugoslavije so pač revoiiucl-pognall munk tiska skladišča v arak, toda sovjeti, ki so bfli proglašeni, so blil uničeni e krvjo ki terorjem. A da r«. voducUa ni uspela, so krivi aocliatal demokrati a Kristanom In »nezavianl socttaU-ett« Lapčervtč In Topatovtč. V Srbiji sploh ni socialnih demokratov Ib ne kake druge eociialfattčne stranke, ker da eo val delavci komunisti botJSevfld, a po ostali Jugoslaviji da je devetdeset odstotkov delavstva komunističnega . , .
Najrajši bi priobčili ves članek, da bi se čttatefri od srca nasmejali, pa nam tega n! mogoče, ker Imamo premalo prostora ter smo se omeJHI samo na ta kratek posnetek. Zakaj tako pišejo v tug svet, 1» Jasno: da bi se zyaradl svoje kukavičje lo-kavosti opravičili pred moskovskimi gospodarji ter da M nadalje mogli varati, kako Je Jugoslavija zrela za revolucijo, pa da ao umo socialisti krivi, da ]e n! Seveda rezultat vsega tara biti: — pare, pare, gospodtae, da pobijemo te aocUuMate...
Razen na Dunaj so seveda poaiall vest o grozovitostih v Juaodav« tudi ongle. Kernu Usta »Dafly Herold« tar napisa«, da ie trajala v Zagrebu bitka tri ure ki da Je v njej palo 60 delavcev. In 120.000 Wran-gJovHi častnikov, da le zadušilo revolucijo v Jugoslaviji, a v Belgradu sicer ni bfflo bitke a« Je zato aretiranih 1000 komunistov .,.
Prav tako kakor nalažejo zunanje so-druge o dogodkih v Jugoslaviji, tako nalažejo delavce v Jugoslaviji o tem, kako ]e po svetu in v Rusiji.«
To so res rojeni lažnikl in bre«z sramu.
Politične vesti.
—	Državni podtajniki. V svoji včerajšnji seji je razpravljal radikalni klub o trne-novamju državnih podtajnikov ter Je končno zavzel napram temu vprašanju odklonilno stališče, — Dr. Žerjav bo protestiraj.
+ Razmejitvena komisija proti Italiji. Vlada Je določila generalštabnega polkovnika Danila Kalafatoviča za načelnika naše razmejitvene komisije, ki bo sodelovala pri določitvi meje proti Italiji. Vojni minister bo šele danes določil ostale člane komisije ta strokovno osolje.
+ Kako so se komunisti igrali s strokovnimi organizacijami Zagrebški »Socialista« piše: Svetovna gospodarska konjunktura gre v tkzv. balsse perij od o, t J. v dobo padanja blagovnih cen. V Ameriki, Id Je prva v tem pogleda, so padle cene blagu v šestih mesecih za 65 %, delavske plače pa za 30 do 60%. Brezposelnost, k! se je začela v Ameriki ki Je normalna kriza brezposelnosti zaradi nadprodukclje, se Je začela širiti po vsem svetu. V tej dobi industrijske krize, ko imajo kapttatistl interes na tem, da mečejo delavstvo na cesto, da mu znižajo plače — v tej dobi so bili komunisti v Jugoslaviji izzvali generalni štrajk, ki Je kB v korist buritoazlji ta v ikodo delavstva, ki ravno ta štrajk Je bil buržoazljl zažeJJen povod, da Je v najneugodnejšem času za delavstvo — razbila delavske sindikate (na Hrvaškem, v Srbiji op. tv.). S svojimi akcijami so komunisti delali na roko buržoazljl In v škodo delavstva. Dočtan so se komunistični vodje doslej pokazati velike revoluctionarje v besedah, eo se v svojih »akcijah« pokazal! veliko strahopetce. Poleg mftfh prošenj, M so jih poslali vladi zaradi razpusta njih političnih organizacij ta zaradi sindikatov, s čemur so se odrekli tretji InternaciJonail zavoljo sindikatov, niso doslej ukrenili še prav ničesar, razen tega, da so njihovi voditelji KauričI, Cvtjlčl et oomp. pred zagrebško policijo IzjavfH, da so stadftati — humanitarne Institucije!!!
+ Se ena komunistična! List »Socialista« poroča, da je komunistična stranka po znanih kmečkih nem kih na ttrvtškem, ki eo se začeli radi žigosanj* živine ta vozov, poročala v Moskvo, da eo te nemire Izzvali komunisti. Večje laž! pač niso mogli natveztti Rusom. No da, rabili so denar!-.
+ Agrarne razmere v Dalmaciji. Rad! spopadov v Dalmaciji med sdjakl In P> sestniki so posetUl trije zemljoradnlšfc! poslanci, Lovričevič, Vršalovlč in FranK ministra za pravosodje ta za notranja dela ter se dogovorili v sporazumu z ministrom za agrarno reformov da se takoj uredi agrarne razmere v Dalmaciji Poslanci so Ministrom tzročU obširno spomenico.
+ Volitve v julijski Benečiji. Volitve v Italijansko zbornico, ki »o bile v novih fcraJEh razpisane za 27. marca, so odg odene na 3. april.
+ Italijanski socialisti za cenejši kruh. Italijanski socialisti bodo v Italijanski zbornici predlaga«, da se uvedejo dvojne cene kruhu. Za revnejše loje naj bi ostala današnja cena kruha, dočim naj bi plačali Imovltejši višjo ceno. V slučaju, da vlada sprejme ta predlog, prenehajo socialisti z obstrukcijo v parlamentu.
+ItaHja Je priznala Vorovskega kot uradnega zastopnika sovjetske vlade v Rimu.
+ BeneS o rapattski pogodbi. V pogovoru z rimskim dopisnikom tista »Petft Parisien« Je Izjavil dr. Beneš, da si Je s podpisom rapaiske pogodbe postavila Ite-HJa pomične smernice, katere zasleduje maia ententa že od poletja dalje. To dejstvo bo dovedlo do tbUžanla Jtattte ta one skupine držav, ta pripadajo mali en-tentl. Če je kdaj padla kaka senca na od-nošaje med Italijo In Češkoslovaško, je po zagotovilu dr. Beneša sedaj položaj popolnoma razjasnjen. Njegov prihod v Rim Ima
namen, da se urede vprašanja, ki so v zveri z vzpostavitvijo Osrednje Evrope, katero vprašanje namerava češkoslovaška reševati sporazumno z Italijo, Francijo ta Anglijo. Vloga male entente mota ostati ista, kakor doslej, biti mora namreč orodje za mdr in konsolidacije držav Srednje Evrope, vse to v skladu z določiti saintgermainske ta trianonske pogodibe. Avstrijsko vprašanje se bo razpravljalo na konferenci v Portorose, ko se dr. Beneš s francosko In angleško vlado dogovori o problemih, ki so na programu. Prihod dr. Beneša v Parfe pričakujejo v petek ali soboto.	2
+ Umorjeni grški socialisti. Kakor Javlja »Da0y Herald«, so trije poslanci grške socialistične stranke, ta so posetili Moskvo, im svojem povratku domov Izgubili življenje. Ladjo, na kateri so se vračali, so turški pirati na Črnem morju napadli !n omenjene poslance masakrlraM.
+ Nova Internacionala. »Humanite« objavlja Izporočilo komunističnega odseka komunistične tatemaefonale, k! so ga podpisali Staovje, Lenta in Trocki ta ki ostro nasprotuje ustanovitvi nove Internacionale na Dunaju, ki se zaznamuje kot internacionala 2*/«. Izporočilo Imenuje avstrijske socialistične voditelje narodne Izdajalce In pozMje vse zavdne delavce vsega sveta, na) bojkotirajo internacionalo 21/*.
+ češkoslovaški zunanji minister dr, Beneš Je včeraj obiskal papeževega državnega tajnika kardinala Dasparija ta papeževega sekretarja Tedeschlnlja In Cerotttja. Danes je odpotoval minister v Neapelj. Na kolodvoru so se k slovesu zbrali minister grof Sforza in več drugih državnikov. — Na svojem povratku skoz! Ljubljano bo obiskal todl dr. Lemeža.
-I- Romunski sociali*« In DL Interna, clonala. Po prihodu romunskega socIaHstič-naga odposlanstva Iz Moskve, le Imela stranka konferenco v Bukarešta. Podani so bM trije predlogi. Prvi je zahteva! prlklo-pdtev k III. Internacionali to je dobfl 18 glasov. Centralistična skupina (12 glasov) je predlagala, naj ostanejo vse strankine struje zvezane v skupnem delu. Desničarski zastopniki, ki so biti za obnovitev zveze z IL Internacionalo, eo dali 8 glasov. S to konferenco se le romunska socialistična stranka razcepila. Na občnem zboru 5. maja pade končna odločitev.
+ Poraz švicarskih komunistov. Zanimiv preobrat se je IzvršB tekom par let
v	švicarski socialistični stranki. Ta stranka je bde prva, Id ie Izstopila lz IL Internacionale to se hotela priključiti Moskvi. Zgodtlo se je to v času, ko je imel še ves proletariat nekaj zaupanja do boJJševiške revolucije to do rešitve, ki naj bi IzSa lz Rusije. Izidi zadnjega glasovanja per referendum pa dokazujeta bolj kot vse besede IztreznJenje švicarskega proletariata. Na! podamo par številk: Švicarska socialistična stranica šteje okrog 50.000 članov. Nad 34.000 se je udeležilo glasovanja, ki bi nal odločilo oziroma ne odločflo vstop v IlL totermacVmalo. Izid Je naravnost pora® — za komuniste. 25.477 članov Je nasprotnih III. Internacionali; komaj 8.777 so Jih našteli komunisti zase. Razmerje 3:1. — Moskva se naj zahvali k takemu Izidu svoji nestrpljlvl politiki In svojemu razd.-ralnemu delu! Središča delavskega gibanja Zdrlch, Bern, Žereva, Neufchatd Itd. m oddala znatne večine glasov proti komunistom: le v Baslu, glavnem torišču boU-ševiške propagande, so dobili tretjeinter-naclcpalci lo"M) glasov proti 913. — Moskovsko frazeretvo ne vleče večr to Je dejstvo. In kdor tega noče Izprevldeti, naj premotil švicarskim podobne rezuJatate v Italiji, Avstrijski republik!, Nemčiji, Angliji Itd., reztaatate v deželah, ki Imajo res nekaj socialistične tiadloije. Da se Izvrši isti razvoj tudi na Francoskem, o tem ni dvoma. V Jugoslaviji pa stojimo že Kak med popolnim polomom komunističnega podjetja-	. ,
+ Zakonski načrt proti stavkam le Izdelal ameriški senat. Prva točka tega načrta vsebuje na kratko naslednjo modrost: Kdor bi delal ovire blagovnemu prevozu, kdor bi navajal prevozne uslužbence k za-
so podali HudoŽestvenikl, ni bila dramatizacija, ampak le ogrodje romana, ne samo materijeluo, temveč tudi idejno. Moral sem priznati, da tako podajanje romana ni njegov poraz, temveč zmaga. Toliko je v Do-stojevskem lepote in groze, da bi bila vsa preveč. Toda en del, je govoril o vsej. Kdor je poznal delo, je občutil tudi tu vso syetost AljoSe, grozo Ivana, ognjenik Mitje. Vem pa, da bo marsikateri, ki dela ni poznal, vzel v roke knjigo, da spozna eno največjih del Rusije. Tipi na odru so živeli tako resnično življenje, da sem se kakor malokdaj zavedal, da je stvarstvo tistega človeka, ki se mu je razodel v njegovem delu bog, tako živo življenje, kot vse okrog nas.
Podajali so te scene v približno istem redu, kot sem ga naslikal zgoraj. Oblika se mi je zdela ista, v kateri je gledal Dostojevsklj, ko je pisal. pred seboj te ljudi, ki dihajo čustva in misli,, ki niso last ene osebe,
ampak sinteza vseh vekov. Iz odra so nam govorili, da vse te misli in čustva resnično žive in so edino pravo bistvo človeka in njegovega poslanstva.
Omenil bi le to, da se mi zdi, da zadnja slika ne spada v ta okvir. Malo odveč se ml je zdela in želel bi si druge mesto nje. TI igralci niso poiskali v romanu scen, kjer bi se uveljavljala njih virtuoznost in bi v njih takorekoč kazali samega sebe. Ne — oni so se pred nami resnično borili za tiste najvišje ideje, ki dramijo človeštvo že od nekdaj. In le na ta način se je zgodilo, da se v eni sami kretnji razodene ves Dostojev-skij, kakor se zgodi v knjigi v enem samem stavku. Doživel sem to n. pr. tedaj, ko se Mitja pokloni muži-kom pred odhodom v Ječo. V tistem poklonu, s katerim so mu ti odgovorili, je živel ves Dostojevski!, kajti tisti poklon je priznanje duha človekovega in njegovega ,dostojaa-> st vat.
Gledališče. V teh večerih sem se nehote domislil grškega gledališča kamor so romali ljudje leta in leta, sedeli cele dni kakor pri daritvah ali proročiščih. Baje je bilo isto tudi v Sekspirjevem času. In vendar ni bilo tedaj odra, ne bogatih kulis, pri Orkih celo oseb nisi videL Izključeno je torej, da so hodili ljudje gledat svoje ljubljence, ali kulise. Romali so na božjo pot — poslušat »harpo, ki jo prebira gospod«. Zdi se mi, da so tam na odru umirale osebnosti, da se razodene drama, vse delo kot je In kakor se je v njej razodel božji duh. In ta je bil tako silen, da so le njega častili. Za grškimi igralci, Seksplrjevlm odrom, pasijonskimi igrami se Je rodil hudožestvenl teater. Meni se zdi, da ima z njimi nekaj skupnega.
Par misli sem Izjecljal, odvalil sem jih kakor breme, da se v tihem premišljevanju lahko povrnem k delu samemu, __________
pustltvi dela, bodisi ustno aill pismeno, sam ali g pomočjo kakih organizacij: bo kaznovan z globo do 10.000 dolarjev ali z zapo-rom do 10 let. — lz tega je razvidno, da se nanaša ta »zakon« predvsem na železničarje, pomorščake to prevozne delavce. Na bogate krvosese Je pa ameriški senat popolnoma pozabi, na tiste krvosese, Id se kartelirajo, da odirajo ljudstvo in pridržujejo ali uničujejo blago, da potem primanjkuje blaga ta zaraditega lahko ostalo blago prodajajo po oderuških cenah.
+ Splošna volilna pravica je bila odklonjena v poslanski zbornici z 249 glaso-
vi	proti 137. Seveda se to ni zgodilo v Jugoslaviji (tam še niso toliko nazadovali), ampak na — Japonskem. Po abecednem redu pa pride Jugoslavija za Japonsko,
+ Mehkosrčen Lloyd George je rekel svojem govoru v Birminghamu, da Je bij Nemčiji od zaveznikov predloženi račun napravljen po stanju njene dobrobiti. Ce' Nemčiji ne gre dobro, (Lloyd George tega še ne ve zagotovo), ne bo mogla plaičati. Lloyd George pa prosi (prosi!) Nemčijo, naj bi sprejela račun ta ne ponovila neumnosti Iz leta štirinajstega. Nemčija trna pravico, povedati svoje prottpredloge. če pa misli, da se izplačilu izogne, bi zavezniki tega ne trpe«. — KakSna Je torej macola tega govora? Morala le dvojna: 1. Nemčija sme povedati svoje pomisleke; 2. Nem« ČIM njeni pomisleki ne bodo nič pomagali.
Poverjeniški avtomobili.
Finančna uprava je začela slediti. Enkrat pravilno: zgoraj pri glavL Vsi poverjeniki, načelniki to kar le še podobnih kapacitet, brez katerih bi narod, za katero?« se voztto po »veta, ne mogel živeti. Izgube avtomobile. Celo vsako ministrstvo ba bnedo poslej samo po enega, ki po mnenju finančnega ministrstva več ko zadošča,
V	tolažbo pa oni gospodi, ki bi se znala ustrašiti, da jim bo tem krutim potom odvzeta vsaka prilika, da za narod dedujej«, povemo takoj, da se to ni zgodilo pri nas, ampak na Madžarskem. Pri nas, počemu, ko je Jugoslavija tako bogata, da lahka prenese te bagatelne stroške, ki itak nei znašajo več, kakor za en sam avtomobil kakih borih 200.000 kron na leto. Sicer bi se zdelo to kakšnemu nezadovoljnežu, ki Je čltal, da se je za brezposelnost cele Slovenije moglo preračunati samo 80.000 'Kj malo veliko. Ali to velja samo za nezadovoljneže. ki nočejo uvideti, da naj gre delavec za delom, če ne pride delo k delavcu, da naj gre torej jugoslovanski delavec slej ko prej v Amer&o, Nemčijo, Afriko, če g« slučajno tukaj ne potrebujemo. To velia za one ljudi, kt se Jim čudno zdi, da ni V, ubožni blagajni denarja za eno samo srajco razcapanemu siromaku, za avtomobil, 5, katerim se vozilo poverjeniki ob 10 uri 11 pisarno in izmučeni vsled skrajno napw* nega delovanja, ob 12 url lz nje, pa mora' biti na razpolago 200.000 K. Sicer pa najbrž delamo gg. poverjenikom krivico. K en vsak dan slišimo ta čitamo, da tej gospodi ni drugega na jeziku, m torej tudi v sred, nego dobrobit ljudstva, delovnega ljudstva. Prepričani smo laihko, da hi bili že sami davno, davno predlagali odpravo avtomobilov, ko bi jih ne ovirala pri tem prirojena sramežljivost, da bi hm namreč kdo podtikal demagogijo, ati kaj podobnega, kan se rado zgodi zaslužnim možem, ki delule-Jo za narod. Prav tako smo lahko prepričani, da bi vodja deželne vlade, ki je sklenil, da bo vodil vladne posle čisto objektivno, že zdavnaj izprevadei, da ni v redu, da se vozi poverjenik, pa če Je še tako postaven, z avtomobilom na državne stroške v pisarno, dočlm nima družina brezposelnega kruha, da bi se nasitila, drv, da bi s« ogrela, obleke, de bi se odela, ko bi, no da, ko hi prišla tudi do njega skoz! tapecirana vrata številnih predsob vest, da imamo v Sloveniji brezposelnost Ker pa oče-vldno tega še ne ve, mu povemo danes na glas, da imamo brezposelne, da jih imamo veliko, da jih je vedno več. Naša strokovna društva mu bodo z veseljem postregla S Številkami. Zato ga poživljamo, naj takoj skliče sejo deželne vlade in naj tam predloži osnutek naredbe, da se odpravijo vsi nepotrebni avtomobili, prihranek pa nakloni berziposetaim delavcem. In lep bo ta prihranek, kar vnaprej se ga vesetimo. Poverjeništvo za socialno skrbstvo, ki bo 2 veseljem marškalo na čelu, bo žrtvovalo prvi avtomobil: 200.000 K, poverjeništva za pravosodje drugi: 200.000 K, za tac ta bogočastje tretji: 200.000 k in tako naprei, p« bo takoj milita® *kup^ Avtomobili se bodo tem lažje pogrešali ker « resnično službena potovanja uradnikov Kak niso ni-koli na razpoko. Ker pa tudi vemo, dal vodja dežele vlade g. prof. Pitamlc nhna jasa, da bi študiral take malenkostne zadeve In ker se bojimo, da bi kak referent študiral stvar z birokratlčno naglico kakega pol leta, mu takoj tudi serviramo načrt naredbe za tisto sejo. Takole naj bi se glasil: Avtomobili so odslej na razpolago samo za potrebna službena potovanja, ki jih ni mogoče Izvršiti z železnico ati na drug cenejši način. Evidenca voženj se vodi pri predsedništvu deželne vlade. To bo nakazovalo avtomobil samo proti službe-notna zaprosilu* K katerem mora biti služ-
benl značaj in c!li, kakor tudi trajanje vožnje natančno označbo. VsJ potrebni avtomobili se odpravijo in prihranek nakloni poverjeništvu za socijalno skrbstvo za podpiranje nezaposlenih delavcev. — Ker vemo in ker je tudi taka navada, da mora biti vsaka postava komentirana, da je praksa takoj novorojene ne pokvari, in ker se Je zlasti bati, da bi razni poverjeniki, ki noč in dan mislijo samo na dobrobit našega milega naroda in ljudstva in bi tore!, vsi prepojeni od tega neprestanega premišljevanja, psihologično nujno utegnili smatrati tudi svoje najintimnejše opravke kot službene, prinašamo takoj tudi kometar k
tej naredbi. Takole nekako naj bi se glasil: Za službena potovanja ni smatrati izletov poverjenikov v svrho oddiha po napornem premišljevanju, tudi ne izpreliodov ali iz-prevozov poverjeniških milostiv. Prav tako tudi tudi ne naštevati agitacijskih potovanj ob volitvah in podobnih prilikah sJužbenlm, pri čemer je popolnoma vse eno ali se vozi dr. Šušteršič ali dr. Žerjav, Istotako ni smatrati za službena potovanja prihajanje iz doma v urad In zopet iz urada domov. Torej g. vodja deželne vlade: z majhnim naporom si lahko pridobite velike zasluge.
Dnevna kronika.
Vprašanje uprave trboveljske premogo-kopno družbe. Zagrebški dopisni urad je v torek Izdal zagrebškim časopisom naslednjo vest Iz Bel grada: Prometno ministrstvo pošlje prihodnji teden na Dunaj posebnega delegata, da uredi zadevo trboveljske pre-mogokopne družbe, katere uprava in administracija se nahaja še na Dunaju, toda se mora prenesti v Jugoslavijo. Delegat bo zahteval, da se uprava takoj prenese v Ljubljano oziroma v kako drugo mesto v naši državi. — Če bo vlada res ostala pri sv >11 zahtevi, bo gospodom okrog »Trboveljske« hudo, zelo hudo pri srcu in mošnjičku.
Sijajne plače. Iz »Uradnika« od 31. januarja t. 1. posnemamo: V Mariboru je ueki odvetnik izplačal 30. oktobra 1920 svojim 3 strojepiskam po 240 K, 300 K ta 700 K. Torej tega odvetnika stane vse pisarniško osobje mesečno 1240 K, kar ne dosega nM! plače ene perfektne strojepiske. Omeniti je, da ta odvetnik ni začetnik, da poseduje par hiš ki absolutno nd revež. Da nima nlka-kega koncipljenta, niti pisamovodje, to Ima Svoje ozadje, o katerem bomo drugič govorili. Čudit! se je, da se znajde kaka ženska moč, ki vstopi za mesečnih 240 K v neznano pisarno, kar ne odtehta niti 24 K predvojne plače. Ali more taka strojepiska pošteno živeti? — Nič boljša ni v Ljubljani to to ne samo v odvetniških pisarnah, ampak tudi v drugih prtvatirtb In celo lavnih Podjedih. Ali Je potem čudno, da se Siri tajna prostiucija kakor kuga? Bil bi že skrajni čas, da se pri nas Izdela ta uveljavi zakon o minimalnih plačah. Kdor rabi dejavno moč, jo mora plačati tako, da plača zadostuje za hrano, obleko ta stanovanje primerno krajevnim prilikam. Tak zakon nam je krvavo potreben.
Stanovanjski kurijozum. V Ljulljano pride človek, ki išče stanovanje. On Ima sicer svojo hišo, od katere plačuje svoj davek, ampak kot dober državljan pozna tudi c. kr. zakone svoje domovine, ki že vedno veljajo, In zato ne sili v svojo hišo, ampak gre v hotel. Tam sme ostati tri dni ta z dovoljenjem slavnega stanovanjskega urada Se 10 dni. Med tem časom nese v dva aJi tri liste toserat: Gospod Uče sobo itd. Ko gre v upravništvo po morebitne ponudbe, nanese slučaj, da najde med drugimi tudi ponudbo svojega najemnika, ki hoče oddati kabinet. Človek gre tja In ker se z gospodom ne poznata, se sklene pogodba. Človek, ki ga Nemci Imenujejo »Hausgeler« dobi kabinet v najem od svoje lastne stranke za mesečnih 300 kron, dočim »hišnemu jastrebu« nese celo stanovanje mesečno 40 kron, t. j. ravno za 1 1 ljutomerčanal — Tako nam poroča verodostojen vIt. Ml pa pravimo: Stranka ima prav! Danes ti. Jutri pa vil
Posredovanje dela v naši državi. Kakor po drugih državah, tako je vzela tudi pri nas posredovanje dela v roke držav«. Osnovale so se zato kmalu po preobratu
Javne posredovalnice za delo v Sloveniji, Srbiji, Bosni in na Hrvaškem. Izmed teh najbolje uspeva »Državna posredovalnica za delo« v Sloveniji, ki se je osnovala meseca Januarja 1919. Razdeljena Je v osrednji urad ta 3 podružnic (Ljubljana, Maribor Celje, Ptuj fa Murska Sobota). V pre-Ietu (1920 je zna5ai njen celotni promet 28.518 strank 12.7SS delodajalcev in 15.752 delojemalcev). Uspešnih posredovanj je izvršila posredovanja v tem letu 7815 in sicer 5484 moških ta 2336 ženskih, kar znači, da je preskrbela posredovalnica 61% delodajalcev zaprošene delavne moči in 50% delojemalcev zaprošene službe. Dopisov je rešila posredovalnica skupaj 6901. Stalno je vladala velika brezposelnost v kovinski tr govski, Pisarniški in ŽIvilskl ToS, pl manjkanje delavcev ie bilo pa čutiti v Stavbni ta lesni stroki ter v nekaterih specialnih poklicih. Med letom se Je vpeljala Izravnava dejavnega trga z Inozemskimi posredovalnicami, a tozadevno uspešno delo zelo ovirajo težkoče s pot-do*11	N^°	se	Je pokazala potreba
111 ^otai organizaciji vse te žavo Poa!tKSne Institucije za vso drsi	komISarl1 za Ljubljano In
Spodnjo bfeko se vabijo, da predlože ves popisni materija! v občinski dvoran, mesN nega magistrata (srednja h«a — i. na.j. stropje) po sledečem redu: Dne li. februarja 1921: Od 8. do 9. ure komisarji j" okraja, od 9. do 10. ure komisarji II. okraja, od 10. do 11. ure komisarji III. A okraja, od 11. do 12. ure komisarji III. B okraja* od 2. do 3. ure komisarji III. C okraja,
od 3. do 4. ure komisarji IV. A okraja, od 4. do 5. ure komisarji IV. B okraja. — Dne 12. iebruarja 1921: Od 8. do 9. ure komisarji V. okraja, od 9. do 10. ure komisarji VI. okraja, od 10. do 11. ure komisarji VIL okraja. — Opozarja se, da imajo nekateri g. popisni komisarji nekaj popisnega materiala Se na magistratu, katerega so stranke same predložne, s katerim pa bodo morali svoj popisni materijal še naknadno Izpopolniti. Kdaj se bo skupno pregledal ves popisni materija! posamičnih popisnih krogov, se bo pravočasno naznanilo.
Iz »Uradnega Usta«. Ministrstvo za no. tranje zadeve je izdelalo naredbo, po kateri ne sme nihče nositi strelnega orožja brez pismenega dovolila okrožnega načelnika oz. v Sloveniji okrajnega glavarja, Dovolita, da sme kdo nositi strelno orožje, izdajajo edino okrožni načelniki po obrazloženih predlogih pristojnih občinskih oto-lastev samo onim osebam, Id dokažejo ute deljenost In potrebnost orožja ter so s svojo osebnostjo porok, da orožja ne bodo zlorabljali. — Ministrstvo za trgvtao ta ta* dustrljo le dovolilo Jadranski banki podružnici v Ljubljani ta Josipu viteza Pogačnika ustanoviti delni&o družbo »Prometni zavod za premog« s sedežem v Ljubljani. Družba bo prevzela tuzemsko to inozemsko trgovino s premogom. — O. Davorin Wefngerl, vladni tajnik poverjeništva za notranje zadeve, Je bH odpuščen Iz državne službe z regentovim ukazom. — Uradni list z dne 9. t. m. objavlja tudi razglas o oddam tobačnih trafik po javnem m tečaju v Ljubljani in ljubljanski okolici.
Vodovodne naklade v Ljubljani De želna vlada Je na podlagi § 81 ljubljanskega mestnega Statuta dovolila mestni občini ljubljanski pobiranje zvišane vodovodne naklade z veljavnostjo izza dne 1. avgusta 1920. Vodovodna naklada se Je zvišala od 5 na 15 odstotkov.
Francoski general v Ljubljani. (Osebna vest.) Ob lahkih ta počasnih taktih »mar-zeljeze«, ki Jo Je svlrala vojaška godba pod vodstvom glavnega kapelnika, Je oH-cletna Ljubljana včeraj ob S. popoldne pozdravila francoskega generala Francheta d’Esperaya na povratku Iz gotovo »važne« vojaške misije v Jugoslavijo. Ta general le prepotoval vso našo državo, v vseh giav-nejših mestih Je Ml. General se Je po 10 minutah odpeljal Iz Orijenta z orMentom dalje v Pariz.
Dr. Leme2 — okraden. Med vožnjo h Belgrada v Ljubljano se Je pripeMa dr. Le-mežu neprijetna nezgoda. Ko je nekoliko zadrema!, so neznani zlikovci odprti njegov kovčeg ta vzeli iz njega ▼ zlati puščici spravljenih 21 moskovskih točk s puščico vred. Ko je dr. Lemež hotel doma spraviti svoj dragoceni zaklad na varno, Je našel v kovčegu namesto zlate puščice — korn-zen stori
Izprememba Imena. Državna obrtna
Šola v Ljubljani se bo Imenovala odslej tehniška srednja šola v Ljubljani
Doprsni kip Ivana Cankarja Je razstavil v izložbi knjlgotržca L SchweatnerCa naš doma« umetnik Alojzi] Repič. Delo, narejeno iz laškega marmorja, Je naprodaj.
V zdravilišču Topolšica je razpisana služba oskrbnice, ki bi morala prevzeti ves perilo) In sobni Inventar in nadzira*.! šivilje ter dveh boiničark in sicer ene stalne, ene pa za poletno seztjo. Interesentl-nj* se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. Prošnje je do 20. februarja vlagati pri zdravstvenem odseku, kjer se naj prosilke če možno tudi osebno predstavijo.
Cesta Maribor — Št. Peter. »Nova doba« poroča: Ker vsled spletk župnika v St. Petru bivši okrajni zastop to tudi sedanji gerent istega, klerikalni advokat dr. Leskovar vprašanja gradnje ceste Iz Maribora čez Št Peter ob Dravi rt krenfi z mesta, so sedaj nekateri Interesenti napravili dražbo, ki bo na spomlad zaMa graditi te ceste.
Tedenski hkaz o zdravstvenem stanju v Ljubljani V tednu od 30. Januanfa do 5.
februarja se Je rodflo 26 otrok (11 m. 15 ž.) in en mrtvorojenček ta umrlo 24 oseb
(16 m. 8 ž.), in sicer: Za živi jenskimi slabosti 1, jetiko 7, grižo 1, srčno hibo 6, rakom 3, in za drugimi nravnimi vzroki 6.________
V	tem tednu sta bili dve osebi ugriznjenl od psa In odposlani v Pasteurjev zavod v Zagrebu.
Osješka drama stoji pred razsulom. Igralec Oec Je bii odpuščen, ker Je dokazal dramaturgu Dečaku, da sam (Dečak) piše kritike o delih, ki Jih kot dramaturg postavlja na oder In mu očital, da ne uprizarja
domačih del za domače ljudstvo razen svojih temveč francoske, nemške ta druge proizvode za okus tkzv. »boljše družbe«. Z Gecom Je solidarno nastopil ves gledališki ansambl, radi česar je obstoj osješkega gledališča ogrožen. Zadeva je bila izročena vladi v rešitev.
Znižanje cene kruhu v Splitu, Splitski mestni odbor je znižal maksimalno ceno belemu kruhu od 16 K na 15 K in črnemu od 14 K na 12 K.
Tudi prisegli. Vsi madžarski odvetniki
v	Subotici so sklenili priseči pred suboti-škim sodiščem. Vsi subotiški odvetniki morajo do konca tega meseca priseči.
Profesorski dom so sklenili zgraditi zagrebški sredinešolski profesorji V Zagrebu.
Smrtna železniška nesreča. Na progi med postajama Litija ta Zagorje Južne železnice je pri kilometru 390.78 pono« povozil domov Idočega progovnega čirvaaa Jaroslava Nejedlya vlak štev. 44. Čuva) Nejedly Je bil na mestu mrtev.
Roparski napad. Kurjač državne železnice Ivan CtaN H Moravi te Je pripeljal pred nekaj drevi z vsafcom Jc Zagreba na postajo Kresnice, od koder (e ponoči hotel oditi peš domov preko Save. Njemu so se pridružili trije krneči! fantje, ki so ga pri kresnlških Poljanah vrgli na tla ter mu vze-
li	denarnico 8 1900 K gotovine. Napadalo! In roparji so neznani.
Kulturni vestnik.
»Konsument« je naslov mesečnemu listu, k! ga Izdaja konsumna ki produktivna zadruga »Napred« (socialistična gospodarska organizacija). Prva številka Je Izšla ta mesec * par prav lepimi ta poučnimi Banici Stane 24 K letno.
Gospodarstvo.
k- Proga Kočevje— Brod—Muravlce. Preteklo soboto se Je jxred»tav*a ministra ga promet deputacija konzorcija za izgradnjo 2etezaHke prage KoCevJe—Brod—Mora vica, ki Je prosila za predkoncesljo. Minister za promet Jovanovič Je izjavi, da se bo takoj sestavila komisija, da preštudira vsa tehnična vprašanja, nakar se tzda prodkoncesija.
— Nov slmplonskj predor bodo izročili letos železniškemu prometu. Novi predor so začeli graditi istočasno s starim, a Je bi začetkoma znatno ožji. Sedaj so ga razširili,
— Cena ctakovl pločevini je padla v Nemčiji od 900 na 800 mark pri 100 kg.
— Tovarna lokomotiv ogrskih državnih železnic Izdela mesečno pet novih lokomotiv za ogrske železnice ta popravi 10 jugoslovanskih. Zadnji čas Je, da dobimo lastno tovarno za izdelovanje lokomotiv ta vagonov.
— Gospodarska kriza na Španskem.
Radi nadprodukclje Je veliko tovarniških
podjetij skrajšalo delovni čas na trt dni v
todnt!.
— Uvoz luksuznega blaga v Romunijo je prepovedan. Romunska vlada Izvaja to uvozno prepoved tako strogo, da ne pasM uvoziti niti onih množin luksuznega blaga. Id jih imajo potniki s seboj za lastno poraba
—	Danska namerava tudi Izdail prepoved za uvoz luksuznega blaga ta zvišati carino na riž, da ščiti valuto.
— Wasbtngtoask| davek na luksu*. Departement državnega zaklada v Wa-shintonu Je izdal poročilo o davkih, plačanih v I. 1919 za luksuzne predmete. Za lepotlčje, pudr ta druge kosmettčne priprave so tedale L 1919 ameriška žene celih 750,000.000 dolarjev, za kajenje možje 1.310,000.000 dol., od tega samo za cigarete 800,000.000 dol. Skupno so zapravil! možje to žene za luksuzne predmete 22.700.
000.000 dol. Za dragulje so Izdali 500 mM-jooov dolarjev, za slaSčice 100 ml. dolarjev, za sodavico to druge neopojne pijače (sokove) 350 mtlJonov dol., za kožuhovine 300 milijonov doi„ za fonografe in plana 250 rrrfMJanov det, z« avtomobile 2
«so« milijonov dol., za vožnje za zabavo In k raznim prireditvam 3000 milijonov do!., za luksuzna Jedila 5000 milijonov dol., za tobak k nosiljainju In žvečenju 800 milijonov dol., za luksuzne službe 3000 milijonov dol., za tofletna mila 400 milijonov dol., n sladoled 25 milijonov dol ta za luksuzno pecivo (torte ta pod.) 350 milijonov dolarjev.. Prav dobro se Jim godi tem Ameri-kanceml
Organizacijski vestnik.
Iz stranke.
Opozarjamo vse sodruge ta sodroike na diskusijski večer, ki se bo vršil v petek dne 11. t. m. ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«, Na dnevnem redu Je razprava o ustavi.
Iz strok, organizacij«.
Osred. društvo kovinarjev podružnica Ljubljana sklicuje svod redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 13. febr. ob 9. url dop. v Plzenski restavraciji (poleg nunske cerkve). Dnevni red: Poročilo načelnika, tajnika, blagajnika, kontrole; volRev nove-
ga odbora, volitev delegatov za str. kongres kovinarjev. Raznoterosti. — Če bi občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje, ne glede na število navzočih članov.
Vestnik §¥©&3©c§e.
Seja centralnega odbora »Svobode« 39 bo vršila v četrtek, dne 10. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih, Selenbur-gova ulica 6/II. Dolžnost Je, da se vsi odborniki zanesljivo seje udeleže.
Iz Črne. Podružnica splošne delavske zveize »Svoboda« Ima v nedeljo dne 20 svečana ob 11. pri Ktidcu svoj prvi redni občni zbor ter prosi vse člane ta Sanice, da se ga polnoštevilno udeleže.
Telegrami.
KUOA MED FRANCOZI V KOTORU.
LDU. Split, 9. iebruarja. V Tlvatu v Boki Kotorski se Je med trancosko posadko pojavilo pel sumljivih slučajev kuge. Bak-terlologi I* Dubrovnika ta Sarajeva preiskujeta kulture, vendar pa sa dosedaj ie niso mogli Izjaviti Zdravstvene oblasti so pod vzele najstrožje odredbe, da se bolezen ne razširi
ORIJENTSKA KONFERENCA.
LDU Pariz, 9. febr. Za posvetovanje o orlentskem vprašanju na londonski konferenci se je določil čas od 21. do 28. februarja. V Turčiji Se ni dosežen sporazum med nacionalist! in carigrajsko vlado. Carigrajska vlada pošlje v London lastno delegacijo pod vodstvom velikega vezirja.
MIROVNA POGAJANJA V RIOI,
LDU Moskva, 9. Mirovna pogajanja v Rigl so zadela v finančnem vpraSanju na mrtvo točko. Poljska zahteva od Rusije, da ji Izplača 86 mOdonov rubljev v zlata, dofikn Je Rusija pripravljena Izplačati 80 mSftmvr, ta sicer v blagu ta koncert«*. Poljska. kf Ja kitah apoCetiae popmtljt-va, Je zavzela najbrže pod vplivom enten-te trdovratneje stališče.
KRAPOTKIN UMRI),
LDU Moskva, 9. Včeraj Je umri Kr* potkln.
Po svetu.
— Češkoslovaški narod Je žrtvoval v svdtovni vodni 800.000—1,000.000 svojih Hudi.
— Puccini umiral Rimski listi poroča Jo, da Iežrf veliki Italijanski opera skladatelj Otaoomo Puccini na mrtvaflrf poaMJL
— Georg Kaiser tat! V Monakovem so pričeli sodno obravnavo proti znanemn aemScemu književniku ta njegov! soprogi, ker ste prodala ta zastavila pohištvo v sobi kt sta Jo imela v najemu. To ni slučaj velikega dramatika — »tata«. Tudi Shakerpeareju očitajo podobne grebe.
— 13 milijonov ljudi strada v Rusiji V decembru je znašalo to število le sedem milijonov. Lakota Je enako vei&a kot v Kini Industrijska produkcija Je padla od 29 odstotkov na 15 ta normalna žitna žetev pa se Je zvišala za 50 odstotkov.
—Med zaveznlta. V Brtadislju Je nastal pretep med domačini ta skupino pijanih pomorščakov s francoske vojne ladje »Ernest Renan«. Več oseb Je Wk> ranjen*, med njimi 7 mornarjev. Pretep Je nastal seveda raditega, ker so BranoozJe nadlegovali domače ženske. Tako intimnih zavezniških odnoftafcv pa Italijani ne tnpijo.
Dopisi.
Ootovlje. Dne 3. l m. smo pokopali veterana dela & Mihaela Ahtfk*. U Je dne
1.	t. m. zatisni svoje «wtae o« v 76, leta tvoje starost. AWk iti bH samo priden delavec, marveč Je bU tudi zvest San strokovne organizacije, za katero Je vedno deloval in ob vsaki priliki agitiral. Malokdo razume tako lepo delavsko solidarnost in slogo delavstva, kakor J« to razumel Ah tik, ki bodi dober zgled nam vse delavcem. Njegovega lepega pogreba so se udeležili vsd sotrpini In znanci. Bodt mu zemljica lahka!
Kočevje. Zadnjič se Je nekdo v »Na-preju« pritažB zaradi razmer, ki vladajo v Kočevju glede na delovni čas. Pekarne v »kočevski republiki« pečejo res vzoren kruh: beli kruh 17—18 dkg velja 4 krone, črni 75 dkg pa velja 10 kron; pol«« te droge cene Je pa kruh še slabe kvalitete. Tu bi bilo pač nujno potrebno, da bi ljubljanska delavska pekama otvorila svojo prodajo kruha. Ker že opisujemo tukaiinie razmere, povemo še kaj več. Prt nas se splol-no dela po 9 do 10 ur dnevno. Pri tvrdki Hetarfcber (lesna industrija) se že nad eno celo leto dela po 10 ur dnevno. Delavci prt tej tvrdki so zelo slabo plačani: na uro zaslužijo po 3.50 K do največ 5 K. Pa tudi prt drugih podjetjih ni nič boljše. Nastane vprašanje, kako Je vendar mogoče In dopustno, da se dovoli 9 ta 10 urno delo. Človek bi res kmalu mislil, da Je Kočevje samostojna država, ker naredba o osemurnem delavniku vendar velja za vso Jugoslavijo! Vprašamo komisarja g. Maršiča, če so mu te razmere znane, ta če, zahtevamo, da jih od-
pravi. Saj je sicer gospod komisar zelo do« ber varuh zakonov in naredb, kar je doka« zal pri zadnji rudarski stavki, ko je skušal stvair že takoj v kali zadušiti. Hočemo biti lojalni ta navedemo v dokaz vestnosti sa« mo en primer: Ko je stavka že pojenjava^ sta prišla v Kočevje dva gospoda komun!« sta: baje sta bila iz Ljubljane in je bil po izpovedi delavcev Izmed njiju eden narodol poslanec. Ta dva sta sedela v neka koče v« ski kavarni zaeno z nekaj stavkujočimi. Ko so pa odšli Iz kavarne, Jih Je gospod ko« mlsar ukazal aretirati, oziroma je tujcem* preskrbel brezplačno prenočišče. To torej le mimogrede. Zahtevali oziroma prosili bi pa g. komisarja, da tudi na drugi strani ščiti zakone In naredbe. Obračam se pa k delavcem samim z opominom, da je le V strokovni organizaciji pomoč. Pred enim letom je bila tu zelo dobra strokovna In p>< littčma organizacija, s katero bi se sedaj dalo marsikaj doseči. RazbiM pa so obe ža« libog rovači komunisti. Sedaj se pa nd zmenilo več za delavstvo: svoj cilj so do« segli drugo Jim Je pa postranska stvari -4 Kočevsko delavstvol Zdrami se ta osnuj d svoje strokovne ta politične organizacije, ako nočeš biti vedno le tisti izkoriščani ta brezpravni del naroda! In stvar je tudi nujna, kajti kakor se zdi, pripravljajo k*« pl tal is tl 5ni mogotci v Beigradu in v Ljub« Vani naskok, da bi v vsej državi zopet od« pravfli osemurni delavnik. Delavci I Vsi t strokovne organizacije kakor tudi v polh tično, ker bližalo se tudi za nas resni iti hudi ča*!! — Lesni delavec.
h Črne. Podr. splošne del zvezd »Svoboda« Je priredila 6. svečana na nova zgrajenem odra burko v dveh dejanjS »Anarhist«, Vsi Igralci so vloge povoljod rešili ta s tem zadovoljili gledalce, kakoi tudi neutrudljiva režiserja. Pravi talent li pokazal »Marttaek«, ki je gledalcem nudi dosti smeha. Zupan, kakor odborniki sl častno rešRI vloge. Tajnik se Je tudi vfo« vel v svojo vlogo ter obeta dobrega Igrah ca. Mlajše mod v vlogah, Capudra, gic« varfa ta agenta ao pokazale voljo, prispe« vati drugi« a popolno ateumostja. Sepeta* lec ie glavno vlogo izborno rešil, kar 3« pripomoglo, da }e igra dosegle tek uspeh!* Prvi nastop društvenih tamburašev Je oča« ral obbkovtlce, istotako nove oder, zla« «Cf hprenietuft* v gozdu J* vse občudo* vata. lesa kulta smo ie čuU, da se prt« pravtJa igra »Cigani« ta da se bodo prirtf« J ali družabni večeri, pri katerih bodo dra< štvefll tamburaši Izpolnjevali s koncertom razne točke« Bodi dvorana tudi vbodo&f polna, kakor Je Uta ikri te] prireditvi!
Poslano.*
IM »Nova doba« me Je Že v druglff napadel, ta sledttfkrot tako lopovsko, d* sem primoran vsem prizadetim laZnjlvceni In zahrbtnežem odgovoriti. Očitajo mV nemčurstvo. Prebivam tu ie 12 let In kdo4 ml dokaže, da sem v teh letih le enkral nosi kak nemfltf znak alt pa da sem bil vpisan pri kakem nemškem društvu, dob{ 5000 K nagrade. Ker sem gotove ljudi ob« ddžt tatvine ta nastopam dokaz resnica^ me sedaj surovo napadajo kot nemčunji; Naj se rada marsikdo sam nase spomni kajtf »Slovenec« da Je bB pod bivšo Avstrijo*,1 kajti vem, da so celo prav visoki gospod« Je, Jd so seda] celo državni uradniki, |)&f svojčas vse, le ne zavedni Slovenci. Tudi svoje politično prepričanje so menjaval kakor Je že kanata eni Iz osebnega sovra« itva, drugi Is golega egoizma, kruhoboN stva In dobičkarstva. Kdo Jamči, da ne K n pr. gerent g. Gril, ki Je že enkrat svata barva fapremeci In postal klerikalec, pd občinskih volitvah, če Id propadel, naenkrat ne stovfl na atol ta saSel zgolj lz osebniH sovraštev vpiti: Dol s klerfkalcl, ali pas Dot z liberalci! Živijo korauivistil? — »No« va doba« se Izpodtika, češ, da se nemčurjt udeležujejo narodnih prireditev, Tega pre« iskovat ne bom, vprašam pa, zakaj potem tem ljudem počit]ate 'rabila. In Se pridejo^ zakaj }bn že pri Magajni ne poveste, da ne spadajo notri temveč zabavljate čez ujel šele, ta> so 2e plačali vstopnino?! — Dok plsnlk »Nove dobe« ml očita, da sem 1.1914 nosil cele vreče usnja Iz dragonske vojaš« nlce, vsled česar ga Imenujem podlega laf« nlivoa ta obrekovalca. O tej stvari bo go« vari tudi še mo] zastopnik ta moje priče pred sodiščem.
Josip Kolar, sedlar,
Slovenska Bistrica, 6. II. 1921.
* Uredništvo Je odgovorno za »posla« no« le v toliko, v kolikor določa zakon.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živef Vam odDoveduielo? Poizkusite ora<
vi	Felleriev Elza-flufd! Bodete s{j čudili 1 6 dvoinatih ali 2 veliki ŠDecU lalni steklenici 42 K. Državna troSa-^ rna nosebel	t
AH troJte na oočasnl orebavl? Na slabem apetitu? ZaDrtiu? Proti temu oomaealo Drave Fellerleva Elza-frro$rlHcel 6 škatliic 18 K. Pra< va želodec okrenčuioča Švedska ♦Inktura 1 steklenica 20 K. Omot lit ooStnina oosebei a naiceneJe. Eu*j cen V. FeHer. Stublca donia. Elga tror 252. Hrvatska.	A. (2)
'NAPREJ.
■  	  ,	i
LISTEK.
==a
Branislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar.
(Dalie.)
Četrta glava.
V kateri se otrok krsti hi se mesto priimka zapise v protokol črka N; ali s tem ni zadovoljeno čitateljevi radovednosti, ker se šele v peti gla-
vi	dogodi nekaj izvanrednega in čudovitega.
V	inestu je to drugače. Tam sliši n. pr. vaša soseda, kako ste se vi nekaj malega sporekli s svojo ženo; pa ona to čisto naskrivaj pove v cerkvi svoji prijateljici na uho: »Sam Bog ve, kako rada imam svojo sosedo Perko in da molim za njo; oh, koliko trpi ta od svojega moža! Nočem, da bi se od mene to zvedelo, ali — sosedje smo. in sinoči!...« In pove vso istorjo, ali vse lepo zakrito in fino, kot da ji je žal.
Na — vasi pa — je to vse drugače. — Stanojka stopi na prag, pa zakriči sosedi Pauni, ki slive trga:
»Pauna, slišiš, Pauna! Ali si slišala o Aničinem otroku?«
»Kaj?«
»Pravijo, da je popu podoben«; drugi pa reko, da ne popu, temveč županu, samo nos ima kakor štacu-nar Jovo.«
»Tiho«,veli Pauna, »tiho, to je greh Nihče ne more vedeti.«
In stvar gre naprej, ne samo po Prelepnici temveč deset vasi na-okolo. Ker nič ni tako krilato kot govorica. Poči, pa je več ne moreš ustaviti.
In kaj šele potem, kadar zaženo vrišč ženske! Izpočetka ni hotela niti ena in za noben denar k Anici; vsaka je še glavo v stran obrnila, kadar je šla mimo hiše. A pozneje so šle vse po vrsti k njej, da se vsaka na lastne oči prepriča, komu je otrok podoben. In govorica — rase — pripovedujejo se celi čudeži.
In nazadnje — ženske so ženske. Kaj jim je na tem, da so opravljale popa in župana in štacunarja in ne vem še koga. Slednjič so se spravile še na svoje može, ker je vsaka na otroku nekaj opazila, kar na moža spominja. In Ivkova Stana je počakala grešnega Ivka na pragu:
»Počakaj, da ti pogledam v oči.«
»Kaj si znorela?« se zavzame Ivko.
»Nisem, ali kako da imaš ti takšne oči kot tisti tam...?«
»Kdo?«
»A... tisti Aničin.,.
Ivko ji pokaže pest in to je dosti; Stana umolkne.
Takšna govorica je nastala po vasi. in vaščani so se sporekli med seboj, ženske so se ozmerjale in — opljuvale. Z eno besedo — majhno otroče je zadalo celi vasi silne skrbi, in to prav takrat, ko se je mislilo na to, da se cerkev pobeli.
Pop več ne pridigujc in ga tudi ni nikamor; župan ne pride več v krčmo, a pisar ne pride več iz krčme. In oba sta zopet prijatelja.
Zdelo se je, da pisarju ni bilo prav, ker je župan skrival pred njim, da hodi k Anici. Nato je še Rado plačal pisarju rakijo, in tako sta se ohladila župan in pisar drug proti drugemu. Ko pa so se začele tiste govorice po vasi na Oznanjenje Gospodovo, in je drugi dan prišel župan v občinski urad, je pisar jezdil na stolu, kadil in žvižgal.
Zupan vstopi in mu želi prav.f ljubeznjivo dobro jutro, a pisar molči, in šele kasneje reče:
»Poslušaj, župan, jutri grem vi mesto.«
In župan pravi:
»Pa zakaj bi hodil! Vzemi mojega konja!«
»Nočem tvojega konja, kgr šepa na eno nogo«.
»Prosim te, tajnice, in če bi šepal na dve noge, vzemi mojega konja. Sicer bi bila to zame razžalitev, se izvija župan.
»A, kakšna razžalitev, če pa konj šepa.«
»Seveda je to razžalitev, tajnice! Naj šepa ali ne šepa, tu ne gre za konja, temveč zame. Vse štiri noge lahko polomim svojemu konju, a tega nočem, da bi me ti žalil. Prosim te kot brata: Vzemi mojega konja! In potem, začne župan s še tišjim glasom, »kaj pa hočeš v mestu, tajnice. ali imaš opravka pri glavarju ali kaj? Zakaj pa meni — kot bratu ali takorekoč kot županu tega ne poveš?«
»Če imam opravek, se bo že zvedelo o svojem času,« odgovori pisar po svoji navadi.
»Vem, da se bo zvedelo, ali — čemu bi jaz to zvedel še-le od ljudi? Zakaj meni tega sam ne poveš kot svojemu človeku?«
Pisarju se začne župan smiliti, ko vidi, da je v zadregi, pa se malo zamisli in reče na to:
»Veš, kaj je: Jaz rabim kakih petdeset kron, ali mi jih moreš dati od onih doklad?«
»Seveda morem, tajniče, zakaj ne! Doklade sicer niso moje, pa za-* kaj bi ne mogel? A pojdeš li v mesto?«
»Ne pojdem!«
»Takšnega te imam rad,« pravi župan in objame pisarja, odpre blagajno, seže z roko med doklade in da pisarju petdeset kron. Pa gresta skupaj v krčmo in sedeta za isto mizo.
Ko sta minila dva tedna, prinese Savka iz mlina Aničinega otroka v cerkev h krstu. Takrat je pridrlo v, cerkev malo in veliko, da vidijo, kdo bo otroku za botra, ker se je vsak branil. Govorilo se je sicer, da bo to Rado Krnja, a vsi so vedeli zakaj. Otroku bo dal gotovo popovo ali županovo ime. Pa kaj, to še nič ni, ali ko bo duhovnik vprašal: »Kdo so mu roditelji?« kaj bo šele na to vprašanje odgovoril boter Rado Krnja, in to pred vsem ljudstvom!
A pisar, ki je zdaj županov prijatelj, je vse to v naprej vedel. Hiti k županu in mu svetuje, naj on vzame otroka in mu bo za botra.
Vsi v cerkvi so se začudili, ko pride župan pa reče glasno pred vsemi ljudmi:
(Dalie prih.)
Priporoča se tvrdka
' Večletna garancija.
Josip Peteline,
«	Dfinrauila
Sv. Petra edina tovarniška zaloga
Uubllana,
Popravila se sprejemajo.
šivalnih strojev v vseh opremah, materija! in isvršba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-VtUtlu laiavcija I steme, Igle, olje na drobno in debelo. Vitlitia garancija — Ugodni plačilni pogoji.    	.	~
Kova Mulcu,
različne pnevmatike, Šivalni stroji in vsakovrstni deli po nizki ceni pri Batjel-u. Ljubljana, Stari trg 28.
Sprejemajo se totalni,
m stroji itd. v popravo. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4.
Sitnimi
kinjlitu i iliktnsitiilio, lito iifftom na prodal.
Ponudbe na upravo „Napreja“, Ljubljana.
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke:
Pita bilka tnmin i mm
Ant« Korenjak In drug
pri Sv. Barbari v Halolah.
Oblastveno toni. inlannatai zavod
Drag. Besel jak
v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter
posamezno cene zmerne.
KAJO DELIČ,
zlatar In draguljar
Ljubljana
priporoča svojo
ilstanko ja Manta delavnica
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovknje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnik
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2 —
Naroča se v upravi ,NAPREJ*.
Splošna ključavničarska
m
mehanična delavnica
se je otvorila.
Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L. Tišler
Jenkova ulica 9.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
!Mi stroji in
strti! ta pletenic.
Izborna konstrukcija in elegantna lzvrSitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867."
Viztnji pouEaje brazplitso.
Pisalni stroji „Adleru.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren.
Diirkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene!
5
po 44 do 46 kron za kg
se dobi samo na Predovičevi, Smoljanovi in Krašovčevi stojnici v Šolskem drevoredu.
Tovarna Barva
vsakovrstno - -.........blago.
I
Mašinsko olje
Rogal O« najboljše kvalitete prodaja na debelo v lesenih so-# dih in pošilja vzorce na zahtevo
i ROKP., BEOGiUD tantal 9
Kemično Čisti obleke.
Nafvečja zaloga
jev in nii
i.
Tvrdka J. DOi ENC,
ljubi!..., HIISerJ.ua ulic. St. 5
se priporoča za na-kup najboljših instru-mentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah.
Ljubljana, Poljanski nasip ♦. SvCtlolIkfl gtnice Podružnica: Šelenburgovaul.3.	  =
ovratnike, zape-in srajce.
Maribor
Gosposka ni. 38
1
I
Podružnice: -----------
Novomesto Kočevje
Glavni trg	B.	39.
!■■■■ ■■■■■■■■■■■«
RUDOLF PEVEC
trgovec v Mozirju
naznanjam, da sem otvorJl svojo podružnico v BeSki v Sremu v bližini Beograda in Novega sada ter bom mogel najkulantneje ter po nai-nižji dnevni ceni postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo svinjami, s karlovškim in banatskim vinom. Naročila naj se pošiljajo naravnost na tvrdko Rndolf Pevec v Beški v Sremu. — Brzojavi: Pevec Beška-Srem.
Nakupoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajalo eventualne informacije.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Rudolf Pevec.
Nakupovalna zadruga
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim članom
nakup najrazličnejšega blaga!
(vpisana zadruga z omejenim porellvom)
sprejema
hranilne vloge, ki iih obmiuie go 41».
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1033 članov ter sledeče uruštvene sklade :
Rezervni delež •••••• K 41.647 42
Društveni sklad................K	30.939*43
Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,r J.207 94.
Clan postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 250 in delež K 40-. ;__=-==== Pisarna v Zagorju »tuv. 9».	===========
Mariborska eskomptna banka, Maribor,	etl,„'*„8.e	“	Z
MM, MURSKA'"'TA in VELIKOVEC - -
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec
fzdaiateli: Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteliske tiskarne« v Liubliani.