91, fetev. Po&tniTiA pi&o&oa. r gotovini. Celje, petek !5 novembra 1929. Letc XS. lssha)a v pondeljek In petek. Stane mesečno Din '/'¦¦- za inozemstvo Din 20*—. P«iames!tta ätevl'&a I Oin. RaČun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. UrednlAtvo In upravRiifvo i *V*!jj« Strossmayerjeva ulica 1 pritlič.ie. Rokoplsov ne vračamc. Oglesl po tarlfu. Telefon Int. štev. 65. Dva zanimiva nagovora. V pondeljek 11. nwenibra sta v Ljubljana foriraalno prevzela svoje posJie ban novoustanovJjtene Dravske Iwnovine inž. Dušan Seiimec in njegov poinočnik dr. 0tina;i' Piirkmajer. Ob tej priliki se je dlopoldiie zbralo v veliki dvorani] banske palace, prejš- njo deželne viLadei, okroig 200 uraidui- kov novG bamske uprave, katc-re s'a nagovori'la ban in njegov poanočnik. Vsled ozkcga prostora v n&šoin listu mare mo priobčiti iz obeli govorov !» najznacilnej.se momente. Ta&o je izja- vil ban Imižč Sernec mod drughn: »Zaveda'm se,, da vidlim pied seboj kader splošn.o priznatnega prvovrslne- ga urachiistva in iki je pravzaprav üdlvec, vain daijati navcdila za uradno poslovanje. Ekspeditivnost, loonost, koroktnost v vsakem oziru so last- nosti,, ki1 a priori dičijo vsa'kega posa- mezsniika iziined) vas. Hočein lie na krat- ko ameniti, dat morajo bi-ti vse rešitve lKjpristranske, ne oziraje se na dtasno all levo, slrogo po zakonu. Vendar je vzeli zadnjo opazko s prinnerniim raziMnc van join in bom lazje prenašol uajekstenzivnej&o razlago mrtoe iirlce zakona, v.e je to v prid Ijudstru, kot neusmiljew) vporabo strogeya para- ynifa, čc se delajo stranki in ljudsivu l>o nepolrebuem težkoče in stroški. Ob- eevanje s strankauni naj bo red no Iju- Leznjivo in. pcstrežljiivo v vvsaikem ozi- ru. Kakor sem uvodoma naglažal, se jo jj-oliti'Cino straxikarstvo nchalo. Vendar s.o za.ved.n-jn, da igraj'O tozadevno iin- ponderabilni psjiholbzki momeriti še veliko vilogo. In dokler obstioja cMovek VA fcrvi in mesa, iirna ožjo in Ijubšo pri- jatelje tu in tarn. Ape] i rain na vas in va.s prasi'm, da bi tudi v izvenurad- nem, zasebnem življonju zsataviili vse svojie moc'i in zanožnosfii, da se vsa bi.v- sa »S'ta'ainkarska nasprotstva bis'tveno ublažijoi, če že ne bi mogla popolnamvi izsiniti. Nov d>uh naj navdlaja od 6. januarja d'aJije vse lijud.stvo in rav-no I'Olitiic'no uradai'iistvo j« pri tej nnv-i t'smiGiritvi v prvi vrsti poklicano, da izžareva sinorinice in ten'dence, ki so potre'bao za nvvo dobo zgodiovinsikega iazvoija; nase dmivo.« Pomocntik bana d.r. Pi^kmajer je podal načelna pojasnila o novi uprav- ni reformi in jo dlejal ni'od d.riigi'in: » V razvoju upravno reforms v na- ši kraljevinti smo do.speli v ono naj- markaintnejšiih faiz-, ki je inavgurira- il a z zakoinoim o nazivu in rnzck'litvi kra'l'jeviriü na upravna področja in ki je dobila svoje jasnejee obeležje z za- konojii o ban.ski upravi. Procts, ki je počel a novini vladarjevim aktorn z dale (>. jctnuartja t. 1. se razvija v sme- ri, katera d,aje upravjiiku, ki glod-a iia stvar z oeesoim objekitivnega. stro- kovnjaika, najlepšo nade za uspeson za.ključek v iizvajanju upravne arga- nizacije iri ustaljidniju upravinega delo- vanjia. Ta proves ni n,ika(ka posebnost naso 2/im.lje; mr mu naidomo paralolo skoro v vseh cvropski'li dfžavabi, ki se več aüi manj aktivmo trudlijo, d'a do- f.peijo db nekega ideala upraivne orga- nizaoije in u.pravni€Ka dtelovania1. V vseh. teli stremljemjih, katora zenej'o na.ilraznovirstnej.si motivi, kajcor jib pač življensfee in pöli;tileine pri like v posaimeznih d.ržavah' ustvarjajo, naj- [temio mnogo sknpnih toi'k, ki se da jo spqj'iti. v eno osnovno frto, ob kateri vidiimo rezuHtirati še tiako raanoliko kompononte. Ta osnovna crta se izraža v odločni težnji po raicijonalmosti uprave, koli- kor se tiče fo-rmalno tehnifne strani. in v krepkenr podčrtavanju kulturno- c-konomiske stmni uprave,, kolikor 'so tioo njene vwbinske strani. Kot neiz- ogibna posledica teh d'veli karasteri- sation i.h temeljev ideaikie uprave na- hajaimo povsod kro))ko stromljenje po dekonnantraciji, to je po prenosu poslov s centrale na nižje upravne in- Domače vesti. d Akademija Sokolskega druttva v Celju. Letošnja obletnica narodaiega ujedinjenju se bo na prav slovesen nacin j)roslavila na predvečer 1. de- cembra ob 8. uri v niestnem gledali- ŠČU. SokoLsko društvo v Celju bo pri- lediilo telovadno akademi'jo, ki l>o ob^- f-.ega.la doset izbramili telovad)ni]i tot-k, eno sianbolieno slika in alegorijo, ki lio prikazovaJa kto&njä zgoidovinski dogicidiek ustanovitve banovki. Narod- ni Celjani naj bi x obilni meri pose- tiili to prireditev in tani lnanifestirali vcseljie, katerega sano dolezni ob ena-jstletniici po modri državniški ge- sti- Nj. Vel. kraljia Alexandra I., pr- voga SokoJa. Vse korporacije pa pro- simo, naj na ta večcir ne priraiajo drugih prireditev. (Vsled tega odipa- de nawieravan Sancinov koncert.) d »Morala gospe Dnlske«. V sredo due 13. ntovembrf.il so gostovali v cejj- skeim lniestnein gledalÄu Mariborča- ni -a i'ziredin.0 učinkovito komedijo polj- skö pisateljic« Zapols-ke »Mcrala go- spo Duls'ke«. Koinedija bica malo- mestne, koniaervativiie dlružabne, dra- žinsike razinere, ki vdd-i'j.0 toliikokrat v lažno moralo. Uprizoritev jo skr.bno rnaišludiral i:n vod.il g. Vlado Skrbln- eek. Tudfr on se je drzal lepe, letos upe- Ijane navade: tocen prieetek in koli- kor rnozn'o kratike pavize. NaA'adiiti bo- de se žie inorail'o točnosti tudi i^recej- Um del našega o'bcinstva. Zainudia ne romenjö, nikake noble.se, teinvec le ne- všečino nadlegoviinjö cd'ega g]edali,šč*a. ^No, da sniio praviuni: ninogo je kri- vo zamuija-nja tudi to, ker jc garde- | roba sku])iia za zenwke in nioske ter je dohod k garderobi preozek.) Tgro, sta izibo-rno vodila gos})a Žtela Dragu* tinioviiceva kot gospa DuLska' in gosp. \ lado S'krbinsek kot Z'byszko. Od ostalih vlog moraino podčrtati gdč". Kraljcvin (M'jfljia), Ud:ovi.cevo CHesja) j,n g-ospo Zakrajskovo (perica); svoj'O naöiogo stt? dol)ro re»ili gospa Savino- va (JuJijaseviceva) in gdč. Staiveva. G ok pod Hasberger ('l)iiiKsky) in gdč, Pec-arjeva ste iimeli manjei vlogi. Gle- dališka dvorama je bila zopet nabito polna, oiicmstvo je rado in zelo mno- go aplaivdiraJo. Vidi se, da naze ob- niKstvo pi-enaža u\ zopet dobro razu- jneva dramo in duhovito komodijo, kar pr>ed par leti v povojni'h razme- rah ni bilo inogoce. Lj/udsiko živcevje, ki so ga, tolLko pretrasle vojne grozo- te, ozdrav.lja. S to rofleksijio seveda riccemo niti na'jinanjie kratiti velikili zaslug mariborskega oclra, ki lani in lotos y. lepimi piedstavaini oziv.lja in budi zaninia,n.je za nase gledalisče. d Is zdravimke sluzbe. V državnem xdraviliöcu za tuberkudozne v Topolši- ci je irneaiOAan za zdiravnika g. dr. Svetislav Kostic in na šolski polikli- nikii v Gelju g. dr. AiK Krautberger. d Umrla je v CleJju v tiorek zjutraj 72-letna gospa Antoniija. Nendlöva, l.iivšfi/ gostikučarka in pos'Oötnica v üt. Jurju ob Južni želteznici in mati sodn. svotn. g. dr. Nendla in gospe iSircoAe x Celjiu. Pogreb se je vrsil vCe- ra j' v Celju in Št. Jurju. Pokojnica je bila iizredno blaga gospa in izvrstna pospodimja,; v izvrsLni njeni gostilni v Št. Jurju se je svoj čas zbiralo vso, kar je bilo narod'nega dalec naokrog. Tudi Celjani smo radi zahajali tj'a. Zaldnja leta je pokojnico roucila traka bolezen. Naj ji bo lalnka zeml'jica, ža- lujoiciiin ap. muse iskreno sožaljei d Celjska obrtna nadaljcvalwt sola jo priiööla šolsko leto 1929/30 v node- l;o, dne 29. septenibra in bo koircala I^o sedemmeseti'neni šolskein delu zad- njo nedeljo v apriTu 193^). V vseh dva- na-jstih! ra'zredS-h je obLskujooilil 412 ckinov obrtnega naraščaja in sicer 320 vctjemeev, 7 iioniočniikov ter 85 va- jenk. Vsi ti pripadaio sedecirn obrt- him strokani: stavbni 128, mehattiiš- ko-teliniški 69, uinietni 2A-, živilfni 27, oblai'-itoi 135 in drugim strokaim 29. lz»med ^^sdl 412 ¦ obisikujot'i'h je 389 Slo^•ülnc¦ev:, 12 Hrvatov, 5 Srbov in G Neincev. Po veroizpovedi pa je 40G limo-katoMkov, 5 jjravoslavnih ter I evajigdjski. I/ me«la/ Celja jih jjo 295, i'A okoliÄkt) .občine 112, od dm god pa 5. — Vodstvo sole. d Promja usmiljeuim srcon! Na Ljubljamski cesti Hi živi m stanuje I-odJ kozo-lcem 48-letni brezposelni' me- sarski pomocnik Franc Gehner s 0 majhniinii otroci brez polidstva, obl'eike ptance, a obenem doßdedno izvajanje ko-ncentracije imperil a v jakih lokal- nih upravab.. Tudi pri nas se reorganizecija ni mogla razviijati v naspro'tstvu z onie- njeniuil osnovniiuni1 no-deli. Tudi mi tmo kr.en.ilL odloc'no na, pravo i>ot ter izkou'isti'lii izkusiije ostalega evropskc- ga sveta. Zato vidi-mo, da je zaknlošnomu iui vzajomnemu sodelova- nj'ii vseh dobro mislecih činitelj-ev. Te- mu pozivu se radevolijc pridružujemo vsi ponovno. z željo; da bi so uredilo v prid tej smjeri tudi razmere pri ura'.- dih bivsi'li samouprav im da bi se nas okolis upošteval pri sesta,vi banskiega sveta1. Savinjska reguUu'ija in težka himelj'sfca kriza ste stvari, pri kateri- ma bodemo moraili nnjno prositi za romoč i'.n izvršitev. in živeža v največji bedä in zaneimar- ienosti. Otroci spij'o na golÜ'h cleskah, ]>okriti s starimi vrecami. Prosi/mo dobre ljudi, Druetvo za zaščito dfece in. lideči križ za pomoc. SJueaj je po- üci'j.s'ko dognan in ugotovljen ter se na pciliciji dobe tudi vsi podatki. .d Skrlatica. Vsled s'istematiönega pregllcda celjsk'ega sreza;, ki se je izvr- siil s po'inoc-jo Zdravstvenega d*oma v Celiju in sreskega na'celstva kot sani- tetno obil'asti, se je spravilo z autom Iligijenskega zavoda v Ljubljani v izolirniciO pri ceJjski bolnici ta toden sb celo vrsto nialih pacijentov, taiko da je sedan je stanje bolnikov na škr- iatici 90. Največ siučajev je tokrat iz vransikega okolisa, nokaj še iz Zabu- kovce in sporadično iz drugili obcin. Pri ceLi nesreci i'e dobro vsaj to, da je vecina slucajev kvlikiih in da je ob- žalovati daslej le trojie mrliokov. Vce- iaj je namreč umrla še enoletna Tre- ria Cater, bči rudarja v Zabukovci. d! Matterhorn. V torek, dne 10. no- vornbra/ predava od pol 19. do pol 20. lire zveecr v Me6tn.ean kinu g. profe- sor Janfco Mlakar iz Ljubl'jane o turi na /jiianienitega ovjaka, katerega so premaga'li tudi mvsi Celja-ni, na Mat- t-erhorn. G. predavatelj nam bodV^ po- käizal krasne ]iosnetko s te ture. Zato upamo, da bode dvorana nabito pol- na, saj poznaimo g. profesorja že Iz liiiusikega predavanj'a o tur.ii na Monte Rosa. (Prebitek se uporabi za Aljaževo ktip'elo v Vratih m za stavbo nove ko- če na Korošici. — Savinjska podruž- nica S. P. D. d Tehnicni oddeJki v Dravski hano- vini. V Dravski banovini se nstanove ichinicni cdiilelki- v Ljubljani:, Kranju, Novem mestu, Cel'ju in Mariboru. Celjöki tehnicni oddelek bo obsegal sreze Celje, Gornjigmd, iSIovenjgra- deq, Dravograd, lvonjice, Lawko in Änia'rje. Šef tehmiirnega, oddelka pri kr. bansiki.upravi v Ljublljani je inž. Matija Krajc. d Skale so razsireljevali ob želez- niski progi med postajanna Zagorjam in Savo. Gospodije, ki so to delo vodili, pravijio, da sedaj ni vec nevarnosti, da bi se kaka ska la odiircmila, in pri- letela na progo. d Inienown jio za ])olit,ično-upravn. pripravniika 1/9 o". Ciril Spindlor v Kruševcu. d Recitaeijski večer so priredili v torck \ mali dvorani N'arodnega do- ma pesnifci in pisatelji Franjo RoS, C\citiko Golflr, Rad'i'X'O'j/ Peljerli|n-Pe- tru.ska, Rad, Relnar, Mirko Kragelj in Danilo Gorinžek. C.ita'li so znacilna miesta i« svojih pasimi in povesti. Uga- ;alie so zdasti Golarjeve, RoSeve in Pe- lerlmiove stvari. Ta vecer j© bil za Ce- Ije neka novost in zato žal ni bil tako obLs'ka'n kakor bi bil zaslužil. d Slabo vrente nas preganja ze nc- kaj dni. Padlo je zolo mnogo dežja in jo bilo zlasti nacoj oboutno hladno. Proti jutru in so v prvih jutra'njih uraji je padal sneg tudii. v do tin i. Po hribih in gorah v okolici pa ga j!o že preoej zapadlo. Proti poldnevu je pre- stalo dieževaiti in snežiti. d Vgoduostne voznje na zeleznicaH za žehzničarje. Naprošeni smo, da l)ri,oJx'iiino sledeoe: 1. Žclezniški upo- kojencii, kaieri dosedvij še miso odüüli legithnacij v poidalj^inje, naj prine- sejo i.ste najkasneje do 10. decembra t. /. njihovi najbližji železniški posta- ji. Od.dsi.jo naj istocasno zad'nji odre- zok poStnega ce-ka o sprejemanju po- kojnin« ter lastnoroeno podpisano iz- ;ava, dia se ne pečajo s trgovskimi ])osli ter ne izvršujejo nobene obrti na podiagi obrtnega iliista. 2. Do istega casa naj oiidajo tudi provi'zijonisti, njih vdove in sirote kakor rentniki, kii so s'luzili naj manj 5 let (ren-tniki pa poleg tega So, ce so 100% dfrlMite- zmožni) svoji starositi pri«n«nie si ike za izfitavo novih osebnih teffitimacij in potrebnih vložkov za rodbinske Ltr...i 2.__________________________________________________ »NOVA TUBA*____________________________________________________§tev 0I> da no. Tudi naj priložijo zadnjl pošt- iii od'rozek ter izjave kakor upokajeiir- ci. Rentniki, kateriim ob n.ezgodi ni bila priznana 100%-na renta, morajo priložtti potrdiilo zdravnika, da so nc- sposcubni za delo. Pristdjbina za vsa- ko osobno legitimacy a kakor tudi zia vlozok znasa 1 Din. Sinovom' pristoja legiuimacrija do izpolnjenega lü. leta, hČerarn pa da izpolnjenega 20. leta starosti. Za citroke, ki no obiskujejö več .sole ter žive do ma s sta'risi v skup- nem gospodinjstvu ter jih ti popeJ- norna vadi'zujej'a, rnorajo priložiti po- trdilo obciine, iz kaiterega rnorajo biti navodciii. podatki razvidni. Pri otro- cili pa,, ki se učc obrti, vendar pa ne preko 16. leta, odniosno 20. leta sta- rcsti, mora biti navedena učna doba. d Dijaški kuJtinji v Celju je dvirova- lai gospodična Fina K and user 50 Din ones to Vieiica na grob pokojnoga gc- Fpoda Ivana Hudiina v Št. Petru pod Svethni gorami. d Ziel na Celjsko kočo priredi Hrv. p)lain,insko dTuštvo v Zagrebu v nedo- \}o k7. novembra. Udlo&ežcnci grcdo b koci iz Celja, sestop je pa popoldne v La&ko. (1 Za četrto redno porohio zctseda- tije v Celju je namesto sodimiika okrož- nega scdlšca dr. Frjdeitika Braičiča; za . nameistnika predlsodinika porotne- ga sodišča imflrti- 1 phon« 25 '/-> cm Din 35- ¦-, »Parlophon«, | »Beka« 25 cm Din 10 -. I Boyaia izflira graniosoiiov! Zalilevajls seznam grsni. 0W. i Lfudftka samopotnoč v Mariboru sprejme za slnčaj smrti in doži- velja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ Din 53.000— na podporah. Zahtevaite brezplačno pristopno izjavö. s d Vraditi dan Steskega yremija tr- fjoccev v Celju za člano trgovce v ro- paäkom sodnem okraju se vrsi x pe- tek, dne 15. t. m. in sicer od 10. d'O 12. ure predpoldiie v Ilogatcu v botelu »Sporn«. d Ukinitev okrožnih rudarskih ura- dov v Ljubijani in Celju. Z zalkcinoni o banski upravi sta z 11. novenibrom 1929 ukinjena Okrožna rudaraka sirada v Ljubijani in Celju. V.si njuni dosedianji. uradni posli so prešli z 11. iioveinbroni 1929 v pristojno.st Rudar- skega glavarstva v Ljubijani, ki ima svoije uradne prostore na Turjaskem trgu M. L. Na to se opozarjajo vse Ftranke, ki iniajo opraA'ka z rudar- okkn uradom, da naslovljajo nadalje vse s'voje vloge na Rudarsko glavar- slvo v Ljubijani, kojega uradni okoliš jo cs.tal1 nespremenjen. Rudtirsko gla- vars-tvo vrsi kot oblastvo I. stopnje vsG pasle, ki so spadwlL (do sodaj v pri- stoijiiost Rudarskega gla,vavslva in OJvrcr^nih rudurskih uradov. c ci Novno lekarnislco sluzbo v Celju ima od sobote 10. t. m. do petka 22. t. in. kikarna >Pri Mariji pornogaj« na (Jlavniein trgu. d Gasilno drustto r Celju. Ted,en- f-.ko sluzbo ima od nedelja 17.1. m. do so:ho'tB 23. t. m. II. vod. pod povelj- stvom g. Josipa Pristovška1. d Umrl je v pondeljek ponoči v Ru- Kill pri MaTiboTu zdravnik g. dr. Bo- gomir S'kaza v starosti 56 let. l^Loj- rii'k. je bil do leta 1912 z'dravnik na T'ianini ]-ri Sevmici. B'l jo d'ober cln- i vek i'n zdraAiirk ter je posebno ljiubil 1 gla«bo. S ]>okojnim našim celj'sklm Reno Serajni'komi staf bila velika pri- jnktlja in sta nmogo skii]iaj ¦niUÄk'i'ra- la. N. v m. p.! d Na Lopali pri Celju se je ustano- v;i0 pros'tovoljno gasilno dTustvo, ki si n am era va nabaviti novo nictiorno ]»ri'ziga Ino. d Yimki sejm r lvanjkovcih. Vi- nairwka zadruga »JeTuzalemcain« pri- redi svoj tradiieijonahiii vinsk!i seijm iji razstavo v torCk dine 10. d^cemtira. Pri])u.ščena so le vina iz orniošlco-liju- tomer.sikih vi.nograd.ov. di Opozarjamo interesenle, da se vr- Ai jutri ob 10. dop. v Coljiskem Boimii občni zbor Društva kmetijskib stro- koviijakw za; Dravsko banoviiio. Dan „Rdečega križa" SG vrši danes, v soboto 16 noverabra ob 20. uri v Narodnem domu s sledeciin ln-oeramoini: . 1. Salonski orkester godbeiiega dru- Stva: Bellini, »Norina« overtura. 2. Dddaanacija: »Pomlad« (T. Solis- kar,, deklamira osinožolec Armič Bogomir). 3..Gi.mmazijvs/ki peviski zloor: Schwab, i Dobro Jutro (Pevskv val'cek s spreni- ljevanjeim klavirja). 4. Liaztova parafraza na kla,virju — igra gdč. Marenka Plzakova, gojen- 'ka konzerv. Glasbpne Matice v Ce- lju. 5. Nastop gospoda L. Kovaca, teno- rista državue opere v Ljubl'j'ani. (3. Saloiiß'kÜ orikelster: Sinetauai, pot- pui'i i'z opere »Prodana ncvesta«. 7. Kozak ob zibelki (Ru«ka narodna). I Mozart: Molitev Sarastra z opere »Ca;robna piščal«, poj« gasp, rav- iiatelj Šifrer. Adainlč: Nocoj je pa svetla doc. — '¦ Stov. uarod-na.) Poje g. ravn. Šifrer. 9. Sailanski orkester: Fučik, Jugoslo- vanski potpuri. Koncert se ne vrši pri pogrnjenih mizah. l slopnina: Sedeži I.—V. vrste 15 di- narjev, od V. vrste cLalj-e 10 dittiaa.1- j.ev, stojdšča 5 dnnarjev. Cisti dobieek je nainenj-etn mestnim revežean in Rdtečeimu križu. Po končanem sporedu se vrši prosta zabava in pies. Tast Kondelik in zel Uejvara Ceski spisal Ignat Herrinann. 16 Z avtorjevim dovoijenjein poslovenilStanko Svetina. »0 ti otroik«, jie sprejela povabilo te- tai Katinkia,, »zakaj pa ne bi pri&la! Kje pa naj bom? Saj ce bi \ntela zvedoti. Dragi tetici se je sko- ro z-delo, kakor da bi bilo nekaj! pred njo utajeno in mislLla je, da tega ne zasluži. Saj se tako veseli — tako se veseli nečesa, kar bi prinoslo tuidi v njeno starodeviško življenje novo Ij.ubkost, radostno raatresenost, neka- kx3 srečno skrb, do sodiaj nepoznano stran življenja — in glei, tu stoji ka- Icor pred zapecatenö knjigo. Pepica na Vinogradih se dek katkor jagnje in mdlči — in tu gledia niati Kondeli- kova kakor Sibila in molči. Kaj je no- beden ne razunie? Ali je to samo Mi- njena, nierodnost? A3i ne spada tudii on>ai k rodbini, ona, teta Katinka,? Ali ninna košcek svoje pra\iice, da zve vse takioj, ko je se.toplo? Ko bodo o tern ščebetali vrabei na strelii, potean ne raiara vpraševati nikogar — potent ne bo to nobena tajnost vec. In ravno za to se jo šlo teti Katinki. Take male rodbinske tajnosti je hotela nofiiti v svojem sreu — v tern je bila podobna \seni dobrim starim devicam. Nekaj veidieti, kar ne vo niboo razun izvolje- nih! Toda imela je tudi resnično zar- nim'anje. Od trenotka, ko zve, oesar sedaj ne more d'ocakati, bo delala tu- di syoje priprave. Prispevala bo s svojim delom,, rada bo pri«])evala — saj to vo Beti, vo tudi .Pepica;, saj so si vzajemno najbližji. Koga ima tu tcta Urlxanova, razun rodJMne Konide- likovc? Konni bo nekoo prip»adilo, kar bo j)O njej ostalo? In gleji, pri vsem tem pa so tako neodtkritosreni, si je miislitei ta stara dev.ica. Pogovorila se je torej še malo in se je poslovila od drage svakinje. Po- ]\u\\ katerega je danes pritisnila na ustna, je bil malo sub, brez soika. V tem trenotku ni niti opazila, ker se ni v duliu peciail'a zi nobono drugo stvarjo, kot z neresonim svojim vpra- \ sanjem, kako odkritosreno ji je go- spa 'Kondeliikova stisnila roko in ni pe aniionila,, ka'ko gorka da jo d'lan go- spe Kondelik ovo. Tetioa Urban ova je skleniila, da ne iz/da niti z besedo, ka- ko jo neod'kritosrenost svakinjo jeizi; odidrj brez opazike in nikdar več ne povprasa niöesar. Toda tea ter a- žen- ska je pojed'la še kedaj grenko jerd>rce, ne da bi tud'i drugemu koščka oddfo- bila? In tako se jo tudi tetica Urba- nova že na pragu oibrnila h gospej Kondelikovi in je rekla z neprikritim ocitanjiCitn: »Da se je Pepica delala taiko, kakor da bi ničesar ne razumela — no, to žo vem,, zakaj; sraan jo je, ker je še mlada,! Ampak dra si tudi tt naprani memi tako zazidana, Beti —¦ kaj ni- sem iz rodbine? Air bi to rnznasaia ' po iPra.gi?« In šele sedaj se je obrnilai in hitro cdšla. »Mo] Bog, Katinka, kaj se jeziš?« je zaklicala gospa Kondelik ova pre- senečena. Toda teta Urbamova je bila že na hodniiku in na stopnicah. Gospa Kondelikova so je vrnil.ia v sobs?, z;apr,la je za s^boj, nekaj čtasa stala, gledala sto^i okno v prazno — in naglo se ji je trasla okroglia brada, oba kola ust sta zlezla nižje, oči so se zakalilo, desni'ca je hitro dvignila ko- nosi predpasnika, v grlu se je že na- bralo in v joku je z;ašepetala' »Draga Katinka, ko bi ti vedek!« Mot-no je ])ritiskala predpasnik na usta, da ne bi diekla za vrati ničesar sli'sala.- V7/. Pepičini darovi. Lahne oblaike, ki so plaivali po proj jasnom obrazu gospe Kon diel ikove, so zapodile ali vsaj premagale skrbi bo- žioa, ki se je naglo bližfil. In Uv skrb- na ma'ti ni imela stmio enili skTbi. Ztd'edio se ji je sedaj res, de. jo bolita dva glavi — njena lastna in ix)leg te tudli PejDičina. Mla-da gospa je pora- bilal sediaj vsak trenotek, dft je skočila kmia/mici, in bill so dmevi, ko je prišla dvaikrat. Dopoldine in po obedu, vselej, kakor hitro je odšel Vejvara iz hiso. Saj se je &lo ravno za svetonočno da- rilo Vej^arovo! To je bilai velika, važ- na, imenitna stvar! Prvi sveti vwer! Prvi dar! Od jutra do veoera ni miislila XJe]iica na nič drugega — in vendiar si ni niwmr izmislila'. Dnevi so pptekali in mlada žena je bila kakor na irnju; ni si mo'gla iz-misliti. »Tak vendiatr svetiij, maanicai!« je zaklicala Pepica obupajoče, ko jNOVA BOBÄ* 9to« 3. Manjšinska vprašanja v jugovzhodni Evropi. >Neue Züricher Zeitung« poroca: »V zvezii s sejami, ki jih je imel odbor in vsi odseki Unije lig Društva naro- dov koncem septeinbra v Zürichu, je potovala podpredsednica stalne nianj- einske komisije, nizozemska delegati- nja gospa dr. Bakker van Bosse na pettedenski studij v jugovzlnodno Ev- ropo, kjer se je izključno bavila z manjäinskimi vprašanji. Gospa Bak- ker je obiskala Trst in Gorico, Zagreb. Beograd, vse narodno manjšine v Ju- goslav^!, nadalje Ba-nat (mišljen je očividno rumunski Banat), Sedmo- graško, Bukarešto in Budimpešto. 1'mela je priliko prepričati so o težav- nem položaju manjšin v najvažnejših okoliših in govoriti z vadilnimi clani raznih vlad o položaju manjšin. Ko .se jo je vprasalo o njenem sploišnem utisu, je odgovorila ta neutralna zve- denka, da ustvarjajo nereseni narod- nostni problemi na coleni jugovzhodu Evrope možnosii velikili konfliktov, ker še nikakor ni zavarovana svoboda nacijonainega in kulturelnega razvo- ja. Povsod se govori o lam, kdo jo kriv takega razvoja. Izvzemši Italijo, ki je javno proglasila uničenje narodnost- nih manjšin za pred])ogoj svojega na- rodnega razvoja in kjer, kakor se je gospa Bakker osebno prepričala, celo nasilno spreminjajo rodbinska Linena, uvidevajo več all manj vse vlade, da je resitev manjšinskega vprašanja ze- lo važna za notranjo konzolidacijo in uroditev r&zmerja med posiimcznimi državami. Tako da ima rumunski mi- nis trski predsed'nik Maniu najboljso voljo in da naj upamo, da bode i'tiiel dovolj moči za izvedbo manjšinske za- konodajc. Pri tern da se ima boriti tu- di s težavami in odporom v lastnem tab or u.« Nadalnja izvajanja o manjšinskcm vprasanju v Jugoslaviji kažejo, da si gospa dr. Bakker o tem problemu, vko- likor resnično obstoja, ni na jasnem. ' Kar se nasih krajev tiče, lezi kljuc za tesitnv nemikih pritozb ne v Beogra- du in Ljubljani, temveč v Celovcu in na Bunaju. Ako se o teh stvareh res neutralno govori in piše, je trelwi to upoštevati. Delokrog kmefijskega oddelka pri banskem uradu v Ljubljani. V dclokrog fernetijskega oddelka pri 1-anskem uradii v Ljubljani spadajo po zakonu sledeči opraviki: 1. posli, fci so namlenL v § 8., odst. J. zakona o nazivu in razdelitvi kra- Ijevine na upravna podrocj'a z dne o. oktobra 1929 (knietijstvo, sadjere- ja, viiiogradnistvo, zeilenjava, liva- darstvo in j)asni«tvo), po zakonib in po splošnih navodili'h ministra polje- delstva; 2. izvriseva'nje otlredib zakona o ži- vinoreji in zakona o pospeševaaiju po- Üodelstva, ki se nanašajo na živiiio- rcjo; 'S. pospesevanje ribarslva v sladkib vodah in morju, čebola.rstvo,, svilogoj- stvo in sorodna podrocja proizvodnje; 4. drzaviiiQ žrebčarne, nabava ple- menske živine v tuzemstvu z dtzavni- nii in banovinskimi sredtetvi; 5. izdajanje koncesij za uvoz ple- nienske živine, seiner^, uinetnih gnojil in podiobno, in znižanje transportnih strosikov in carki; 6. izvrševanje ukrepov v §§ 20. do 29. za'kona o pospeševanju poljedckl- stva, zaikonov o vinogradništvu, sad- jerejii, o pobijanju rastlinskih ökod- ljivcev in drugih zakojiov }>o.diob:no na- tave, ki rriso izreuno ])ridržane mini- btratvu poljedelistva: 7. kontroine in vzorno postave, skrb za cistaJ seniena, agrok-öinicni, enolos- ki, pedoloski in slični zavodi; 8. izvajamje zakona o zadiružništvu, tteposreclno nadzorstvo nad zadruga- mi, sodolovanje z za dir uzn kni ustano- va.ini po zaikonu o pospeševanju i»Oilje- delstva; 9. neposredno nad^orstvo nad ])oilje- dielsLo orgaiii'zaciijo okrajnili zakla- dov in agrarnili zajednic; 10. nad-zorstw nad d.etovanjiflnl po^ Ijeddskih sol, priprava strokovnili te- Cajev vseh vret in drugih ustanov za razsM'janj'O znanja o poljudelstvu, ka- kor tudi nadzorstvo nad* njibovim dc- lom; 11. poljodelska statistika v banovL- ni; 12. komasacij'a,; 13. poljsika palicija, posli o občin- skili goltjavah, ki spadajio po cl. 8G. obeiinskega zaikona i«z leta 1903. v pri- stojlnost ministra,, posli, ki so pridr- žani ministru z zakonsikim cienam XII. iz leta 1894 o poljskein gospö- durstvii in poijskl policiii. Vakor tudii ])o zakoiLskem čkniu 1.0. iz leta 1913. o skupnih paisni'kih; 14. državna posostva in podiobne ustanovitvo /, izjeruo Bei ja in To^o- lovca; 15. nailizorstvo nad privatnimi ]>o- scstvi, ki so ])o SS 25. in 3(5. zakona o pospeiševanju poltfedelstva pogodbeno obvezaiiüi dobavljaü seinena, ali ple- .lnonsiko žLvino, ,tor nadzorstvo nad pra'viJniim izvT&evaiijemi njihovih ob- VC!/i. Izjave dveh odlicnih inozemcev o nasi državi. Zaeetkom tega meseca so je mudil v Beogradu tajnlk Drustva narodov, pir Fric Drurnrnond in je prepotoval tudii precejönji del ntiše države. Pri- ca-kovali in sprejieli so ga povsod s po- zornostjo, ki je vredmiaJ tafco visokega funkeijonarja; in zastopnika medtia- rodne ustanove kakor je Društvo Na- redov. Na raznih konserencah in ban- kotih so je sir Druinmond kar naj- bolj'se izijävijal o mašem narod'u in dr- /avi. öasnikarjem je rokel: »Naj mi Lodlo diovoLjeno, da ])orabim to priirko in kar na,jprisrcinejše caistita'rn jugo- slovanskoniu narödu na d,elu, ki ga je ii'stvarü že dasedaj. To so sadovi na- j'orov m'ladega in motmipga narodla!« 8'koraj isti cas so jo niudiil ]3ri nas liolgiiski socJda'listicni senator Brou- (koro. Polovai je kot zastopnik druge deltavskid internacijonale na: kongros JjuJigiirsikih soeijalistov in je ob tej pri- liki nekjoliko študiral razmere v Jii- ^oslaviji in BuJgariji. Naskn časni- karjcni jo izjavil, da j>o mogol v Bul- Knriji ug"oto\"iti imnogo dobre A'aljle za priijsiteljstvo im sodelövanj'© z Jugo- b'lavijo. Zamianivo je bii'o, dti so mu celo neknteri člani zloglasnega maike- donskega koniiteja sami rekli,, da ni- mai deilio komiieta nobene koristi in. no- ljonega ui)a na uspeh. Ali dla me mo- ve jo drugače, ker da ta'ko hot-e Vanea Miliajlov, ki da noče niöesar sliišati o iskraiem. sporazumai z Jugoisilavijo. \Ta izjava makedoiivstviijoscili je zna- cilna za njiih hinavÄcino.) 0 Jugosla- ^ji. je rekel Brouckere: ¦ »Mjoji utisi o vaši diržavi so naijbolj- ži. Prijetno sein iznonaden in žal rni H\ da liiisern imel prilvkc seznaniti so robli'ze z vašiini lepimi kraji. Glavni lnr-.j utis jo, dKd se vaša država živo truidi za napredlek na visieh poljih. — Kjei"koli sem bil, sein opazii sledovc tega truda. Na kmetüi i,n v mestih. Zidiijö so hiše, jxilace, grade se ceste, zelczniice in mostovi. Ustvarjajo in spopolnjujejo se razne soeijalne in- stitueije, dopolnjuje se šolstvo. To je tem vainejse,, če se pomisli, s kaiki'mi težikoeaniii se iinajo boriti dr/.ave, ki so ivaslale po vojaii. Vi. lwxüte s ča- som in prepričan sein, dla bod'e vaäa clržavia1 pia dveh desetleitjih; mirnega razvoja in dela tako raavita in krep- ka, da bode najboljše poroštvo za mir na Balkanu.« Književnost. k Nove pravniske knjiye. Nai raz- na vpraiäaniai javljaino, cki izide »Tol- mm (ohsiren komentar h kazenske- mu zakouiku)* kraljevine Jugoslavi- .]ti, ki ga je spisal rektor ljubljanvske univerze dr. Metocl Dolenc, v založbi TisTaovne zadruge okrog 15. t. m. — LsLočasno izMe v isti založbi tudii »Ko- | nientar k meničnemu zakoniku in ce- ¦ kovnemu znkonu«, ki ga je spisal uni- VGi'zi'tetni prof. dir. Milan Škrlj. Ka- zenslao-pravd'ni red (Zakomik o sod- ! nein kazonskein postopa,nju) izide kot } riirocma kiiiijti^ica, izdana. v zaloabl Tiskovne zadrugo prihodttiji teclen, na kar naSe praviiiske že danes opozar- iamo. pri mami/Cii zaradi te aadleve že sikoro dosetic, in ustnice in bradiioä se ji je tresla vsled nejevolje im trmc, kamor se vedno razlije ženska brezmoč, ko stoji pred nalogo, katlere no more iz- vrsäti. »Svetuj, svetuj!« je ponavljal'a gov spa1 Kondelikova. »Saana sebi kamaj svetujennPravzaprav bi' pai morala žo, drtivno vedeti, ljuba punca, kaj in k«r ko. Poznaš Vejvaro bolje kot jaz, la«hv- ko bi uganila, kaj, bi ga veselilo, česa' | M bill vesel. Polino glavo imam1 toga — očeta, Vejvare, tebe, tete Katiinke, sploh praznikov, in ti samo: svetuj. In tudi malo prepozno sL se spornnila; diraga Pepica! Prides-, ko ßo pnaznikl pred vrati. Takole j)red štirrnajstkni dnlevi . * ,« Pepica je gledrtia mater brez nade in ličice se ji je zgrbilo. Moj Bog, tu- d'i matnica jo zapušča! In komaj so je doniislila., že so ji tekle solze iz oči. »Toroj bo.m brez daru!« ji' ihtola. »In Vejvara ,mi gotovo nekaj priprav- Ija in bo gledail pod drevesce, kj^1 je kaj zanj1, in potein, kjer ni nie, teim nie ni!« »No, ne jokaj, punca«, jo jie miriila gospa, Kondelikova. »To bi ne bilo diobro zate. Mladie zene morajo kar najmiaoij' jokati. Nekaj si bova vendar izmislili, Kaj pa kako lepo uro?« »Vejva>ra je* že ima«, je odgovorila Pepica in ®^ S Dobite vsvaki trt«..u.. MJLO stLBüS Zst UMSVfVHE Stem 4.__________________________'_______________ sNOVä DOBAt______________________________________ Štev. 91. di Iz Velenja nam pisejo: Premogo» kopna elektriena centrala je sedaj do- grajena. Pametno M bMo, da bi se iz- delal iii niiorda« tudi na Icaiki anketi all pa javiiio polo in öasopifijii predebati- ral načrt za uparabo električnegai to ka, kar ga; badeta iinela preveč Vele- nje in Zabukovca. Okoliški krajli bi so moraili tozadevno tudi sami zganiti, Ali je kaj z Mislinjiskio dolino? üovo- rLlo se je včasi, naj, bi postailo Veil on je »Spitzendeckung« zaj precej slabe elektrione centrale v Savinjski do.lini. Ali pride GeJije z okiolico kot odijoma- lec resn,o vpoštev? Kakio ba z daljaioi- vodii? Kdo bo olektrisicrral maujše kraje? Občine, soseske, zaidruge? Bil bi ncod'pustlj-iv greli, ako bi sedtaj te- meljito ne .elLcktri'siicirali vso bližnjo in dalj'So okolico. N'aj vzame nek do to ziadevo v roko in naj rino tu in tain! d Izseljevanje iz naše države mese- ca septembra 1929. Moseca soptem- bra se je izsdilo iz naise drža.ve v prekmorsike države 1.629 oseb in to 594 iz Hrvatske in Slavonije, iz Voj- I vodiino 3(59/, iz Dalmacije 324, iz Slo- venije 188, iz Srbije 90, Bosne in Hercegovine 49 in iz Crrne gore 15. Naj'voü jih je od&lo v Zediinjene dlrža- vo (ÖG5),, večmoma lyudi, fci. so dasli na dajjši alii krajiši diopust v doimače kraije, potem 611 v Argentino, 159 v Kanado in 74 v Uruguay. V evropske države je šlo za delo in 1.550 osob, naj- več (1042) na Fraaioosiko in. v. Belgijo 1332). d Sprejemanje kovamcfja denarja. Miindster za grad.be jo odredil z odilo- kom ad 19. oktobra 1929 gledfe denai;- nega poslovanja to-le- Pri vseh vlo- gaih i;ii vplačilih so po&ta dolžne od cne in iste osebe pri! eni in isti priliki prerzoti bankovce in vse vrsto köva- nega dienarja z vrodhnostjo preko pet dimarjev v neounejeni koliciiii, kova- n,i denar po 2 Din do najverjega zno- S'ka 500 Din, kovani denar po 1 Din do najivečjega zneska 200 Din, ko^rani denar po 50 par pa do najvecjega zneiska 100 Din, a oni od dveh naj- nliižjiih vrednosti v znesiku do enega dinar ja. d Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Tu je po dolgotrajiiiGin bolehanjui umrl g. Ivan Hudina, "seleposcsüiik iii bivsi župan. Pakojmik je bil daleč okrog v-.i- .soko eislana in spötovana osebnost. jNjegova h'isa je bila iizredno gosto- ljubna in ma.rsiika.teri slovenski cUjak jo nasel v njej l<>p in prijazcn sprc- jem. Pokojni Ivan je bil kremenit značaj ter zvest clan vseh naprednili orga.nizacij'. Bodi mu lah'ka dbinaca zoinlijica! d Hazporedi za rentnino. Razpore- di za rentnino leta 1929 so v smislu clenia 131 zakona o neposredniJi dav- kih razgrneni pri dawni upravi v Ce- lju na javen vpogled euschegg-.u umetno izdcluna diploma, delo dainacega umolnega sli- karja gospoda S^ebacherja v Gelju. (lospod Iv. Rak je namreo najstarej- ?i nitcsar v obmoeju celjske zadruge in !zvr.sujt> to obrt od lela1 1878, to je žo nad 50 let kot saimostojni unojster. Z vajeniško in ])oniocniško dobo skupaj je pai že nad (50 let' obrtnik. Rojen lota j 851 v Velenju, je ta obrtniäki vete- ran Se vedno ql in adrav ter vodi ho- tel in mesarijo kljub visoki staro«li vestno in neutrudliio. Zaslužnc>mu obrtiiiiku cestitanio iskreno i'ii mu že- liimo so biserni obrtniški jubilej. cl Nedohlen fant ubil br.ata. V ob- čLiii Oeinjah, okraj Murska Sobota, je na Martinov večer ubil lfr-ltetni Fra- njo Loker svojega 30-letnega: brata ATiilražct. Ta se jc pred nekai todni vi'iii.1 iz Avstrije, kjer je bil zaposlen kot sezonfiki delav^ec. Brata sta se že dalje časa stavražila in se pogiosto pre- pirala. Na Martinov veeer sUi «la sku- paj spat v seno. Kaj se je ponoci go- | dvlo, so die ve, todia ko jo zjutrai] vpra- ^ala mati Franca», kjb je brat, je ta Jiladjiokrvno odvrnil, da ga je ubil v prepiru. Nato se je pi-aznleno oblekel in odisel od hiše, kainor se dloslej' se ni "'/rniil. Truplo ubitega so našli v seinu z razblto glavo, craven pa sekiro, s katero je A'ndraz izvršil umior. d V celjsko bolnico so pri'peJüctli 9- It'tnega Ivana Juga, ki si je pri öeih- Iju.irju žime paskodoval na stroj'ii dlaji desno roke in pa 40-letnega po- sestnika Adoj'za Senica iz Zagorja pri Kozjom, ki so je opekel po vsem obro- zu in prsih. \\3cW Wofoanje maihanje- FOb prvem kihu,^ [ ob najmanjšem ščege- 1 ktanju v nosu ali grlui 1 zatecite se takoj k raz-J m kužilnim pastiljam H ¦ ki preprcčujcjo, lajšajo i I in odpravljajo vnetje ^ f stuznic ter povzroču- ' jejo njihovo odpornost zoper prehlajenje, na- 1 hod, vnetje, krhlje, ka- 1 tar itd. | Pastilje VÄLDA zabra- , I njujejo nahodu razšir- J 1 jenje na prsa. Toda pa-1 ¦ zite, zahtevajte vednol ¦ samo izvirne pastiljel i VALDA. I f Prodajajo se izključno le v^ I fikatljicah z napisom VALDA k v vseh lekarnah in drogerijah. i »Tu so. Vidi», brez diila jib inraž1!« Goispa Kondelikova se je dvignilla s predmetom,, ki je bdl zvait v kos star- rega platna. Üdiviilai je ovi'tek in je mahnila po zraku prod Pepico z dA'o- ma koso/ma pestre vezenine. »Prav nic dela nima«, punca! Tu- kaj so šlape,, ki si jihi dfeila, prodilaii*- ßikiirn očetu za božično darilo.« »Za božjo voljo!« se je začudiila Pe- picia. »Da so se tako ohranile?« »I«, je rekla mati, »samai ne vein, kako se jo to zgodilo. Sfcratka, nismo jdh dali cevljarju. O>oe je trgal svoje stare — potem pa se je nekako po- za-bilo. Sedaj jihi damo i-zdelati — in prezent za očeta je tu.« »Toda kaj pa oče?« se je vstavila Pepica. »Saj jih pozna.« »I, ne pozna jih ne, in tudi ne spoin- ni se, bodi brez skrbi. Cisto novo bo- do in na vzorj&c je oče že dliivno po- za'bil. Proshn te, gospodje iimajo čisto drugaiene skrbi. No, a)bi te ne vesell to?* »I no, maJmica«, je odgovrorila Pe- pica, »vendar se mi zd'i, da se ne smo ena in ista stvar dvakrat dajtiti. Toda če -mislia-------« Gospej se niti vred'no ni zdielo, da bi zavrnila licer'khi dvoin. »Tu jdh vzerni in pojdi tčikoj k oče- tovenru čevljarju. Do nedelje naj bo- do gotoive. Pogloj. kako sva to lepo uredili. In ne pozabi, da jih inora oev- Ijair posilati tebi.« Ko je Pepica odhajala, je bilo nje- no obličje jasno. Precejšnje skrbi se je otresila. ima dan* zči možiika in za očota — za očeta, kakor bi ga našla. In za nramico tudi, gotovo bo vesela. SevedJa, te OL'eto^•e šlape ji niso sl-e iz iglave. T-oda če maanica nii^H . . . ! Nasproti teinu pa je sedaj vsa ve- sela niislila na zaj'ca, ki ga pokloni Vejivari. Mainica iina prav. To bo iz- Virstna stvar. In veselila sc je, s ka- ko svfeta pobožnostjo bo vezla njegovo zaveso. Rože morajo biti na njej, krasne, ognjene in pod njimi Vejva- rov monogram. To ne sme biti brez inonograma. Prcmišljlala je saino, ali naj na.pravi tudi letni'co. V svojih pis- mihi je navadna pozabiia na letnico, toda na darovih je važna, je menila. Ovratnik! Samoveznica! L. Putanf Celje. Fran KAGER Optik Celje Gosposka ulica štev. 10. Zaloga vseh optičnih predmetov na drobno in na debelo 8_t s Samozaložba Zeiss in Rodenstock očal ZEISS WJ*unhtAiM •Štev. 91.________________________________________________> NOVA DOBAc______________________________________________Stran 5, Kmetsbo posojilnica za celjsbo obolico v Cel ju N' ................. '¦ registpovana ladruge z omejeno zavezo —^—¦—- Pisarna v Prešernovi ulici 6 (prej Lasfni dom) Hranilne vloge obresfuje pojS^SVj čistih, brez reninega davka. Pri naložbi Din 50*- nabiralnik na dom. Radio aparate najmodernejši za prikljucek na omrežje, kakor tudi prvovrstni aparati za priključek na haterijo, vse sestavine za gradnjo aparatov, zvočnikov vseh kategorij Vam midi prvovrstna tvrdka Vse informacije glede moderniziranja starih aparatov daje brezpiačno strokovnjak inžener, — Najkulantnejša postrežba. Nizke cene. Prevzem trgovine. ^L^T^™ prevzel trgovino z mešanim blagom od g. Lavoslava Mrnuha v hiši g. OmJadiea, Spodnja Hudinja štev. 71 V zal' gi bom fmel vedno sveže blago po konkurenčni ceni. Vse vrste deželnih pridelkov pa bodem kupoval po najvišji ceni. Najtopleje se priporočam za mnogobrojni obisk. Z odličnim spoštovanjem Clril PeČOVHiK* .Ažuriranjo, entlanje, VeZenje, na stroj, izvršuje najceneje in solidno M. ŠRIBAR, Celje Aleksandrova ul. 2. cl lord v Split it/ Iz Split a poroča- ; jo, da je ukrenila Äiiaaia svetovna | autoin'obilska tvrdlka vße potröbno za instaii/oviitev svoje tvornico v Splitu. i jPoleg automobilov bi tvornica izde- lovala twdi traktorje iui različno ktine- tijs:ko orodje. \ Ystocne repadacije. Praski listi j ikritizirajo, da so pogajnuja, ki so vr- ! še sedaj v Parizu radi »vztot\nih re- ! paracij«, zavila v tafca skiiiveostno ! tern-o (gre zn odäkodiiinc, ki bi jih mo- rale plačati v reparacijski fond drža- I ve, nastale na teritoriju bivse avstro- ogrsfce monarh/ije). Ako res gre z-'&lefilai'OV »Faust« \x\ »Plosi, baja- co!« Hcžija: Gustav Moilainder. Pto- ciukcija: Nordisk-film. Kritika hne- r:uj<8 ta film »biser filmske umetno- | >c.ti«. V petek in soboto z^-or in v ne- j (.leijio ,cb 4. in 6. popoldne orkesler. i J'redstave: v petek in soboto ob 8.15, j v nie-delijio ob pol 3., 4., 6. in 8.15 (v ne- i ut'ljo A predstave). — Predprodaja, I v.stopnic v trafiki ge. Kovaoeve v Ale- ! k.sam.'li'ovi uJici. Strojno ažuriranje Din 150 Strojno entlanje Din I'— Lepo solidno delo samo pri B. Puinik Cankarjeva cesta 4 (stara hiSa Ljudske posojilnice poleg davkarije). Za šivilje znaten popust. Proda se ugodno Enodružinslia nova \i\U z lepim vrtom tik mesta. Vpraša se v trgovini Franjo Jošt, Celje, Aleksan- drova ulica 4. l-2j &1k H«>ikamiMM >z Hude game, >C |lr|i illllil Zabukovce * ^ \ j VlfiSyll 'n vse^ ^ruO'h rudnikov ¦ ¦' ^^^^^^^ dobavija in do- _«ä stavlia trgovina Fr*a»LLt Jolt, CeE|ef Alefcs3ndrova ut. 4 Išče ss za takoj ali za 1. januar s tremi sobami, kopalnico, kabinetom. kuhinjo in dru^imi pritikiinami. Plača se 1.200 do 1.500 Din mesečno. Even- tuelno se plača tudi za nekaj časa v naprej. Ponudbe pod »Solnčno« na upravo lista. 3 3 I š če m prazno sobo z elektriko- in s posebnim vhodom. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Sprejme se 1—2 boljša gospoda na hrano k dobri in mirni družini. Naslov pove upravt lista. Sprejmem takoj prvovrstnega kirojaškega pomočnaka za velike komade In jednega vajenca. Jakob Kovač, krojaSki mojster, Celje, Razlagova ulica 6. Sprejmeta se dve gospodični na stanovanj^ in hrano Plačiln po 500 Din mesečno. Etna Pibrovc, Oosposka ulica 25. Winfeo Mmu, obi. Honces. mestni tesarshi mojstep na Lap! MVM r»j]jij izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za [Ji I UtJJli hiše, vile, tovarne in cerkvc, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. cl^.nWjiin Psredn» se odločite za nakup jesenskega in zimskega blaga. si oglejte zalogo konfekcijskega in modnega biaga v staroznani, na novo preurejeni trcjovinl JP. KÜDER, NASLEDNIK ¦ I>. CERLINI 5021 CELIE, GLÄVNI TRG ŠTEV. 14 katera Vam nudi različno izgotovljeno blago po zmernih cenah in to : ob'eke za dame, obfleke za deklLcef obleke za fanfe, nogavice, rokavice bluze predpasnike, žepne obce, čevlje, pleteno blago: puloverje, majice, perilo za dame, gospode in otroke, predpasnike, krila itd. Razpis. Upravni odbor „Avtolmsa niosta Celjau razpisuje oddajo službe garažnega mojstra. Pogoji: 1. Jugoslovansko državljanstvo. 2. Najmanj 5 letna šoferska praksa. 3. Popolna izvežbanost kot avto mehanik. 4. Telesna in duševna sposobnost. 5. Neomadeževana preteklost. Plača po dogovoru. Prošnje opremljene z dokazili glede pogojev pod 1. do 5., je vlagati do 20. t. m. pri upravnem odboru »Avtobusa mesta Celje« pri mestnem načelstvu celjskem. CELJE, 9. XI. 1929. I Predsednik uprav. odbora »Avtobusa mesta Celja«: I Dp« Ogrizek s. r. Za jesensho in zimsfco SBzijo priporočam mojo bogato zalogo angleškega in češkega sukna za moske in damske obleke Obenem imam v zalogi po ceni, iz dobrega blaga izgotovljene volnene obleke za gospode in sicer že od Din 350— naprej. Suknene kostume za dečke od Din 130— naprej. Zimske plašče za gospode od Din 600 — naprej. Kratke suknje (Stutzer) za gospode z ovratnikom iz krzna od Din 250— naprej. Zimske plašče za decke od od Din 300— naprej in mnogo drugih predmetov kot: izgotovljeno moško perilo, kra- vate (samoveznice), ovratnike itd. po najnižjih cenah in najboljši kvaliteti. Največja izbira kožnatih sukenj, lastne izdelave, po različnih cenah. Priporočam se za cenjeni obisk. Z odličnim spoStovanjem IVAN MASTNAK manufakturna in konfekoijska trgovina Celje, Kralja Petra cesta 15. 3-lp Straa 6___________________________________________»NOVA DOBA«_________________ Stev. 91. K^s^^k ^H IHI KÜ Ba MB ^9 ¦¦ jOj ^B Stanie hranitaih i/fog nad Din 75,000.000'-. Stanie glaunice in rezerv nsd Din 9,000.000"—. Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojiine posle. — Kupuie in prodaja devize in valute. Y lasfni palaci Napodni cSoni Podružnici: Maribor^ Šoštanj Samo ma, veliko! Samo us*, irelilxo! M VS 2Sm «»BB^Il P°per, cimt, nagelnove žbice, piment, (glavice) 9 HIBSb «»B^ G*c» ce'e kakor miete, zajamčeno čiste, katere Ma&m^&m*B ^m ^0 se vlastnemrnlinuzmeljejo, nudinajcenejetvrdka ALOJZ MASTNAK veletrgovlna kolonljalnega In špecerljskega blaga, lastna pražarna in ml'n za clišave OELJE, KHJUL. «JA PETRA CESTÄ šte^r. 2JS Slavnerrui občinstvu priporoča Josigi Gop&njak, rrsesar in klobastčar, 39»4i!«iii» jjpri jele^.u11 v Cetje, Kralja Petra cesta 37, vtliko zalogo ^sakovrstnih mestvh izdelkov jveže go^ejB meso, prekajeno, vsakovrstne kiobase Cene nizke, prolkajeno meso ® ounko cena kg Diw 28 —, iSobase cesjtu 6cg Dita S5'~ do 30"—. Specijaliteta blaga zaiamčena ! letopöiiMia Harai FL0R39HČIČ, CbIjb, Cankarjeve Z ""iä?1- \ko še niste informirani, pomnite dobro, da lahko naroute instalacijo za električno luč kjer 2lite in da sinete kupiti ZARNICE, kjer hočete. Imam izvežbane monterjc in itišlaUram po redp.sih za jako nizko ceno. Prodajam žarnice najboljših svetovnih znnink »TUNGSRAM« • \ »OSRAM« po zelo ugodiiih ccnah. Po znižanih cenah imam na zalogi elelctricne likal- .«ike, svetilke in dnige clektričtie potrcbSčine. Polnjenje akumulatorjev po 10 Din komad. Pri liieni kupite vedno sveže anodne batcrije po Din 95 — 60 volt, Din 135'-- 90 ucit, Din 180 — 120 volt znsmko „Zsnaj". ^pflmofoni in plošče i2 tovsnie Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tud pložče *His Msstcr's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi se ^obijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri MiM E Lesfeovšels, Celje xAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta. Jvoz kave, čaja, rozin, iža, olja, kakava i. t. d Vsak dan sveže pražena kava. ;'3 Lastna pražarna. 8p Outage ostelje stole, zofe, madrace, nove spalnice, . Čne vložke, dobite po konkurenčni ceiii pri tvrdki »MARMOR«, Celje 1 se jc preselilai ix Celja uosposka ul. 25, v lastno hišo na Spodnji Hudinji St. 52, CELJE-GÄBEHJE. •izlični avtobusi vozijo dnevno do ija i Din 3- -. 18-38 fiaks Zabukošek modnj krojačnica :elje. Cankarjeva ulica št. 2 'elika zaloga angleškega in češkega •;iaga. 50-18 DezniEcapna OS. VR9N3ER, CEL3E Kralja Petra cesta 13 1 iporoča svojo bogato zalogo solnčnikov i dežnikov po najnižjih in konkurenčnih cenah, revzatne in izvrSuje vsa popravila in pre- obleke točno in solidno. lla drobno. Na debelo. ~~OgIasujte! S U K N O xa površoilce in obleke kupirno najceneje, kot priznano uajbolje v manufakturni in Mini trgouini Nilos Pšenicnik, Celje Imam kljub pomanjkanju prernoga PREMOG KOKS LES v vsaki množini M. OSWATITSOHS CELJE Biro: Kralja Peru cesta 29. •.,-,.- c. . .._. . . . .. . _, Telefon 141. Skladišče : Ljubljanska c. 26. Kdor oglašuje, ta napreduje! Najvarneje in najugodneje sc rsalaga denar pri pus3iiarnovarnem zavodu, ki žs obsioja 64 !et Celjska meslna hranilnica M CELJU, KREKOW TRG (w fiastni palaci pa-i kolodvoru) Prihrankom rojskoi/ u Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodisca ter nalGŽbam cerkvenega in obcin- skeya denarja posvei^a posebno pažnjo. Hranilnica daje noso- jlla na zemljlšča po najnižji obrestni meri. Use prošnje rcšuje brezplačno. Za hranilne vloge jamči poieg premoženja hranilnice še mesto Celje z vscm premozenjera in vso davčno močjo. Urejuje Janko Lešničar. — Odgovoren za. Konzorcij »Nove Dobe« in za Zvezno tiskarno Milan Cetina. Oba v Gelju.