Izhaja vsakega 20. v mesecu V., november 1982 Celje - skladišče D-Per St. 51 582/1982 1 Čestitka domovini Visoko plapolajo zastave v ledenem novemberskem dnevu, ponosno gori šest bakel, zlivajoč se v en plamen, vpet v dva pšenična snopa, nekje v daljavi se čuje praznična pesem. Pred nami je praznik, ROJSTNI DAN naše republike. In ob takem dnevu je običaj, da slavljencu čestitamo, mu nazdravimo ter mu želimo veliko sreče, zdravja in uspehov. Zato bi tudi rad, da bi teh nekaj vrstic izzvenelo kot čestitka domovini. Veliko krvi je steklo, mnogo, premnogo preranih grobov je skrila zemlja v svoja nedra, potoki znoja so namočili prsti, da bi se ob senci tuljave roke rodila ti, domovina, takšna, kakršno poznamo mi, takšna, kakšno so si želeli rodovi preganjanih, mučenih in zatiranih pred nami. In zrasla je ta dežela, zrasli so ljudje, postali smo enaki med enakimi. Pa vendar se je čez čas v ta neomajni zanos, pridnost, delavnost, skratka napredek, vrnila temna senca, ki ji pravimo neodgovornost, nedelavnost, hlastanje za materialnimi dobrinami, kar je postalo včasih že v mejah razumnosti. Ljudje so se ti odtujili, domovina, vsaj nekateri so pozabili na ideale in dejanja, ki so te porajala. Toda življenje teče dalje in sili človeka, da kot razumno bitje zaznava okolje ter se podreja nekakšnim zakonitostim, ki so odraz njegove volje ali so pogojene z njegovo bitjo. Zdaj je čas, da ponosno dvignemo glave, se za trenutek ozremo v preteklost, iščoč vzpodbude za sedanjost in bodočnost, trdneje primemo za krampe in lopate, še z večjo vnemo poženemo stroje ter jasno in glasno povemo tistim, ki nočejo z nami v korak, da bodo nosili posledice na lastni koži. Tedaj bo čestitka domovini še bolj pristna in iskrena, tedaj bo tudi ona vračala v svojo hvaležnost s polno mero, tedaj bo njen praznik tudi praznik vseh tistih, ki si to zaslužijo! H. P. OSREDNJA KNJ. CEL J Od tu in tam... V noči od 3. na 4. november je skupina vlomilcev »obiskala« 13 osebnih avtomobilov in eno garažo v ulici Valentina Orožna, Na Lipico in Miloša Zidanška. »Nabavljali« so si gorivo brez bonov. Da jim ne bi bil predolg čas pri porabi goriva, so si priskrbeli tudi akumulator in avtoradio. Očitno, da jim ni bilo do dela, na kar kaže to, da so lopate in krampe pustili nedotaknjene. 11. novembra so v poslovno-stanovanjskem bloku ul. Valentina Orožna 8 ustanovili otroški hišni svet in kulturno prosvetno društvo mladih z namenom, da bi mlade koristno aktivirali. Formirali so štiri krožke: likovnega, lutkarskega, dramsko-recitatorskega in pevskega; pozimi bo deloval tudi smučarsko-sankaški krožek. Mladi, ki jih je v bloku 67, so pokazali veliko zanimanje za tovrstne dejavnosti. V noči od 12. na 13. november so do sedaj še neznani objestneži v Vrbnem razbijali cestno razsvetljavo in podirali prometne znake. Pred nedavnim so v vas Ravne, ki leži globoko v Re-sevniških hribih, posodobili zopet nekaj metrov ceste, ki je zaradi visokih vzpetin zlasti pozimi bila neprevozna in skrajno nevarna. Na ta način bo 6 (šest) kmečkih gospodinjstev imelo boljšo, predvsem pa bolj varno povezavo z večjimi kraji v dolini. Del sredstev je za to ureditev prispevalo podjetje GG Celje — TOK Šentjur, nekaj denarja pa je za posodobitev namenila tudi Krajevna skupnost Šentjur-okolica, ki je v iztekajočem se letu velik del sredstev namenila za podobna urejanja. Takšnih izboljšav si nedvomno še želimo vsi, posebno pa se tega vesele krajani. Na ta način bodo občutili svojo živo vez s krajevno skupnostjo Šentjur-okolica. Obrtno združenje Šentjur se je s svojimi člani letos že četrtič predstavilo na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Sodelovalo je 15 samostojnih obrtnikov, ki so v glavnem predstavljali izdelke kovinsko-predelovalne obrti, poleg tega pa so bili predstavljeni zanimivi izdelki industrijske elektronike, transformatorski izdelki, cementni izdelki, izdelki splošnega mizarstva, papirne galanterije, konfekcije ter domače in umetne obrti. Posebno pozornost obiskovalcev je pritegnila univerzalna ravnalna in podajalna naprava, ki jo je po lastni zamisli izdelal Šrml Franc iz Šentjurja. Omenjeni samostojni obrtnik je za ta inovacijski dosežek prejel tudi posebno priznanje Zveze obrtnih združenj Slovenije. Vsi gornji izdelki so bili na vpogled na 30 m2 pokritega in 20 m2 zunanjega nepokritega razstavnega prostora v hali Golovec. Sodelovanje na obrtnem sejmu nima samo komercialni pomen, ampak je najboljša predstavitev moči in sposobnosti obrti, v zadnjih letih pa še posebej predstavitev novih poti za inovacije, za povezavo z industrijo, za možnosti, ki jih ima obrt s storitvami in izdelki na tujih tržiščih in podobno. Celjski sejem, letos že petnajsti, postaja vse bolj ne samo celjska prireditev, marveč tudi slovenska, jugoslovanska in mednarodna. V okviru meseca knjige je bil večer pesmi Marka Pavčka v občinski knjižnici Šentjur 19. 11. 1982. Pesmi so predstavile: Milka Kladnik Breda; Tatana Gobec, Bernarda Arzenšek, Veronika Malovrh, Nataša Jazbec. V okviru druge regionanle lige je bilo na kegljišču v Motelu kegljaško srečanje med KK Šentjur in KK Gornji grad iz Mozirja. Zmagala je ekipa gostov. Ekipa KK Šentjur eno kolo pred koncem tekmovalne sezone vodi na lestvici lige. Skupnost socialnega skrbstva Šentjur pri Celju je v mesecu septembru nakazala vsem prejemnikom rednih družbenih denarnih pomoči kot edini ali poglavitni vir za preživljanje, dodatek v višini 2.000 din za nabavo kurjave. Šentjurski portret ODTRGANA SOLZA SPOMINOV Videl sem ga prvič pred letom dni na Ponikvi, ob proslavi 45-letnice prve partijske celice. Njegova pojava me je zbodla v oči. Želel sem spoznati tega čloVeka. Pred nekaj dnevi sem ga obiskal na njegovem domu na Ponikvi. Ko sem povedal, da želim z njim poklepetati o njegovem življenju, je na široko razgrnil svojo paleto. Izhajam iz številne kmečke družine. Rodil sem se na Ponikvi, 27. novembra 1904. leta. Bilo nas je enajst otrok. Živeli šmo na veliki kmetiji in vsi smo morali trdo delati. Milko je človek z ogromno energijo, z bogatimi življenjskimi izkušnjami. Doživel je veliko. Njegovo življenje je neizpisan roman. Ko Milko pripoveduje, imaš občutek, da te obliva toplina, ker so njegove besede izpovedne, iskrene in se ti vtisnejo globoko v srce. Njegove iskrene pripovedi potrdi nekatera solza v široko odprtih očeh. Bil je vseskozi zelo aktiven. Leta 1935 se je ustanovilo društvo kmečkih fantov in deklet. Tu, v tem društvu, je našel samega sebe, našel plodna tla za svoje napredne ideje. Kot vodja tega društva na območju Ponikve je Milko organi- ziral udeležbo na zletu svobode 1936. leta. Kolona okrašenih vozov s takratnimi državnimi zastavami, polna zdravih kmečkih deklet in fantov, predvsem iz Dolge gore, se je napotila proti Celju. Zaradi nekaterih nasprotnikov društva kmečkih fantov in deklet je bila opozorjena orožniška postaja v Celju. Žandarji so jim pripravili svojstven sprejem. Milko je kot izkušen organizator in aktivist prebrisano pobegnil. Kljub vsej prizadevnosti so se udeleženci iz Ponikve udeležili zleta svobode. Njegova življenjska pot je bila težka. Ostal je sam na kmetiji. Težki trenutki so pustili veliko brazgotino v Milkovem življenju. Številna družina se je zmanjševala. Eden od bratov je bil ustreljen pred cerkvijo na Ponikvi, sestro so umorili v Dachauu, drugi brat pa je umrl v Celju. Spominja se vsega, kot da se je zgodilo včeraj. Društvo kmečkih fantov in deklet je njegov ponos. Milko je bil del vseh društvenih dejavnosti; organizirali so tečaje kuhanja, branja, pripravljali igre, tekmovanja koscev in grabljic, skratka, negovali slovensko pesem. Milko Podgoršek je aktivno sodeloval v OF. V času vojne je bil zaposlen na občini Ponikva. Sodeloval je skupaj z Maksom Rižnerjem. Pomagal je ljudem po svojih zmožnostih, na posestvu je preživljal otroke svojega brata. Leta 1944 je na skrivaj pomagal Veri Hlastec in Aniki Strainer, ko sta bili zaprti. Po osvoboditvi je aktivno deloval. Bil je predsednik Ljudskega odbora in aktivno spremljal delo prosvetnega društva. Clan gasilskega društva je od 1922. leta. Milko Podgoršek je bil predsednik zadruge na Ponikvi. Služboval je kot lesni manipulant v kmetijskem kombinatu in nato pri gozdnem gospodarstvu, kjer je leta 1965 dočakal upokojitev. Tudi danes je pripravljen pomagati ljudem, danes, ko uživa sadove svoje pretekle aktivnosti. Ko Milko premišljuje o tistih letih, pravi, da so bila pravzaprav težka, vendar lepa. Živel in rasel je v težkih časih, saj tudi po vojni ni bilo lahko, a se je z dobro voljo in zavestjo uspel prebiti skozi življenje. Goce Kalajdziski Med KS ni meja... O tem nas prepriča tudi asfaltirani odsek ceste v dolžini 50 m v Hruševcu, ki je do nedavnega neslavno ločeval KS Šentjur-center in KS Šentjur-okolico. Obe KS sta se namreč dogovorili, da bo KS center prispevala sredstva za asfaltiranje, KS okolica pa za pripravo terena. Besede so se uresničile in danes je odsek že asfaltiran. No, povedati je še treba, da bo pri vsem najbolj zadovoljen krajan Zupanc, ki je prej moral prenašati nesporazum med KS. Letošnja ureditev je bila brezdvomno mnogo dražja od tiste, ki bi jo poravnali, če bi asfaltirali v lanskem letu. Pa tudi to je dobro, smo se pač pri tem marsikaj naučili. /z dela Izvršnega sveta STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ZA PODROČJE INTENZIFIKACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V vseh krajevnih skupnostih je treba nadaljevati s temeljitim popisom delno izkoriščenih oziroma neizkoriščenih zemljišč. V ta namen se v krajevnih skupnostih formirajo tričlanske komisije, ki bodo opravile popis in obenem tudi predvidele prevzemnike kmetij. V delo teh komisij se morajo vključiti kmetijska zemljiška skupnost, Kmetijski kombinat — TOK in strokovna služba za področje kmetijstva v upravnih organih, ki bodo izdelali posamezne ocene in opredelili dejavnost. Glede na to, da v KS razmere poznajo, se določi kratek rok, to je do 15. novembra 1982. Med lastniki oziroma prevzemniki se v vsakem primeru določijo najustreznejše oblike prenosa za neintenzivno obdelavo kmetije. Ta merila (npr. doba prevzema 5, 10 let) opredeli TOK in pri tem aktivno sodeluje tudi kmetijska zemljiška skupnost kot četrti »partner-« v teh aktivnostih. Preko sklada za intervencije v kmetijstvu je poiskati možne oblike stimulacije prevzemnikom za intenzivno obdelavo zemljišča, TOK pa preko svoje pospeševalne službe pripravi programe o možnih pogojih za pridelavo na neizkoriščenih zemljiščih. Z ustrezno davčno politiko vzpodbujati obdelovalce k čim-večji proizvodnji oziroma neob-delovalce z obdavčitvijo »prisiliti« k večji pridelavi in izkoriščenosti zemljišč. Komisija za davčna vprašanja pri SO naj se v bodoče ne poslužuje le odpisa (npr. zaradi socialnega stanja zavezanca), ampak naj odpis pogojuje tudi s predajo zemljišča obdelovalcu. Skladno s tem bo komisija imela širšo družbeno podporo. Cimprej se pristopi k postopku za sprejem odloka o dopolnitvi odloka o zaščitenih kmetijah, kajti ugotovljeno je, da pregled teh kmetij ni ažuriran in potrjen. Da bi preprečili parcelacije v prosti prodaji, je potrebno tudi ukrepanje po upravni plati in tako izdelati predlog za sprejem odloka. Začete melioracije v družbeni režiji, t.j. drameljska dolina, se morajo v jesenskem času zaključiti in spomladi na teh zemljiščih že zasejati prve kulture. Skladno z dopisom OK ZSMS Šentjur je treba dokončati dolino Gračnice in v Dobju, kjer so pri melioracijskih posegih sodelovale MDB. Prav tako se v jesenskem roku zaključijo vsi mini melioracijski posegi, da se bo lahko spomladi vršila setev. Izvršni svet podpira vse ukrepe pri izvajanju melioracijskih del in soglaša s kreditiranjem zasebnim kmetijskim proizvajalcem, da le-ti izvršijo manjše melioracije. V zvezi z mini komasacijo se zaveže kmetijsko zemljiško skupnost, da pripravi predloge najprimernejših združitev oziroma zaokrožitev. Z železnico se je treba dogovoriti za dosledno izvajanje del pri čiščenju odvodnikov in zemljišč ob tirih, s strani inšpekcije pa stanje sproti nadzorovati. Kmetijska zemljiška skupnost pripravi predlog sklepa o prepovedi prenosa posameznih delov zemljišča in se le-ta kot pobuda posreduje tudi republiškim organom, da skladno s tem uredijo zakonodajo. Kmetijski kombinat Šentjur — TOK izdela kriterije o stopnjah obdelave kmetije (srednje obdelana, manj obdelana, intenzivno obdelana itd.). 18. novembra je poteklo 10 odkar smo se poslovili od človeka, prijatelja, predsednika občine, komaj 37-letnega diplomiranega pravnika Acija Svetine. Kaki spomini nas vežejo na pokojnika? Bil je iskren, pošten, ustvarjalen, tovariški, kritičen, objektiven in še bi lahko naštevali, pa skale njegovih vrlin ne bi izčrpali. Menimo, da bi ne bilo prav, če bi pozabili, da je bil Aci tisti, ki je na Planini pred vrsto vidnih družbenopolitičnih činiteljev in novinarjev kot prvi sprožil problem manj razvitih področij v SR Sloveniji, kar je imelo za nadaljni razvoj šentjurske in drugih nerazvitih občin daljnosežne posledice. Aci je bil kulturnik v pravem pomenu besede, ki je dal pobudo za postavitev spomenikov rojakom Ipavcem. Bil je zelo agilen in ustvarjalen predsednik sklada za postavitev spomenikov skladateljev Ipavcem. Da bi bil Šentjur lepši je sprožil misel o ustanovitvi Turistično — olepševanlega društva, njegova zamisel je bila tudi ustanovitev Godbe na pihala — obe društvi sta zaživeli in uspešno delujeta. Veličina Acijeve osebnosti se tudi zrcali iz citata, ki ga je napisal na pot knjižnici ob odkrit- Franjo Fijavž - Franjev oče je bil iz Dramelj. Franjo se je rad oglašal v Dramljah. Pred vojno in med NOB je imel vpliv na Drameljčane kot politični aktivist. Malo pred smrtjo je napisal zgodovino dra-meljskega Društva kmetskih fantov in deklet (DKFID) za zbornik — Svet in ljudje med Bočem in Bohorjem. Otroška leta je preživel Franjo v Šentjurju. Pa je rad prihajal med prijatelje in znance, zlasti ob občinskih praznikih. Bil je član uredniškega odbora omenjenega zbornika. V tem zborniku bodo izšli Fijavževi prispevki o predvojni zgodovini KP in DKFID na območju zdajšnjih občin Šentjur in Šmarje ter življenjepis večine narodnih herojev. Od 1930 je obiskoval mariborsko učiteljišče. Iz 4. letnika je bil izključen zavoljo ilegalne dejavnosti. Skojevec je bil od 1933. leta, 1934 in 1936-1937 sekretar srednješolske celice SKOJ v Mariboru. Ponovno so ga zaprli: od 1. maja do 15. julija 1934, od 25. septembra 1934 do februarja 1935 in še večkrat po nekaj dni. Obsojen je bil na 3 leta zapora pogojno. V letih 1937 — 1938 se je zaposlil v Mariboru kot tkalec, od 1938 do 1940 je končal v Zagrebu šolo za zdravstvene pomočnike in tržne nadzornike. Ves čas šolanja je bil tudi politično aktiven. Do maja 1942 je služboval kot namestnik vodje urada za prehrano celjske občine in bil hkrati povezan z OF. Pred vdorom v organizacijo 25. maja 1942 se je pravočasno umaknil v Zagreb. Tu je živel in delal ilegalno do srede marca 1943, nakar je odšel v 13. proletarsko brigado Rade Končar. Po politič- ju spomenikov in se glasi: »Potrebna je predvsem vzgoja tistih navad in odnosov, ki budijo željo po lepoti, po njenem odkrivanju in spoznavanju, zakaj v njej je skrito del tistega, kar dela človeka velikega.« In še citat iz knjižice ob odkritju spomenika »Šentjur skozi borbo v svobodo« z besedilom: »Zakon življenja je tak, da se stvari porajajo, rastejo in odmirajo, bodi to živo bitje, bodi to mrtva stvar, bodi to posameznost ali skupina.« Ernest Rečnik Matevž ni in organizacijsko sanitetni liniji je prepotoval Liko, Kordun, del Bosne in Gorski Kotar. Konec oktobra 1943 se je vrnil za stalno v Slovenijo, na Rog. Tu je delal do maja 1944 v sanitetnem oddelku GŠ Slovenije. Potem je bil zapovrstjo pri štabu IX. korpusa na Primorskem, v odseku za prehrano pri predsedstvu SNOS, od konca novembra 1944 na Štajerskem pri PO OF. Pred koncem vojne je prišel s Kozjanskim odredom v Prekmurje. Tu je bil referent za prehrano pri ekonomski komisiji delegacije SNOS. Po vojni je opravljal gospodarske naloge. Najdalj časa je bil direktor in nato vrsto let generalni direktor delovne organizacije Slovenija Sadje. Bil je eden redkih vsestransko uspešnih direktorjev, ki je delal na istem delovnem mestu vse do upokojitve leta 1970. Franjo pa ni bil le gospodarstvenik, bil je vse do zadnje bolezni kot razgledan in dober komunist tudi zaželen politični delavec »na terenu«: v Ljubljani, na Prulah, v ZB in zunanji sodelavec Muzeja revolucije v Celju (kot dober poznavalec NOB v celjskem okolišu in pisec). Pri poklicnem in prostovoljnem delu je bil Fijavž stvaren pobudnik pa tudi sistematičen organizator in uresničevalec sklepov: vesten, preudaren gospodarski voditelj, delavec in prijeten tovariš. Za svoje delo je prejel vrsto vojnih in povojnih odlikovanj in priznanj. Vse, ki smo ga od bliže poznali, je njegova prezgodnja smrt septembra bridko zadela. Janko Liska Bolj živahno tudi v uličnih odborih... V zadnjem času je bolj živahno tudi v posameznih uličnih odborih, ki so formirani v Šentjurju. Kar 11 je ustanovljenih. Toda še vedno se niso vsi sestali. Največ napora vlagamo v tiste ulične odbore, v katerih je bila pred leti aktivnost velika, sedaj pa sta delo in aktivnost padla. Tako na primer ne moremo poživiti dela v centru Šentjurja. Poskušali smo se dobiti popoldan, na soboto dopoldan, toda vedno je bila udeležba na sestanku izredno majhna. Upamo, da bo v tretje šlo. To je odvisno od članov uličnega odbora, ali jim je kaj do tega, da bi tudi sami v centru reševali svoje lastne probleme. Bomo videli. Kako je s preskrbo v naši občini ? Produktivnost raste Na osnovi razgovorov, ki smo jih opravili z odgovornimi nosilci zagotavljanja nemotene preskrbe, vam posredujemo naslednje informacije: Z osnovnimi živili: moko, sladkorjem, oljem, soljo ne bo problema, ker so zaloge in sklenjeni dogovori v taki količini, da zagotavljajo normalno preskrbo. Bolj problematična je preskrba z mesom, zaradi neusklajenih cenovnih odnosov med proizvajalci živine in določenimi cenami svežega mesa. Vendar je zagotovljeno, da bo s pričetkom obratovanja klavnice preskrba z mesom zboljšana. Zaradi potrošniške mrzlice in nenormalnih nakupov so bile normalne tedenske količine pro- danega pralnega praška razgrabljene v dobrih petnajstih minutah ter je prišlo do pomanjkanja in je bila nujno uvedena omejena prodaja samo v popoldanskem času. Od proizvajalcev je zagotovljeno, da bo proizvodnja pralnih praškov tekla v povečanem obsegu in da bo tega dovolj za normalno preskrbo. Zanimivo je to, da je prodaja pralnega praška porasla za 14 % od lanskega leta. Trenutno se čuti pomanjkanje mlečnih izdelkov, predvsem sira, masla in alpskega mleka. Rečeno nam je bilo, da od naročenih količin trgovina ne dobi niti 20 %. Vodijo se razgovori s celjsko mlekarno za izboljšano preskrbo naše občine s tovrstnim blagom. Za preskrbo s premogom je Kmetijski kombinat Šentjur prevzel sovlaganja skupaj s Kovinotehno iz Celja v Zasavske premogovnike. Podpisovanje sporazumov in sovlaganj je v teku za 8.000 t dodatne količine, tako da se pričakujejo prve dobave že v naslednjih mesecih. Trenutno Kmetijski kombinat zadovoljuje potrebe potrošnikov z lignitom z enomesečno zamudo, dočim z rjavim premogom iz bosanskih premogovnikov dobava teče nemoteno. V novembru in začetku decembra pričakujejo večjo količino briketov iz DDR. Spodbudno je tudi to, da se je združeno delo v občini odločilo za sovlaganje v mostno javno tehtnico, ki je nujno potrebna za distribucijo premoga. Goce Kalajdžiski Proizvodnja v družbenem sektorju kmetijstva je v rasti Temeljna organizacija združenega dela — lastna proizvodnja v okviru Kmet. kombinata — se je v zadnjih letih usmerila v proizvodnjo mesa, mleka konsum-nih jajc in sadja. Prispevek delovne organizacije k našemu prehrambenemu fondu je izdaten, saj so v letu dni spitali v hlevih na Slomu in Planini 2.000 glav govejiih pitancev s poprečno težo 530 kg, kar znaša skupno 1.060 t prvovrstnega mesa, katerega so prodali kar 95% na tuje, konvertibilno področje. Na Planini pri Sevnici in v Šentjurju redijo 100 glav krav molznic sivorjave pasme, katerih poprečna molznost znaša približno 4.200 1 mleka letno, kar je letno 420.000 1. Čreda je od pomladi do jeseni na paši. Kokošji farmi v Slivnici in Šentjurju imata 100.000 kljunov kur nesnic, ki dajejo letno 24 milijonov komadov jajc. 80 ha sadovnjakov na Slovnu in Hotu-njem je dalo 'letošnjo jesen 200 vagonov sadja, kar je približno 2,5 vagona na 1 ha. Sortni sestav iz leta v leto izboljšujejo in izpopolnjujejo, tako so imeli letos že 50 vagonov ali četrtino celotnega pridelka v novih sortah jonagold, ajdared in gloster. Letos so na 150 ha njiv posejali koruzo in pridelali 6.300 t silaže, kar znaša 42 t na 1 ha. Za pitanje odkupujejo 80% telet s težo 100 kg na domačem področju v iglavnem od kombina-tovih kooperantov, ostalih 20% pa drugje. Prvo fazo pitanja od 100 do 200 kg opravijo v hlevih na Blagovni, od te teže naprej do finalizacije v višini nad 500 kg pa v pitališčih na Slomu in na Planini. Delovna organizacija ima zelo izpopolnjeno mehanizacijo, ki je v glavnem domače proizvodnje Do telefona pod Krajevne skupnosti Blagovna, Šentjur-okolica in Šentjur-center že dalj časa uspešno vodijo akcijo za napeljavo telefona. Glede na to, da je v zvezi z napeljavo tudi nekaj nejasnosti, vas seznanjamo s sledečim: Vsi bodoči naročniki so s KS sklenili pogodbo, ki jih zavezuje, da bodo v šestih obrokih poravnali svoje obveznosti v višini 50.000,00 din. Glede na to, da se jih je velika večina odločila, da pomagajo tudi s svojim lastnim delom (izkop, zasip in 10 ur ostalih del), bodo njihove obveznosti zmanjšane na 35.000,00 za posameznika. Takšna cena velja za slehernega individualnega naročnika. Zatorej moramo seznaniti vse, da do današnjega dne nobena organizacija združenega dela, družbenopolitična organizacija ali upravni organ občine ni za svojega zaposlenega — zato tudi nimajo večjih težav z nadomestnimi deli. Povečanje in redno vzdrževanje mehanizacije jih letno stane 6 in več milijonov din. Za redno oskrbovanje z zaščitnimi sredstvi, gnojili in krmili združujejo dinarska in devizna sredstva z ustreznimi proizvajalci. Površino obdelovalne zemlje so v zadnjih nekaj letih povečali le za 15 ha, kar seveda ni veliko. Vzrokov da se družbene površine le počasi večajo, je več; cene so visoke, sredstev za odkup je malo, mejaši kombiinato-ve zemlje niso voljni prodajati zemlje, odročnih osamljenih parcel pa ne marajo kupovati, ker so deficitne. Najsigumeje bodo pridobili nove obdelovalne površine z melioracijami. Prav sedaj je v zaključni fazi melioracija dolina Pešnica proti Dramljam, kjer bo izsušenih in izboljšanih približno 200 ha zemlje, od tega 32 ha v družbeni lastnini. V zaključni obdelavi so načrti za osu-šitev delno zamočvirjene doline Voglajne, kjer bodo izboljšali 600 ha zemlje, od tega v družbenem sektorju 60 ha. Obrat lesne proizvodnje zaposluje 108 delavcev. Delovna sila se je ustavila, ker so se izboljšali delovni in stanovanjski pogoji in ker je tudi osebni dohodek ustrezen — prav zato je malo fluktuacije. V naslednjih letih načrtujejo razširitev proizvodnje pitancev na Planini pri Sevnici za novih 400 glav. Prav tako ka-nijo razširiti proizvodnjo konsum-nih jajc s 40.000 novimi kljuni, ki bi letno znesle 10 milijonov jajc. Nadalje načrtujejo izgradnjo silosov za koruzo in še mešanico za močna krmila, s katero bi pripravili lastne potrebe in potrebe v vseh kmetijskih organizacijah sestavljene organizacije. ERNEST REČNIK enakimi pogoji... poravnavala kakršnihkoli obveznosti v zvezi z napeljavo telefona. Vsi, ki to želite preverite, se lahko ob kateremkoli času obrnete na tajnika KS Šentjur-center, ki vam lahko pokaže, kdo je poravnal obveznosti do telefona. Tako je do danes že preko 180 naročnikov v KS Šentjur-center, poravnalo svojo obveznost po pogodbi na naš žiro račun. Za naročnike, ki so že prej imeli telefonski priključek, pa so se sedaj preselili in ga želijo zopet imeti, pa bo del prispevka poravnalo Podjetje za PTT promet Celje. Teh je v naši KS trenutno 16. Prepričani smo, da smo nekaterim Šentjurčanom odgovorili na vprašanje, ali bodo do telefona res prišli vsi pod enakimi pogoji. KS šentjur-center DA KRAJANI TUDI V CENTRU S PROSTOVOLJNIM DELOM MARSIKAJ POSTORIJO... To se vidi že pri urejanju pločnika proti kmetijski šoli, kjer so krajani vložili veliko prostovoljnih ur za gramoziranje. Nadalje so krajani pristopili k polaganju kanalov v Hruševcu. Urejujejo makadamske ceste v ulici Pod Vrbco, Pod Rebraml, kjer še imamo makadamske ceste. Nekateri pa pomagajo reševati tudi probleme kanalizacije in podobno. Še več je akcij, ki govorijo o tem, da krajani v centru veliko postorijo za svoj kraj. Drago Slakan Iz dela KS Šentjur VLOGA POTROŠNIŠKEGA SVETA V KS CENTRU JE VELIKA ... Pobuda, ki je bila podana na seji osnovne organizacije ZK Šentjur-center, da se v kar najkrajšem času poživi delo potrošniškega sveta, je naletela na zelo ugoden odziv. Tako so se člani tega organa že dobili na svoji prvi ustanovni seji, na kateri so obravnavali poslovnik o svojem delu ter spregovorili o nekaterih vprašanjih preskrbe. Na svoj sestanek so povabili tudi predsednika Izvršnega sveta, ki je obrazložil trenutno stanje preskrbljenosti v občini, seveda pa je nanizal tudi probleme, ki se porajajo pri zagotovitvi nujnih življenjskih potrebščin. Do sedaj so bila prizadevanja izvršnega sveta ter drugih organov na tem področju zelo uspešna. To so člani ugotovili ter sprožili več odprtih vprašanj, kak o slehernemu občanu žago- - Center toviti tiste artikle, ki jih manjka na policah v trgovini. Pri tem in podobnih vprašanjih pa so ugotovili možnost, da se v akcijo vključi tudi potrošniški svet. Svojo aktivnost in naloge bo začrtal na svoji prihodnji seji, ko bo obravnaval tudi delovni osnutek samoupravnega sporazuma o povezovanju pri preskrbi prebivalstva. Na seji so poleg konkretnih aktivnosti izvolili tudi predsednika in namestnika. Za predsednika potrošniškega sveta so izvolili tov. Žmaher Pavlo, ki to področje dobro pozna, za namestnika pa je bil izvoljen tov. Šalej Jože, ki prav tako področje preskrbe dobro pozna. V tem času, ko to poročamo, je bila že druga seja tega sveta. O konkretnih rezultatih je še prezgodaj govoriti. Uspeh pa je že to, da se je potrošniški svet v akcijo vključil hitro in, prepričani smo, tudi uspešno. Slakan Drago Cesta na Uršulo Krajane ceste od Šentjurja do kapele na Uršuli v dolžini 1.200 m je bila v veliko veselje približno 110 uporabnikov v mesecu oktobru asfaltirana in to v spodnji polovici cestišča v širini 3 m v gornji pa v širini 2,5 m. Gradbeni odbor, kateremu je zelo uspešno predsedoval Edi Kukovič iz Sedine je takorekoč na »-juriš« izvedel akcijo. Cesta je bila končana v roku treh tednov. Uporabniiki ceste so prispevali 15.000 din v spodnjem delu in 20.000 din v gornjem delu. Vmes je bil razpis del, izbor najugodnejšega ponudnika in nazadnje izvedba del s kontrolo istih. Najcenejša ponudnika sta bila obrtnika, brata Tone in Adi Brglez iz Goričice, ki sta prevzela in izvedla zemeljska dela za cca 1,30 mil. din, asfaltno prevleko pa je izvedlo Cestno podjetje Celje. Koristniki ceste so prispevali 1,30 mil. din, Gozdno gospodarstvo TOK Šentjur 50.000 din, je asfaltirana ostalo pa KS Dramlje in Cestno — komunalna skupnost Šentjur. Doslej je zbranih že nad 70 % sredstev, do konca leta pa bo poravnano še ostalo. Kakor povsod in vedno se je seveda tudi med uporabniki znašla neznatna manjšina, slabih 10 % takih, ki niso za napredek in ki bi še kar vozilii po starih kolesnicah, kot so vozili njihovi očetje in dedki. Odbor je ugotovil, da je med temi nekaj takih, ki plačila niso sposobni in jih je oprostil plačila, nekaj je pa takih, ki bi bili plačila absolutno sposobni, pa so se iz skupnosti naprednih sami izključili. Odbor je prepričan, da se bodo tudi ti zamudniki zdramili in spoznali, da je v slogi moč in v novi cesti napredek. Vaščanom Marije Dobja je KS Dramlje in Cestno komunalno skupnost Šentjur zajamčili, da bo njihova cesta na vrsti naslednje leto. E. Rečnik Ustanovitev občinske skupnosti za ceste SREDNJEROČNI PROGRAM KS ŠENTJUR-CENTER V OBRAVNAVI Zadnja iseja pkupščnei KS Šentjur-center je bila kljub slabi udeležbi delegatov iz delovnih organizacij ena izmed pomembnejših v zadnjih dveh letih. Delegati |so na seji namreč obravnavali osnutek rebalansa srednjeročnega programa KS Šentjur -center 1981 — 1985, ki ga je pripravil svet KS. Delegati so zato na skupščini sprejeli sklep, da se naj osnutek rebalansa obravnava na zborih občanov, ki bodo potekali v mesecu novembru in decembru. Pri- V V referendumski program za obdobje 1981 — 1985 smo v jeseni leta 1980 vključili naslednje investicijske dejavnosti: 1. Dograditev vodovodnega omrežja 2. Ureditev javne razsvetjave po ulicah 3. Izgradnja cest in kanalizacije 4. Sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca na Pesnici 5. Udeležba za posodobitev šolske kuhinje SKUPAJ Predlagani osnutek rebalansa srednjeročnega programa pa zajema naslednje investicijske dejavnosti: 1. Sofinanciraje izgradnje vodovodnega omrežja 2. Izgradnja cest, pločnikov, ureditev kanalizacije, avtobusnega postajališča ter ureditev okolja 3. Sofinanciranje otroškega vrtca 4. Posodobitev šolske kuhinje 5. Ulična razsvetljava 6. Ureditev pokopališča (mrliška vežica) 7. Sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja SKUPAJ Takšna prerazporeditev sredstev naj bi vsaj deloma vplivala na to, da bi lahko vsaj nekatere komunalne probleme, ki so že kar kronični, v tem obdobju čakovati je namreč, da bodo obravnave nakazale še nekatere realnejše potrebe, kot pa so bile sicer v izglasovanem referendumskem programu zapisane. Konkretni program razvoja do leta 1985 pa bodo delegati sprejemali v mesecu februarju 1983. Povedati je treba, da bo v osnovi referendumski program ostal nespremenjen. Spremenila se bo samo notranja prerazporeditev sredstev. Spričo zaostrenih gospodarskih razmer, pomanjkanja energije in drugih potreb bomo več sredstev namenili za ureditev komunalnih potreb, ki so v naši krajevni skupnosti izredno velike. 1.620.000. 00 din 5.710.000. 00 din 2.170.000. 00 din 3.000. 000.00 din 1.000. 000.00 din 13300.000,00 din 1300.000,00 din 4.000. 000.00 din 3.000. 000.00 din 1.000. 000.00 din 3300.000. 00 din 400.000. 00 din 600.000. 00 din 13300.000,00 din vendarle razrešili. V kolikšni meri bo to uspelo krajevni skupnosti, pa je odvisno od krajanov samih, kako ise bodo opredelili do problemov, ki so najbolj pereči. Na podlagi Zakona o cestah, ki ureja gospodarjenje s cestamii, samoupravno organiziranost, varstvo cest in drugo, bo v občini Šentjur ustanovljena občinska skupnost za ceste. Dosedanja organiziranost na tem področju je zajemala področje cestnega gospodarstva v okviru enote pri Komunalno cestni skupnosti. Največja in najpomembnejša novost je ta, da bodo odslej regionalne ceste in vse ceste lokalnih kategorij v občini prešle pod upravljanje nove skupnosti oziroma pod vzdr- ževanje Cestnega podjetja Celje. Vsa strokovna in druga dela bodo opravljali zaposleni v Komunalno cestni skupnosti, tako, da ne bo prišlo do dodatnega zaposlovanja . Ravno tako bo ostalo zagotavljanje finančnih sredstev v nespremenjeni obliki in sicer 1,00 i% iz dohodka na osnovi BOD, in ostali viri (prispevek od prodaje bencina, registracije vozil itd.) Vsem tem spremembam bo potrebno tudi prilagoditi in spremeniti samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1981 — 85. AVTOBUSNI POSTAJI NARED ŠE LETOS Krajevna skupnost Šentjur-center bo v skladu s svojim programom še v letu 1982 uredila dve avtobusni postaji. Ena bo zgrajena nasproti bazena (pri asfaltnem igrišču), druga pa bo urejena nasproti garaž Na Lipico. Delo bo izvajalo Komunalno obrtno podjetje Šentjur. Po predračunu naj bi kompletna ureditev znašala 450.000,00 din. Za varnost šolarjev in drugih potnikov bo takšna ureditev dobrodošla. Sedaj so na primer avtobusi stali kar na cestišču. V nadalje pa nameravamo urediti še obračališče za lokalni avtobus v ulici Miloša Zidanška. Drago Slakan Pogrebne svečanosti Šentjursko pokopališče je eno največjih v občini ter ga tako uporabljajo kar tri Krajevne skupnosti: Šentjur — Center, Šen- tjur Okolica in Blagovna. To (pokopališče je vseskozi imelo svojega upravljalca; do leta 1941 cerkveno oblast, nato občino, po letu 1945 pa je bila ustanovljena pokopališka uprava, je upravljala z njim vse do leta 1968, ko je upravljanje prevzelo takratno Stanovanjsko komunalno podjetje. Vendar pa vse do danes še vedno niso razrešene nekatere pravne zadeve v zvezi z upravljanjem in storitvami na pokopališču ter z njegovo širitvijo, kar nedvomno kaže razrešiti v najkrajšem času. Hiter razvoj občine pogojuje tudi širitev pokopališke dejavnosti ter je tako vse bolj prisotna potreba po rednem vzdrževanju pokopališča in njih objektov. Iz leta v leto narašča tudi število pokopov, kar pa nedvomno pogojuje tudi potrebo po razširitvi in obnovi obstoječih pokopaliških objektov, saj je razumljivo, da smo dve mrliški vežici ne moreta zadovoljevati potreb treh Krajevnih skupnosti. Poleg obnove obstoječih objektov pa se bo v bodoče treba dogovoriti tudi o nabavi mrliškega avtomobila, predvsem pa da bodo na pokopališču na zalogi krste in druge stvari, ki jih svojci sedaj iščejo drugod. O vseh teh zadevah pa je že stekel razgovor med vsemi tremi Krajevnimi skupnostmi, KCS, občino in Komunalnim obrtnim podjetjem, ki je bil tudi pobudnik in organizator razgovora. Poleg te problematike je bil na seji obravnavan tudi predračun predvidenih adaptacijskih del, katerega pa naj bi v okviru vseh treh krajevnih skupnostih v tem času obravnavali, ter se dogovorili o ključu sofinanciranja izvedbe adaptacijskih del. Del sredstev pa je po finančnem planu v višini 140.000,00 din pla-niirala tudi KCS Šentjur. Drugi del razgovora pa se je nanašal na izvajanje odloka o pokopališkem redu in izvajanju odloka o pogrebnih svečanosti. Tako bo Komunalno obrtno podjetje Šentjur v skladu z odlokom o pokopališkem redu. (Uradni vestnik št. 28/1968) z vsemi najemniki grobnih parcel sklenilo najemno pogodbo za dobo 10 let, katero so le-ti dolžni tudi skleniti. Poleg tega pa bo KOP pripravil tudi dopolnitev odloka o pokopališkem redu v skladu z zakonom o pokopališčih. Dosledno izvajanje odloka o pogrebnih svečanostih pogojuje predvsem dokončna adaptacija pokopaliških objektov, saj je poleg ostalega potrebno imeti prostor za pogrbne uniforme in druge rekvizite ter orodje, prav tako pa je nujno urediti sanitarije ter umivalnico s toplo in mrzlo vodo. S predstavniki omenjeniih Krajevnih skupnosti je bil sklenjen dogovor, da se prične z doslednim izvajanjem odloka o pogrebnih svečanostih takoj, ko bodo za to podani osnovni pogoji. Krajevne skupnosti bodo tako po dogovoru zagotavljale osebe za opravljanje pogrebniih svečanosti, le-te pa naj bi pogodbeno veza- lo Komunalno obrtno podjetje ter te stroške vkalkuliralo v ceno pogrebnih storitev. Pogrebna svečanost se opravlja le od mrliške vežice v Šentjurju pa do groba, pokojnika, nikakor pa ne od pokojnikovega doma. Razgovor o tej problematiki je potekal zelo uspešno, saj se je vsakdo zavedal svojega dela odgovornosti, hkrati pa to dokazuje, da se spreminja dosedanja praksa ter da pokopališče le ni stvar samo upravljalca, temveč tudi upravnikov. Takšnih in podobnih razgovorov si v podjetju želimo še več, kajti le s skupnimi dogovori lahko tekoče in v zadovoljstvo uporabnikov vršimo naše usluge in storitve, ki so širšega pomena. Izvajanje odloka o pogrebnih svečanostih Že četrto leto poteka, odkar smo v občini Šentjur z odlokom zagotovili, kakšna mora biti pogrebna svečanost in kdo je predvsem zadolžen za izvajanje odloka. V Krajevni skupnosti Šentjur — center pa tudi v KS Šentjur — okolica in Blagovni predvsem v zadnjem času posvečamo temu veliko pozornosti. Pomembno je, da smo se vse tri krajevne skupnosti poenotile v tem, da je potrebno odlok o pogrebnih svečanostih izvajati takoj, istočasno pa je potrebno z upravljalcem pokopališča razrešiti še vrsto drugih vpraša- nj. Gre za ureditev mrliške vežice, predprostora, ureditev kanalizacije, vodovoda na novi del pokopališča, nasaditev zelenic, prekritje strehe obnove elektroinsta-lacij itd. Torej vidimo, da bo potrebno vložiti v sama obnovitvena dela na pokopališču, se pravi za gradbeno obrtna dela in vodovodna dela, sredstva, ki naj jih bi zagotovile tri krajevne skupnosti (Šentjur — center, Šentjur — okolica in Blagovna). Vendar pa je na drugi stranii treba vedeti, da te tri krajevne skupnosti že imajo svoje pogrebne in finančna sredstva zadostujejo le za njihove programe. Vse te drobnarije vplivajo tudi na samo izvajanje odloka o pogrebnih svečanostih. Nemogoče je namreč, da bi lahko z neurejeno mrliško vežico dosegli izboljšanje. Konkretno izvajanje odloka o pogrebnih svečanostih je dejansko tudi naloga v posameznih krajevnih skupnostih. Toda tudi drugi, ki so takšen odlok predlagali , bi morali pomisliti na vse druge posledice, ki nalagajo največ odgovornosti prav krajevnim skupnostim. Da pa bi krajevne skupnosti vendarle pristopile k izvajanju, smo se odločili, da v okviru odloka krievne skupnosti takoj priskrbijo zastavonoša in govornika. Seveda pa se pripravljamo tudi na druge dopolnitve. Te so izključno vezane na finančna sredstva, ki pa jih žal ni. Gre za enotna odločila nosačev, zastavonoša in morda še koga. Za nje je potrebno urediti sanitarije in garderobne omarice, da bodo svoje obleke lahko shranjevali. Upravljalec pokopališča, ki prav tako po tem odloku skrbi za izvajanje določenih nalog, tudi nima posebnih sredstev, da bi lahko zadevo trenutno bistveno spremenil. Vsi skupaj pa se trudimo, da bi v kar najkrajši možni meri zagotovili izvajanje tega odloka, čeprav se včasih še zatakne pri določenih zadevah. Radi bi, da bi odlok že čimprej pričel izvajati v celoti, toda dokler bomo zahtevali izvajanje neodvisno od finančnih sredstev, bomo morali preliti še veliko črnila na papir. Zavedati se moramo, da tudi še ni docela sprejemljivo stanje, da so krajevnim skupnostim s strani Komunalno cestne skupnosti odmerjena tako pičla sredstva. Ta sredstva so za leto 1982 predvidena v višini 60.000,00 din. Vendar smo se na organih KS dogovorili, da jih odstopimo Komunalnemu podjetju Šentjur za izvajanje določenih nalog v skladu s programom ureditve pokopališča, vežice itd. Torej v tem letu praktično krajevne skupnosti ne bomo mogle več vlagati sredstev v samo ureditev pokopališča. Zato smo zopet na začetku. Najprej zadostiti osnovnim zahtevam, na samem pokopališču (ureditev sanitarij, prostora za omarice za ob-lekeitd) in nato začeti pri vklju- čiitvi v tako imenovani program izvajanja po odloku. Verjetno je 17. člen odloka že pred sprejetjem odloka predvidel, da posebnih sredstev ne bomo mogli zagotoviti za izvajanje odloka, zato se je predvidevalo, da se lahko ustanovi poseben, sklad, ki pa žal ne more biti pri KS, Prispevki v ta namen so do sedaj bili minimalni, oziroma krajevna skupnost od sprejetja tega odloka še ni dobila nobenih posebnih sredstev. Le po planu Komunalno cestne skupnosti dobiva sredstva, ki pa so oddana upravljalcu pokopališča, preden jih KS sploh dobi. Seveda pa je našim občanom potrebno pojasniti še vrsto drugih zadev v zvezi s samim izvajanjem odloka, prav tako pa bi bilo dobro pojasniti tudi nekatere zadeve v zvezi z drugimi, še nerešenimi problemi na šentjurskem pokopališču. Stvari so se premaknile z mrtve točke, tako dolgo pa bo še bolj ali manj po starem, pa je odvisno ne od omenjenih treh krajevnih skupnosti, ampak od celotne družbenopolitične skupnosti. Odlok naj ne bo merilo nečesa, ampak osnova, na katerega se bomo oprli takrat, ko to ne bo v skladu z odlokom o pogrebnih svečanostih. DRAGAN SLAKAN Obvestilo in vabilo članstvu in občanom Planinsko društvo Šentjur sprejme v času praznovanja dneva republike v goste 30 planincev iz Kaštel Sučurca pri Splitu, člane PD Kozjak, ki bodo 3 dnii bivali na Resevni. To so pristni ljubitelji narave in planin, doma sicer ob morju, kjer pa je kljub temu že dolgoletna planinska tradicija. Proslavili so že 30 letnico delovanja. K nam prihajajo po prijateljskih vezeh z nekaterimi našimi člani. Naša želja je, da se z njimi širše povežemo in ustvarimo prijateljsko in bratsko sodelovanje. Organizacijsko smo si podobni, v pogojih pa različni. To pa je zanimivo in privlačno. Oni živijo neposredno ob morju pri Splitu. Imajo svoj dom na Kozjaku, to je gorski greben ob morju pred Mosorjem, ki je nad Splitom. Članstvo dela v tovarni Jugovimi, ki ima svoj počitniški dom v Bohinju. Tako se zanimanje za Slovenijo in njen gorski svet vedno bolj razvija in ni čudno, da se prijateljstvo med člani obeh društev želi razrasti v širino. Vabimo vas, da v prazničnih dneh obiščete Resovno in se spoznate s planinci iz Dalmatije, zlasti pa na večer 28.11. 82 — nedeljo, ko bo na programu tovariški spoznavni večer. Vabljenii ste tudi na skupinski pohod v nedeljo zjutraj po poti celjske čete Re-sovna, Svetina, Celjska koča, Celje. Geslo Počitniške zveze »-Spoznavaj domovino in še bolj je boš ljubil-« je tudi planinsko. Tudi mi se bomo podali k njim na obisk. Velebit, Mosor in Kozjak, gore ob morju so tudi za nas zanimive in v prijiateljstvu z domačini še interesantnejše in mikavnejše. Sedaj je prilika za navezave stikov in poznanstvo! VABLJENI! Odbor PD Šentjur. USPEŠNO SANIRANJE CESTE PO NEURJU V KS ŠENT-JUR-OKOLICA... To lahko prav zagotovo trdimo, saj je velika večina cest, le-te pa so makadamske, uspešno saniranih. Precej gramoza, propustov in drugih del je bilo izvršenih, da lahko podamo takšno oceno. Ni potrebno poudarjati, da je le malo cest po tistem hudem neurju, ki je divjalo 29. 6. 1982, poškodovalo večino makadamskih cest v KS Sentjur-okolica. Do danes pa so vse ceste usposobljene za normalen prevoz. Seveda pa nam bo jesensko-zimsko vreme zopet nekatere ceste onesposobilo, tako da bo spomladi zopet potrebno vlagati nove kubike materiala. Krajani to že vedo, koilkor je le mogoče, prizadevajo, da bi kar največ cest asfaltirali. Takšne ceste so bolj odporne proti neurju in drugim nevšečnostim. Upati je, da bo tudi v drugem letu marsikateri kilometer na novo asfaltiran. Drago Slakan Aktivnost društva upokojencev Odkar je bil lansko leto avgusta ponovno odprt Klub društva upokojencev — sicer samo v dopoldanskem času — je društveno življenje postalo živahneje. Člani iz zunanjih podružnic, ki so potrebni zdravstvene zaščite ali imajo opravke na občini ali sodišču, se radi oglašajo v klubu, kjer so poceni gostinsko postreženi in kjer počakajo na avtobusne zveze. Ob teh obiskih se oglašajo v pisarni društva, kjer jim tajnik tov. Norbert Kind pomaga in svetuje pri urejanju posmrtnin, pogrebnin, pokojniin itd. Tu se tudi seznanjajo z organizacijo izletov, ki jih je v tekočem letu bilo 12 in to 2-krat v Izolo, po enkrat pa v Goriška Brda, Dolenjsko, Belo Krajino, Cerkljansko, Pomurje, Logarsko dolino, Pohorje, Vršič in Trento in nekajkrat v Vvstrijo. Izlete je uspešno organiziral Tone Arh. Tajništvo društva posreduje med novim počitniškim domom upokojencev v Izoli in med članstvom, ki se zanima za letovanje v domu, ki je odprt vse leto. Doslej je iz šentjurskega društva letovalo v domu že 56 upokojencev, vštevši njihove družinske člane. Posamezni člani izvršnega odbora društva so s predsednikom Milošem Šalejem v zadnjem obdobju obiskali podružnice v Loki, Slivnici, Planini pri Sevnici, Dobju, Vnskem vrhu in Ponikvi, kjer so članstvo seznanili s tekočimi problemi društva, gibanjem pokojnin in drugimi aktualnimi zadevami. Članstvu so tudi prikazovali diafilme iz Skandinavije. V razgovoru so člani potožili, da je smrt upokojenca z nizko pokojnino finančno problematična in da so za te pogrebnine prenizke. Povedali so, da je cenzus za varstveni dodatek prestrog, saj star in bolehen upokojenec, ki poseduje zemljo, te ne more obdelati, otroci so odšli, davčna osnova pa je ostala in vsled te ni varstvenega dodatka. Nadalje so se pritoževali, da po-edine delovne organizacije v celoti pozabljajo na svoje upokojence — so jih kar odpisali, k sreči je takih organizacij malo. Železničarji se boje, da bi jim odvzeli režijske vozovnice itd. Vsekakor so bili ti stiki z zunanjim članstvom, ki so bili povezani s skromno pogostitvijo, izredno zanimivi in koristni. ERNEST REČNIK Gobarska razstava je dosegla svoj namen Na osnovni šoli Miloša Zidanška v Dramljah so že drugič pripravili razstavo gob, ki so jih učenci nabrali v bližnjih gozdovih. Akcijo sta vodila biologa na šoli, katerima je nudila strokovno pomoč mentorica gobarske družine iz Gelja, Mara Bertossi. Medtem, ko so lani razstavili okoli 65 vrst gob, se je letos število dvignilo kar na 107 vrst, kar je izredno veliko. Razstava je okusno aranžirana in si jo bodo ogledali vsi učenci na šoli, dostopna pa je seveda tudi odraslim obiskovalcem. Nedvomno velja podvig šole pohvaliti, saj so vsako leto zastrupitve z gobami na dnevnem redu in to samo zavoljo nepoznavanja strupenih gob. Menimo, da bi kazalo na sleherni šoli organizirati take razstave, na katerih neposredno vidijo mnogo vrst užitnih gob. Razstavo poživljajo zelo zanimive parole: Če kdaj v življenju gre ti kaj narobe, odpravi se v gozd, nabirat gobe! Ne pretiravaj z gobjo gostijo, ker tudi preveč užitnih gob naredi v želodcu polomijo! Pravi, kulturni gobar ne brca gobe, pobere le tiste, ki da jih na zobe! Nabiraj le gobe, ki jih dobro poznaš — če v glavi kaj pameti imaš! Ernest Rečnik ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆tir -trfrirb-irti -frtrtt ir -trtrtrtoMrtctrtrfrtrtrhictcicbicfctctr-ki SO, IS, DPO in uredništvo -ft -ft -ft -R -ft -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt -tt •tt -tt -tt -tt >}- * «- «- J t USTANOVITEV ŠENTJUR... MLADINSKE ORGANIZACIJE V TRGU Končno je le prišlo do formiranja mladinske organizacije v trgu Šentjur. Mladinska organizacija, ki je na tem področju že bila ustanovljena pred leti, je v lanskem letu razpadla zaradi neaktivnosti. Seveda pa tudi program mladih ni bil tak, ki bi ustrezal večini mladih v mestnem jedru Šentjurja. Sedaj pa je do formiranja prišlo in reči je treba, da mladi so zainteresirani, da mladinska organizacija deluje, saj bi lahko več prostega časa preživljali ob raznih aktivnostih in ne v gostinskih lokalih, kot so na seji, ki je bila 13. 11. 1982, sami dajali. Na seji so izvolili svoje vodstvo. Za predsednico je bila izvoljena Jasna Žmaher iz Ulice talcev, podpredsednica bo Andreja Zevnik in sekretar Cveto Kavka. Seveda pa so formirali tudi nekaj komisij. Predvsem so ustanovili tiste, ki so jih sami predlagali. Pozabili pa niso tudi na svoj del zabavnega življenja. Tako bodo mladi ob podpori OK ZSMS lahko tudi v bodoče imeli svoj klub na Kolodvorski restavraciji, kjer se bodo lahko sprostili ob plesu. Za to dejavnost pa so zadolžili Grega Moserja, ki že nekaj časa uspešno vodi klub in mladi so prav tu našli svoje pravo zadovoljstvo. Mladi so prepričani, da bo sedaj tudi v centru bolj živahno, kot je bilo doslej in tega je v tej krajevni skupnosti tudi manjkalo. -ft -ft -ft -ft ■ft -ft -ft •ft ■ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft ■ft -ft -ft ■ft -ft -ft -ft -ft -ft -ft •ft •ft -ft -ft -ft «- + ★★★★★★★*»»* **** AAÀ A* »A*»»»** ****** ********************* ***************** kkkkkhkkirk+kirkirkirkirk*# •k Z zimsko službo KS Šentjur-okolica tudi letos težko... Tik pred zimo smo in ko takole svoj pogled usmerjamo v iskanje belih snežink, se hote ali nehote vprašamo, ali tudi to leto ne bo cesta plužena. Krajevna skupnost Šentjur -okolica ima svoje področje po obrobju Šentjurja. Zaradi samega terena in drugih dejavnikov pa ti predeli več ali manj niso zajeti v zimsko pluženje. Tako si morajo občani na svoje stroške ali pa na stroške KS sami organizirati zimsko službo. Seveda pa to na takšen način še ni rešeno vprašanje. Zato tudi letos tik pred zimo z malce zaskrbljenosti gledajo v premagovanje zimskih nevšečnosti. Treba se bo dogovoriti tudi o tem, da se tam, kjer je le mogoče, vključi v zimsko službo vsaj pluženje in posipanje cest, ki jih uporablja večje število krajanov. Vsake ceste res ni mogoče zajeti v urejevanje teh služb. Veliko pa bi jih vseeno lahko vključili. Prepričani smo, da bo morda že letos kaj bolje. No, treba je počakati na pravo zimo in videli bomo, kje so tiste težave, na katere ano danes opozarjali. Drago Slakan ■k -k -k ■k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k r*» kk kkkkirkkirkkkirkkkkkkkkkkkirkrk Skandinavska križanka 73 S55“ SLOI/CH. KBAJ0* Itit CPU- VRSTA DRAC-jE -EtA KAJ1EHJA 2WKAW SOPARE HAD ŠTEDBAJZ VELIKI DUCAT Z&0DEW WAT3C0T, SREDSTVO NAJVEČ. ITALIJ. OTOK ^ -K' ' J| ^ TRIPPA VE, STOTJI ZAJEC (VAM tvazAir, •sloveni« TATAS>- ftgl TOOftAViM 3PEZ- : ?! JACA 0V PASNA cvmiLA SAM JE paEP äid-ApßP UBASTE) SA STAV/ POHVALO $TA*QP£B miv. AéfV SKBékl SjUAlAT. MILAM Zatok QZ£HUl ÓT OWU. IN vkihU i-ti ^m^“****^! TUJE i. IME DEL PpČNIM AtUMIHl Smom-NJAk ZA IPCM0K&T< PTEPtoe VESTA iAizzoy ŽILA 0W0DHKJ ££STAW V-V- (jJUOKA, T£rsy.J TEŽAVNA BLA&AJ1V rovAi.HH USNJA V V'AHNIKt/ 1 PRAVLJIČNO „ HI101-0&. SITJE fiPŠtl soc* VETROV POSTA-J7ZACJE BOTAMIČM KASU IMA FINeeo MESTO TASSO &FRNAR- J>0 gOKVJE V TOTE Ul OČKA 7IDOVSÄ IlTALJ PUJSKOV- rtEP-A VE" OZKA SEEBEO JJOBKPV Ž- IME ALEKSEJ FAVOesK TAR! J TDEWIK 0SEAK PVEBlV. LESENE KOČE U-ič mejoTin ÜAtöLPT ) 70P5KI m imi AVT. OZ KAPLO» Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov. UMdnOki odbor. Glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goes KalajdUski; Jano Kogovick - spinino problematika _ mentor dopisnikov; Franc «koberne — delo KS ta OZD — fotografije; Drago Mackoiek, Bojan Batistič; lektorstvo - Danica Herič. Naslov urediniStva: Titov trg S Tel.: 741-286, 741-002, i. rač. 5077(1678-45163 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papir kauf akcija. Kriko. OpreUsao «oarijoega davka ad prosata proizvoda IL 745-15/M97S. Fotografij la rokopisov na naia».